/%x Št. 46. V Gorici, dne 19. aprila 1900. Izhaja trlkrftt n» teden - Šestih Izdanjlh, in sioer: vsak torek) *>trtek in floboto, jutranje \z-d»HJe opoldne, reSeruo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniSkirni izrednimi prilogami tef s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta . •......6 , 60 , , . 3-30 Četrt leta......*•....,, 3 ki$l»-. «. •., ll70 rosainiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v .Goriški eTiskarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oti 9. do 12. ure. X» naročil« brez duposlane iiAročiiini> se ne oziramo. „PBIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse 1«*T3K 2d-b ali-gld. IG«. tgoCa. in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakami Schvvarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O CA Tečaj XXX. (Večerno izdanje). Uredništvo «e nahaja v GosposK ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti V3ati dan od 8. do 12. dopoludue ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici st 9. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le'' upravniStvu. f JJ NeplaSanib. pisem ne sprejemlje n* uredništvo ne * upravnistvo. ______ ' Oglasi in poslanice se racumjo po petit-vrstah, če tiskano 1-fcral 8 kr., 2»krat It*-'' ?"Jmt 6 kx vsaia vrsta- Večkrat po pogodbi.— Večje črke po prostoru. Naročnino !n oglase je plačati [oco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. GafcrSček tiska in zalaga razen «So5e» in .Primorca, še -SlovanHko fcrijllntao". katera izhaja meseSno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v <81ov knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Tiskarna* A. GabrSček (origov. Iv. Meljavec) tiska in zaL VI. Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti. (Dalje). Težko se je spuščati v podrobnosti o tisti veliki obrti ali industriji, ki bi se lahko ustvarila na naših slovenskih tleh. To so tako ogromna tla za bodoče zgradbe našega splošnega blagostanja, da bi trebalo napisati cele knjige, ako Jbi hotel kdo vredno obdelati to snov..... Zadošča naj nam na sploh toliko naglašano dejstvo, da velike obrti nimamo prav nič. h tega sledi, da je v vseh strokah obrtnije še popolnoma neobdelano polje, katero bi lahko donašalo znamenite dohodke.,.. Kaj pa je prvi pogoj takemu napredku? Pač gotovo tisti, o katerem smo že toliko govorili: splošna omika za duhom časa in strokovno znanje. Naši bratje Čehi so tako znamenito napredovali gotovo pred vsem radi tega,* ker imajo že na pre-ostajarije posvetnega razumni&tva, dovolj tehnikov, inženirjev, mehanikov, trgovski izučenlh in izvežbanih ljudij, da se je treba vsak hip umisliti neko novo podjetje, da pridejo vsi ti talenti v porabo.... In še jih imajo na ostajanje, da jih je najti po vseh , večjih mestih sveta v najrazličnejših službah, državnih in pri zasebnih podjetjih. Bila bi utopija, ako bi se hoteli mi Slovenci primerjati s Čehi in pričakovati, da nam naši domači sinovi ustvarijo in bodo vodili vso tisto veleobrt, katero bi mi.radi videli na svojih tleh. Zato bo treba obračati večjo pozornost na razvoj češke industrije ter s pomočjo Čehov ustvarjati polagoma taka obrtna podjetja, ki se nam pokažejo v prvi vrsti izvedljiva. - Da preidemo od tega načelnega postavka takoj na praktičen vzgled, poglejmo pivo v ar, o katerem smo govorili v poprejšnjem oddelku. Na Češkem in Moravskem je prav veliko pivovarjet, ki izdelujejo znamenito pivo, ali ga v naše kraje ne izvažajo in ga ne bodo nikdar iz- MARCO VISCONTI Zgodovinski roman ¦m- italijanski napisal Lcmmasc Grossi. TRIDESETO POGLAVJE. To pismo je vstvarilo pravi pekel v Markovem srcu. On bi bil najraje kar nemudoma zajahal konja ter odjezdil naravnost v Milan. Komaj ga je zadržala misel na luccansko opravilo, o katerem se je imelo sklepati naslednji dan. Celo tisto noč je preživel, kakor da bi bil na trnji. Zaspati ni Inogel na nikak način, vest ga je pekla, njegova domišljija mu je slikala grozne pošasti, bil je tak<5 nemiren in razburjen, da je hotel skoro zblazneti. Sedaj je skočil s postelje, ter stopil k oknu gledaC ali se že prikazuje zaželjena a zajedno tudi sovražena dneva svetloba, sedaj je meril z velikimi koraki sobo, a sedaj se je zopet vlegel, in se na to obračal na ležišču, ne mogoč najti nikjer miru in počitka. Nazadnje se je vendarle zdanilo, prišel jo določeni čas, in on je stopil vazali. Od tam prav lahko dobimo dobrega sladka (ki vari pivo), kakor tudi voditelja celega podjetja. - Enako v drugih slučajih. Poleg pivovarja in nekaterih obrtnih podjetij, o katerih smo deloma že govorili, bo treba pač najprej misliti na obrti, ki ne zahtevajo prevelikih kapitalov in dajejo take izdelke, ki se rabijo tudi pri nas v vsaki hiši, da je torej zagotovljen za začetek zadosten vspeh že z domačim konsumom. Toson. pr. kavine primesi, kakor slad na kava, figo v a kava, ona po vzgledu Franckove ali družbe sv. Cirila in Metoda. Smokve gredd iz naše dežele v Beljak h Ohonu, v Lienz, na Češko, in od tam prihaja zopet v naše kraje figova kava , katere se veliko porabi. Posebno od Mostarja čez Metkoviče pride mnogo smokev v take tovarne. Ali ni naša dežela mnogo bliža tem* virom figove kave? Koliko se proda po naših deželah takozvane Kneip-pove sladne kave?! Na tisoče potrosijo tovarne le za reklamo, torej morajo delati velikanske dobičke. In vendar ni treba velikih kapitalov za taka podjetja. Male tovarne za milo in sveče, za voščilo (biks), črnilo, za kandide, za razne pisarniške potrebščine, za vžigalice bi se ustanovile z razmeroma najhnim kapitalom. Kar se tiče vžigalic, je pisal dr. Pečnik že v začetku 1.1808. v Soči* to-le: Izvoz avstrijskih vžigalic je razprostrt v celo Afriko, Indijo, Kitaj i. t. d. Les imamo. Na Kranjskem je celo izdelovanje (nepo-močenih) vžigalic domača obrt. Sicilija nam je tudi bližja nego Nižje-Avstrijsko. Kaj torej še manjka slovenski tovarni za vžigalice? Omika (strokovna) naših malih kapitalistov! Ni-li sramota, da izdeluje celo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda tujec ? Slovenska tovarna za vžigalice bi imela z vžigalicami omenjene družbe, ki vedno bolj prodirajo v narod, že neko pripravljeno polje. V pre-komorju tudi ni težko dobiti pozicije, posebno, ko smo tako blizu Trsta. Ne vem, kje na Kranjskem izdelujejo na kmetih (nepomočene) vžigalice. Tč kupuje od kmetov, ako se ne motim, neka nemška pred priore. Njegov obraz je bil zbegan, gledal jo srepo ; govoril je malo in zmedeno. Vsak ugovor gaje dražil; vsaka beseda in vsak mig je vzbujal njegovo sumničenjo; dozdevalo se je, da se hoče prepirati z vsemi. Skratka, vedel se je takč nedostojno in neprevidno, da manjšina, katera se ni nikoli hotela spustiti v tisto kupčijo, je prav lehko potegnila na svojo stran večino, katera jo je poprej želela skleniti. In tak<5 je bila kmalu vsa gosposka jedina, da se pogajanje pretrga, in se popolnoma odkloni pridobitev mesta Luece, kajti vsi so bili tega mnenja, da se more le malo zaupati tak6 čudnemu, prevzetnemu in kljubujočemu Človeku, kateri je bil videti tak, kakor da bi moral sedaj pa sedaj zblazneti*). Predno so jeli priori in drugi dostojanstveniki ljudovlade sklepati, je bil Marko odšel iz dvorane. Ko je potem doznal sklep, ne da bi se o tem pomenil s poveljniki nemških čet, ki so bili tudi prišli ž njim v Floreneijo radi pogajanja, ne da bi se kazal kaj za- *) «Tedaj se je Marko podal v Floreneijo, kjer so ga sprejeli z veliko častjo. Ostal je tam nekoliko dnij. Govoril je malo, in se sploh vedel tako, da bi se ga skoro bilo moralo soditi blaznega ». Bonineontrus Morigia. Chronicum Mo-doetiense, C. 42. klika, ki jih potem oddaja milijonarju, zidu Sirossu, v Aleksandriji. Gospod Stross prodaja te vžigalice tukajšnjim arabskim malim tovarnarjem, ki jih tu namakajo, kartonirajo in prodajajo pod imenom >egiptske« ali pa arabske narodne«, moslimske vžigalice. Samo Stross si s svojim posredovanjem prisluži vsako leto lepe tisočake. Ali bi ne bilo mogoče tiste Kranjce v zadrugo združiti, da iščejo potem sami zveze s tukajšnjimi malimi tovarnarji brez nemškega In židovskega posredovanja? — Ali še bolje: Ni-li slovenskih rodoljubov, ki bi istej zadrugi pomagali na noge, da si sama stvori tovarno za vžigalice egiptske ? Blago gre le od nekdaj«. Tu treba dostaviti, da imamo v Oo« rici in okolici veliko delavcev in delavk, ki delajo v taki tovarni; sposobnih rok bi torej ne manjkalo. Ali dovolj! Ne spuščajmo se dalje v podrobnosti. Katere obrti bo mogoče najprej ustanoviti, pokažejo razmere, pokažejo duševne in denarne moči, ki nam bodo na razpolago. Vse tako in enako stremljenje po vedno liovem napredku na obrtnem polju se mora pač nekje osredotočevati, kjer se dalje skrbno neguje in vodi po nekakem stalnem načrtu. In to središče bodi •¦- Trgovsko in obrtno druStvo za Goriško«. (Dalje pride). Goriška ljudska posojilnica. »Soča" je razkrinkala dr. Gregorčiča že v februvarju, kakožno zahrbtno gonjo je pričel proti sedanjemu redu v tej posojilnici. Povedala je tudi, kako je pisaril dr, Pavlica po deželi, da bi duhovniki pobrali med posojilnicarji pooblastila, s katerimi bi lobili ta prvi denarni zavod v »svoje roke". — Ta dva se me nizka profesorja torej ¦ista zadovoljna niti s tem, da imata v rav-lateljstvu med 5 odborniki kar 3 svoje pri-ttaše, marveč hočeta dobiti posojilnico popolnoma v svojo oblast. Že „Mont" je iz-lljučno v duhovskih rokah, a zdaj bi hoteli te našo posojilnico osvojiti — semeniSki gospodje in njihovi verni služabniki. 3udenega ali jeznega vsled nepričakovanega sklepa, jo šel v svoj dvorec, ! vzel e^Hoj Lupa in dva oprodi, zajahal konja in na skrivnem odpotoval v Lom-bardijo. Spreminjaje pogostoma konje, so jezdili dan in noč. Med potoma je moral Lupo praviti. Marku vse, kar jo vedel o Biči in o svojem gospodu. Ermelinda ni bila v svojem pismu omenila podrobnosti]. Ona je namreč mislila, da je celo spletko zasnoval Marko, in da iftora torej biti njemu vse dobro znano, mnogo bolje nego njej. Ko je Visconte, ki ni nič vedel, slišal, kaktf je bila izginila Biče s svojo deklo, kako je bil Lupo s svojim gospodarjem vlovljen, in kak6 je bil ta tudi potem na poti v Lueco v hudi nevarnosti, se je domislil smrtnega sovraštva Lodrisijevega proti Ottorinu; spomnil se je tudi neke Pelagruove ponudbe, katero je moral gotovo nadahniti Lo- , drisio, da bi se namreč spravilo mladega viteza; domislil se je še mnogih drugih strupenih besed, bodisi Pelagrue ¦ samega, kakor tudi nekega njegovega sla — in primerjajo Čas in okoliščine, premišljuje kedaj in kako" se je moglo vse dogoditi, je prišel do zaključka, da sta morala vso stvar dognati Lodrisio in Pelagrua, oba zvijačnika,in hinavca, AH tega namena oni ne povedd, to se umeje. Narobe, prave namene morajo s k r i t i in iskati kake pege, katere bi izkoristili v tem strankarskem boju. — Kdor pa išče, ta najde, pravi pregovor. Ali je resnično ali ne, za to se ne brigajo, kakor jim ni prav nič mari to, da denarnemu zavodu lahko le škodujejo. Mi »Sočani« jim živo sledimo v tem boju in jih delamo odgovorne pred svetom in pred — zakonom. »Gorica« od 17, t. m, je prinesla članek v podporo dosedanjega »tihega delo* vanja" dr. Gregorčiča In dr. Pavlice. Ta dva gospoda sla organjzovala vfs» farovže po deželi za agitacijske posredovalnice, kamor se pozivljejo posojilnični dolžniki, katere mamljo tudi z najgršimi lažmi, da podpisujejo pooblastila. Nekaj podobnega, nekaj tako • no-varnega in odgovornega še ni bilo v nobenem denarnem zavodu na Slovenskem. — »Tiho delovanje* dr. Gregorčiča je iznašlo tudi tak atentat na varnost prvega denarnega zavoda v deželi. — Članek v »Gorici« ima namen opravičiti v javnosti ono skrivno agitacijo ter slepiti posojilnlčne člane, da jih lože vlove v klerikalne mreže, k katerih ne bo več izhoda. •¦ Poglejmo obdolžitvo i 1. Visokost prometa jo večkrat le peaak v oči J L. 1885. je bilo 1598 (prav! 15,948) gld. prometa in 281 gld. dobička, I. 4898. pa 1,247.445 gld. prometi« in le 72S1 gld. dobička. Odgovor: To je ravno dokaz, da posojilnica je delala I. 1898. z manjšim dobičkom. Vrhu tega piscu »Gorice* ni neznano, da je plačala posojilnica iz dobička vse pristojbine in stroške ob nakupu hiše v Gosposki ulici. — Pisec sa je tu hudo vrezal v svoji strasti, kajti hotel je vzeti veljavo napredku posojilnice pod dr. Turno; visoki promet ga peče. — Toda napredek naj po-ved6 druge številke, — in to so hranilne vloge, ki so najboljše merilo. L. 1895. jih je bilo 165.093, 1. 1899. pa okroglih 660.000; čisti dobiček 1. 1895. je znašal 3426 gld., lanski pa okroglih 8200. Samo larii je torej naredila več dobička nego v vseh letih od 1883. do 1894. — Ali treba je še vedeti, da je nastala lani splošna evropska denarna kriza, da je celo naša posojilnica morala iskati denar pod težjimi pogoji nego ga je ljudem posojala. —- Tolik nikdar pričakovan vspeh je seveda na poti »Goričanskim* spletkarjem, ker glasno govori proti njim in zahteva, da se ohrani dosedanji red. 2. Dalje trdi, da pod dr. Turno je zavladala kapitalistična struja. Geslo je: ki sta, kakor mu jo bilo znano, občevala že davno jako zaupno med seboj. Vsled teh mislij mu je zopet vski-pela kri po Žilah, in lici ste se mu za-palili od jeze. V svoji razburjenosti je prisegal, da se hoče maščevati za sramoto, ki sta mu lopova nakopala na glavo, ter kaznovati ju za smrtne težave, katere sta prizadela ubogi materi in nesrečni deklici; da neče mirovati, dokler hudobneža ne izdihneta svojih podlih duš. Tako" poln jeze in želje po osveti, je spodbadal konja ter ga poganjal v dir. Dospevši po trudapolni, vratolomni ježi v Milan, je odposlal oprodi z vsemi konji v svoj dvorec. On pa je z Lupom peš pohitel v hišo grofa Del Balzo. Hotel je na vsak način govoriti z Er-melindo, ter slišati od nje, ali bi bila morda ona med tem kaj izvedela o iz-ginjencih, da bi se nemudoma ukrenilo, kar bi bilo potrebno za njih rešitev. Želel se je tudi opravičiti pred njo, ter pojasniti ji, da oii ni bil deležen pri tisti nečuveni lopovščini; kajti nikakor ni mogel prenašati misli, da je tak'6' neznano omadeževan v očeli Ženske, katero je nekdaj ljubil bolj ko svoje lastno življenje, in katero je še sedaj cenil više nego vsako drugo stvar na svetu. - 784 Cim več 4eita,rtti aavod nese, tem boljši je. Odgovor: Ta trditev je s prvo v velikem nasDrotju. V prvi točki smo culi grajo, da je bilo L 1898. v primeri z 1. 1885. premalo dobička, tu pa zopet trdi, da je zavladala pod Turno kapitalistična struja itd. — Ali Se bolj se je pisec udaril samega sebe po zobeh malo vrst naprej. Sam je povedal, da do polovice 1. 1895. je posojala na menice po 7fc, na iutabulacije pa po 6#, od takrat naprej pa na menice po 61/,* a na intabulacije" po 5'/**, torej za nižje obresti. Pobožni pošfenja 5 do G?i, ako ga le morejo dobiti. L. 1897. je bila podobna denarna stiska. Dr. Turna je takrat prosil dr, Gregorčiča, naj se kje potegne za pomoč, ali n it se je otresel, češ: »To ni moja reč, ni moja reč!" Skratka: Kdor danes besednjači o zni-žanju obresti, ta je čisto brezvesten .Bauernfunger", ki računi na nevednost ljudstva, da mu pojde na led, kakor se je godilo včasih ob volitvah, da je šlo za tistim kandidatom, ki je imel vedno le »znižanje davkov" v ustih. - - Tri posojilnici ne igra za kmeta nikake vloge '///o g°ri ali doli, pač pa solidnost in varnost zavoda, da ni nevarnosti, da bi moral kmet pred časom plačati dolg itd. 3. Dr. Turna je ukazal letos cbračuniti deležnino po 6# mesto 5#, kakor je bilo poprej, dasi ve, da sme kaj takega storiti le občni zbor. —¦ Tako se glasi tretja zatožba. Odgovor. Skupna seja ravnateljstva in nadzorstva 20. aprila 1899. je določila, naj se zanaprej računijo dekžnine po 6?4, * ki s» plačajo takoj po novem letu. To se je bilo sklenilo zategadel, ker posojilnica nujno potrebuje večjo garancijo, da lahko dobi več denarja za naše ljudstvo. Ako bo deležnina po 6%, se je reklo, bodo ljudje vlagali deleže, kajti deleži dajejo posojilnici varnost. V tisti seji je bilo tudi 5 pristašev .Gorice". Isti skiep se je razglasil v »Soči* in ljudje so res začeli vlagati deleže z namenom, da prejmejo ob novem letu po 6%. — Ta sklep se ni nikdar preklicali — Tudi prejšnja leta se je izplačevala deležnina takoj po novem letu, če tudi jo sme praviloma določiti šele občni zbor. Tako je delal dr. Gregorčič, tak6 dr. Kos, tako za njima jaz, tako vsi — le dr. Turni treba šteti v greh, ko je izvršil le sklep skupne seje. — Občni zbor ta čin gotovo le odobri. Kdor bo nasprotoval, bo le - hinavec, kajti vsakdo .prejme raje 6# nego 5#. Žrtev posojilnica danes ne potrebuje! Za brco dr. Turni pa malce hinavščine ne bo škodilo, kaj ne?! Kdo bi pa verjel ?! 4. Dalje pravijo: Dolžnikom hočejo znižati deleže le na 1 gld., ali vzeti jim tudi pravico glasovanja. Posojilnica bi prešla v oblast bogatinov in bi postala nekaka ljubljanska hranilnica. Odgovor: V čegavih rokah je pa zdaj, ako ne v rokah — bogatinov? Ako ti hočejo, mora posojilnica napovedati jutri konkurs. Ali denar raste v železnih blagajnah, da ga ljudem posoja?! Saj denar morajo zaupati posojilnici v glavnem le bogatini, le tisti, ki ga imajo ; ali oni ga lahko tudi odpovejo, kedar se jim zljubi.... Tisti, ki so denar vložili, tistih je posojilnica ! Kar se dolžnikov tiče, je pa reč taka. Ljudje si izposojajo največ male zneske, do 300 gld. jih je največ. Da morajo plačati delež 10 gld., jih preveč hudo zadene, preveč jim je odtegnjeno. — Zato se je name-revalo, dabi znašalitideležile ! gld., kar bi nikogar nič ne bolelo, zato pa bi imeli po pravilih tudi manj pravic, t. j. da bi ne imeli volilne pravice in še nekaterih drugih manj važnih. Hinavci okoli »Gorice* se hočejo pokazati tu kot varuhe in dobrotnike ljudstva itd. Vprašam tu vseh 1400 posojilničnih dolžnikov, kedaj so se doslej sploh brigali za občne zbore ? Nikdar ni bilo nobenega poleg in treba je bilo bobnati skupaj tistih .nekoliko bogatinov8, da je bil občni zbor sploh sklepčen. Posojilnični dolžniki so zadovoljni, da jih sploh na miru puste in imajo v posojilnici potrpljenje, ko niso točni s plačili, kakor je navadno, a ne da bi hodili še rogovi lit na občne zbore, morda celo proti možem, ki so se mnogo trudili, da so jim preskrbeli varno posojilo. Zato se nikdo ne briga za to, ali ima volilno pravo ali ne, toda stabilnost zavoda zahteva, da se onemogoči zanaprej vsako podobno hujskanje in spletkarenje, kakoršno vodita prav zdaj dr. Gregorčič in dr, Pavlica. Posojilnic nim. dolžnikom more tako ro-vanje prinesti le veliko, škodol Tu vidimo naravnost kazni vredno rovarstvo proti tistim, ki dajejo svoje denarje posojB-nici na razpolago. Ali mari meni dr. Gregorčič in njegova banda, da bodo ti puščali svoj denar v posojilnici v razmerah, katere hočejo ustvariti — prekucnhi?! Kdo bo trpel največ škode? Gotovo le taki posojilnični dolžniki, katerim bo težko, dobiti denar drugod, da ga vrnejo posojilnici. 5. .Gorica" dolži dr. Turno, da se krčevito drži posojilnice kakor deželnega od-borništva, ker jo smatra za politično postojanko itd. Odgovor: Po čemur sami srčno hrepene, to očitajo dr. Turni. Sami hote posojilnico vpreči v klerikalni voz dveh semeniških profesorjev, da bi jo izkoriščali v svoje strankarske namene, a očitajo isto dr. T., ki ima v ravnateljstvu večino proti sebi. — Dr. Pavlica sam je pisal po deželi, da morajo dobiti posojilnico v .svoje roke", a kaj to znači, je umljivo vsakomur. 6. Meni očitajo, da podpiram dr. Turno, ker imam dobiček od oglasov in tiskovin. Odgovor: To je eno tistih nizkih sumničenj, katero je nedolgo že »Ed.e s studom zavrnila. Ti katoliški poštenjaki pod^ tikajo vsakomur, ki ne trobi v njih rog, le slabe ali sebične namene; znamenje, da — so sami taki. Kar se posojilnice tiče, daja .Soči" malo oglasov, veliko manj nego katerikoli denaren zavod v podobnih slučajih. Posojilnica daje .Soči" le, kar je po pravilih dolžna dali, vso ogromno reklamo pa ima zastonj. — Tiskovine plača kakor vsaka druga stranka. Ne zgrešim nič, ako rečem, da se .Gorici" sline cede po bogatejšem zaslužku.... in baš to neti njen ftpc-iit na posojilnico. Končam tudi jaz z besedami: Ljudska posojilnica je za ljudstvo in ne za volt, ne za kapitaliste in še manj zi politične spletkarje Gregorčič, Pavlica k G.o. Doslej je bila za ljudstvo, in to naj^ ostane 1 Ako pride pa v roke spletkarjem,'* posojilnica neha biti to, kar je bila doslej, in postane le politična postojanka »Goričan-ske" klike, ki izkorišča v svoje namene ter s tem uničuje že dovolj — .Šolski dom">. Že lani je ustanovila .Centralno posojilnico", toda ni je otvorila, ker upa, da dobi v kremplje ljudsko posojilnico. Ako je ne dobi, otvori centralno, in kar imajo .Goričanski" vitezi pri ljudski, odpovejo in vložijo v centralno ali pa na »Mont*. Ker imajo pa vsi skupaj le neznatne svote, jim posojilnica lahko izplača ali vsaj veliko lože nego obratno »Goričanski" spletkarji — pristašem »narodno-napredne stranke". A. Gabrščok. Najnovejše versko prepričanje. (Dopis iz Prage). ! I- Antisemitizem, kakor se javlja pri nas v Avstriji, je katoliški klerikalizem. Nastopa poulično, z nasiljem ter izrablja vero v svoje namene, zato je ravno klerikalen. Kot sredstvo uporablja vražo o ritualnem umoru. Ker se ne more pokazati dovolj s pozitivnim delom, sega k nasilju, da sumniči Žide, kakor bi uporabljali krščansko kri pri svojih obredih. Ritualni umor je versko pre-> pričanje klerikalnega antisemitizma. Najnovejši dokaz za to trditev nam je podal list kraijevograškega škofa Brynycha »Obnova". Na neki židovski skupščini v Pragi je trdil žid Stein, da je. oni, ki veruje v riluaini umor, norec. „Obnova" vidi v tej trditvi »surovo razžaljenje katoliške cerkve". In zakaj? „V Tridentu na Tirolskem so 24. sušca 1475. umorili židje krščankega dečka Simona, da uporabijo njegovo kri pri svojih velikonočnih obredih. Tako se bere v duhovniških molitvah (breviaru), kajti Simon je bil proglašen mačencem in dan njegove smrti se; praznuje v tridentinski škofiji kot cerkveni praznik. In to naše prepričanje, uradno; (oficielno) prepričanje, da, še več, to versko prepričanje katoliške cerkve se imenuje pri nas norost. S tem je razžaljen papež, ki je uvrstil v zaznamek mučencev dečka Simona, razžaljen papež, ki je zapovedal cerkveni praznik, ž njima smo razžaljeni mi vsi, razžaljena katoliška cerkev". To je jedro dotičnega članka. Kakršni ljudje, taka tudi vera. Ako so ljudje neizobraženi in surovi, neizobražena in surova je tudi njih vera, oziroma oni imajo prazno vero, vražo. Nemški katoliški antisemiti poznajo glavno plemenski, gospodarski antisemitizem, ker so .mnogo izobra-ženejši nego naši. Isto je na Angleškem. Avstrijskim in francoskim antisemitom je pa duševni oče kanonik Rohling, ki je razkrinkan kot slepar in kri voprisežnik. On prepoveduje ritualni umor. Popolno obsodbo sta izrekla nad tem klerikalnim antisemitizmom dva katoliška angleška časopisa. V slučaju polenskega umora, kjer hočejo imeti naši antisemiti sijajen dokaz ritualnega umora, sta ae marveč oglasila tudi angleška katoliška lista »Tablet" in ,WeekIy Register", kakor poroča raeli-stični »Cas*. .Tablet* navaja mnenja odličnih zidov, prestopivših b katoliški veri, proti ritualnemu umoru, potem pa nadaljuje: »Zdrava človeška pamet in krščanska ljubezen nas silita, da verujemo tem trditvam; naravnost dolžni smo pa z oziram na fakt, da so nič manj nego 4 papeži proglasili to obdolžitev kot obrekovanje. (Zanimivo, da našim antisemitom tu niso papeži avtoriteta!) Našemu kat. mišljenja je-čisto neumevno, da priznani kat. listi, kakor »La Croix a La Verite* (»La Groix" izdajajo, ako se ne motim, redovniki assumpcionisti v Parizu, ki so bili nedavno v procesu, in je red sedaj razpusčen), la fakt zamolčujejo. Nekateri katoliški pisatelji (n. pr. Rohling) se zadovoljujejo s tem, da se sklicujejo na ponarejene dokumente aH pa na gorostasno razlaganje čisto nedolžnih določen, kakor bi bili to dokazi. Kot katoličani moramo priznati, da nismo doživeli še nikoli kaj tako žalostnega, kakor so spisi katoliškega profesorja dr. A. Rohlinga in to, kako ga je pobil protestantovski profesor orientalnih jezikov — Delitzsch. Se hujše nego Rohling počenjajo njegovi francoski prijatelji in posnemaki Drumont, Desportcs in drugi*. Drugi katoliški list »Weekly Register" je pa pisat. »Ako bodo antisemiti med našimi avstrijskimi soverniki dalje počenjali svojo politiko nestrpnosti, oškodujejo s tem katoliško cerkev v vseh deželah sveta. Zdi se, žalibog, da na fanatične avstrijske klerikalce resno misleči opomini kaj malo učinkujejo. Obžalovanja vreden je fakt, da uspeva ^antisemitizem izključeno v katoliških deželah. Nastopanje avstrijskega, franco-skega?nlaškega tiska je verski zavesti teh narodov v trajno sramoto. Listi, ki jih podpirajo novci in duh klerikalcev, so' spravili s svojo protižidovsko politiko kaloličanstvo v slabo ime. V Avstriji se voditelji protižidovskih gonj za svoje divje počenjanje javno proslavljajo. Žalostno je, da moramo vse tO priznati — toda cerkev ne sme nikoli pohabiti, da se resnica resnice ne sme bati". Tako pišejo izobraženi katoličani. Bolj nego vse dokazovanje pa prepriča človeka, ako ima priliko, da zasleduje, kako so polagoma razvija in dela kak ritualni urnor. Tak slučaj je bil nedavno v Nachodu na severo - vzhodnem Češkem. Izgubila se je krščanska služkinja, ki je služila v židovski rodbini. Antisemitski listi so takoj začeli sicer izprva previdno, toda dovolj jasno na-migavati. Obljubljali so, da Eodo natančno zasledovali dogodek. Deklica se ni našla takoj, začelo se je sumničenje, iskale in naznanjale so se že razne okolnosti, ki so potrebne, da je ritualni umor popoln. Doseglo se je že toliko, da so prijeli žida-gospodarja, ljudstvo se je z dvoumnimi naznanili begalo, razburjalo, da, vse se je pripravljalo, kdaj udari plat zvona, raznih dvomljivih elementov se je zbiralo vedno več in več, našel se je človek, ki. je prisegel, da je videl pri zidu to in ono sumljivo — skratka: položaj je bil čisto pripravljen, ozračje napolnjeno ritualne elektrike. A tu so naenkrat dobili deklico utopljeno brez najmanjšega sledu o kakem umoru! Ritualniki so se zopet tiho umikali v svoje brloge, »zgubivši za enkrat svoj plen, krivoprisežnjka je zadela zaslužena kazen.... ___ DOPISI. Iz okolice, dne 17. aprila 1900. — (Javni plesi). Navadni javni plesi so že začeli. Velikonočni ponedeljek so plesali v Furlaniji na štirih krajih. Furlani kaj radi prirejajo take plese, da pobirajo denar od Slovencev, kajti slovenski denar jim kaj dobro tekne. V ponedeljek se je plesalo tudi v Gradišči ob Soči. Zavzel sem se, ko sem videl toliko naših ljudij, namenjenih na ta ples. . Na mostu v Zdravščini jih je štela neka oseba do 300 in še polovico jih je bilo zadaj, in ni bilo mogoče več jih prešteti. Vendar se pa naši mladeniči kaj spodobno vedejo v teh furlanskih vaseh. Po vseh krčmah in tudi na trgu so prepevali le svoje narodne pesmi. Lep slučaj se je dogodil tudi v vlaku od Rubij do Zdravščine. Peljn.i so so tudi nekateri naši goriški lahončki ter prepevati nam Slovencem žaljivo pesem »Marameo". Na istem vozu se je peljalo tudi nekaj mla-deničev iz Mirna in iz Rupe. Neki mladenič iz Mirna pa, ko je slišal ta goriškim Lahom priljubljeni .Marameo", je začel tudi on peti pa slovenski »Marameo*. To je pa tiste lahončke tako prestrašilo, da so hitro postali mutasti in potem molčali kakor kamen. — Toliko za danes, prihodnjič kaj več. — Na svidanje! , Opomba uredništva. Plesi so pričeli zopet, in naši fantje tam, kjer so v bližini Furlanov, bodo hodili, kakor po navadi, kaj pridno plesat k njim. Furlani so veseli, da jim prineso Slovenci kaj denarja, ker naši fantje se kaj radi postavljajo in so, kar -ser-"tiče plačevanja, preveč radodarni, celo razsipni. No, v zahvalo za to pa, če se pripeti le kaka malenkostne reč, ki Furlanom ni po godu, dobe plačilo v laških listih, kjer jih ozmerjajo kot suroveže, barbarje, ali pa jih celo pripelje orožnik v Gorico k sv. Antonu na hlad. Marsikateri fant si je tam že pulil lase ter si očital, zakaj da je šel plesat v Furlane. Gorenji dopis nam dajo povod, opomniti prizadete na to, da naj premišljujejo, če ni bolj pametno ostati lepa doma, ali če že ni drugače, zavrteli se na domačih tleh, nego hoditi v Lshe, kjer so razpostavljeni raznim nevarnostim!? las kanalske Idrije, dne 14. aprila 1900. — V odgovor štev. 36. cenjene „Soče" od 27. marca t. i. g. dopisniku iz kanalske Idrije se zahvalujem, da me ima in imenuje modrijanom in mu ne zamerim za to, kajti so bili enkrat na tem božjem svetu modrijani, a zdaj jih ni več, kakor menda le jaz edini. Zaradi nameravane nove ceste po našem hribu nisem bil nikoli nasproten, in, dal Bog, da bi se začela koj graditi, ravno tako nisem nasproten, da se naše postranske in občinske ceste popravlja, da sem pa dotič-nemii rabotniku-delavcu zabranil nesli kamen, sem imel pravico, ker ga je od mojega sveta odtrgal. Da sem se storil peljati v košu na svoj dom, sem bil gospodar storiti to, ker ko bi imel kdnje in kočijo, bi se ne bil peljal z voli in v košu, kar sem Imel to sem tudi rabil, iti to je bila moja stvar. Modrijan. Z Livka, dne 16. aprila 1900. — (O . občinskih volitvah). Bližajo se nove volitve. Zatorej možje-volilci na noge. Volite le take može, kateri so tudi sposobni za ta stan. Naš kurat ima tudi sedaj, kakor prt dopolnilnih volitvah v drž. zbor, obilo posla. Začel je že krošnjariti od hiše do "hiše ter pregovarjati volilce s pomočjo nekdanjega župana— in nekaterih nazadnjaških starešin, o katerih dobro veste, koliko koristi so Vam napravili. Od #starokopitnežcv torej, na čelu jim kurat, ne dajte se nikar premotiti; volite tako, da postane neodvisen obeinar župan, ne pb kurat! Gotovo se bodo nekaterim volilcem pred kuratom hlače tresle, pa le brez strahu! Kurat nima pri občinskih zadevah nič opraviti, naj se raje pobriga pri stvareh, katere mu slan veleva. »Podkukovič", Iz Sniasti pri Kobaridu. — Naše županstvo namerava postavili posebnega pismonošo, ki bi nosil pisma s Kamnega na Ljubušnje, Vršno in Krn. To pa bi bilo za veliko občinarjev neprimerno. Za Ladre, Smast, Ljubušnje in tudi Vršno prihaja zdaj skoro vse na pošto Kobarid. Tam so uradi, tam naši ljudje vse kupujejo, da imajo tudi pošto bolj pri rokah. Zato prosimo, da se ta reč bolje premisli. Pri Kobaridu že delajo novo državno cesto. Čujem, da se delavci vedno prepirajo s podvzetnikom, ker morajo delati od zore do mraka, torej več nego je predpisano. Delavci so zadovoljni tudi do 12 ur dela, ali kar je preveč, je pa preveč. — Naj se to popravi! *_______^ Domače in razne novice. Osebne vesti. — Finančno predsed-ništvo v Trstu je imenovalo davčna adjunkta Fr. Vittorija ter Još. Sfiligoja encijaloma v X. činovnem razredu, poslednjega provizorično ; prov. adjunkt Dav. Kukanič in pršktikanti Ern. Andrejčič in Jos. PolH so imenovani adjunktotn v XI. činovnem razredu, poslednji provizorično. Resnice ne marajo. — »Gorica* je lagala o posojilnici in uradnikih, na kar jej je bil poslan popravek s pojasnilom. Toda izšle sta že dve številki, a ni gfi prinesla, pač pa je porabila podatke v pojasnilo za — nove laži. Popravek se glasi: Ni res, da bi bil kdo od uradnikov ,Goriške ljudske posojilnice" v uradu ali izven urada agitoval za stranko dr. Gregorčiča ali dr. Turne. Vabiniotieželnega-poslanea g. BI. GrCa, da nam pove ono osebo, katero so skušali uradniki pridobiti za stranko dr. Tume in na kak naCin, da se bode vedelo proti uradnikom postopati. Ni res, da je>de*«Fza časa ravnateljstva dr. H. Tume dražji nego je bil za časa dr. Gregorčiča. Do meseca aprila 1895. posojalo se je na menjico na 6% obresti in zahtevalo 1 % provizije, od takrat zmanjšala pa se je provizija na '/t %• Sklepalo se je takrat tudi, da se provizija odpravi brž, ko rezervni zalog naraste do povoljne višine. Na intabu-iacije bila je obrestna mera do takrat po 6%, od takrat pa 5V»%> Intabulacijski troški iu notarski troški znižali so se, od kar te posle oskrbuje deloma uradnik Josip Slukelj, na dobro polovico, Prosimo, da v prid zavoda dodaste še to pojasnile: Posojilnica je narasla sicer do sedaj blizu gld. 700,000*— hranilnih vlog, vendar pa iste ne zadoščajo zahtevam tako, da ne kaže niti znižati obrestno mero od 5'/»% na 4%, kakor torej ne kaže znižati obrestno mero od posojil, ker posojilnica s sedanjimi denarnimi mostni ne more- po-streči niti polovici prošenj za posojila. Dokler se garancija za hranilne vloge po drugi poti razmerno ne poviša, pa je po pravilih denarnega gospodarstva vezano skrbeti za močnejši rezervni zalog. Kot vzgled služi naj, da je 300 gld. posojila po 57»$ v posojilnici do 17. leta radi manjših vkojižtiih m notarskih troškov ceneje pri »Goriški ljudski posojilnici* nego pri ti.kajšnjem »Monte di Pieta* po 5%. Ako je posojilo dano na daljšo dobo nego 17 let, postane posojilo dražje nego pri »Motile di Pieta*. Manjši nego je posojeni znesek pod 300 gld. in krajša ko je doba posojila, večja je ugodnost pri »Goriški ljudski posojilnici*; večji kot je znesek nad 300 gld. in daljša ko je doba posojila, manjša je ugodnost pri posojilnici po gorenjem razmerju. »Goriška ljudska posojilnica" posoja na 5 let, a računi na to, da se jej posojilo vsaj v 10 letih povrne. »Monle di Pieta* navadno posoja na daljšo dobo. k teh razlogov se vidi, da obrestna mera po *>%% odgovarja denarnim razmeram zavoda, in je ta obrestna mera tudi posojilničarjem ugodna. Ravnateljstvo je leta, 1899. predlagalo povišanje gi« ranči je, kar je izvanredni občni zbor odklonil; vezano je torej Se za naprej skrbeti za vedno naraščanje rezervnega fonda*. S Kanalskega* smo dobili dopis« v katerem je govora o tem, da dosluženi vojaki imajo prednost pri c. kr. državnih službah pred drugimi prosilci, kateri niso bili vojaki. Dopisnik pravi, da se pripete tu in lam slučaji, ko odpre žena takega c. kr. služabnika, katerim so v poslednjem času povišali plače, kako obrt: štaeuno, krčmo, kavarno ali kar si bodi, in tako dela družina, katera ima po možu že zagotovljen dohodek, drugi družini, ki je navezana te na svojo obrt, konkurenco. Dopisnik meni, da vlada bi morala strogo zabranltr kaj takega, da se torej ohrani obrt tister.ni, kateremu tiče, da se obvaruje revščine ia drugih zlih posledic, katere bi mu nastale iz konkurence z družino, katera že ima svoj stalni zaslužek. Goriški deželni zbor bo menda imel sejo še ta teden. Včeraj je bila seja peti-cijskega odseka. Dež. zbor je miroval od oljčne nedelje dalje; po našem mnenju bi bil imel prav lahko par sej v velikem tednu, kakor so bile v drugih deželah, kjer imajo obdelati obilo gradiva. Vidi se nekam, da Italijanom se nič ne mudi, in zato se je bati, da še marsikaka važna reč odpade z dnevnega reda v dež. zboru, ker do otvoritve državnega zbora bo najbrže le še kakih dobrih 10 dnij. Deželni zbor se bo moral torej jako požuriti, da dožene vse, kar predloženo in kar treba, če le v tem zavlačevanju ne tiči kaka »intriga" na italijanski strani! Kako zelo je potreba furlanskega tramvaj«, se vidi iz tega, da ima malo gra-diščansko okrajno glavarstvo, ki obsega (vštevši slovenski del) 667 km », že zdaj nad 50 km železnice na razpolago, namreč progi od Tržiča čez Gorico v Kormjnjin od Tržiča v Červinjan. Železnica teče ob vshodnem in ob severnem robu furlanske nižave in preko nje sredine. (Na zapadnem robu je državna meja proti Italiji,. na jugu pa je morje; tod torej ni možno misliti na železnico). Najbolj oddaljene vasi Nogaredo, Višek in Št. Vid imajo na razpolaganje tri železniške postaje: ! Kprmin, ZdravSčino in Červinjan; do nobene teh postaj nimajo 15 km. Ce zopet vzamemo vse gradiščansko. okrajno glavarstvo, prihaja, na vsakih 100 km 2 že 7% km železniške proge, med tem ko v vsej avstro - ogerskej državi odpada na enak prostor povprek le 4.7 k"m železne ceste. Glede železniških zvez je torej v Fnrlaniji dosti bolj skrbljeno kakor povprek po vsej državi, vrh tega je treba še pomisliti, da je v Furlaniji promet sploh zelo olajšan, ker še vrši vseskozi po ravnem. Volite? župana v Solkanu. — Včerajšnja volitev župana v Solkanu je radi prevelike agitacije od vseh mogočih strauij in pritiska od duhovske bila odložena na nedoločen čas. Ker so napenjali vse moči duhovniki (pred vsem vikarij kromberški), da bi spravili na županski stolec njih kandidata (D.) ter so s tem zakasneli volilci, je komisar odšel. Večina Solkancev je želela Oblokurja iu deloma Jos. Vuga. Žvižgala je vsa pričujoča množira z malo izjemami za klerikalci, kateri bi bili gotovo slavno pogoreli, ako bi bilo prišlo do volitve. Poinočno društvo .ltudccega križa* za našo deželo je bilo dno 15. t. m. tudi poslalo Njeg. Veličanstvu brzojavno čestitko iz že znanega povoda 400-letnice pripadanja Goriško - Gradiščanske habsburški monarhiji. Njeg. Velič, se je zahvalilo tudi brzojavno po svojem generaU»3m adjutantu Paaru za čestitko: »Njeg. Vel. je sprejelo z veseljem ob tako pomembnem povodu doposlano čestitko dež. pomočnega društva »Rudečega križa* za Goriško-Gradiščansko ter me je pooblastilo izročiti svojo najvišjo zahvalo Vašemu blagorodju in vsem članom društva*. Brzojavka je naslovljena na g. majorja pl. Cati-nellija kot predsednika društva, »Primorski Ust* fn »Trgovsko In obrtno društvo za (.Soriško*. - ¦ Kjer koli iiiore, se zaleti ta klerikalni paglavec v trgovsko in obrtno društvo. Tako se norčuje tudi s shodom v Kozani, smeši slovensko trgovsko in obrtno društvo ter pravi, da društvo je prava toča za našo deželo, in da to prav dobro vedo tudi naši Brici. Zasmehovanje »Pr. I.8 na »katoliški podlagi* je bilo zavrnjeno že v našem listu po dopisu iz Brd, kjer se izraža želja, da bi društvo priredilo še kak shod. Evo, kako sodijo Brici 1 Glasu iz Brd ustreže društvo ter priredi eden ali celo dva shoda o prvi priliki, na katerih se bo obravnavalo temeljito baš o gospodarskih vprašanjih, ki se dotičejo Brd, katera so bila doslej tako nekako pozabljena od naših veljakov, dokler se ni zavzelo za nje baš omenjeno društvo! Kako sodi nerazsodni »Prim. list" z dr. Pavlico vred o trgovskem društvu, nas drugače ne briga, ker društvo ima jasno začrtan program in je prepričano, da tistim, katerim društvo tiče, hudobija semeni-škega profesorja dr. Pavlice ne bo škodovala, ker rnu ne pojdejo na limanice. — ču-jemo, da v današnjem »Pr. list.* spusti tudi kapelan Dermastja neko »zafrkacijo* na društvo. Naj mu dobro tekne, da revček ne shujša! Učiteljski shod v svrho ustanovitve »Deželnega učiteljskega društva" se je v torek ob 3. pop. izvršil s tem, da se je »Deželno učiteljsko društvo" ustanovilo. Daljše poročilo nam je obljubljeno in prinesemo je v soboto. Romarske razglednice. »Mednarodna družba za razglednice* je poskrbela za romarje, ki v nebrojnih masah hite v Rim, razglednice. Na istih vidimo Kristusa, kako izroča ključe sv. Petru, dalje vatikansko cerkev in oni hip, ko je papež, potrkavši na sveta vrata, ©tvoril sveto leto. Razglednice nosijo originalno zaznamko rimskega * osrednjega romarskega komiteja v Rimu v zeleni barvi. Razglednice dobiš torej povsodi, ob vsaki priliki, in tako tudi za romarje niso smele izostali. Družba napravi gotovo lep dobiček. Radodarni donesek. — * »Goriškemu Sokolu" 10 kron mesto venca na krsto g.ci Idi Gianola, svasti g. dr. Turna, daruje g. prof. Seidl. Razgled po svetu. Državni zbor bo sklican prve dni prihodnjega meseca. Trde, da 8., morda celo poprej, ali pa tudi pozneje. Državni zbor ima rešiti p^ed vsem proračun in investicijske predloge. Za rešitev proračuna je čas do 30. junija t. 1. Ako bi nastopila kakoršnakoli obslrukcija, se odgodi drž. zbor in nastopi zopet § 14. Zbornica izvoli tudi kvotno dc-putacijo. Misli se na sploh, da v slučaju, ako bi se pokazal državni zbor, nesposoben za redno delovanje, ne odstopi ministerstvo nego v tem slučaju bi bil razpuSčen državni zbor in razpisali bi nove volitve. Istrski deželni zbor najbrže za sedaj ne bo sklican, ker bi bilo premalo časa do otvoritve državnega zbora, katera se izvrši že začetkom maja. Ostalo bi deželnemu zboru časa za delovanj* komaj dober teden dnij. Zato mislijo, da bo sklican deželni zbor istrski kasneje, bodisi že poleti ali jeseni. Italijanski Usti spravljajo to v dotiko z »rtiodusom vivendi"-'zaIstro, češ, da deželni proračun in druge nujne reči, ki bi se imele takoj rešiti, pusti vlada rajši v stanju pro-vizorija nego da bi takoj sklicala dež. zbor. Burska deputaclja je dospela v Haag. Ker je dobila iz Nemčije migljaj, da bi ne bila sprejeta od cesarja, se napoti iz Bru-selja v Pariz. O podrobnostih njenega poslanstva deputacija ne daje pojasnil nikomur, temveč konferuje le s poklicanimi činitelji. Svetovna razstava t Parizu. — Pri otvoritvi v soboto je govoril za trgovinskim ministrom predsednik republike Loubet. Rekel je, da je Francija hotela prispevati k temu, da zavlada med narodi jedinstvo; na ta način je hotela delati za blagor sveta ob mejniku slavnega veka, čegar zmaga nad zmotami in sovraštvom, žal, ni bila popolna, ki nam je zapustil večno živo vero v napre- i dek. Naprave narodnega gospodarstva, ki I pokrivajo širni prostor razstave, nas uče na- j pore posameznih držav, da dospejo do umetnosti, kako živeti v človeški družbi. Ni kras-nejšega prizora, nego če gledamo razum, kako brzda na ravne moči prirode. Kakor pa vlada človeški genij slepi materiji, tako je on satu podložen pravičnosti in dobroti. Najveličastnejša oblika lepega se ne da izraziti s številkami, niti zabeležiti v katalogih. Vse duševne moči in njih napore naj goni ena velika moč: Čut solidarnosti. Z veseljem pov-darja govornik, da vse vlade spoštujejo ta vrhovni zakon. Vsem je geslo, da tolažijo trpljenje, da snujejo pomoč, da se ravnajo po načelih morale ter zagotovljajo delo. Govornik je pozdravil vlade, ki so se udeležile razstave in njih zastopnike, inženerje, arhitekte, umetnike, podjetnike, in delavce ter izrekel nado, da veliko delo miru, na katerem sodelujejo vsi narodi, no ostane brez dobrih posledic. Dvajseti vek pokaže malo več hra-timstva vsaj nasproti vsakovrstnim nesrečam in nadlogam. Delo za dobro se razširi in se približa vzoru človečanstva. V tej nadi je predsednik otvoril razstavo. Med govorom je zadonel 101 strel iz topov. Govoru so sledili burni klici: »Slava Loubelu, živela republika I" Godba je zasvi-rala in pevci so zapeli »himno Viktorju Hugtt*. Potem je predsednik v spremstvu generalnega ravnatelja Picarda obiskal posamezne oddelke razstave. Povsod so ga živahno pozdravljali. Tudi krepkih »na zdar*-klicev je odmevalo nebo. Poslanec Bulat za Dalmacijo. — Državni poslanec in predsednik dalmat. dež. zbora je izdal v teh dneh na Dunaju brošuro, v kateri podaje nebroj dokazov, dasta utemeljeni ti-le dve glavni zahtevi njegovi: 1. Vse sodne, civilne in upravne oblasti v Dalmaciji morajo v občevanju s strankami in avtomnimi oblastmi posluževati se onega jezika,' v katerem so vložen? vloge, oziroma katerega se stranka ustmeno poslužuje. 2. Notranji uradni jezik in jezik medsebojnega občevanja prej omenjenih oblastij mora biti srbsko-brvatski. Vojna t južni Afriki. — Bivanje ruskega carja v Moskvi se spravlja v dotiko z vojno v južni - Afriki. Poročajo, da odkar so Portugalci prekršili nevtralnost ter dopustili skozi njihove zemlje Angležem prehod, je ruski car razjarjen tako, da pošlje v sporazumljenju z Nemčijo in Francijo Angliji ultimatum, v katerem jej zažuga, poslati preko mej Afganistana 120.000 mož, če ne odneha od vojne. Vest je neverjetna, ali kaže jasno, da na Ruskem prevladujejo simpatije za Bure proti Angležem. — Dno 17. t. m. so izkrcali prve ujetnike na otoku sv. Helene. — Mafeking še ni osvobojen in tudi ne bo, ker Buri trdno drže svoje pozicije. Drugače pa je z mestom v vsakem oziru pri kraju ter se mora udati kmalu. — Angleži pri Vepeneru so obkoljeni še vedno od Burov, od 2 stranij se jim bliža pomoč. Raznotero. — Železniški minister \Viltek je prispel preko Trsta v Dalmacijo. — Občinske volitve na Dunaju so razpisane; zato so že razgrneni imeniki voliicev na ogled. — V Srbiji so obhajali 15. t. m. 85-letnico ustanka v Taboru svečano po celi deželi. Listi hvalijo zasluge Obrenovičev za svobodo in samostojnost Srbije. — V Mo-ščenicah v Istri so otvorili novo brzojavno postajo. — Dne 13. t. m. je umrl v Mariboru monsignor Ivan Orožen, star 81 let. Pokojnik je bil jako čislan mož ter poznat kot neumorno delaven pisatelj,. Njegove kronike večine dekanij lavantinske škofije so zelo važen vir za slovensko godovino na Štajerskem. — Na Nižje-Avstnjskem je neka dama umrla zadeta od kapi, ker je videla, kako je sonjederec zagrabil njenega psička, ki ni ime! potrebne marke. — Perzijski šah je na potu v Evropo. Za dlje Časa se namerava ustaviti v francoskih Vogezih, kjer se bo /.dravil. Od tam obišče razne evropske dvore, in takrat odidejo iz Teherana vsi zastopniki inih držav, da se šahu predstavijo v svojih domovinah.--— Na velikonočnr'ponedeljek je nastal velik požar v občini utonem v iglavskem okraju, kakor poročajo iz Berna. Pogorelo je 25 poslopij, mnogo orodja ter živine. Zažgali so otroci, ki so igrali z žve-plenkami. Škode je 900.000 K. Pogorelci so k sreči zavarovani. — Ob jednem je pogorelo 21 hiš z raznimi rečmi v Zavadki na Ogerskem. TreSčilo je med nevihto v neko hišo, odkoder se je razširil požar na celo vas. — Na Dunaju je bil poneveril neki mladi praktikant pri generalni kavcijski banki svoto 3000 K, s katero je šel v Pariz a jo hitro zapravil. Vrnil se je potem' na Dunaj ter se sam prijavil redarstvu. Oče je poravnal celi znesek. — Nad 300 Cehov so izgnali iz Nemčije iz okraja Liegnitz. Zakaj ? Zato, ker so Cehi. Narodno gospodarstvo. Državna podpora. — Ministerstvo poljedelstva je dovolilo vsled prizadevanja dr. Žitnika, kakor piše »Slovenec", onim notranjskim občinam, katerim je minolo zimo žled polomil sadno drevje, 8000 kron podpore. Tudi dež. zbor kranjski bo dal gotovo podporo, da se saj malo utesi beda. — Da bi pa kdo dal našim ljudem na Goriškem, ki so, bili istotako poškodovani po žledu, o tem se molči. Ni čuda! Saj imamo v državnem zboru dva prav klasična zastopnika. Eden za kmeta nima smis?«, drugi ga pa noče imeli. Kako pa v deželnem zboru ? I 0 lom bomo še govorili. Za kako dolgo se jo zavarovati ? — Važno razsodbo z ozirom na zavarovanje je bilo :.• dni citati v časopisih, katero je pa razglasil Jiajvišji sodni dvor. Stvar je ta-le: Izvcstna dunajska zavarovalnica jo tožila nekega gospoda, kateri se je zavaroval pri nji za 50.000 kron, da še plača 501 K 36 v., ker je .plačal še-le tri četrtletne obroke, daljše plačauje pa ustavil, ker ni hotel biti daljše zavarovan, Zavarovalnica je naglalala, da ni prenehati, kadarkoli bi se zljubilo, temveč da mora biti zavarovanec zavarovan z ozirom na podpisano pogodbo polni dve leti. Toženec je pa trdil, da je zavarovalnemu agentu izrecno rekel, da bode tako dolgo plačeval, kolikor časa bode hotel biti zavarovan. Okrožna sodnija je zavrnila tožbo zavarovalnice iz vzroka, da v pravilih te nI najti določbe, da bi moral zavarovanec biti zavarovan saj 2 leti. Deželna sodnija, kamor se je zavarovalnica pritožila proti razsodbi okrožne sodnije, je pa zrušila razsodbo te ter dala prav zavarovalnici, čel, da je pri zavarovalnicah v obče pravilo, da se plačuje polni dve leti. Zavarovanec se je proti temu pritožil na najvišji sodni dvor, kot na poslednjo instanco, katera je pa zrušila razsodbo deželne sodnije ter definitivno zavrnila * tožbo zavarovalnire iz baš istih razlogov kot okrožna sodnija. In take se je izrekla najvišja sodnijska oblast, da ima zavarovanec popolno slobodo: porušiti pogodbo z ozirom na zavarovanje, kadarkoli hoče. Svetovna razstava v Parizu je bila, kakor je našim citateljem znano iz »razgleda po svetu", otvorjena na slovesen način v soboto. Kakšne so bile vse te formalnosti, je citati tudi tam. Naša naloga pa je, da se pobavimo z razstavo z malo 'drugačnega stališča. Zanimivo n. pr. je za naš vprašanje : poda-li svetovna pariška razstava neposredno inicijativo k daljnim prirejanjem razstav in razstavic? Na to odgovarjajo časopisi z »da*. In citati je že tudi najrazličnejše namere. Belgičani so proglasili v svojih časnikih, da prirede 1. 1905. svetovno razstavo v Bruselju. Amerikanci se nameravajo pokazati z veliko tehniško razstavo vseh svojih novih izdelkov. — Rusi v Petro-gradu ali celo v Moskvi. Angleži hočejo tekmovati z Amerikanci ter govore o prireditvi razstave britanskih strojev v Moskvi. In nemški trgovski listi oznanujejo radovednim citateljem, da se nemške trgovske zbornice mej seboj že dogovarjajo glede načina prireditve nemške industrijske razstave itd. Torej: mnogo projektov. Dal Bog, da se izvrše, kar bo brez dvombe zelo v korist splošnemu napredku. Razstava pariška pa še ni popolnoma dovršena, ali kljubu temu tak6 popolna, da podaja dovršen obraz najlepših in naj-krasnejših del letos se koncujočega stoletja. Že »Porte monumentale" vhod je nekaj preveličastnega. To je bajno krasna visoka kupola obrovske veličine. Mogoče o priliki kaj več izprego«orimo o notranji razredbj razstave, o onih mogočnih drevoredih mej Tuillerijami in fc^sejskem poljem, ki se di-čijo z imenom Nikolaja U. ter predstavljajo francosko-rusko prijateljstvo, o »Pont des Invalides", o »Pont de 1* Alma*, o »Ghamp de Mars«, itd. Pariška razstava nudi prelepih stvarij, divnih po svojem vstvarjenju in vsega občudovanja vrednih že vsled idej, katere predstavljajo. Pokazuje res napredek današnjega stoletja ter ponosno gleda preko Plače de la Concorde v ognjišče prosvete in napredka. . Dr. Hinkovič piše v. »N. N." iz Pariza.: Mi v Parizu pozdravljamo otvorjenje razstave z dvojno radostjo. Ne samo radi tega, ker je došel moment, da se moremo diviti ti razstavi, ki naj bo kakor se pravi, »i filozofija i sinteza„celega našega st detja", temveč radi mnogo drugega. Vsak obiskovalec najde v razstavi vse, na kar je mislil in ni mislil, o Čemur je Sanjal in kar si je mislil kot nekaj absolutno nemogočega. Za vse se je skrbelo, na vse- mislilo in -r vse priredilo. Fran Wilbelmov L podvajajoči čajfc 3 od t < Frana Mlhelma E A lekarnarja v Neunkirchen L 3 (Spodnje Avstrijsko) ! dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane ! kroni av. velj. „K«j maram za denarje in draga blag*, ko a«m »dovoljen!« Zadovoljen pa jo človek le v ugodnih razmerah in — če je zdrav. In ravno v tem ozira se Se mnogo greši. Vsaki gospodinji bi se zdela preSna razkoSnosi, Se bi si gasil kdo žejo s šampanjcem, in vendar se podi še vedno v premnogih družinah tako razkoSje glede kave. Se marsikateri gospodinji ni znano, da si lahko prav mnogi, prihrani, ako primeša bobovi kavi na polovico Kattreiner-Kneippove sladne kave, in da dobi vrh tega taka kava prijeten, dober okus in da koristi zdravju. Treba je samo jedne poskušnje, in vsakdo se prepriCa, kako mnogo se prihrani in kako zelo zdravilna je ta ka-vina primes, kater* se je udomačila že v stolisoPenh rodbinah, in da potemtakem mnogo pripomore — k zadovoijnosti in zdravja._______________________ Jvlaurenčič f rane, . čevljarski mojster v nlici sv. tatiira (topem bife) št. 7, priporoča svojo dobro urejeno Čevljarsko delavnico, kjer postreže z napravo vsakovrstnih čevljev bodisi finega izdelka ali priprostega po .vsaki modi. Izdelki so trpežni ter dobrega usnja. Zagotavlja dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah. Podpisana priporočata slavnemu obžin-stvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Oognac, pristni kranjski brinje-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorulice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cipl-31 o t odo vo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgov«« v Semeulškl ulici 5t. 1 v lastni hiši,kjor je »Trgovska obrtna zadruga^. Zaloga piwa I. kranjske eksp. pivovarne na par T. FrdhBich-a na Vrhniki pri Ljubljani, odlikovana na razstavi v Rinm in Bruselju s Častno diplomo in zlato svetinjo. GlavRi zaslep in zaloga za Gorica in deželo: Josip Rovan Gorica — Babatišče §t. 18 — Gorica. Podružni zalogi: Ferdinand 2agar( v Girici, ulica fiseoli št. 25. (gostilna J. Ciuffarin blizu Koma). Franc Furlan, gostilna na Gsričici pri „Rebku". Bolj kakor druga leta se letos to i z-borno pivo posebno odlikuje v dobroti. — V zalogi se nahaja vedno zveze in dobro ule-žano, da se k«hko cenj. gg. odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoča se rojakom v mestu in na deželi z odličnim spoštovanjem udani Josip Kovan, glavni zastopnik. Anton Obidič, čevljar v Semeniški uliei štev. 4 gleJT- v Gorici, -^fl| priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. mm- VELIKA ZALOGA -%* ŠIVALNIH STROJEV H DVKBtES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Mnnicipio št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16. V zalogi imamo nad 100 šivnlnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, ks oja<*r-„ čevljarje in stillarje, »udi za umetno vezenje [Si-ckerei). Nahajajo s? tudi v zalogi dvokulesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Brt-z konkurence!) inozom-ikib. SHr* Cene so od gld. 90 naprej. ~^Ht Z nami }e vsaka konkurenca nemogoča ! Se toplo |sri|ioroi'amo z oillifniiu spoSInvanj^in udani SAUNIG & DEKLEVA. l^arol praščiK, pekovski mojster inaladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanec, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnojrobrojna naročita ter obljublja solidno postrežbo po iako zmernih cenah. »* __E_____E__________a__aa_K Goriška ljadska posojiloica". 1= Vabilo ! na redni občni zbor v smislu § 3:2. dr. pr., ki bo v dvorani »Slovenske Čitalnice" dne 29. aprila t. I. ob 9. predp. Dnevni red: 1. Potrditev računov za l. 1899. 2. Volitev ravnateljstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Nagrade ravnateljstvu. 6. Poročilo nadzorstva o sklepih seje 30. marca t. 1. V Gorici, 5. aprila 1000, Nadzorstvo »Goriške ljudske posojilnice". I M eL-h Anton Potatzky v Na sredi Uaštclja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. I Najceneje kupovaliSče nimberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij POTREBŠČINE ?a pisarmce, Kadilce m Najboljše šivanke za šivalno stroje. I POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svclinj(<•<'. — Kožni »eueh — )l;išnu knjižice. | Hišna obuvala za vse talne čase. I Posebnost: i Semena za zelenjave, trave in detelje, i Najbolje oskrbljena zaloga za kramarjet j krošnjarjo, prodajalce po .sejmih in trgih j ter na deželi t :sr> ij j EnFA. DRUŽBE SV.CIRIIAIN METODA V LJUBLJANI, Ivarina je najboljša cikorija. iv.aiikerai V LJUBLJANI. Cenjena gospodinj al Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobsvi kavi, to je cikorija ali: „Kava družbe sv, Cirila in Jttetoda v Zjubljaniff Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANO JEBAČtiiU v Ljubljani. Glavno zastopstvo Schielin & Miiller V TRSTU, ulica Acqu«dollo 41. 10. Mirodilnica (drogerija) B. Poniž v Gorici, Tržna ulica, pri sadnem trp. V zalogi se vdobiva po skromnih cenah: Barvo suhe in oljnato (prosto in v škatlah), pokosti (lake), zamazka (kit), kiej (lim), karbolloej, tinta; cement; čopiči, ščeti, šablone; za-maikF, gooe, milo; bencina, sveče, užigalice, petrolej; špirit, gelatina, vinska kislina; žveplo, vitrijol; cevi iz kavčuka, galoše; razne soli, olja in esenco, kitova mast, (itokfiževo olje), zdravilna zelišča*; čaj, nted, mineralne vode; cedike (gorne), cerkveno kadilo in kot primeša dišeči storaks; razna čistila, gladila in mazila (kot smirek, steklen papir, votlič, kolamaz itd.); prepase za kilo, obveze in druge kirurgične oprave; pogača za pse, fosforno-kislo apno (Futterkaik); iepodišeče blago (parfumerije); potrebščine za fotografijo itd. Glas gre po deželi 1~ da so se testenine „Prve kranjske tovarne testenfn Žniderilč & Va- [ji 1 • lenčlč iz Ilirske Bistrice" priljubile v vsakej rodbini kjer so jih K pokupili. Makaroni fideiini in razno vloge za na juho so zanesljivo Si p-rave le v kartonih po }.}, kg z gornjo firmo. K Samo 1 krono za 3 žrebanja. [Zadnji Glavni dobil k i QQ.Q0Q kron' ji mesee kron in v gotovini z 20»., odbitkom. kroti Srečke banke m invalidne po t krono priporočajo: G. Gentilli, A. v. Jona, Michelstadter & Comp., A. Plncherle. 1. žrebiuije: 1». maju t!>IM>. II. žrrliaiijr: 7. julija 1900. III. žrebanje: 10. noTciiibra 1900. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic <& Zajec (prej G. Darbo) pred nadgkoffjo štv. 5. Podnižnfra konec Itništela štv 2. Zaloge v ulici Morelli it 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnicni hiši. Priporoča po najnižjih eenah svojo bogato zaiogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinka ste, pocinjene in medene plo-šcevine, orodja za razne obrti in pohiinega, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpecnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniškin cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acaion in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni,