Štev. 34. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 23. avgusta 1923. Leto II. JA ov, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: ja en mesec..................Din. 4 *a Četrt leta................... „12 I# pol leta..................... „24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: LJubljana, Kopitarjeva ul. 6/111. Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. fnseratl, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Pozdrav! Pozdravljeni tovariši, ki se soboto zberete na V. katoliški shod v Ljubljani ! Nihče ne prinese na ta shod toliko idealizma kakor vi, kajti vi, ki v potu svojega obraza s svojim delom ustvarjate človeški družbi vsa bogatstva, pa si z njim ne zaslužite tega, kar je to delo vredno, ampak komaj za borno življenje — vi ste najbolj interesirani na tein, da krščanski nauk zagospoduje nad našim življenjem, da se uveljavi tudi na gospodarskem polju. Vi ste prvi dvignili zastavo katoliške misli v naši deželi, vi ste prvi šli v boj za njeno zmago, ste stali v prvih vrstah, zbrani okoli svojega očeta, ter se niste plašili zabavljanja, preganjanja, smešenja, ko ste se izjavili pogumno za krščansko belo internacionalo. V Katoliškem domu na Turjaškem trgu, v Konsumu, pri Kreku, na Jesenicah, v Vevčah in Medvodah, v ljubljanski tobačni tovarni so se zgradila ognjišča, iz katerih se je ponesel plamen navdušenja za katoliško misel po celi naši domovini. V vaši sredi se je katoliška inteligenca ob proučavanju vaših težkih razmer vnela za načela krščanske pravičnosti in ljubezni, da z njimi začne delo za preporod našega ljudstva, vi ste ji bila vsig-dar najzvestejša opora. Vi ste bili vedno element napredka v našem katoliškem po-kretu, ste kazali vedno naprej, silili vedno dalje in se ustavljali vsakemu zastanku, zahtevajoč izboljšanja družabnih razmer, boreč se proti vsaki reakciji, kličoč po temeljiti preureditvi obstoječega stanja. Vedno naprej, naprej, kajti v vas živi zavest, da moralni zakon krščanstva terja neprestanega izpopolnjevanja vsakega posameznika in cele družbe ! In tudi te dni bo vaše delo, bodo vaša prizadevanja, vaše borbe pomenile najmočnejši faktor v razvoju katoliške misli v našem narodu. Trpeči, boreči se, pravice žejni so bili vedno no-sitelji krščanskega idealizma ! Oni so tudi preobraževalci družabnega stanja, oni prinašajo v življenje nove vrednote, oni je usmerjajo, naj delajo z roko ali pa z umom. Hud je danes naš boj s kapitalom, ki od našega dela ustvarja sebi dobičke, hujši nego je bil kdaj preje. Toda on danes tudi sebi koplje grob, ker je omajal tisto podlago, na kateri vsa družba sloni: nravstveni red, nravstvene zakone človeške družbe, ki jih je popolnoma izpodrinil iz gospodarskega življenja in s tem iz javnega življenja sploh. Iz tega se poraja anarhija prav na vseh poljih. To pa mora zbuditi odpor, bo začetek zdravilnega procesa, bo vedlo k probuji in okrepljenju uspavane nravstveni zavesti krščanske družbe. Mogočno sredstvo v to svrho so katoliški shodi. Zato ga krščansko socialno delavstvo pozdravlja in mu želi obilih uspehov ! Naša parola. W t?- Katoliškem shodu bodo povzdignili svoj glas 1 krščansko-socialni delavci. je Manifestirali bodo za krščansko-socialno misel, ki mati katoliških shodov v Sloveniji. je Kajti klic po pravičnejšem družabnem redu, nego *ko Poc^ Katerim je ječalo in še ječi slovensko kmet-ln delavsko ljudstvo, je rodil pri nas katoliške shode. me bukve kmetskega stanu« in »Socializem« %d2a ^vange*‘sta Kreka so dale slovenskim katoliškim Prak?lTl n^Kovo programatično vsebino in smernice za učno delo med slovenskim ljudstvom. tQ Ce je morebiti kdo na to pozabil, naj sc danes na Tonini. in p katolištvo ne bi bilo socialna vera, namenjena ^UŽak °ana za to’ da zaiame vse Panoge človeškega He K?,anega življenja, potem bi katoliških shodov sploh 0lI° treba. se j Katolištvo pa je socialna vera, ker nas uči, kako Vsake Dravilno ureiati razmerje človeka do sočloveka. Jih 0L,ga Poedinca do vse družbe in vse družbe po svo-be2ni lasteh do poedinca ; ker nas uči pravičnosti in lju-le$„e ~° bližnjega ; ker nas uči, kaj so duhovne in te-Ijatj , a°hrine in kako imamo že na tem svetu pripravka So raliestvo božje, kraljestvo miru, pravice, pametne-cialnega soživljenja ljudi. V%la°-nalogo je Katoliška vera v zgodovini človeštva tolrijj Izpo!nievala. Ona je zidala cerkve, pa tudi šole, ''lo D ',Pe’ sirotišnice in posojilnice ; ni opominjala sa-, °znikov, da poslušajo družabno oblast, ampak Si 2 ast> da ima pravično vladati; skrbela je vsikdar ^Koniu °’ se Pridobitno življenje človeštva vrši po h nravstvenosti. »^Oiatt °i Je ,obs°iala izrabljanje človeka po človeku, je a Do « e,?pbo> ki živi od dela drugih, je delo ozna-v /OJ najboljših .predstaviteljih za splošno dolž-S°riija ,?ga !ove.ka, in je po Leonu XIII. izrecno ob- V „_1,m. ni Kapitalistični način produkcije. _ _ _ VKa, nn . nie™ veku. za časa svojega najvišjega pro- Al [■: ie cerkev naravnost nadzirala pridobitno živ- ljenje in je po svojem cerkvenem pravu izrecno bdela nad poštenim, nravstvenim načinom produkcije, kon-suma, nad pravično ceno produktov in nad pošteno mezdo delavca. Od takrat dalje pa se je razpasel kapitalizem in z njim je šlo vzporedno razkristjanjene človeške družbe, njena razdelitev v peščico kapitalistov in maso delavcev, nravstveni propad na vseh koncih in krajih, revolucija za revolucijo. Naša najvažnejša naloga danes je ta, da se pridobitno življenje zopet podredi zakonom nravstvenosti, načelom krščanstva, normam vesti. Šele, ko krščanstvo zopet zmaga tudi na polju socialnega gospodarskega udejstvovanja človekovega, bo njegov triumf popoln. Danes pa vlada še kričeče nasprotje med krščanskimi nazori in čustvi, ki jih gojimo vsak posamič v svoji kamrici, in pa med onimi dejanji, po katerih je označeno naše pridobitno življenje v družbi, naše delovanje v javnem, socialnem življenju. Tam služimo Kristusu, tu služimo mamonu. Ob V. katoliškem shodu bo krščanskosocialno delavstvo manifestiralo za to, da se tudi način pridobivanja, razdelitve in uporabe gmotnih dobrin vrši v smislu krščanstva, po zahtevah vesti, in da se boj za pokristjanjenje družbe raztegne tudi na pokristjanjenje pridobitnega življenja, ki je danes čisto pagansko. Vrnimo se k pravim načelom srednjega veka, k načelom Sv. Tomaža in starih moralistov ter učenikov cerkvenega prava, ki so obsojali na dno pekla vso dobička-rijo, odiranje in roparske metode tuje delo izkoriščajočega trotovstva. Tak pa je moderni kapitalizem in nič drugačen. On je v velikanskem stilu organizirano odiranje, povratek k predkrščanskemu suženjstvu, uničevalec vseh moralnih vrednot. V tem boju bo krščanskosocialno delavstvo stalo vsigdar v prvih vrstah. In ne bo odnehalo, dokler ne zmaga. si že naročil dr. Gosarjevo brošuro, tovariš, tovarišica? Če še nisi, jo takoj naročil!! Žumer Srečko : Ob katoliškem shodu. Z veseljem in zadovoljstvom pričakujemo dneve katoliškega shoda. Doba od zadnjega katoliškega shoda je že dolga in časi ter razmere so se zelo izspremenile. Preživeli smo ta čas dobo vojske, čas strašnega gorja in hudih posledic. Ne-le, da še niso ozdravljene rane, dobljene v vojski, katere direktno čutimo na svojem telesu, ampak z vojno so se odprle še nove rane. Vojska, produkt krivičnega družabnega reda, je pohujšala celo človeštvo. Sebični kapitalistični sistem tedanjih odločilnih faktorjev pri vladnih krmilih ni-le povzročil vojske in vsega njenega gorja, ampak je prepojil obenem celo človeško družbo s sebično idejo, da tudi še vnadalje lahko vlada nad s sebičnostjo usužnjenimi narodi. Cim bolj bo narod moralno propadel, tem lažje ga bo krivično vladati. Tega se odločilni faktorji tudi dobro zavedajo, oziroma so se tudi dobro zavedali, zato so tudi duševni propad človeške družbe z vso silo podpirali. Dobro vedo, da je v Kristusu, v največji moralni avtoriteti sicer ozdravljenje človeštva, toda ravno zato, ker je ozdravljenje, je pa obratno tudi konec njihovim sine-kurain. Oni odklanjajo moralno ozdravljenje narodov, zato proč z vsem, kar je s Kristusom v zvezi! »Proč z Kristusom, proč z njegovo moralo, živi svobodno, vži-vaj, kar se da !« to je njihovo geslo. Kaj socialnost, to je fraza, kaj kapitalizem, to je fraza, kaj revščina, siromaštvo, to je vse fraza, kaj nas to briga, mi živimo, uživajmo... do konca, če ne morem pod demokratsko zastavo, pa grem pod narodno socialno, ali radikalno, ali pod katerokoli si bodi, samo da uživam, da se mi dobro godi, da mi ni treba delati, trpeti. Kdo bo govoril o delovni dolžnosti, kdo me more siliti, če imam pa dovolj, če mi ni treba ! In vrstijo se vzkliki med zvoki godb, pri polnih čašah šampanjca in plesu : Živijo materializem ! Kaka je slika tega življenja : brat vidi v sebi le brata, da ga izkorišča, tovariš vidi v sebi tovariša, da ga zlorabi, da ga porabi le sebi v korist, organizacija vidi člane le zato, da se okoristijo z njimi voditelji or- ganizacije, stranka zopet svoje pristaše in država, oziroma vladajoče frakcije svoje državljane, mednarodni kapital, ali kapital sploh, zopet človeštvo le zato. da se z njim okoristi. Pri tej babilonski zmešnjavi splošne sebičnosti zastonj izteguje delovno ljudstvo, uboga brezpravna raja, žrtev tega krivičnega družabnega reda. roke po iskrenosti, odkritosrčnosti, zastonj vzdihuje po bratovski ljubezni in tovariški pomoči. Ali je res obsojeno le na trpljenje in smrt, dočim vse drugo raja in vživa ? Je in ni. Po načelih vladajočega družabnega sistema je, ali po načelih naših idej, po načelih idej Kristusa ni. Ako je obsojeno na trpljenje in smrt, potem je vsak govor o socialnosti in preureditvi družabnega reda res fraza, potem je tudi kapitalizem res fraza, ako pa ni, potem tudi socialnost ni nikaka fraza, ampak Ulic po preureditvi družabnega reda nujna zahteva vsakega poštenega človeka. Dosledno proč z vsakim izkoriščanjem, proč z vsako krivico, proč z mamonom, ampak Kristus nam vladaj ! To je naš klic ob katoliškem shodu. Toda, tovariši, ta naš klic ne sme biti le demagogija, ne sme biti le beseda samo izrečena, ali napisana na papirju, ta klic mora bitk tudi naš sklep. Klic o socialnosti kot beseda je že dovolj znana. Kdo je vse ne uporablja ? Divjajo proti nji, zametuje se ta klic in zaničuje, toda ko pride čas, vidimo iste, ki so poprej rohneli proti nji, kako sladko in prikupljivo jo izgovarjajo. Zakaj, že vedo. Njim je gotovo prav tako, ali nam ne. Mi vidimo rešitev v Kristusovi ideji, zato pa jo moramo tudi dosledno izpcljavati. Načrt svetovnega kapitala, gospodarja današnjega družbanega reda : deli in vladaj ! se mora enkrat za vselej razbliniti. Proč z demagogi, proč z lažisocialnimi preroki, proč z različnimi kameleoni. Veljati mora : tam hudič, uživanje in človeška nezadovoljnost, tu Kristus in njegova ideja ter sreča in blagostanje. Kno ali drugo. Brat nam mora biti res pravi brat, tovariš pravi tovariš, potem bo tudi država res država in svet ne bo čebelnjak napolnjen z izrazitimi delavci in izrazitimi troti, ampak mirna družina, v kateri bo narod narodu v pomoč, ne pa v izkoriščanje. Vsa dosedanja družabna slika se mora docela izspremeniti, potem ne bodo razni miljarderji in mul-timiljarderji igrali z nami šahove igre za svoje žepe. mi pa s puškinimi kopiti uničevali življensko srečo drug drugemu. Upravičeno je naše zadovoljstvo nad katoliškim shodom, ker je poglobitev krščanstva v naših vrstah, v vrstah celega našega naroda, nujno potrebna. Misel krščanstva, najhuši nasprotnik vsake sebičnosti in krivice, mora biti manifestacija naše ideje in manifestacija novega družabnega reda, ki z doslednim izvajanjem pravice prinese ne le našemu narodu, ampak celemu človeštvu nazaj izgubljeno srečo. Rudarska stavka. Stavka rudarjev še vedno traja. Peti teden že stoji slovenski rudar v vstrajnem gospodarskem boju na-pram svojemu podjetniku. Ni še nobenega znaka za po-voljno rešitev spora. Po vseh revirjih se delavstvo drži vkljub raznim intrigam zelo dobro. Stavkokazov do danes nimamo še veliko beležiti, število, ki jih je, ne igra' nikake vloge. Najbolj se v celi stavki trudi kočevski ravnatelj, da bi zlomil stavko, seveda je ves njegov trud brezuspešen. Dobil je Hrvatov 72 po številu, ki se je pa že čez par dni skrčilo na 48 nato se še povrnemo. V Rajhenburgu, Trbovljah in Zagorju pa se operira z aretacijami. Zgodil se je tudi slučaj, da sta bila dva stavkujoča aretirana. Ko prideta pred sodnika reče enemu izmed imenovanih : »Pojdite k orožniku, ki Vas je aretiral in vzemite dve priče seboj, pa mu recite, da sem jaz rekel, da je — !« Iz tega sledi, da je orožništvo in oblast sploh orodje trboveljske premogokopne družbe. Z ozirom na taka početja se mora reči, da je disciplina delavstva hvalevredna. da tako s tako hladnokrvnostjo vstraja. Postopanje oblasti. Ko se je začel boj, se je od strani vlade zatrjevala nepristranost, da bo vlada popolnoma nepristranska. G. veliki župan se je izrazil : »Sedaj je boj, dokler bo red in mir se mi ne bomo utikali vmes«. In dejanski stan. Vlada se je očito postavila na stran družbe. To dokazujejo naslednja dejstva : Trgovci v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so se izjavili pripravljene dajati življenske potrebščine stav-kujočim na kredit za čas stavke. Ko zazna za to orožništvo, je takoj izvajalo pritisk na dotične trgovce, da to prekličejo, če imajo zato zakonito podlago, je zanje postranskega pomena. Brez vsakega povoda se je pomnožilo moštvo na orožniških postajah v krajih, prizadetih po stavki. Aretacije se izvršujejo brez vsake podlage in brez vzrokov. Zaplenil se je arhiv naše organizacije brez vsakega povoda v Kočevju potom orožnikov, po nalogu okrajnega glavarja. Stražijo se zaupniki in pazi na vsak njih korak. Na vsako najmanjšo denuncijacijo so aretirani. Okrajno glavarstvo v Celju, Kočevju in Litiji je prepovedalo vse shode. Iz tega se jasno vidi namen in zadržanje oblasti. Trditev o nepristranosti ne drži. Vlada in oblast se je postavila popolnoma na stran družbe. Zaščitila je gospodarsko močnejšega proti slabejšemu. Zakaj ? Vemo in se je govorilo tudi na shodu v Zagrebu, da je g. Pašič zainteresiran na trboveljski premogo-kopni družbi. Prošlo leto se je izplačala 50 % dividenda in ta jim diši. In nacionalizacija stopa baje zopet v ospredje. Pri prvi so se okoristili demokrati in sedaj hočejo dobiti svoj delež tudi še radikali. Za vse to pa je treba žrtev, katera naj bi bila uboga rudarska para. Slovenski rudar si bo dobro zapomnil postopanje vlade od gotovih ljudi tako uvoljene — radikalije. Rešitelji. Zadnji čas pa so nastopili ljudje z obljubami, se kazali kot rešitelje v tem gibanju. Ti rešitelji so slovenski radikali. Vloge so si povsem dobro porazdelili. Srbskim radikalom gre za pare, slovenskim pa za glasove. Kni nastopijo proti rudarjem, drugi se jim pa hlinijo in oznanjajo, da jih hočejo rešiti, jim priboriti 6 Din. dnevno, da bi se zasidrali med rudarje in spravili v življenje svojo organizacijo. Rudarji sc dobro zaviyiaj<},vdu jun taki rešitelji ne bodo prinesli odrešenja n& Zboljšanja gmotnega položaja. Sestanke pa naj sklicujejo, bo vsaj prosta zabava. Stanje po vseh revirjih je po večini kot je bilo. Povsod red in mir, delavstvo vstraja in ve, da se je pravi boj šele začel. S tem ko se je vlada postavila na stran družbe, je prevzela tudi vse posledice. Delavstvo sc dobro zaveda tudi tega, če bi bil ta boj zgubljen, da bo zgubljen samo radi zadržanja oblasti, ker kdor ima oboroženo silo je močnejši posebno še, če so mu zakoni deveta briga. Delavstvo bo vstrajalo in bo tudi zmagalo. Ohranilo si bo zavest, da mora delati na pripravah se pripravljati, da bo v bodoče hitreje obračunalo z vsemi, ki nastopajo proti njemu. Za sedaj pa vstrajati, iskati si drugod dela, boj mora iti do konca, ki bo prinesel ono do česar je delavec upravičen in potrebuje za svoj obstoj. V tej vstrajnosti in boju naj podžiga dejstvo, da še danes ni bilo drugega protidokaza zoper zahteve kot ta, da država ne more povišati plač v državnih premogovnikih. Steni je povedano to, da so zahteve popolnoma in v polnem obsegu upravičene. * Naj živi borba slovenskih rudarjev. Pred pogajanji. Vlada je prepovedala vse shode in sestanke po rudarskih revirjih. Zato je' posl. Kremžar v ponedeljek in torek obiskal Kočevje in Trbovlje ter imel z rudarji velike shode, na katerih je poročal o položaju. Opozarjal je delavstvo na to, kako škodujejo skupni stvari in sebi tisti, ki stavko lomijo. Priporočal pa je zmernost, ker je položaj resen. Delavstvo je bilo solidarno s temi izvajanji. Medtem je posl. dr. Kulovec v Belgradu pri ministrstvu za šume in rude posredoval ter dosegel, da je osrednja vlada dala ljubljanskemu rudarskemu glavarstvu brzojavno naročilo, naj se pogajanja skličejo. Kakor se čuje, družba ni pripravljena dati niti tistih 3. Din., ki jih je prej obljubila ter se sklicuje na to, da producira za sedaj dovolj premoga. Kakor se vidi, vstraja družba pri svoji trmi. Delavstvu priporočamo, naj mirno čaka, naj se zgodi karkoli hoče. Boj je dosegel svoj višek. Delavstvo ne bo izgubilo glave ! XXX Zahvala. Podpisani se v imenu stavkujočih tovarišev najtopleje zahvaljuje skupini Z. P. D. pri D. M. v Polju za nakazano podporo 3000 K. Imenovana skupina je poslala že drugič. Odbor J. S. Z. R. Trbovlje. Prometna zveza. Sramota ! V petek 17. t. m. zvečer je sklicala Korenova skupina S. S. J. v Celju protestni shod (tako je stalo na plakatih) v Narodni dom, proti militarizaciji železničarjev in povabila poleg vse druge stranke. Shoda smo se udeležili tudi člani P. Z. in pristaši S. L. S. z namenom, da protestiramo sporazumno in dostojno s pristaši drugih opoz. strank in organizacij. Spoznali pa smo takoj, da imajo gospodje s tem shodom črne politične namene. Vsi govorniki S. S. J. in N. S. S. so bruhali le svoje sovraštvo in jezo, ker jih je ljudstvo pri zadnjih volitvah zapustilo, na Slov. ljudsko stranko, dr. Korošca in na vse klerikalce kot, da so oni krivi nesreče železničarjev. Vsled tega je več navzočih zapustilo zborovanje, ker danes ve vsak železničar, da se nam je takrat, z današnjo primero najboljše godilo po vojski, ko je bil naš minister g. dr. Korošec. Kdor trdi kaj druzega, naj izračuna ves oni povišek, ki ga je prejel od takrat, ko je ministrstvo železnic pustil dr. Korošec in naj gre v štacuno, pa bo videl če ima za pol kile soli. Demagogija, ki so jo na tem shodu uganjali neodgovorni ljudje, je .sramota za Marksiste in vredna vse obsodbe. Opozarjamo na njo akcijski odbor v Ljubljani!« Železničarji. (Op. ur. : Torej nekaj podobnega kot v Ljubljani, samo še hujše in še bolj netaktno. Pazite na preroke skupnih akcij !) Iz tajništva. »Prometna zveza javlja, da se je preselila iz Rokodelskega doma Komenskega ulica št. 12, k »Jugoslovanski strokovni zvezi« Stari trg 2/1., ter prosi skupine in plačilnice naj pošiljajo rokopise na gori omenjeni naslov. Uradne ure za enkrat od 10 do 12 ure in od 15 do 16 ure. Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo! Krščanski delavci in delavke I V soboto, dne 25. t. m. ob štirih popoldne se vrši v Ljudskem domu ob priliki V. katoliškega shoda zborovanje krščansko - socialnega delav-stva, na katerem govorita tovariša dr. Andrei Gosar in Franc Terseglav. Naše delavstvo hoče enodušno povedati, brez krščanstva v javnem življenju ni rešitve M sedanjega neznosnega stanja človeške družbe. Ta dan je in mora biti dan krščansko - soci alnega delavstva ! Ta dan je naš dan ! Zato se bodo vsi pristaši krščansko - socialne ideje tega zbora udeležili. Pri zborovanju kaditi zabranjeno. Izvršilni odbor kršč. soc. del. orgaizacije. Zgodovinski nauk delavstvu Prijatelji, krščanski delavci vseh narodov čutil® da so vsi združeni v veliko družino, ker v vseh gof želja, podreti krivični, protikrščanski kapitalizem in zgra-diti nov svet, v katerem bo vladala večja pravica. Bratie smo. Iz bojev in dela krščanskega .delavstva v eni clf' žavi naj bratje v drugih deželah razberejo zgodovinsk1’ nauke za uspešen boj. Ravno v teh dneh, ko se zbirate na delavsko zb če v spomin, da ste predstraža krščanskega socializmi* v državi in v lastni stranki. Naj vam v kratkem opišetf ta boj. Takoj po vojni je vstalo v italijanskih deželah ži' vo in borbeno gibanje krščanskega delavstva. Kovi' narji so se prvi združili v strokovne zveze. Njim s° sledili delavci drugih strok. Najbolj živo potrebo po of' ganizaciji pa so čutili kmetijski delavci in koloni, ki de' lajo na ogromnih veleposestvih, katera so last grofov in drugih plemičev. Naglo je rastla organizacija. Vs£ strokovne zveze so se združile v Glavno zvezo italija*1' skih delavcev, ki je začetkom 1. 1922 štela že 520 tist* člonov. Krščansko delavstvo je v političnih zadeva^ podpiralo Italijansko ljudsko stranko. Toda mogočna delavska organizacija ni rastla bre2 ovir in napora. Vodila je velikanska mezdna gibanj* kmetijskih delavcev, zrušila je stare krivične pogodbe je sklenila za cele pokrajine nove pogodbe, ki so dol<>' čale, da je delavec soudeležen na dobičku iz vcleP0' sestva. Dolg in trd je bil boj s komunisti. Ti niso hotel1 priznati naših organizacij, z gorjačami so razganjali na' še sestanke, psovali so naše delavce, da so tiha rezef' va meščanstva. Naši delavci so se zoperstavili te' napadom komunistov. Kako ? S poštenim in odločni!* delom za pravice tvorniških in kmetijskih proletarci' In komunisti danes sami priznavajo, da so naše organ1' zacije edina delavska trdnjava, ki se ni zrušila, ko I fašizem preplavil italijanske dežele. Lep in radosten J* bil ta boj. Gnjev pa nam napolnjuje srce, ko se spoffli^ mo, kako so padali na delavsko organizacijo udarci strani »krščanskih« ljudi samih. Ali se čudite, ali ne m0' rete razumeti tega ?. Lastni pristaši v stranki so n»s psovali z belimi boljševiki, očitali so nam, da oznanjam11 razredni boj, klicali so proti nam v boj cerkveno obla5*1 norčevali so se iz poštenih in zmernih zahtev dela'" stva, češ, da je vse to le »socialno frazarstvo«. Ti ostali, kapitalistični življi so imeli v rokah večino sopisja, denar. Z vsemi silami so se hoteli polastiti vod' stva ljudske stranke. Toda vodja ljudovcev, Don Stuzzo, jih je odriva* ker je vedel, da bi stranka poginila, če bi iz nje šlo dj' lovno ljudstvo. Krščansko delavstvo je zvesto podPrl. vodjo stranke in je preprečilo zmago zastarelih kaP1' talističnih krogov v stranki. In to, da je stranka ostala ljudska, da je spreje1 zahteve krščanskega delavstva, se ji je bogato poplača^ Prišel je fašizem, napočila je doba strahovite akcije. Vse meščanstvo in pretežen del »komunistov« | začelo dreti v fašistovsko stranko. Ljudska stranka J nekaj mesecev ostala trdna. Letos spomladi po so os v njej izdajalci, ki so hoteli kar vso stranko z vsemi °( ganizacijami in zavodi izročiti fašizmu. Kdo so bili1 neznačajni, breznačelni ljudje ? To so isti možje, ki ' se pred letom dni strašno bali, da krščansko delavstv,j skvari krščanska načela. To so isti ljudje, ki so oči^j nam delavcem, da hočemo razklati ljudsko stranko. ^ sami so zdaj hoteli speljati krščansko delovno ljuds^J v tabor najhujšega kapitalizma. Naenkrat so pozabili papeške okrožnice, na krščanski nauk o družbi, na ščansko moralko in so se znašli v družbi fašistov. Zasramovani frazerji, nekrščanski »beli boljševi’4' ki so bili dve leti prej nevarni »od Boga postavljene"’ redu,« — kam so šli v uri nevarnosti ti krščanski del9 ci ? Šli so v boj za neodvisnost in življenje IjudsJj, stranke ! Zgrnili so se krog strankine zastave, v K, hujših trenutkih, ko fašizem z oboroženo silo raz*5. strankine organizacije, prihajajo iz delavskih središč .j vodstvo stranke v Rim brzojavke : »Vztrajajte ! smo z vami! Ljudska stranka ne sme propasti, ker delavsko ljudstvo potrebuje !« Najnižji, najbolj prez>’ ni so ostali najzvestejši. Prijatelji, ko se zbirate na delavsko zborova1 čujte zgodovinski klic delavskih vrst krščanske Ita'l! Ne klonite pred vstajajočo reakcijo ! g Iz ljubezni do krščanstva ne dopustite, da bi P^ tidelavski življi v imenu krščanstva oznanjali uPra čenost kapitalizma ! ,)■ Zberite se in uveljavljajte zahteve delovnega stva vsepovsod ! E- a# iši j 0' Of' ra- ti« ir' ke )0 -Ji' BiH Ži' vi' s0 or' ie' 'ov /se i*1' ;oi ra' rcz ni3 : i' »lepote 113' ei* lil* ;CV' IH'" , j* I iS mi; o« no-»a* iifl° as*' aV' Z3' tv 'oi' va1, ac- prl° aP>' ;jcl;1 ;# re- «i( a' sta 10? ilfc :11 stv1 at» stvf V ,ei"’ K c# nar zbi) ,5 er # ai' iliie rfl ra li^ S- France Žužek : Pozor na vlak! V četrtek, dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer se ie vršil v »Mestnem domu« javen protestni shod železničarjev in javnih nameščencev vseh kategorij. Shod so sklicale vse strokovne organizacije, kar je čisto prav. Pod pritiskom kapitalistične buržuazije trpi danes celokupno delovno ljudstvo. Vendar s shodom in celokupno akcijo krščansko socialno delavstvo v gotovih ozirih ne srne in ne more biti povsem zadovoljno. Protestna resolucija, ki je bila na shodu sprejeta, je bila sestavljena od »neodvisnih.« Ze njeno besedilo je v nekaterih točkah tako. da je na Prvi hip razvidno, da je resolucija sestavljena izključno v zmislu programa »neodvisnih«, kar je napačno, če shod sklicujejo vse organizacije, mora biti tudi resolucija sestavljena v smislu, ki je sprejemljiv za vse. Krščansko socialno delavstvo bo v soboto ob priliki katoliškega shoda imelo svoje zborovanje. Na tem odločno povdarilo pomen krščanstva v krščansko socialnem delavskem gibanju. Niti kmetje, niti obrtniki nimajo tako odločnih nasprotnikov, kakor naše delavstvo. Materialistični socialisti in komunisti povsem za-nikavajo pomen in vlogo kiščanstva v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Na tem shodu bo delavstvo tudi Povedalo, da razredni boj ne velja v okviru katoliških načel. Ali resolucija, ki je bila protestnemu shodu predložena in na shodu sprejeta, povdarja razredni boj tako vidno in demonstrativno, da nas mora odbijati. Dalje stoji v eni točki resolucije zapisano, da se »vse dosedanje vlade SHS, niso prav nič brigale za izboljšanje gmotnega Položaja proletariata. Govornik »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki je dobil resolucijo na vpogled šele pol ure Pred shodom, je zahteval, da se resolucija v tistih točkah, ki za našo krščansko organizacijo ni sprejemljiva, iz-spremeni, Povedal je. da smo načelno proti razrednemu noju in zahteval, da se mesto »delavski razred« zapiše »delavstvo« ali »delovno ljudstvo«. Zahteval je dalje, •^a se mesto »vse dosedanje vlade« zapiše »večinoma vse dosedanje vlade.« In to iz razloga, ker pove neod-yisnim v obraz, da je bila stavka v aprilu 1920. leta, ki le na dan sv. Jurja zahtevala na Zaloški cesti žrtve, cisto politična, česar ne tajijo niti bivši komunistični voditclji. V mezdnem oziru pa je tedanja dr. Korošec-Pro-tičeva vlada popolnoma ustregla delavstvu. Seveda je Popravke zahteval naš zastopnik med štirimi očmi. ker bi bilo brezmiselno izspremembe predlagati pred fabito polno dvorano občinstva, zlasti ker se je naha-Jalo med njini mnogo nekritičnih elementov. Neodvisni s° te popravke po svojem tajniku odklonili, čeprav so j^iznali, da pri redakciji resolucije ni bilo nobenega na-ega človeka zraven. Naš zastopnik je nato izjavil, da 0 sicer govoril, da na shodu ne bo nastopil zoper spod-‘akljive točke, pač pa si pridrži pravico, da pro foro jnterno izjavi redakcijskemu odboru resolucije kakor udi predsedstvu shoda, da je resolucija enostranska in tej enostranosti zanikuje krščansko socialno sta- 1 če iti našo organizacijo tako od skupnih gospodarskih aKcij skoro izključuje. Potek shoda je dokazal, da je imel naš zastopnik rav. Ni to nemala zasluga naših zvestih pristašev, ki tun bili na s,lodtl zbrani v zelo velikem številu, kakor t“di zasluga našega zastopnika, ki je kljub svojemu no-anjemu odporu proti nekaterim točkam resolucije ab-rahiral sporne stavke in govoril tako, da ni na zunaj ‘tl en človek mogel zapaziti, da so se radi štilizacije s°lucije še med shodom vršila pogajanja. . Najdaljši govor je imel sodrug Marcel Žorga. Bil v mnogih ozirih stvaren. Lahko bi bil na tem skup- zborovanju nekoliko omejil neprestano povdarja- delavskega razreda. Popolnoma neumestno pa je r da je na shodu za lase privlekel na dan Protič - Ko-^ ^cevo vlado iz leta 1920 in pa Zaloško cesto. Mi se .Joške ceste in aprilskih dogodkov 1920. prav nič ne Mi smo radi tistih žalostnih dogodkov odgovor-Ca Tnase že prevzeli in bomo lahko odgovarjali do kon-• isti štrajk, niti komunisti tega ne tajijo, je bil po-(je,n°ma političen. Iz političnih ozirov so komunisti tedaj ^avstvo nagnali pred puške, dobro vedoč, da njihova SreST V danem PoložaJ'u absolutno uspeti ne more. Zašili so s tem v nebo vpijoč greh nad delavstvom. Ko-2atnis^i so bili tisti, ki so povzročili smrt nedolžnih ljudi. H0 ® ie naš odgovor hitro pri rokah in naša odgovoren lahka- A]i če sodrug Žorga Zaloško cesto vlači na na PT0^es^nem shodu, katerega sklicuje med dru- 1 organizacijami tudi naša »Jugoslovanska strokov- * J^za«. potem ni zagrešil samo velike nelojalnosti, s|edv.eč je dokazal, da pri vseh mezdnih gibanjih za- Priča,e samo koristi svoje politične organizacije. Kot pre- Sodr, .neodvisen ima čisto prav. Napravi naj s svojimi Uato toliko, kolikor je v njih notranje moči. Ali pride 7 |e,Sovietska republika v Jugoslaviji čez 3 dni ali čez Dri v’ 30 njihova stvar. Če pa sodrugi mislijo, da bodo r*b,ia7aniu svojih političnih interesov še v naprej po- k° m11 naše krščanske delavske organizacije, se brid- Oolo?vSkupna akcija za izboljšanje gospodarskega je akV^ ■'avstva je mogoča. Toda samo tedaj, dokler Da na'Ja izključno gospodarskega položaja. Kakor hitro *iene * J0C*° sod™gi neodvisni hoteli resolucije, sestav- skupileaiV° ,V njillovern programu, diktirati in bodo na ^Peliav postavliali govornike, ki s svojimi nastopi s°delr>v aj° vodo na sv°j Politični mlin, bomo mi svoje narn ip an]? odklonili in se z njimi razšli. Čisto vseeno « nakar bomo v vseh okrajih okrožja začeli z ustanavljanjem »Okrajnih del. zvez«, katere prevzamejo potem skrb za ustanavljanje krajevnih organizacij. Pripravljajte se na ta zbor v Celju že sedaj. Posvetujte se s svojimi tovariši v domačem kraju o bodočem delu, da o položaju in sklepih lahko poročate na zboru v Celju. Tovariši! Delavec mora biti tudi politično organiziran in tako zaveden, da v državi politično sodeluje in odločuje ! Tajništvo okrožne Del. zveze za Slovenijo v Celju. t Joško Sterle. Nemila usoda nam je nepričakovano ugrabila nadvse požrtvovalnega in idealnega tovariša, pokojnega Joškota. Vesel iščoč si oddiha se je podal 12. t. m. k Bohinjskemu jezeru, kjer mu je 14. t. m. pri kopanju v jezeru, srčna kap prekinila upapolno življenje. Pokojni je bil v besedah in dejanjih dosledni kristjan in bil kot tak naš najboljši prijatelj ter neutrudljiv delavec za uresničitev naše ideje. Njegov spomin ostane med nami neizbrisljiv. Vsemogočni naj mu poplača vse njegovo vzgledno življenje in prizadevanje za dobro stvar v največji meri! Počivaj v miru, dragi Joško ! Strok, zveza drž. cestarjev. Na progah gradbene sekcije Ljubljana bo v kratkem upokojenih 5 drž. cestarjev. Kakor smo informirani od merodajne strani, ne mislijo nastaviti novih, ampak ceste porazdeliti na ostale cestarje, kar pomeni manj osobja in pomnožitev dela. Ako bi se res hotelo to izvesti, bomo storili potrebne korake, ker so drž. cestarji vsled malega števila z delom itak preveč obremenjeni ! Iz tajništva Strok, zveze drž. cestarjev. Vloga na ministrstvo gradevine št. 11./23. v zadevi definitivnosti drž. cestarjev, službenega znaka, ter plač še ni rešena. Kakor zatrjuje tov. posl. Gostinčar, je upati na povišanje. Kar se tiče drag. doklad svojcem drž. cestarjev, doklad za dvojno gospodarstvo, ako se odpošlje cestar z ene proge na drugo (začasno), in več drugih predlogov, katere smo prejeli od članov, se dostavijo deloma po poslancih, deloma pismeno od zveze na pristojna mesta. Na tem mestu pripomnimo, da bodi skrb vseh, da se kmalu izvede organizacija vseh drž. cestarjev Slovenije, ker le moč, ki nam jo daje število, nam bo po-mogla do uspehov. Ako bo delo napredovalo tako, kot dosedaj. upamo, da bo izpeljana organizacija v celi Sloveniji do jeseni. Gibljejo se tudi okrajni, ki istotako ne zaostajajo za državnimi. Skupine prejmejo te dni okrožnice, obračunske pole in izkaznice za noye člane. Obračunske pole naj se vrnejo snažne in točno do 10. v mesecu z denarjem centrali v Celje. Agitirajte za »Pravico«, ker bo prinašala poročila in dopise, ki tičejo drž. in okrajne cestarje. — k —. Ustanovni občni zbor Zveze papirniškega delavstva. V nedeljo, 12. Vlil. se je vršil ustanovni občni zbor »Zveze papirniškega delavstva« v prostorih I. del. kons. društva v Ljubljani (klet). Ob 9. uri dopoldne je otvoril občni zbor tovariš Kukoviča kot predsednik pripravljalnega odbora ter kon-statiral sklepčnost. Delegatov je bilo 16, ki so zastopali 650 članov, »Jugoslovansko strokovno zvezo« je zastopal tov. A. Cvikelj. Prešlo se je takoj na točko čitanje pravil. Pravila so se prečitala in brez sprememb odobrila. Zatem sc je izvolil odbor kot sledi: Pintar Karol, Primer Anton, Trtnik Jože, Kukoviča Franc, Primovc Lojza, Debevc Roza, Kaiser Franc, Zelnik Pavla, Škof Ivan in Peternel Ivan. Namestniki : Avbelj Alojz. Rant Andrej, Pečar Feliks, Haložan Roza, Pokovc Antonija. Pokovc Vincenc, Peternel Jože, Luštrek Štefan, Barle Roza in Kos Pavla. V nadzorstvo se izvolijo naslednji: Širaj Jakob, Zupančič Ivan, Križaj Janko in Luštrek Alojz, namestniki : Cankar Anton in Kavčič Mici. Glede^ poslovnika se sklene : Prispevki znašajo za iroške 6 Din., za ženske 5 Din. m. Za člane skupine D. M. v Polju se določi 1 Din. več za časopis. Ostala določila naj izdela odbor in se celoten poslovnik, kot ga odbor sprejme, izvaja. Končno ga odobri prihodnji občni zbor. Z rednim poslovanjem se prične takoj. Občni zbor se je zaključil ob 12. uri in se je nato takoj vršila seja izvoljenega odbora. Postavljen je temelj. Započeto je delo. Zveza ima dober teren in upajmo, da se bo razvila v močno vejo J. S. Z. čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. Gospodarstvo. Ameriške delavske banke. Gibanje ameriških delavcev, pod vodstvom Samuela Gompersa, gre zmeraj direktno za praktičnimi cilji. To se izraža tudi v nekem razvoju, ki vodi ameriške delavske zveze naravnost v kapitalistično gospodarstvo in ki je napravil v zadnjem času uprav neverjeten napredek. Gre za ustanovitev številnih delavskih bank, ki delujejo najprvo kot hranilne banke krogov, ki so za njimi. Ni izključeno, da bodo prevzele te banke v bodoče tudi finančne opravke. Tako so poročali pred kratkim, da je neka taka delavska banka ameriškemu plovbne-mu uradu ponudila nakup ladij. Razvoj je seveda v prvih početkih in ni mogoče še podati zaključne sodbe. Vidimo pa, da se hoče delavstvo osamosvojiti in svoje delo naložiti v lastni hiši. Ameriški delavski urad je sestavil seznam že obstoječih in pa projektiranih bank. Iz pregleda vidimo, da so ustanovili prvo delavsko banko šele leta 1920, pa so jih imeli koncem leta 1922 že enajst poslujočih in ravno toliko projektiranih ; od teh jih danes tudi že nekaj posluje in že nastajajo načrti za nove. Zgodilo se je celo, da je ena teh bank močno soudeležena pri eni prvih ameriških velebank, pri Empire Trust Com-pany. Osnovni kapital je včasih prav izdaten, po 200.000 do 500.000 dolarjev, trikrat po 1 milijon dolarjev ; pri najmočnejši banki znašajo rezerve skoraj 16 milijonov dolarjev. Ameriški bankirji gledajo ta razvoj s primerno rezervo. Mesečnik New - York - Trust - Company piše: »Nagib delavca k ustanovitvi lastnih bank je ta, da dajo delu kontrolo čez lastni kapital in lastne prihranke. Bančni svet pozdravlja take poskuse, že iz navadnega vzroka, ker bo raslo pri delavstvu razumevanje za kupčij-ske stvari in bančne probleme v isti meri, kolikor večjo odgovornost bo delavstvo prevzemalo in kolikor več izkušenj si bo v tej stroki nabralo. Delavske banke bodo imele uspeh v isti izmeri, kakor bo njih poslovanje dobro ali slabo. Uspeh ali neuspeh bo odvisen od istih činite-Ijev kakor pri drugih finančnih napravah.« Z drugimi besedami: Zabraniti delavskih bank ne moremo, ugriznimo v kislo jabolko in delajmo z njimi. Pot, ki so jo ubrali ameriški delavci, bo gotovo našla posnemanje tudi drugod. Dopisi. Žiri. Pri nas se bližajo občinske volitve. Čim bolj so blizu, tem hujši je boj. Kapitalistične stranke so se združile. Preostalo ni druzega, da so se tudi vse delavske stranke strnile v »Delavski blok« kar je na vse zadnje čisto pravilno, da grejo v boj vsak za svoje pravice. Natančneje in obširneje se oglasimo pozneje v eni prihodnji številki. (Op. ur. : Vemo iz nekega našega lista, da je neki poslanec ta »Delavski blok« napadel. Mi, ki smo v Ljubljani izpeljali »Zvezo delovnega ljudstva«, za enkrat ne moremo soditi ali celo obsojati. Povemo pa tovarišem iz Žirov v brk, da so napravili veliko napako, ko se niso v političnih stvareh obrnili na svojo politično organizacijo »Delavsko zvezo za Slovenijo«. Napravite to nemudoma. Naš zastopnik mora k vam ! Tako se delati ne sme !) Iz Ptujskega okraja. Klic vsem državnim in okrajnim cestarjem v Sloveniji. Vsi delavski stanovi so si že ustanovili svoje zveze ali takozvane organizacije. 'Tudi za nas je prišel čas. Jugoslovanska strokovna zveza se je zavzela za nas in ustanovila zvezo državnih cestarjev za Slovenijo. Zveza ima svoj sedež v Celju in je včlanjena v Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani. Zveza ima namen združiti vse državne in okrajne cestarje, da se njim izvojuje pravični službeni pogoji, in da se socialno in strokovno izobražujejo. Prvega avgusta je posetil v Ptuju večjo skupino cestarjev iz Ptujskega okraja tovariš Gajšek, tajnik strokovne zveze v Celju, in je natanko razložil pomen zveze cestarjev ter se jih je dalo veliko vpisati v zvezo ter so si obenem izvolili odbor. Predsednik in začasno tajnik je tovariš Bezjak, blagajnik tovariš Plohl. Tovariši cestarji iz širše naše domovine, ne zamudite prilike, katera nas kliče, da si podamo roke, da se združimo kot en mož ter da, če je treba, povemo na merodajnem mestu sami ali potom naših zastopnikov, da tudi mi imamo pravico do življenja, da tudi mi hočemo in moramo z našimi družinami živeti. Tovariši, ravno sedaj bo važen čas naše združitve, ko se veliko govori o raboti ali kuluku za državne in okrajne ceste, nikjer pa ne govori nobena točka, kaj se namerava s cestarji ; mogoče kakor po navadi, da se jih polovica ali še kaj več odpusti. To bi bil za nas velik udarec. Koliko nas je, ki smo vse svoje lepše dni in moči darovali težkim cestnim opravkom. Koliko jih je, ki s tem težkim zaslužkom preživljajo sebe in družino iz roke v usta. Koga naj se potem odstavi ? Koga naj se vrže z družino, z nedoraslimi otroci na cesto ? Cenjeni tovariši, združimo se kot en mož, organizirajmo se ! Le združeni bomo lahko zahtevali in tudi dosegli svoje pravice. Delajmo, da bo svet vedel, da smo tudi cestarji ljudje, ki hočejo in morajo živeti. Razširjajte naš list »Pravico«, dopisujte v njega, da bodo spoznali vsi naše težnje in potrebe. Tovariši kličemo Vam : vsi v našo zvezo, da s skupnim glasom dosežemo to, kar hočemo ! Zgodovinske anekdote. Napoleon pri mostu pri Lodi. Eden najslavnejših činov mladega Napoleona v pr- vi vojski v Italiji je prehod čez reko Addo pri mestu Lodi 1796. Del neke brigade je moral prenašati ves ogenj sovražnika ; Napoleon je jahal ob fronti in je bodril vojake, naj hrabro vstrajajo. Tedaj je stopil vojak k njemu in mu je tiho rekel : »General, na ta način boste uničili vse svoje vojake. Žrtvujte moj oddelek, naskočili bomo most, drugi bodo drveli preko nas in prej kot v pol ure bo zmaga Vaša!« »Molči, predrznež !«, ga je zavrnil general. Vojak je stopil zmeden v svojo vrsto nazaj. Njegov nasvet pa Napoleonu ni dal miru, izvršil ga je in zmaga je bila dobljena. Nato je zapovedal general, naj poiščejo onega vojaka, a ni bil več med živimi. Zamišljen je rekel Napoleon : »Imel je pogum in glavo velikega vojvode«. Koliko je takih slučajev, ki ima priprost vojak boljšo misel kakor pa najboljši vojskovodja ! Ali je mrtev ? Glavni dirigent in komponist Gustav Mahler (1860 —1911) se je nekoč sprl z ravno tako slavnim tenorjem Leonom Slezakom ; ta še živi. V ravnateljevi pisarni sta se kregala in odmevalo je ven na hodnik, tako razburljivo, da je bilo pričakovati pravega pretepa. Medtem ko se je ta prizor vršil v sobi, se je sprehajal basist Hesch mirno po hodniku gor in dol in mu ni bilo nič videti, da ga prepir kaj zanima. Naenkrat je bilo slišati v sobi neko treskanje, kakor če bi kdo kak stol razbil, potem je bilo pa na bojnem polju sumljivo tiho. O Mahlerju in Slezaku ni bilo nobenega glasu, pa sta se še pred par minutami besno ; prepirala. Slednjič se odprejo vrata ravnateljeve pisarne iti j na hodnik pridrvi Slezak, poln silovite razgorčenosti. i Sprehajajoči se Hesch ga vpraša z osupljivo hladnokrv- i nostjo : »Hezak, povej mi, ali je mrtev ?« Kapelnik in trobentač. Neki kapelnik je grajal med skušnjo trobentača, ki , je prepozno prišel, in mu je grozil, da ga bo naznanil J upraviteljstvu. Trobentač mu je pa popolnoma hladnokrvno odgovoril : »Gospod kapelnik, če me boste nazna- j nili upraviteljstvu, bom danes tako igral kakor Vi diri- • girate !« KUPUJTE PRAVICO ! »Pravica se dobi v prodaj v sledečih ljubljanskih trafikah : Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Škofijo. Sitar, Florjanska ul. — Leskovšek, Dunajska c. — Jeler, Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Dinar. Pranje je težko delo;' tk f | Mk olajšaj si ga in upo- ff P® i hJL rabljaj milo z znamko: KHI Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5°|o Stanje hranil, vlog nad 120,000.000 K. Stanje rez. zakladov nad 1.000.000 K. Inserirajte v „PRflVICl!“ KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BBVSC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih dal. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH' MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke! Postrežba točna! Delo solidno! ©BF" Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti »Bavarskemu dvoru". Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po 5%. Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilnica sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. Pravkar je izšla v založbi »Socialne Misli“ knjiga Dr. A. Gosar: ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM Pomisleki In odgovori z velezanimivo in aktualno vsebino. Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din, Če se naroči in takoj plača vsaj 10 Izvodov, znaša cena za Izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali pa v upravi „Soc. Misli", Jugoslovanska tiskarna, kol-portažnl oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2. To knjigo tnora Imeti vsak krščanski — socialec! oblrCilnicr zn SLOVENIJO v ljubljeni Telefon št. 550. R. Z. Z O. Z. Rač. ček. ur. št. 10.222 Zaloga prvovrstne manufakture! Centralno skladišče od 1. septembra 1923 v palači „Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti poleg »Uniona". Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5 in na Dunajski cesti št. 29 (Gospodarska zveza). Zadružno podjetje! Podružnica v Somboru (Bačka). Zadružno podjetje! M Kdo bo skrbel za te, — če se B 5 *§■ Vsak član 1. DELAVSKEGA KONSUMNEGA DRUŠTVA naj ^ nabavlja vse svoje potrebščine, posebno oblačilno blago izključno pri lastni zadrugi, s tem bo podprl tudi svojo strokovno organizacijo, samega sebe 6 in svoje somišljenike. | IRStF* IISF" Najceneje in najbolje kupiš 4 O, Ce kupiš pri zadrugi po konkurenčni ceni 1 kg sladkorja, ^ si ga kupil dejansko 3 K ceneje, — če kupiš 3 m blaga za ^ obleko, si ga kupil dejansko 90 K ceneje kot pri konkurenci, Ž ker dobiš 3% popust od vsega kupljenega » in takoj plačanega blaga! vedno le pri lastni zadrugi. j | Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgov mi urednik Dr. Andrej Gosar'