t fceto LXXV~ it. aas Spedhdona In Poštnin* plaćana v gotvftaL UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUUUTNUKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Is Kraljevin* Italije In CNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. SOLANO ULICA 5 —» 31-22, 31-23, 31-»«, 31-35 In 9 pri postno čekovnem ssvođu: LJubljana Stev. 10-351 11.— ttr, na lnonematro 15.20 Ur CONCBS8IONARIA ESCLUSIVA por la pubblicita di provenienza i tali CNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A*, MILANO. Attacco nemico stroncato Oltre zoo prigfonieri britannlci — II bombardatnetito di Malta conturaa H Quartior Generale delle Forze Anna-te comunica in data di 1 ottobre il se-guente hollettino di g^uerra n. 857: Appoggiate da reparti blindati, truppe nemiche hanno attarrato ieri mattina po-sizicni nel settore meridionale del nostro schieramento in Ejritto. L'attacco e stato stroncato con sensihili perdite i>er 1'avver-sario, abbiamo preso oltre duecento prigionieri. Un velivolo britannico risulta abbattuto in combattimento dalla caccia germanioa, un altro, colpito dalle batterie contraeree dl Tobruk, era. costretto ad atterrare nella zona di Marsa Luch. I/equlpaggio compost o di sei sottufficiali veniva catturato. contintiato 11 bombardamento dejrli aeroporti di Malta; nel cielo delTisola cac-ciatori tedeschi distruggevano un Curtiss. Duce med legionarji bataljonov „M" Mogočna in sijajna svečanost v Rimu ob obletnici bataljonov „M" Ducejevo priznanje legionarjem — Viharne ovacije vražni napad zadušen Nad 200 angleških ujetnikov — Bombardiranje Malte Oboroženih sil naslednje 857. Glavni stan italijanskih je objavil dne 1. oktobra vo?no poročilo: aoi razne čete so včeraj zjutraj ob podpori oklopnih oddelkov napadle postojanke v južnem odseku naše fronte v Egiptu. Napad je bil zadušen z občutnimi izgubami za sovražnika. Naše čete 10 ujele nad 200 sovražnih vojakov. Nemški lovci so v boju sestrelili eno britansko letalo; neko drugo letalo pa je bilo zadeto od protiletalskih baterij v Tobruku in je bilo prisiljeno pristati na področju Marsa I-uch. Posadka, sestoječa iz 6 podčastnikov, je bila ujeta. Bombardiranje letališč na Malti se je nadaljevalo; v zraku nad otokom so nemški lovci uničili letalo tipa Curtiss. Kako so bili Angleži poraženi Operacijsko področje, 1. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki). O ponesrečenem napadu, ki ga je sovražnik včeraj nenadoma skušal izvesti na naše prednje postojanke v južnem odseku fronte, se doznavajo nekatere podrobnosti. Malo pred zoro je sovražnik začel močno streljati s topovi na naše črte, kjer so naše čete z budno mirnostjo čakale, da preneha besna toča granat. Pripravljeni so bili streljati z vsem svojim orožjem, brž ko bi sovražnik pričel z napadom. To se je res kmalu zgodilo. Napadla je angleška pehota ob podpori tankov. Naše sile niso same vzdržale in neustrašno zadržale sunek, temveč so prešle po zelo učinkovitem posegu našega topništva, ki je silno obstreljevalo napadalce in dobro merilo, v odločen in silovit protinapad. Spričo silnosti naše reakcije napadalci niso več vztrajali in so se pričeli umikati. Vsa sovražna akcija je potekala okrog 10. ure zjutraj in se je končala z odločnim polomom nasprotnika. Zajeli smo 200 sovražnikov. Novi uspehi ob Dana S fronte ob Donu, 1. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani na vzhodni fronti). Ponovni sovražni poizkusi za prekoračenje Dona s© bili v zadnjih dveh dneh odločno odbiti. Nekaj ladij s četami je bilo potopljenih. Poizkus vkrcanja v odseku neke naše divizije, izveden ob zaščiti močnega ognja možnarjev in strojnic, je bil z naglimi protinapadi preprečen. Neka naša patrulja iste edinice je prekoračila Don in pognala sovražnika v tek ter očistila otoček pred našimi postojankami. Neki nemški bataljon, ki je izvedel nenadno akcijo onstran reke, je uničil več topovskih in strojniških postojank sovražnika. Rim. 1. okt. s. Duce je dav* obnovil legionarjem bataljonov »M« vojno povelje. Obred je bil izvršen na prvo obletnico ustanovitve teh obredov, Id so nas>tali v vojni in za vojno. Z njim 'e povezan fašistični nabor, da se s tem pokaže, kako uspeva orožje za zmagovito vojno m kako cveite večna mladost domovme v nalogah, ki jih ji nalaga odlično vodstvo. iz tega mladina lahko črpa prepričanje zmage ter najboljše bistvo rimske discipline in organizacije. Bataljoni »M« so v polni meri zaslužili to novo očitovanje simpatije s strani Du-ceja. Že v Albaniji so nudila čudovit primer italijanske hrabrosti in legionarji bataljonov »M« so pokazali bodisi na bojiščih na Balkanu a'Ii v Rusiji, da tvori njihovo junaštvo neukrotljivo napadalno silo brezmejne drznosti ter neizmerne požrtvovaJ-nasiti. V očeh Duceja se je danes čitala vidna in živa zadovoljnost, da je zopet v stikih s temi svojimi vojaki, s temi utrjenimi in molčečimi bojevniki revolucije. Sonce je blagoslovilo obred s svojo zadnjo poletno toploto. Morje svetlobe je oblivalo spomenike starega Rima, obdanega z novim mussolinijevskim Rimom. Tribuna, na kateri je stal Duce, je bila postavljena nasproti templju moške srile. Nepregledna m pestra množica mladeži, obdana z vrvečimi ljudskimi množicami, je bila razpostavljena med kapi tatinskim slavolokom in med praporom. Ducejev prihod Štirje bataljoni »M« in zastopstva vseh redov Oboroženih sil so tvorili osrednjo skupino tega neprimerljivega zborovanja vojakov in ljudstva. Pred častno tribuno je bil oder, ki je bil določen za svečanost rasističnega nabora mladeničev. Sijaj praporov, raznolikost barv in mogočnost zborovanja niso zasenčili te vojaško resnobne svečanosti, temveč so jo naredili še bolj živo m dojemljivo. ¥ ssptembru potoplienih za več ko miliion ton sovražnih ladij Ogorčene borbe za utrjene višinske postojanke na Kavkazu — Novi klini v severni del Stalingrada — Velike sovjetske izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. okt. s. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na kavkaskom področju se nadaljujejo ogorčene horbe za močno utrjene višinske postojanke. V Stalingradu so nemške In zavezniške Čete v silnih napadih zabile nove kline v severni mestni del. Razbremenilni napadi močnih sovražnikovih oddelkov, podprti z letalskimi in oklopnimi silami, so se razbili s hudimi krvavimi izgubami v naših protinapadih, pri čemer je bilo uničenih tudi 1)8 tankov, po večini angleškega in ameriškega izvora. V teh borbah se je znova z nenavadno hrabrostjo odlikoval tan-kovski zbor, ki je od meseca avgusta dalje operiral ob spodnjem toku Volge, vzdrževal zvezo proti Stalingradu zapadno od Volge in tako ustvaril tudi glavno pogoje za napad na Stalingrad sam. V več tednov trajajočih in najhujših obrambnih borbah je ta edinica držala vse važne napadalne postojanke in odbijala mnogo močnejše sovražnikove sile. železniške naprave v zaledju, ob spodnjem toku in izlivu reke Volge, kakor rudi na področju Moskve je letalstvo ponoči in podnevi napadalo z bombami. Severnozapadno od Voroneža je izgubil sovražnik pri brezuspešnih napadih na področju ene same divizije 25 tankov. Lastno napadalne akcije pri Kževu so kljub močnemu sovražnikovemu odporu omogočilo, da so bile postojanke krajevno zboljšane. Sovražnikova zbiranja je razbijalo topništvo in tudi letalstvo v tem predelu tako uspešno, da sploh ni moglo priti do nameravanega napada. Na gozdnatem in težko prehodnem področju za srednjim odsekom fronte so nemške in madžarske čete obkolile in uničile močno tolpo. Ob majhnih naših izgubah je izgubil sovražnik 1026 padlih. 1218 ujetnikov in večjo množino težkega bi lahkega orožja. V severnem odseku fronte je bila skupina sovražnikovih sil obkoljena In je bil zavrnjen tudi protinapad za njeno osvoboditev. V Egiptu so čete nemške in italijanske oklopne armade z učinkovitim ognjem odbile angleški napad, ki je bil v pripravi, sestrelile pri tem večje število tankov In privedle okrog 200 ujetnikov. V Sueškem zalivu so vojna letala hudo poškodovala večjo trgovsko ladjo. Pri dnevnih napadih posameznih angleških bombnikov na obalo ob Rokavskem prelivu in pri nočnih motilnih poletih nad področjem Severnega morja so bila sestreljena štiri sovražna letala. Nemška bojna letala so bombardirala podnevi železniške naprave, obrate oborožitvene industrije in vojaške cilje na več krajih južne in jugovzhodne Anglije. Pred izlivom Orinoka na morju, pred Novo Fundlandijo tn na srednjem Sever, nem Atlantiku so nemške podmornice po- topile 12 trgovskih ladij s 54.000 br. reg. tonami. S temi izgubljenimi ladjami so podmornice v mesecu septembru potopile skupno 126 ladij s 769.200 br. reg. tonami in s tem prekoračile v maju letošnjega leta doseženi največji uspeh te vrste v enem mesecu. Nadaljnjih 14 trgovskih ladij je bilo poškodovanih z zadetki torpedov. V borbi proti sovražni vojni mornarici so nadvodne in podvodne oborožene sile potopile 6 rušilcev, 2 pomožni križarki in 3 brze čolne, 3 rušilci, mnogi brzj čolni pa so bili poškodovani. En brzi čoln Je bil zajet. V istj dobi je nemško letalstvo potopilo 35 trgovskih ladij s skupno 242.500 br. reg. tonami in poškodovalo nadaljnjih 8 trgovskih ladij. Izmed sovražnikovih mornariških plovnih objektov je letalstvo potopilo 1 križarko, 5 rušilcev, več strašnih ladij, 1 stražni čoln in večje število motornih tor-pednih čolnov, kakor tudi plovil vsake vrste za izkrcavanje. S tem je angleška-ame-riška plovba v teku meseca septembra samo zaradi nemških bojnih akcij izgubila 161 ladij s skupno 1,011.700 br. reg. tonami, nadaljnjih njenih 22 trgovskih ladij pa je bilo poškodovanih. Stotnik Maseille, ki je bil odlikovan z najvišjim nemškim odlikovanjem za hrabrost, je neporažen od sovražnika padel kot letalec na vzhodno-af riškem bojišču. Brezprimerna odločnost tega mladega častnika je bila glavna vrlina, zaradi katere je v letalskih bojih obvladal 158 angleških nasprotnikov. Nemška oborožena sila žaluje za res junaškim borcem. m Junaška smrt zmagovitega nemškega letalca Berlin, 1. okt. 3. Stotnik Hans Joahim Marseille, čigar junaška smrt je bila, javljena, se je še preteklo soboto boril v zraku v Severni Afriki z angleškimi letali In si pridobil svojo 158. letalsko zmago. Bil je rojen 13, decembra 1919 v Berlinu in je bil sin generalnega majorja. Svojih prvih 7 zmag je dosegel v izredno hudih borbah nad Anglijo. Spomladi leta 1941. je bil poslan v Afriko, kjer je napredoval v podporočnika. Od tedaj je bila vrsta njegovih odličnih zmag nspmkmjenia. Zmagal je često v borbi s številično močnejšim nasprotnikom. Sredi avgusta letos ga je Duce osebno odlikoval z zlato kolajno, Hitler mu je pa ob 125. zmagi, doseženi dne 2. septembra, poslal najvišje nemško odlikovanje za hrabrost, hrastov list z meči in briljanti na železnem križu. Nedavno je napredoval v stotnika. Rim, 1. okt. s. Kapitan pilot nemškega letalstva Hans Joahim Marseille je slavno padel v vojni akciji na afriški fronti. Ta hrabri pilot je dosegel te dni svojo 158. zmago nad sovražnikom. Bil je odlikovan tudi z zlato kolajno za vojaško hrabrost, ki mu je bila podeljena z naslednjo obrazložitvijo: »Kot lovski pilot izredne drznosti in neprimerljive sposobnosti je a hlad- nokrvnlm, čudovitim in zavestnim junaštvom v hudih borbah v zraku, nad Sredozemskim morjem in Severno Afriko sestrelil 94 letal, katere je prištel k sedmim letalom, ki jih je zrušil nad Rokavskim prelivom. Bil je stalen vzgled drznosti in vneme v tveganih akcijah ter je potrdil vedno svoje izredne kreposti pilota in odličnega borca.« Visoko odlikovanje mu je osebno izročil Duce. Kapitan Marseille je bil odlikovan tudi s hrastovim listom z meči in briljanti na viteškem križu železnega križa kot 12. pripadnik nemških oboroženih sil. Polkrog okrog Stalingrada Berlin, 1. okt. s, V tukajšnjih vojaških krogih smatrajo položaj v Stalingradu za izredno ugoden za nemške in zavezniške sile. V istih krogih pripominjajo, da to mesto ni več strateški objekt, kajti glavni smoter velikanske bitke okrog mesta in v njem je bil dospeti do Volge in blokirati njen promet. Ta smoter pa je bil v celoti dosežen. Na Wilhelmsstrasse so podčrtali tudi, da pri Stalingradu nemške sile niso iskale prestižnega uspeha, temveč imajo samo nalogo uničiti vse preostanke bolj-ševiških sil. Ta naloga pa se sistematično opravlja neodvisno od časa. Vdor v severni del mesta se je zato poglobil. Stalin-grad je zaprt v polkrogu, katerega tetivo tvori Volga. V vsem južnem delu tega polkroga m več boljševiškega odpora in borbe so samo še v severnem delu, zlasti okrog treh velikih industrijskih kompleksov, ki jih Sovjeti žilavo drže in se nahajajo okrog delavskega stanovanjskega predela in v tako zvani spartanski četrti. Pričevanje Stockholm, 1. okt. s. Dopisnik švedsko agencije BuLlss poroda, oa je neki sovjetski letalec, ki je morali zasilno pristati na turškem ozemlju, opisal svoje vtise o upera-cijah pri Stađingradu. Nemci neizprosno napredujejo s svojimi tanki, >e izjavil, tn 9 svojfm topntžtvoau. ki smrtonosno uofnkuje. Šele noto pošiljajo naprej pehoto m 9 tem do skrajnosti varčujejo s svojimi silami. Obramba spričo take taktike je blazna in brez smisla. Skoraj vsi moji tovariši so poginila v letalskih borbah. Naše izgube so strašne in položaj mesta je do skrajnosti kritičen. Premoč Nemcev je velika v vsakem pogledu, ja zaključit letalec ki naši vojaki se osupli vprašujejo, kako more sovražnik zbirati toliko orožja in čet na eni sami točki. General Tojo v avdiesei Tokio, 30. sept. s. Cesar je davi sprejel šefa vlade generala Toja, ki je cesarju poročal o raznih političnih vprašanjih ki odgovoril na nekatera cesarjeva vprašanja. Duce je prišel ob 9.30 v spremstvu šefa Glavnega stana Milice generala Galbiatra. Sprejeli so ga zvoki trobent in godba je zaigrala »Giovinezzo*. Duce se je takoj nato pojavil pred množico. Pozdrav vojakov »A nod« je prodrl skozi mogočni odmev ovacij. Duce, ki je bil v uniformi gcneralneoa poveljnika Milice, je pričel vojaški pregled. Inspektor bataljonov »M« mu je raportiral. Pri pregledu so Duce ju sledili general Gail-biati, vojaški zastopniki Nemčije in Japonske, kvadrumvir in maršal Italije De Bono, šef Glavnega stana Oboroženih srl. maršal Italije Ca vali ero, pod taj ni ki vojnega ministrstva, podtajnik Stranke Ravasio in generalni podpoveljnik GILa Bonamici. Po končanem pregledu štirih blokov Oboroženih sil je Duce stopil na častno tribuno, okrog katere so stali mušketirji in na kateri so bili predsednik senata, predsednik zbornice Fašijev in korporacij, ministri in državni podtajniki, člani direktorija Stranke, zastopniki krajevnih oblasti, pod-šef Glavnega stana Milice s poveljnikom 9. vojaškega območja ter poveljniki specialne Milice. Nagovor Duceja Pri tej priliki je Duce naslovil legionarjem naslednje visoke besede: Legionarji bataljonov »M«! Danes imate posebno radost, da slavite prvo obletnico vase ustanovitve, tukaj med slavnimi ostanki republikanskega in cesarskega Rima, ob vznožju Palatina, med svetiščem Moške sreče in svetiščema Veste in Jana s štirimi stebrenikl. Danes mi je veselje in čast izročiti mnogim izmed vas nagrado za vašo hrabrost, zasluženo in pridobljeno na bojnih poljih. V teku teh 12 mesecev ste z dejanji pokazali, da imate ona duhovna in telesna svojstva, ki vas morajo razlikovati od vsakogar in .ned vsemi: Popolno zvestobo, privrženost nauku in načelom Fašizma, zvestobo, izpričano s krvjo, ne s praznim in Često ne leske-čim se črnilom, vzorno disciplino, zadržanje brez graje, tovariško in še bolj bratov-sko enega za vse in vse za enega, v boju pa borbenost in neustrašenost Cezarjevih legionarjev. V vaših mladeniških srcih resnično vrednih, da žive in da se bojujejo v tem odločilnem razdobju, ki bo videlo zmagoslavje Lik torija, morata odmevati dve čustvi: Prvo čustvo ljubezni do Italije, drugo čustvo neugasljivega sovraštva proti vsem njenim sovražnikom. To je, o legionarji bataljonov »M«, dnevno povelje ob dvajsetletnici Fašizma, več ko dnevno povelje: to je prisega!« Navdušeno odobravanje je kronalo kratek in jedrnat Ducejev nagovor, medtem ko so se bodala legionarjev bteščala kakor plameni v soncu. Duce se je postavil tri korake pred prvo vrsto, ki je bila vrsta odlikovancev. Stopil je med junake in jim pripel na prsti kolajne, katere so si zaslužili. Pri tem je tovari&ko vsakega izmed njih objel. Obred fašističnega nabora Ko se je Duce zopet povzpeJ na tribuno, je za donela pobožna in bojna »Molitev legionarja pred bitko«. Pesem je segla v srca vseh. Besede »Domovina, ki jo bomo storili mogočnejšo« so lebdele nad tiho množico. Takoj nato je s/Jediil obred fašističneota nabora. Na odru sta bili postrojen: ženska m moška vrsta, razvrščeni po činu vrednosti. Zvezni tajnik Rrma je imenoval mladeniče, ki stopajo iz pokrajine Rima na stopnjo nove discipline in odgovornosti. Obred se je izvršil ob gorečem navdušenju naroda. Bratski objem je zaključil manifestacijo m vojaki so zopet prezentirali orožje pred sam bodom Domovme, ki se obnavlja z vedno svežim m ponosnim življenjem in lepoto. Prisega je odmevala vsena-okrog. Nato je Zvezni tajnik klical imena junaško padlih, ki so bili odlikovani z zlarto kolajno za. vojđsko hrabrost. Mogočna parada Ko se je zaključil obred mladine, se je zopet ra zle gel glas legionarjev. ki so zapeli himno bataljonov »M«, nato pa še >Giovi-nezzo*. Duce je nato stopil s tribune ter se podal na Vio del Mare, da bi prisostvoval paradi. Odmevala so povelja za prezentiranje orožja in zopet so nastale mogočne ovacije. Ko je šel mimo tribune, je Duce odgovoril navdušenemu pozdravu nemškega vojaškega zastopstva m nepregledne množice. Stopal je mimo postrojenih vrst mladeničev Lik torij a. ki niso mogle več zadržati svoje velike gorečnosti. Sinovi volkulje, Balilla, maile Italijanke, avantgardisti, mladri Italijani, mladi Fašisti so s svoj-rmi najbolj cvetočimi predstavniki priredili Duceju neiprimerljivo manifestacijo zvestobe in ljubezni, ki je preglasila celo mogočne aklamacije ljudstva. Mlade vse-učiliške Fašistke so pozdravljale s svojimi velikimi sinjimi robci, oddelki mušketirjev Balille so vzklikali s srebrnim oLasom. Na Via del Mare so se lesketala prapori od rimskega muzeja do Janovega templja. S poslopij guvernerja so gledala uradniki in funkcionarji ki pridružili svoje navdušene vzklike vedno naraščajočim ovacijam. discipline Ko je Duce stopil na pripravljeni oder a sefom Glavnega stana Milice in vojaškimi zastopniki Nemčije in Japonske in vseh drugih zastopnikov oblasti ob strani, So bataljoni »M« pričeli s parado, korakajoč med postrojeno mladino Liktorija, ki je segal« do stopnic Campidoglia, kjer se pričenja Via del Mare. Pred posameznimi bataljoni so praporščaki nosili škrlatne prapore »M«. Korak je mogočno odmeval po cesti do Lida Mare. Bil je paradni korak, predvsem pa korak železne discipline. Bobni in trompete so izmenjaje dajali ritem paradi, toda udar rimskega koraka ne potrebuje tolmačenja, kajti njegov zvok je najbolj pristen, kadar se sam glasi. V kratkih presledkih so šli mimo 10. bataljon gojencev >M«, 42. bataljon »M i in 43. bataljon >Miran-tom in Crnim srajcam bataljonov »M«, ki so se prezentirali davi in defilirali ■ paradnim rimskim korakom. Pohvala Duceja je ob tej priliki izredno pomembna, kajti na graja z vami tisoče in tisoM«, ki hočejo biti njegov: vredni nadaljevalci — v premišljeni in resnobni dnevni akciji — z najčistejšim duhom požrtvovalnosti in z visokim smislom za pravičnost, pozdravljajo ob zoii drugega leta ustanovitve v Tebi po mojem posredovanju Stranko, od katere so sprejeli vero v borbo in gotovost v zmago. Ponosni na zaupano jim čast m prekaljeni od trdega življenja v več vojskah, so pripravljeni lotiti se vsega m dati vse v svetem imenu Duceja — Giuseppe Gerolmini. Zvezni tajnik je tako odgovoril tuli v imenu Ljubljanskih in pokrajinskih črnih srajc: -Zahvaljujem se Ti za Tvojo vzvišeno poslanico in Te prosim, da izročiš v mojem imenu in v imenu ljubljanskih Crnih srajc najponosnejsi in tovariški pozdrav Tvojim hrabrim legionarjemf ki tudi v teh deželah znova potrjujejo' dnevno svojo vrednost, svoje navdušenje in svojo neugasljivo vero v besedo Poveljnika in v bodočnost Domovine. V tem prvem letu življenja so legionarji »M< držali zvestobo povelja in se pokazali vredni mussolinianskega okrasa, ki krasi njihov črni plamen, simbol drznosti in železne volje do zmage. K njim, k Padlim, ki jim kažejo svetlo pot, gre danes moja borbena misel z željami za vedno večjo slavo, v imenu Duceja, do gotove, velike Zmage.« — Orian-do Orlandini. Zvezni tajnik je razen tega poslal hrabrim legionarjem »M« darila v imenu ljubljanskih Fašistov. Kakšno vreme nam prinaša oktober? Povprečno je oktobra med vsemi meseci največ dežja Mesec pospravljanja zadnjih pridelkov Ljubljana, 2. oktobra Najlepši dnevi tega leta so že minili; Jesen oktobra navadno ni 1? prijetna, saj tam prinaša že mnogo snega in včasih nas preseneti že celo sneg kakor n. pr. lani. Oktobrski dnevi že precej hladni. Dnevi se čedalje bolj krajšajo, noči pa dalj-#ajo. Dopoldne megla večkrat skriva soln-ce. če že ni oblačno. Kljub temu je pa tudi oktober po svoje lep. Oktober je mesec trgatve, ko s? narava od ene z najlepšimi barvami za slovo pred zimskim počitkom. Oktobra km.t in vrtnar pospravljata zadnje pridelke. Večina zimskega sadja dozori oktobra in skoraj v vseh naših vinogradih se začno trgatev šele v tem mesecu. Kmet si še želi lep^ga vremena, da bi opravil reovirana vsa jesenska dela Nekateri še sejejo ozimino oktobra ali vsaj ©rjejo za pomladansko obdelovanje. Kakšno bo letos vr^me oktobra ? Ali bo nastopila zrna 4tako zgodaj kakor lani? Mnogi kmetje lani niso utegnili pospraviti rape. korenja, pese in tu in tam ne niti zelja, ker je prej zapadel sneg V zadnjem tednu oktobra je s-ežilo večkrat, posebno velik sneg je pa padel v noči med 31. oktobrom in 1. novembrom. Zato so razumljive skrbi, ali bo tudi letošnja zima tako zgodnja. Vendar je bilo letošnje vreme skoraj v vseh mesecih drugačno kakor lani, zato smemo pričakovati, da bomo lahko zadovoljni tudi z oktobrom. če se pa ezramo na Številke, ki so jih zbrali vremcncslovci o ljubljanskem vremenu, na povprečja, izračunana na daljšo dobo, spre vidimo, da je oktober najbolj deževen mesec v letu. V oktobru trajajo pogosto daljši močni jrtenski nalivi. Povprečno je oktobra 158 mm dežja. Drugi najbolj deževen mesec je junij, ko znaša povprečje 152 mm. Letošnje oktobrsko vreme bo nedvomno vsaj malo različno od lanskega, saj menda ne bo ostalo brez vpliva, da je bil september tako topel. Letos je jesen začela nastopati pozneje, ker septembra deževje ni ohladilo ozračja tako kakor navadno. Zato je upanje, da bo tudi oktober malo toplejSi. Morda bo tudi bolj suh kakor navadno. Vs.-kakor pa moramo pričakovati, da bo v tem mesecu precej dežja. Povprečno je oktobra po 15 dni, ko dežuje. Oktober pa ima povprečno že en dan, ko sneži. V splošnem je pa oktober §e sorazmerno topel mesec, kajti povprečna mesečna temperatura znaša 10.1° ter je višja kakor aprila, ko znaša 9.4°. Mnogo hitreje se zniža t mperatura novembra. Tako znaša povprečna mesečna temperatura septembra 14.8°. tako da je oktobra približno 4° nižja, novembra pa znaša 3.7°, torej skoraj za 6° nižja kakor septembra. Oktobra je vreme še pogosto južno, zato je sorazmerno toplo, čeprav jasnih dni ni več mnogo. Povprečno ima oktober samo 3 jasne dneve. Razen tega ima oktober tudi, kakor september, največ meglenih dni, in sicer povprečno po 12. Novembra je manj meglenih dni, povprečno po 9, kakor tudi decembra. Doslej so jesenska kmečka dela dokaj dobro napredovala, čeprav je bil zadnji teden septembra precej deževen. Ozimina marsikje že lepo zeleni. Nekoliko je pa zastala v rasti repa, ker dolgo ni bilo dežja. Tudi pesa za živinsko krmo ni posebno lepa in korenje je še drobno. Ti pozni jesenski pridelki si pa bodo nedvomno Se opomogli. Večina zelja je pospravljenega. Tudi koruza je dozorela skoraj povsod, čeprav pri nas navadno zori precej pozno. V nižjih legah so bili pridelovalci lahko zadovoljni s pridelkom, ker suša ni napravila tako velike škode. Doslej so bili lahko zadovoljni z vremenom predvsem vinogradniki in nekateri so že začeli trgati. Kakor je vse letos zorelo hitreje, tako je tudi grozdje postalo mehko in sladko prej, tako da je bila trgatev tu in tam že potrebna, ker bi se sicer jagode nekaterih vrst trt začele osipavati. Upamo, da bodo lahko opravili vsa jesenska dela kmetje tudi na njivah in v gozdovih, ne le v vinogradih ter se dobro pripravili na zimo. Zadnje čase imajo precej dela tudi v gozdovih, vsaj v ljubljanskih in v okolici, ker pripravljajo drv za mesto. Podirajo pa tudi zrela drevesa, ker je veliko povpraševanje po lesu v obrtu in industriji. Z Gorenjskega — Delavstvo se oklepa sporta. Podjetji »Runo« in »Peko« v Tržiču sta priredili nedavno v svojdh tovarnah športni dan. Prireditve so se udeležili skoraj vsi delavci in uslužbenci. Pri podjetju »Runo« je nastopilo 120 športnikov s tovarniško godbo, pri podjetju »Peko« pa 450. Nastopi so obsegali telovadbo na orodju, metanje žoge, lahkoatletske vaje in pevske točke. — Gospodarske naloge Gorenjske. V svečani dvorani gospodarske zbornice v Celovcu je bilo te dni zasedanje okrožnih gospodarskih svetovalcev, ki sta se ga udeležila tudi zastopnik gospodarske zbornice iz Berlina dr. Kasper in zastopnik strankine pisarne dr. Obendrauf. Zasedanju okrožnih gospodarskih svetovalcev je sledila seja sosveta gospodarske zbornice. Predednik ing. Winkler se je v svojem poročilu dotaknil tudi gospodarskih nalog Gorenjske, ki se mora povsem vključiti v Nemčijo tako, da bo čimprej dosežena enotnost med Koroško in to novo pokrajino. S priključitvijo Gorenjske je dobila Koroška važno nalogo. Gorenjska meri 2500 kv. kilometrov ter ima 200.000 prebivalcev in 7000 obratov. Važno je, da se po možnosti vsi obrati ohranijo. V ta namen bo treba dobaviti sirovine ter poskrbeti za prodajo industrijskih in obrtnih izdelkov. Zato so bile sklenjene trgovinske pogodbe z Italijo in Hrvatsko. Uvoz na Gorenjsko je zadovoljiv, izvoz pa naravnost razveseljiv. — OMatee kazni srn kršitev določb o de. lovni sloJbt Iz občine Litija in Vače so bili občutno kaznovani trije obvezniki delovne službe, ker so kršili določbe o nji Pred sodiščem so se zagovarjali, da so bili nujno potrebni doma. odnosno da so jih drugi zapeljali. Vsak je moral plačati 500 mark globe odnosno bo moral sedeti pet mesecev v zaporu, če ne bi mogel plačati globe. — Gorenjska za zimsko pomoč. V Kamniku je bilo oni dan veliko zborovanje, n« katerem je okrožni vodja Pilz o tvoril akcijo za zimsko pomoč. V letu 1941-42 je dalo v kamniškem okrožju za zimsko pomoč vsako gospodinjstvo 27.94, za nemški Rdeči križ pa 7.55 mark. Zborovanja se je udeležilo nad 2000 Kamničanov in prebi- valcev bližnjih krajev. Okrožni vodja Pilz je pojasnil zborovalcem pomen akcije za zimsko pomoč. Govoril je o nemškem vojaku, ki je najboljši na svetu, in se bori z najboljšim orožjem zoper največjo nevarnost, kar jih je kdaj grozilo človeštvu. Adolf Hitler je obvaroval Evropo te največje nevarnosti. Prva cestna zb.rka za letošnjo 2imsko pomoč, ki jo je priredila j državna zveza za telesno vzgojo, je vrgla j v kranjskem okrožju 32.460, v radovlji- | škem 19.000 in v kamniškem ltf.000 mark. — Nemški vojaki na okrevanju. V Škof- \ ji Loki je na okrevanju stotnija nemskh vojakov, doma večinoma ;z Koroška in Štajerske, nekaj je pa med njimi tudi Westfalcev in Berlinčanov. Divjanje komunističnih teroristov na Kočevskem Ljubljana, 2. oktobra Javnost.; se vedno bolj odkriva žalostna slika, ki je doletela Dolenjsko in Notranjsko po zaslugi nepremišljenih uporniških elementov. Nesreča, ki je doletela naše delovno ljudstvo z akcijami teroristov, je nepregledna in njene posledice izredno boleče. Vesti, ki prihajajo s področja, potem ko so se italijanske čete komaj pokazale na Dolenjskem, odkrivajo vse žalostno komunistično divjanje, ki mora v teh težkih dneh odpreti oči vsem našim ljudem, da bodo vedeli ceniti svoje sile, razumeti svoj novi položaj in okleniti se edine poti, ki vodi v zdravo bodočnost. Komunistični uporniki niso imeli mnogo pristašev. Toda tudi tem, ki so morda simpatizirali z njihovo akcij, bodo dejstva jasen svetovalec. Med okraje, ki so po strahovladi teroristov najbolj trpeli, spada tudi kočevski. V kočevskem okraju so bili zagrešeni nađ našim ljudstvom strašni zločini. Oblastva, ki sedaj naglo čistijo zadnje ostanke razpršenih uporniških čet. Naj za danes iz rezultatov te preiskave zabeležimo le nekaj primerov. Na cesti pri Mozlju so trockisti 11. maja prijeli dva fašistična mladeniča,. 20 letnega Evgena in 17 letnega Gracijana Al-trana, oba mlada Triestinca. zaposlena pri odpremi lesa za račun Gozdne milice. Odvlekli so ju v gozd. nakar so ju brez usmiljenja ustrelili. Oba mladeniča nista imela druge krivde, kakor to, da sta Italijana, kar je bilo za teroriste dovolj tehten razlog, da so uničili dvoje nadebudnih življenj. Priča temu krvavemu dejanju je bil neki kmet iz Mozlja, ki je podal pismeno izjavo. Z drugega vira pa se je celo izvedelo, da nesrečna fašistična mladeniča nista bila ustreljena, marveč živa zakopana. V Stalcarjih na Kočevskem so partizani dne 25. maja ustrelili Nemca Pavla Ple-scheta, gospo Floro Jaklitsch ter njeno hčer Floro, por. Wolf. Trupli obeh žen so odkrili 19. junija vaščani, ki so žrtvi spo- znali po njihovih oblekah. Neki kmet je javil dne 15. junija oddelku Kr. finančne straže v Starem trgu na Kolpi, da so ga komunistični zlikovci dan prej grozovito mučili ter zahtevali od njega priznanja, da je izdajal Italijanom zločince in razbojnike dotičnega kra-ia Pred njim so enako mučili neko žensko, ki je glasno vpila na pomoč. Iz razgovorov med razbojniki je priča posnela, da so bile tisti dan ustreljene tri osebe, med niirrn r8Wn?) Marija Ferderber Konec mesca junija so ubili v Handler-iih 70 letno starko Heleno Putre, kočevsko Nemko, s čimer so dokazali, da se njihova okrutnost ne straši niti umora člo-.-eka ki mu gre vsakršen ozir predvsem -^**nd- niene v:soke starosti. Ob koncu meseca julija so komunisti napadli dve ženski Ustrelili so ju in ju ^e napol Svi zakopali. Ženski sta se upirali, da bi jima »domoljubna troekistična vojska« odvedla živino in odnesla vsa živila. Končno je padel rabljem v roke dne 27. avgusta neki 15-letni deček, ki so ga tudi ubili brez pomislekov in brez usmiljeni a. To je spisek krvavih dejanj, izvršenih v dobi par kratkih mesecev v enem samem, zelo omejenem okolišu. Kakor v vseh drugih predelih narašča tudi na Kočevskem število nadaljnjih razkritij o izvršenih umorih in drugih zločinih. Za duh. ki vlada v vrstah komunist:čnrh teroristov, je vsekakor značilno, ki pravi med drugim: »V naslednjih dneh (od 28. maja dalje, se je začelo strahovanje mirnih in lojalnih prebivalcev. Začelo se je preganjanje in globoko v noč so se vršila zasliševanja odraslih. Partizani so v Podlanj-ku ubili 21 oseb. Vsaka najmanjša kritika o partizanih je prinesla dotičniku smrt.« Zanesljive priče so izpovedale, da sta bili na Kočevskem izredno goreči partizanski agitatorici tudi dve sestri iz Kočarjev, ki so jima teroristi ubili mater, kljub temu sta vstopili v njih službo! Tržnica za ribe gotova Tudi bilo pri pridobitev za Ljubljano — Ko je stolnici še ribiško naselje Ljubljana, 2. oktobra Tržnica za ribe se skriva pod tlemi nabrežja ob kresi ji, zato pač ne more buditi pozornosti s svojo zunanjostjo. Toda ob Ljubljanici ima pročelje, ki daje skupaj z veliko mesarsko tržnico zdaj značaj nabrežju med trimostjem in mesarskim mostom. Vendar morda kdo še ne x~e, da je Za tistimi arkadami, ki imajo pod kresijo 10 velikih lokov in ki se zrcalijo v Ljubljanici, hodnik, držeč do tržnice za ribe ali do ribnice. Prostor je prodajo rib je tik ob kleti mesarske tržnice in na zunanji strani ga označuje izbočen izzidek (»er-ker«). V to podzemno tržnica pridemo od dveh strani: po stopnicah na spodnjem mostu trimostja ali po posebnih pol ž a stih stopnicah tik ob ribnicl. Te stopnice so v omenjenem izbočenem izzidku in drže pod streho pokritega stebrovja v klet. Tržnica je precej prostorna, česar bi marsikdo ne pričakoval. V nji se bodo lahko zvrstili vsi prodajalci, ko bo najži-vahnejša kupčija z ribami. Notranjost tržnice je po obokih podobna vinski kleti. Vsi stropi so obokani in nikjer ne kaže, da so uporabljali beton. Kakor so obokani tudi gornji prostori mesarske tržnice z opeko, tako je obokana tudi ribnica, a način obo-kanja je tudi drugačen, ker je tudi stropna razpetina manjša. Oboki niso ometani, temveč samo nosilci, tako da pride tudi barva gradiva do izraza kot arhitektonski element. Prostor je precej svetel, saj dobiva svetlobo skozi velika okna od Ljubljanice. Sredi prostora se vrste vzdolž mize iz umetnega kamna. Na teh mizah bodo tehtali in zavijali ribe, ki jih bodo lovili v bazenčkih, banjah, vzdolž stene. V banjah se bo neprestano izmenjavala voda in v nji bodo plavale ribe, tako da jih prodajalcem ne bo treba več prodajati iz primitivnih sodov kakor doslej na odprtem prostoru. V tržnici se vrsti 6 bazenčkov iz umetnega kamna in pred vsakim je miza. V tržnici neposredno pri ribah ue bo nič lesenega, tako da bo vse lahko vedno čiste ter umito. Samo po sebi se razume, da bo v tržnici tudi vedno dovolj hladno, tako da se ribe ne bodo mogle kvariti, četudi bodo naprodaj mrtve. Tržnica ima okna na severni strani, zato vanjo solnce ne more posijati. Pod pokritim stSbrovjem na nabrežju nas opozarja nad stopnicami na tržnico relief, ki prikazuje ribiče na lovu. Ribiči nas spominjajo tudi po noši na staro Ljubljano. Nekateri domnevajo, da se je Ljubljana razvila iz ribiškega naselja. Ribištvo je imelo v starih časih mnogo večji pomen, ko so bile tudi naše vode zelo bogate na ribah. Vsaj nekaj prebivalcev je še do novejšega časa živelo od samega ribištva. Ribiči so živeli v svojih okrajih, kjer najbrž ni bilo pripadnikov drugih poklicev ali kvečjemu še čolnarji. Prebivali so pa seveda v prvotnem naselju, če se je že Ljubljana razvila iz ribiškega kraja. Vendar nekateri starejši zgodovinarji domnevajo, da je bilo ribiško naselje v dobi, ko je preteklost Ljubljane še precej nejasna, v okolici sedanje stolnice. To sklepajo iz tega, da je bila prvotna cerkev posvečena zaščitniku ribičev in čolnarjev, sv. Miklavžu ter da so jo sazidali ribiči in Čolnarji. Baje je tam stal cerkvica — ki so jo imenovali kapelo — že v 7. stoletju, kar pa ni dokaznj. Pač pa je znano iz poznejših časov, da je bila šenklavška cerkvica — do tedaj najbrž že večkrat pozidana aH vsej prezidana — že pred 1. 1258 podružnica šentpeterske cerkve in imela je vikarja, šenklavško cerkev so še po 1. 1462, ko je postala stolnica, imenovali kapelo, tako je bila majhna. Najbrž ni treba dvomiti, da so senklav- sko cerkev v resnici sezidali ribiči in čolnarji, a vprašanje je vendar, če spo res bivali blizu nje. Znani so primeri iz drugih krajev, da so ribiči zidali cerkvice precej daleč od svojega naselja. Toda okolica stolnice je zvezana s tradicijo ljubljanskega ribištva. Ni tudi zgolj naključje, da smo dobili tu tržnico za ribe. Tržno življenje je bilo razvito v bližini že pred stoletji. Da so pa v starih časih prodali ribe blizu na sedanjem Cankarjevem nabrežju, odnosno v Ribji ulici, nas opozarja ulično ime. (Be/esitico KOLEDAR Danes: Petek, 2. oktobra: Angeli varuhi DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sneguljčica Kino Sloga: Veliki čevlji Kino Union: Na razpotju Razstava akad. slikarja Tineta Gorju pa v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. d3 18. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Piccoli, Bleiwelsova cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. S Socdflle štajerske — Novj grobovi. V Mariboru so umrli prodajalka Zofija Jug, stara 29 let, kovač Jakob Koren, star 48 let. vpokojeni ključavničar državnih železnic Karel Filip, star 71 let, zasebnica Ana Braček, Stara 87 let, trgovski nameščenec Fric Bolenac, star 39 let. posestnikova vdova Marija Gu-zelj, stara 86 let, pomožni delavec Ludvik Zemljak, star 31 let, in žena pomožnega delavca Otilija Breznik, stara 44 let. V Studencih pri Mariboru je umrl vpokojeni višji kurjač Jernej Bukošck, star 79 let. Na Teznem pri Mariboru je umrla vdova po uradniku Alojzija Mojser, stara 59 let. — Veliko zborovanje trgovcev. V nedeljo je bilo v Celju veliko zborovanje nbra-tovodij in uslužbencev trgovsko stroke iz štirih celjskih krajevnih skupin. Namen zborovanja je bil pokazati, da hoče tudi t.govstvo storiti vse kar je v njegovih močeh za boljšo bodočnost nemškega na-roaa. Zbranim trgovcem in trgovskim nameščencem je govoril vodja delovno političnega urada Fladischer. Predočil -jim je ž'uovstvo in njegovo liberalističko gospodarsko pojmovanje v trgovini. Vsak trgovec mora biti obenem propagator in vsaka trgovina ognjišče nemškega jezika. V usodni borbi nemškega naroda mora izpolniti trgovstvo važno nalogo. — Maribor v radiu. Poročali smo že, da je bil prirejen v soboto in v nedeljo v Mariboru okrožni dan, združen z raznimi svečanostmi. Za to priliko je priredila radijska oddajna postaja >Alpen« v nedeljo od 12. do i3. posebno oddajo, posvečeno Mariboru. Radio LivMfana SOBOTA, 3. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert violinista Karla Sancina (pri klavirju L. M. Skerjanec. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Lepe pesmi od včeraj do danes. Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodelujeta sopranistka Draga Sokova in tenorist Andrej Jarc. Operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Nove plošče Cetra. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Na harmoniko igra Vlado Golob. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Italijanka v Alžiru. V odmorih: Predavanje v slovenščini. Poročila v italijanščini. Naše j?!sd?.!isce DRAMA Sobota. 3 oktobra ob 17.30: Večno mlada Šaloma. Red Premlerski. Otvoritvena predstava. Nedelja, 4. oktobra: Večno mlada Šaloma. Izven. Frijave za abonma se sprejemajo do na- da'jnega v dramski pisarni, vhod pri levih zadnjih vratih. OPERA Nedelja, 4. oktobra: ob 16.: Boccaccio. Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. PREVEČ Lekarnar: — Evo vam uspavalnih praškov. To zadostuje za teden dni. — Hvala lepa, toda tako dolgo nisem hotel spati. V ŠOLI — Mihec, barometer je padel. Kaj lahko sklepamo iz tega? — Da žebelj, na katerem je visel, ni bil dobro zabit v steno, gospod učitelj. Zaslužena nagrada Martin Rarkič je bil že vsega sit. Tavajoč nekega večeru po pu;tem. mračnem parku se je naenkrat ustav.il pn klopici pod veliko platano. — Temu je treba storiti konec! Dovolj je komedije. — je zacepetal sam pri sebi in sedel mi klop. Kar se je prikazala iz grma za klopjo glava. Njen lastnik se je previdno o«zrl na vse strani, potem pa je skočil pred Bar-kiča, nameril nanj samokres in zaklical: — Roke kvišku! Barkič je brez obotavljanja ubogal. — Kje je vaša denarnica? — je vprašal postopač in stopil naglo k njemu. — V levem notranjem žepu. Potepuh mu je potegnrl denarnico yl žepa s spretnimi prsti, ki so izdajali vtrllko izurjenost, potem mu je pa ctipa.1 še druge žepe. — Kje imate pa uro in verižico? — je vprašal, ko v žepih ni nič otipal. — Nimam je... — je odgovoril Barkič otožno. — Grozno, ti ljudje nimajo ničesar več, vsi so obubožali, — je pomislil potepuh, glasno pa je pripomnil: — Ce vam je kaj za življenje se p©t minut nikar nc gamle z mesta! Stojte tu nepremična. dokler ne oJ^dcm' Ste tj.z-^sis^i? # — Kam se vam pa tako mudi? — je vprašal Barkič potepuha, ki je bit! že krco* proti grmovju, da bi jo čimprej popihal na varno. — Mair imate opravke? — Kaj site mislili, da bom ostal tu m vas zabavad? — je zagodrnjal potepuh v odgovor. — Z zabavo je pri meni konec, — je dejal Barkič resdgnirano — Mene ne more nihče več zabavati. Povejte mi rajši, če ste res pravi potepuh? — Zdi se m«, da sto inteligenten mož, — je odgovora potepuh. — Ba1 sem st že, da bi me utegnili smatrati za maha rad žo. — Ne. nisem misKl, da ste maharadla. Rad bi vam pa vendarle prihranil neprijetno razočaranje. V moji denarnici ni niti beliča. — Kaj! — se je razburi! potepuh. — In pri vsem tem si še drznete hoditi v mestni park!? — Kam naj bi pa bodel sicer? Saj vendar ne morem s praznim žepom na večerjo v imenitno restavracijo sit goslUuoi Ali na morda miiserte, da bi prihajal s polnim žepom denarja sem-le uživat prirodo? Ne, dragi moj, čez pol ure bom visel na tem drevesu, ker sem že sit življenja. Toda opozarjam vas, da nikar ne poskusite prerezati mi vrv, ker bi vam v tem pranem pneosil nekaj tako krepkih zaušnic, da bi morali vse življenje hoditi okrog zaVavrakov. Potepuh je na mršil obrvi in nekaj časa zamišljeno molčal, potem je pa dejal: — Cujte, denarja nimam pri sebi. Nocoj sem naletel že na dva taka kandidata smrti, kakor ste vi in temeljito sta mi izpraznila žepe. če pojde tako naprej, bom moral pri svojem postiti še dopl ačcva ti. Potepuh je znova umolknil, čez nekaj časa pa je nadaljeval srdito: — Zaradi mene se lahko gugate na tem drevesu sto trideset let, če hočete! Zanima me samo, zakaj ne sežete kot inteligenten človek za svoje namene po modernejšem tehničnem pripomočka, recimo no plinu? — Zato. ker so mi plin zaradi neporavnanih računov že davno odklopiili. — A zakaj ne delate, namesto da se ukvarjate s tako neumnimi mislimi? Saj ste se mladi, — ga je vprašal potepuh. — Ali morda vi delate? — Seveda, mučim se ves božji dan. — Kje neki? Tu v grmovju? — Ne. — je odgovoru potepuh ponosno. — V predmestju imam malo podjetje. — Kaj!? Podjetje? In kljub temu se ukvarjate zvečer s takimi posli? — Kaj hočemo... Imam ruda hišico, proste vseh davščin. — Kaj? Hišico? Saj to je sijajno! Morda* bi me na mogli vi sprejeti v službo. Sem namreč kvalificiran knjigovodja. Ali me potrebujete? — Kaaaaj? — Kaj se pa čudite? Vestno bi knjižil vaše dohodke m izdatke ter vodil vašo blagajno. Ob koncu leta bi vam pa Lahko točno povedal, koliko ste zaslužili. — Da bi zaupal svojo blagajno človeku, kakršen ste vi? Kaj me imate za norca? Jaz nosim svojo blagajno s seboj. — je odgovoril potepuh prezirljivo, potegniti iz žepa šop bankovcev m pomahal z njimi. — Evo, poglejte! — Toliko denarja!... je vzkliknil Barkič. Potepuh je molče spravil denar v denarnico, ki jo je bil mailo prej potegnil Bar-kiču iz žepa. potem je pa za mrmral: — To se vam zdi mnogo? Ves ta denar bom potrošil jutri zjutraj na trgu. Ostali denar imam pa naložen v banki — Kaj!? Tudi v banki imate denar? Gromska strela, čemu se pa potemtakem mučite ponoči, ko bi lahko tudi brez tega dobro živeli? — Dolgo se ne bom mogel ukvarjati s tean poslom, — je zamrmral potepuh z otožnim glasom. — V najboljšem primeru še eno leto,.. Vid mi namreč že peša. Potem se^ boste pa ukvarjali samo s svojim podjetjem, ki ga imate v predmestju? — Da, čez dan. Zvečer bom pa prosjačil kot slepec in ... Kar je potepuh obmolknil. Opazi! je bil redarja, ka je prihajal naravnost proti njima, — Delajte se, kak^r da se pogovarjava! — je zacepetal potepuh Bark-ču in bedel brž k njemu na klop. — K.aj delata tu? — se je zaslišal ta čas strogi redarjev glas. — Dobro, da ste preJei Glejte, ta mož je stražo sramežljiv. Med potjo- sem izgubil denarnico, on jo je našed in prihitel z njo za menoj, zdaj pa noče sp-Tcjeti nobene nagrade. Ali ste že s1 isa!i kaj podobnega? — je jel Barkič pri pov cd nrva t i redarju, potem je pa po:epnil potepuhu: — Dajte mi brž denarnico, sicer bo vaše podjetje jutri zaprto. Potepuh ga je seveda ubogal. Barkič se je znova obrnil k redarju: — Poskusite, prosim, vi pregovoriti tega moža, da bo sprejel nagrado... — Zakaj nočete sprejeti nagrade? — *e vprašai redar potepuha. — Gotovo bi vam prišla prav. — Seveda, ka* vzemite, da mi ne bo treba več prositi vas, — j« pnpomnil Barkič in potegni! iz žepa denarnico, ki mu k> je bil potepul malo prej ukradel m spravil v njo svoj denar. En bankovec jt pa stisnil potepuhu v roko, — Zdaj pa pojdiva na kozarček dobrega vinca, — je dejal redarju. — Moram se vam nekako oddolžiti, ker ste mi nomagaJt pregovoriti tega moža, da je »jaejeJ zasluženo nagrado. i fitav. 225 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 2. oktobra 1942-XX Stran S Naša univerza na praga zimskega semestra V poletnem semestra je imela 1799 slušateljic stejateljev in Ljubljana, 2. oktobra Po trimesečnem odmoru obnavlja svoje vzgoje valno in študijsko delo nas najvišji znanstveni zavod Kr. univerza v Ljubljani. Po podatkih, ki jih navaja seznam preiavanj za zimski semester 1942/43, je njenih pet fakultet ob koncu poletnega semestra 1942 obiskovalo skupno 1799 slušateljev in slušateljic. Slušateljic je bilo 472. Največ slušateljev je štela filozofska fakulteta, in sicer 465. Le malo je zaostajala tehniška, na kateri je bilo vpisanih 460 slušateljev. Razmeroma visoko Število slušateljev je Imela medicinska fakulteta, namreč 350. Na četrtem mestu je bila juridična s 342 slušatelji. Na teološki je bilo vpisanih 182. Vpis v zimski semester novega akademskega leta traja za slušatelje, ki se vpišejo prvič na univerzo od 25. septembra do 5. oktobra; 2a slušatelje, ki so že bili vpisani( pa od 25. septembra do 10. oktobra. Vsak slušatelj mora plačati pri vpisu za vsak semester naslednje takse: vpisnino 100 lir; tisti, ki se vpišejo prvič^ plačajo imatrikulacijo 100 lir. Taksa za bolniško blagajno v znesku 12 lir in vse druge takse, se plačujejo v gotovini ob vpisu. P1a_ č ]a taks in izpitnih pristojbin v celoti ali do polovice zneska so oproščeni dajaki iz mnogočlanskih rodbin po naredbi z dne 16. septembra 1941. Važno je, da mora vsak slušatelj ob vpisu predložit: potrdilo o pristojnosti v Ljubljansko pokrajino izpod 1. aprila 1941. Tisti, ki niso pristojni v Ljubljansko pokrajino, morajo vložiti prošnje za vpis po čl. 2. odredbe Visokega Komisarja, naslovljene na Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino, urad za univerzitetne zadeve. Po odloku Visokega Komisarja z dne 21. avgusta 1942 morajo imeti slušatelji vseh fakultet za pripustitev k izpitom ob koncu semestra ali ob koncu šolskega leta potrjeno poeečanje lektorata italijanskega jezika. Naknaden vpis se bo dovoljeval le na utemeljene prošnje, opremljene s potreb, ni mi dokazili in sicer le do 20. novembra 1942. Za naknadni vpis je treba plačati takso 20 lir (kolek) in 4 lire (kolek) za prošnjo. Za naknadno overovljenje indeksa se plača 8 lir v kolku. Akademske oblasti za novo študijsko leto 1942/43 tvorijo naslednji univerzitetni profesorji: Rektor je dr. Milko Kos, prorektor dr. Matija Slavič. Poslovodja univerzitetnega sveta, ki so v njem rektor kot predsednik, prorektvr kot pol predsednik in vsi redni profesorji kot člani^ je dr. Vojeslav Mole. Univerzitetni senat sestavlja obenem z rektorjem in prorektor jem vsi dekani in proiekani. Univerzitetno upravo pa rektor in vsi dekani. Dekan filozofske fakultete je dr. Franc šturm, prodekan dr. Franc Ramovš. Dekan juridične fakultete je dr. Janko Polec, prodekan dr. Henrik Steska. Dekan medicinske fakultete je dr. Božidar Lavrič, prodekan pa dr. Franc Hribar. Dekan tehnične fakultete je dr. inž, Milan Vidmar, proJekan dr. Andrej Gosar. Končno je dekan teološke fakultete dr. Franc Lukman, prodekan pa dr. Alojzij Odar. Razen že v običajnih predavalnicah bo letos nekaj predavanj tudi v poslopju univerzitetne knjižnice. Zlasti bodo tam predavali profesorji filozofske fakultete. DNEVNE VESTI Spoštovanim naročnikom Včerajšnji številki smo priložili položnice za vse naročnike. Prosimo vas, da nam naročnino nakažete čim prej in nam tako olajšate poslovanje. Naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da poravnajo do 10. t. m. zaostalo naročnino, sicer bomo primorani jim ustaviti list. Uprava »Slovenskega Naroda« sss — Opozorilo vsem imetnikom centralnih kurjav. Kdorkoli uporablja goriva (premog, koks ali drva) za centralno kurjavo (tudi etažno), mora do 8. t. m. prijaviti Pokrajinskemu svetu korporacij, urad za kurivo, v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, naslednje podatke: 1. Izvor kotla centralne kurjave. 2. Ogrevno površino kotla. 3. Število in čas uporabe morebitnih rezervnih kotlov. Kdor ne bo predložil gornje prijave pravočasno, bo izključen od dobav kuriva. — Prvi sneff na bielleških gorah. Na gorah okoli Blelle je te dni padel prvi sneg. Sneg je pobelil gore do višine 1200 metrov. Na jezeru Muc rone meri snežna odeja že 20 cm. O snegu poročajo tudi iz Sestole. Okoli gore Cimone je v torek dopoldne divjal močan snežni vihar. Veter, ki je phal s hitrostjo 80 km na uro, je 5 cm visoko snežno odejo docela odpihal in je nekaj snega ostalo le v globelih in jarkih. — 72 letni napolitanski odvetnik se je dal krstiti. Odvetnik Ettore Trisolini, ki je star že 72 let in izvršuje svojo odvetniško prakso v Nopoliju. je bil te dni krščen. Po krstu je prejel tudi obhajilo in birmo. Nevsakdanjemu dogodku je prisostvovalo precej ljudi, posebno odvetnikov. — V Ri mu je na d 100.000 osnovnošolskih učencev. Kakor drugod po Kraljevini, se je začel včeraj tudi v Rimu šolski pouk s primernimi slovesnostmi. V Rimu deluje 90 osnovnih šol. ki jih poseča nad 100 tisoč učencev. Srednjih šol je 50 in imajo okoli 50.000 učencev. — Hiša znamentega fizika Volte nacionalni spomenik. Rimski uradni list je objav'I Kr. uredbo, s katero se proglaša rojstna bosa znamenitega italijanskega fizika Aleksandra Volte, zaslužnega zlasti na polju elektrotehnike, v Ostmi za nacionalni spomenik. — Trideset koles ukradenih. Neznani tatovi so vlonvli v. prostore tvrdke Stipel v Milanu in odpeljali 30 koles. Kolesa so bila last tvrdkinih uslužbencev. — Dve smrtni nesreči pri delu. V Bariju sta se zgodili v soboto dve težki nesreč:', ki sta zahtevali vsaka svojo smrtno žrtev. 32 letni delavev Giuseppe Gabrie-le se jo ponesrečil v tovarni konzerv. Med tem ko je vozil nazaj električni voziček, je zadel v avtomobilsko kolono in bil na mestu mrtev. Delavec Vito Giustini pa je delal na strehi v tovarni Latturolo. Streha se je nepričakovano pod njegovo težo udrla in padel je 10 m globoko. Bil je takoj mrtev. — Umrl je, ker je jedel neoprano grozdje. V Traniju pri Bariju je umrl v zagonetnih okoliščinah kmet T oma so di Cugno. Med zdravljenjem je povedal, da je pojedel večjo količino neopranega grozdja. Na jagodah je bila še posušena raztopina modre galice. Kmet je resnično tudi umrl zaradi zastrupi jenja. Policija skuša sedaj ugotoviti resnico. — Cisranka osleparila lahkoverno kmetico za okoli G000 lir vrednosti. Neka zvita ciganka se je v Montemarinu spoznala s 26 letno kmetico Gino Gentilovo. Ker je videla, da je kmetica živčno popolnoma izčrpana, je sklenila izrabiti njen položaj v j svojo korist. Prepričala jo je, da jo je ne- * kdo »krivo« pogledal in da vse njene težave izvirajo od tega. Temu bi se dalo pomagati edino tako. Če bi dovolila, da bi ona vse njene dragocene predmete in de-^ar blagoslovila. Kmetica se je nekaj časa obotavljala, nato pa ji je nekega dne res rzročila vse, kar je zahtevala. Bilo je vredno okoli 6000 lir. Čim pa je ciganka imela, kar je želela, je izginila in jo sedaj iščejo karabinierji. — Sestanek agrarnih tehnikov v Peru-gii. V torek se je začelo v Perugii zborova nje italijanskih agrarnih tehnikov. Zborovanje je pozdravil župan, nato pa je državni konzul Gaetani govoril o tehničnih vidikih sedanjih agrarnih problemov v srednji Italiji. Sledil je govor državnega podtajnika v kmetijskem ministrstvu Nan- ninija. Poudaril je zlasti izredno vlogo, ki je v tem času dodeljena italijanskim agrarnim tehnikom, ki morajo doprinesti vse svoje sile in sposobnosti, da bo italijansko kmetijstvo sposobno zadostiti vsem zahtevam, ki so in še bodo postavljene v zveza z vojno. — Nevsakdanji doživljaj nekega Torin-čana>. Mladi Torinčan Ariberto Zannini je šel prebit nekaj dni k morju, da se odpočije od vsakdanjih naporov. Morje mu je takoj zelo ugajalo. V družbi mladeni-čev, s katerimi se je seznanil v kopališču, je napravil več izletov s čolnom daleč na odprto morje. Nekega solnčnega dne pa se je opogumil in zaveslal sam na morje. Ko je bil že zelo daleč od obale, se je vreme nenadoma spremenilo. Zapihal je močan veter, morje je postalo nemirno. Zannini, ki ni imel nobenih skušenj, kako se je treba v takem primeru vesti, je kmalu prišel v kočljiv položaj. Čoln se je prevrnil rin pogreznil na dno morja. V roki mu je ostalo samo veslo, katerega se je oklepal in plaval. Nikjer na obzorju ni videl nobenega čolna ali ladje, ki bi mu pomagala. Končno mu je uspelo rešiti se s plavanjem na nenaseljen otočič Galli-naria. Tam je ostal dva dni in dve noči opazujoč vedno obzorje, ali se ne bo kje pojavila kakšna ladja, ki bi ga rešila. Imel je srečo. Po dveh se je otoku približala večja ribiška ladja, na kateri so se vozili ribiči napenjat svoje mreže. Uspelo mu je, opozoriti jih nase, da so ga spravili že močno izčrpanega na svojo ladjo. — Arheološka najdba v Bol ogni. Med kopanjem na dvorišču artilerijske vojašnice v Bologni so delavci naleteli na dobro ohranjen tlak, ki izvira bodisi iz prvega ali iz drugega stoletja po Kr. Tlak je dolg približno štiri metre in je belo-čm mozaik. V sredi je izoblikovan kot okrasek vhiski vrč, v kotih pa štirje morski psi. Sedaj bodo preiskali še sosednje zemljišče. — čebelarji! Slovensko čebelarsko društvo poziva svoje podružnice, ki jim pripada sladkor iz lanskega preostanka, naj javijo, če naj jim ga posije po železnici proti povzetju, ali če ga bodo prevzele pri društvu v Ljubljani. Člani Ljubljanske podružnice In direktni člani naj pridejo ponj v Društveno čebelarno takoj! — Promocija. Na beograjskem vseučilišču je 31. avgusta bila promovirana za doktorico vsega zdravilstva gdč. Cirila Geršakova iz Ljubljane. Mladi zdravnici čestitajo vsi njeni znanci in prijatelji. IZ LJUBLJANE —lj Se vedno topli dnevi. Prvi oktobrski dan je bil tako lep in topel, da moramo biti res zadovoljni. Popoldne se je Še nenavadno ogrelo, tako da je najvišja temperatura sredi mesta zopet dosegla 21 stopinj, kar je že rekord za oktober. Davi je bilo toplejše kakor včeraj zjutraj, tako oa je današnja minimalna temperatura znašala 9.8° (včeraj 9°). Upanje je, da bo vreme lepo še vsaj danes, ker je zračni tlak ostal še visok; danes je bil na Isti višini kakor včeraj, 777 milimetrov. —lj Jubilej dela. Danes je preteklo 40 let odkar je nastopil službo pri zavarovalni banki »Slaviji« g. Anton Gačperlin. Kakor je zvest in neumoren delavec v svojem poklicu, tako je tudi v javnem in zasebnem življenju vedno neupogljivega značaja in mož na mestu. Kot našemu dolgoletnemu naročniku mu tudi mi k današnjemu prazniku prisrčno čestitamo! —lj Na komornem koncertu LjuMjansKe-ga kvarteta, ki bo prihodnji ponedeljek 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bomo slišali troje del za godalni kvartet treh različnih dob ln literatur. Člani našega izvrstnega komornega združenja bodo izvajali iz klasične dobe Beethovnov kvartet opus 59, št. 1 v f-duru, iz češke literature eno najznamenitejših del slavnega mojstra Dvorak a, kvartet opus 35 v d-molu, iz hrvatske literature pa Lhotkov Koncert za godalni kvartet. Tako Imamo na sporedu dela od klasične do zmerno moderne literature. Koncert bo umetniški dogodek, kakor vsi dosedanji nastopi Ljubljanskega kvarteta ni občinstvo vabimo, da v velikem Številu poseti prvi komorni večer nove koncertne sezone. Vstopnice so v pred-prodajl v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pridelovalce žita, kormpirja, fižola ln lanu mestni gospodarski urad opozarja, da je vsak pridelovalec na podlagi prijave posevka dolžan oddati tudi prijavo pridelka v Beethovnovi ulici St 7 v sobi St. S5 II. nadstropja, čeprav ne bi nič pridelal. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo delavnikih on lfL tn 18-15, ob osdeljsn in praznikih ot 10-3O 14.30 16.30 U> I»30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Ne zamudite pose ti ti prekrasno VValt Disnevevo umetnino Snegulčica Film za staro in mlado! KINO UNION TELEF. 22-21 Komu gre prednost: poklicu ali ženi? Na razpdtju Isa Pola, Rosnano Brazzi, Filippo Seelzo i. t d. KINO SLOGA TEL£F. 37-30 Visoka pesem ljubezni do zemlje in ženske v prelepem filmu Veliki čevlji Odlični umetniki: Amedeo Nazzari in Lilia Silvi Pričetek že ob 14.15. Poljuben vstop! Najuspešnejša izraba časa, denarja in svoje sile Gospodinje so Cr~Z*mes dnevno v položaja, fc9 marajo biti prave umetnice v štednji in izrabljanju svajih sil — To pa zato, ker gospodarski urad vodi evidenco o posevku, pridelku in množini, ki je potrebna za seme. Sleherni pridelovalec krompirja naj torej tudi navede, koliko ga potrebuje za seme, ker bodo pridelovalci, ki nimajo dosti semenskega krompirja, bržkone dobili na podlagi teh prijav pridelka semenski krompir od gospodarskega urada. —lj Veliko vrednost obdelovanja zemlje za prehrano družin so letos uvideli tudi Ljubljančani. Blagoslovljena letina nam je dala obilo zelenjave in najraznovrstnejše po vrtnine za kuhinjo, da nismo trpeli pomanjkanja in si prihranili prav znatne stroške za zelenjavo. Se veliko večjega pomena bo pa obdelovanje zemlje prihodnje leto. Sicer so že letos Ljubljančani 'ivale vredno obdelali skoraj vsak košček sveta ter je revnejšim slojem mestna občina razdelila mnogo zemljišč za obdelovanje, na drugI strani je pa sama obdelala velike parcele in parke spremenila v vojne vrtove, ki so prebivalstvu bili dober zgled, kako je treba pravilno obdelovati zemljo, jo pravilno posejati ali posaditi ter rastline pravilno gojiti. Tudi sami mestni vojni vrtnarji in kmetovalci so letos pridobili precej izkušenj, da drugo leto ne bodo več začetniki, temveč bodo imeli že večje uspehe in bogatejši pridelek. 2e sedaj jeseni spet poglejmo okrog sebe in poiščimo zadnjo krpico zemlje, da jo že pred zimo pravilno pripravimo m zgodaj pomladi pravilno obdelamo, posejemo in zasadimo. Prizadevajmo si že zdaj v lastno korist čim najvestneje izpolniti vsem občinam kraljevine poslano geslo Duceja: »Slednja gruda obdelana!« —lj Krompir na živilske nakaznice razen že objavljenih trgovcev de'e tudi trgovine: Josip Seme na Opekarski cesti, Karel Marolt v Trnovski ulici 13, Helena 5vu-Sar v Rožni dolini IX-5, Gregorc & Comp. na Bleiweisovi (prej Tvrševi) cesti 15, Rudolf Jereb v čampovi 8, Niklsaacher na Bleivveisovi (prej Tvrševi) št. 36, Gospodarska zveza in Gospodarski zadruga na Blelweisovi (prej Tvrševi) 29, Bogo Alotoh na Krekovem trgu, Nežika Stidar na Bleivveisovi (prej Tvrševi) 37, Angela Oven v Hrenovi ulici 19, Matko SokMS, Pred Konjušnico 4, Julija Mlakar v Bežigrajski ulici 20 in na Starem trgu 2'š ter Pavel Kruljc v Gerbičevi ul. št. 3. —lj Popravljanje Slomškove ulice. V zadnji tretjini meseca julija so začeli popravljati mestni uslužbenci betonirano cestišče Pražakove ulice cd Miklošičeve ceste do Slomškove ulice. Po dveh mesecih so ta teden končali delo, namreč izsekanje vsega kotanjastega cestišča in njegovo obnovo. Nato so se lotili takoj popravljanja enako poškodovanega in izrabljenega cestišča naposled imenovane ulice, če bo vreme količkaj ugodno, se utegne posrečiti, da prenove ulico še pred zimo v vsej dolžini do Resljeve ceste, do koder je betonirana. -^lj-Porfirnl pločniki. Na nekaterih krajih v mestu so pločniki Iz porfirja precej poškodovani, sicer ne toliko plošče same. dasi so mnoge tudi razbite, kolikor tla pod njimi. Tako se je marsikje (na primer v Levstikovi in Zamikov i ulici) vršina trotoara zelo ponižala, zlasti pa so se robniki tako nagnili, da se človek lahko spotakne, pade in se pohabi, če venomer previdno ne pazi na sleherni korak. Razen tega so tu in tam (kakor na Sv. Petra cesti, v Kolodvorski ln več drugih ulicah) tla pod posameznimi ploščami zrahljana. Zato se plošče hudo zibljejo ter brizga ob deževju izpod njih umazana brozga, ki kvari ljudem obleko. Četudi ne more dandanes nihče zahtevati, naj bo vse prav tako, kakor iz škatlice vzeto, se sme vendarle priporočati, da popravi mestna uprava še tovrstne hodnike, kakor je dala izboljšati za silo že kotanjaste asfaltne. Vsakako naj se pa blagovolijo odpraviti vsaj nedostatki, kateri se tičejo plošč, pod katerimi je popustila cementna malta ter ovirajo hojo, ker povrhu domala vse tudi malenkostno štrle izmed ostalih. —lj Ribji trg. Kakor navadno, so tudi danes prodajali prekajene morske ribe. in sicer skuše in slanike po 44 lir kg. Cena je stalna. Pričakujejo, da bo prihodnji teden naprodaj sveža polenovka. —lj Seznami davčnih osnov za gostime od začetnice A do G bodo razgrnjeni do 14. oktobra, za gostilne z začetnicami H do L do 15. t. m., za gostilne od M do P do 16. t. m. in za gostilne z začetnicami R do ž do 18. t m., za trgovine z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sodavi-čarje, kavarne, hotele, za trgovine r deli-katesami ln za kinematografe bodo pa razgrnjeni do vštetega 19. oktobra v sobi št. 19 mestnega odpravniitva v ITI. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom. Iz pokrajine Gorizia — Razstava slikarja Carla Urbanija Prvič je v Gorizli razstavil svoje slike slikar Carlo Urbani m Udine. Skupno je pokazal 20 del. Razstava je bila že doslej dobro obiskana. Urbani se je pokazal kot umetnik, ki svojim slikarskim motivom ne Uče pomena izven njih samih. Slika predmete, kakršni so. Kritika se o njegovih shkah izraža zelo pohvalno. Razstava bo odprta do 6. oktobra. Ljubljana, 2. oktobra Možje radi, preradi pozabavljajo čez svoje žene in iščejo vsemogoče napake, pozabljivosti in druge grehe, ki naj bi jih zagrešile v svojstvu gospodinj. Ni naš namen, da bi sedaj podrobno preučevali, ali so do take, največkrat zelo malo premišljene kritike, upravičeni ali ne; za naa je nedvomno le to, da je danes gospodinjski poklic eden najtežjih. Prav zato bo razumen mož, ki ve, da je njegova žena tudi le človeško bitje, prizanesljiv in jI bo skušal po svojih močeh čim bolj olajšati delo in razna neodložljiva pota. Ko bi sestavih Usto opravkov, ki jih mora danes dnevno izvršiti gospodinja, da priskrbi za svojo kuhinjo potrebna živila, kurjavo in druge potrebščine, ter bi jo primerjali s podobno Listo opravkov iz predvojnih Časov, bi nam ne bilo težko ugotoviti, da se je krog gospodinjskega dela zelo razširil, časa pa pri vsem tem ni na razpolago nič več, kakor ga je bilo prej. Naš pregovor pravi, da gospodinja podpira »tri ogle« domače hiše. To breme ]e vedno težje in naše matere in žene postajajo prave gospodinjske umetnice, da se znajdejo v vseh dnevnih skrbeh in zvozijo s svojimi dohodki brez -*ečjih polomij. Danes je treba štediti ne amo z vsako liro, temveč tudi z vsako minuto, z vsakim korakom in prt vsaki uporabi obleke, perila, pohištva in vsega drugega, kar nam je neobhodno *x>trebno za vsakdanje življenje. Najvažnejši je seveda denar. Tudi v najpremožnejših družinah pride trenutek, ko se ugotovi, da razpoložljiv denar ne zadostuje. V revnih ni to nič posebnega. Ni prijetno za gospodinje, da norajo vedno računati, zapisovati vse zdatke in vedno znova iskati možnosti kako bi izhajale. Toda s tem se je pač *reba sprijazniti, saj je manjše zlo prenašati računanje pred izdajanjem, kakor pa sitnosti po njem. žalostna je figura gospodinje, ki prejme vsak mesec znaten mesečni prispevek, pa ga ne zna pravilno porabiti. Prvo polovico meseca je gospa. Vabi prijateljice, kupuje vsemogoče in kadi najfinejše cigarete. Od 15. do 20. kadi slabe cigarete, ne vabi k sebi nikogar več. Od 20. naprej sploh ne zapušča hiše in kadi drava cigarete od 28. do 30. živi samo na kredit. Ko jo skušajo njeni najbližji spametovati, dokazujoč ji, da bi jI z urejenim izdajanjem denarja ne bilo treba delati dolgov in kaditi enkrat najboljše potem pa zopet najslabše cigarete, cxigo-vori: »Ne morem živeti vedno samo v računanju.« Ni ji mogoče pomagati, ne razume, da si s svojo neurejenostjo otežuje življenje. Ne razume, da pomeni pravilno razpolaganje s svojim velikim ali majhnim premoženjem zmago nad osovraženo matematiko. Neka gospodinja si je olajšala redno izhajanje tako. da je moževo dačo razdelila na 30 bankovcev po eno liro, 10 po dve liri in dva po 5 lir. V štiri kuverte je spravila po 7 bankovcev za 1 liro. Vsaka kuverta je bila za en teden za hrano. Peta kuverta z dvema Urama je bila za najemnino. Sistem je zelo preprost, vendar ji je omogočil, da ni imela nikoli dolgov in da nikomur ni manjkalo ničesar. Nasprotnih primerov je izredno mnogo in jih opazujemo vsak dan. Najbogatejši ljudje, ki ne znajo računati in urediti svojih izdatkov skladno z dohodki, propadejo. Redno gospodarjenje brez računanja ni mogoče. Ne veliko ne majhno gospodarstvo ne moreta brez škode prenašati nered in pomanjkanje metode. Človek si ne more zadovoljiti vse svoje želje, saj je znano, da čim več ima, tern več si želi. Žena, ki ima urejene svoje račune, bo zadovoljnejša od najpremož-nejše razvajene lutke. Treba si je življenje urediti in vedeti, koliko se sme potrošiti. Podobno je s problemi, ki se zastavljajo gospodinji pri domačem delu. Povsod si je mogoče s premislekom olajšati delo in štediti tudi pri stvareh, ki se morda zde malenkostne. Toda »od zrna do zrna pogača, kamen do kamna palača...« Na primer, kako pravilno napravimo posteljo. Zdi se mi, da vidim na obrazu čitateljic ironičen nasmeh, saj so vse In velikokrat tudi vsi prepričani, da znajo pravilno napraviti posteljo. Saj bo tu al res, toda to ali ono bo pa še vedno mogoče izboljšati. Važno je, da dvignemo, takoj ko smo vstali, odeje, rjuhe, zvijemo žimnice in odpremo okna. Rjuhe ne smemo nikoli vreči malomarno preko naslanjal stolov ali okenskih polic, temveč jih moramo stresti in izpostaviti zraku in solncu. Cesto je mogoče videti osebe, ki čistijo čevlje, jih nato postavijo na okna, nato pa denejo na isto mesto blazine in rjuhe. Ali bi postavili čevlje na posteljo? Nedvomno ne. Ko torej zračimo rjuhe, je potrebno, da pogrnemo čez okensko polico kos papirja, ki ga vsakokrat spravimo v predal nočne omarice. Preden obrnemo žimnice, očistimo žimnice prahu s pomočjo čopiča. Redno čiščenje mrež ohrani njih prvotno zunanjost in čistost dolgo Časa. Rjuhe pogrnemo vedno brez gub, vedno dobro in v isti smeri zavihane. Nikoli jih ne obra čaj m o. žimnice moramo tedensko iztepati, vsako leto pa jih skrbno vsaj enkrat pregledati in popraviti. Blago operemo, zračimo ln zrahljamo žimo. Tako bi bilo mogoče za vsako gospodinjsko delo najti še to in ono, kar bi bilo mogoče izboljšati, da bi bilo lepše ln kar je se važnejše, trpežne j še. Gospodinje se učijo do konca svojega življenja, iz-nadljive bi skrbne pa so zlasti danes, ko jih k temu sili ne samo njihova prirejena in privzgojena lastnost, temveč tudi ne« odvrnljiva potreba. Mnogim je največja težava gospodarjenje s časom. Otroci gredo v šole, mož v pisarno, pa je treba po kruh, mleko, na trg, skuhati kosilo in Izvršiti se obilo drugih opravkov. NI redko, da zapravimo danes s to sli drugo potjo več Časa, kakor bi bilo treba. Jeza ce pomaga i a moramo se znajti, kakor je pa-S naj- bolj mogoče. Kljub vsem težavam, naj z obrazom gospodinj ne izgine optimizem, z njim ne bodo ne samo pomagale svojemu duševnemu zdravju, temveč olajšale tudi svojim bližnjim različne jkrbl. Mno-gokje mora danes tudi mož in sin priskočiti na pomoč ter opraviti delo, ki se je meščanskemu možu zdelo še do včeraj poniževalno. To pa so le predsodki, ki jih je mogoče z dobro voljo z lahkoto premagati, zlasti Če vemo. da pomagamo res delovnemu človeku, ne pa da podpiramo njegovo lenobo. Iz pokrajine Trieste — Odlikovanje za umetniške zasluge. Na predlog Ministra za narodno vzgojo je Vel. Kralj in Cesar odlikoval Karla Schmidla s srebrno svetinjo za umetniške zasluge. Schmidl je znan meščanom kot založnik številnih glasbenih edicij, avtor odličnega »Glasbenega slovarju«, ustvari-telj triestinskega Gledališkega muzeja in kot mož, ki je tudi drugačj vedno podpiral in deloval za napredek umetnosti. — Tri.-itinsko delavsko društvo oživljeno. Meščani, posebno pa še delavci so z veseljem pozdravili ve3t, da je staro Trie-st'nsko delavsko društvo obnovilo svoje delovanje na polju cbvezmga in prostovoljnega bolezenskega zavarovanja. V zvezi s splošno reorganizacijo je bilo delovanje zas'užnega Triestinske^n delavskega društva pred tremi meseci ustavljeno, sedaj pa je Korporacijsko miristrstvo znova dovolilo njegovo delovanje. Sedaj je pri društvu obvezno zavarovanih 1420 članov, prostovoljno pa 250. Društvo je bilo ustanovljeno že 1. 1869. ko si je nadelo nalogo, podpirati svoje članstvo s posojili. Bilo je v vsem svojem delovanju vno izmed važnih oporišč triest'-nske italijanske iredente, tako da ga je avstrijska policija kor?čno> razpustila. Kasneje je biio obnovljeno in je delovalo do današnjih dni z uspeham. — Zvezni tajnik je obiskal ljutiskt stanovanja. Triestir.ski Zvezni tajnik Je v sredo ofrskal družine biva jote v !.i 1 V h stanovanjih na hribu sv. Ane. Spremljala ga je Pokrajinska zaupnica ženskih Fail- Zanimajoč se za življenjske prilik i druž'n je obdaroval njihove otroke s sadjem — Tetaniiftova infekcij* kot posledica kunčje praske, 64-Ietnega Gluscppeja Ma-tiaka, bivajočega na GuardtelH Tim! trn a-no, je opraskal kunec na levi roki. Posledica je bila tetanusova Infekcija. Sprejeli so ga v bolnišnico, ne da bi se mogli izjaviti, ali bo ozdravel. — Dve nesreč*. 361et^a zasebnica Ara Furchesi, stanujoča v ulici Rigutti, je shi-čajno padla v bližini svoje hiš.* in si nalomila kolk. Sprejeli so jo v bolnico, kjer ro zdravniki izjavili, da se bo morala zdraviti sest tednov. — 31 letni čistilec N ki Gaggica je delal v tramvajskem skladiščil m se pri tem poškodoval na desnici. Zdrav bo zopet po dveh tednih. — Inozemske mladinske misije na poti s*ozi Trieste. V torek se je skozi Trivte vračalo hrvatsko mladinsko odpoataniitvo, ki je konec prejšnjega tedna sodelovalo na športnih prireditvah, v Milanu. Ustavili so se v me3tu za nekaj ur. Skupno z njimi je potovalo tudi bolgarsko in rumUttSkO odposlanstvo. Istočasno se je vračalo lz Rima še drugo hrvatsko odposlanstvo, ki je štelo okoli 100 oseb. Sodelovale so na posebnih tečajih v Rimu. V Trestu so prenočile in si ogledale razne mladinske domove. — Nesreče. S steklom pa je drezal v desnico 121etni Alfred Anelli iz RojaBS. V kopališču železničarskega dopolavora je padel 331etni Rudolf Pecchiari in se poškodoval po raznih d dih telesa. - - V svojem stanovanju je padla 87'etna gospodinja in zasebnica Antonija Mossanijeva. Morala ie na zdravljenje v bolnico. — Prefekt Eksc. Tamburini je sklical upravni Odbor občinskega, podporne fraza voda v Triestu, ki je bil imenovan za štfriletje 1942-1945. Po izčrpni razpravi o problemih, ki se nanašajo na petrebe socialne akcije v Triestu. je očrt al prefekt Tamburir.i naloge in navodila, ki bo po njih razvijal odbor svoje nadaljnji delovanje s posebnim ozrom na te potrebe. — Nenavadna smrt trgovca. V ponedeljek zvečer je vstopil v gostilno v ulici Slataper 591etni trgovec J ust Plson, ki je bil tamkaj na hrani. Nič na njem ni kazalo, da bi se ne poučutil dobro. Lotil se je z velikim tekom večerje, čitajoč časopis. Nenadoma pa mu je postalo slabo in se-selel se je na stolu, ne da bi dal več kakršen koli žlvljenski znak. Gostilničar ga je naglo prepeljal v bolnico, bilo pa je že prepozno. Trgovec P is on je med potjo umrl. KORISTEN DODATEK — Jamčiti vam ne morem, da bo pomagalo, — pravi trgovec možu. ki je prišel kupit sredstvo zoper izpadanje las. ■— Toda če kupite pet stekleničic te t kocine, vam navržem lep glavnik. OCE NAS — Kadar vas vidim, gospodična, mor p m vedno pomisliti: ne vpelji nas v skušnjavo! — Kadar vas pa vidim jaz. mi pride vodno na misel: reši nas vsega hudega. OTROŠKO VPRAŠANJE — Mama, ali ima lahko Žena dva moža hkrati? — Lahko, draga Verica, samo da drug za drugega ne sme vedeti. DOBER SVET — Sam ne vem, kaj bi kupil ženi za god, avto aH klavir. — Ce si pameten, ji boi kupil avto. Z njim bo lahko ubila samo sebe, klavir bi pa ubil v prvi vrsti tebe. GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJKc vam strokovnjasko očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lantna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. r»etra cesta 38. DIVJI KOSTANJ SO cent. kg! Zelišča — zelenjave, suhe in svo-že GOBE ugodno prodaste pri — »ALPAc, Vidovdanska cesta IS. Interiraite »Slov. Narod**4 • s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 2. oktobra 1942-XX Tudi na Rožniku so meščani dobivali drva Ha Rožniku s* bifi tudi v starin časih lepi gozdovi — Na vrha nekdaj grad ]e bil Ljubljana, 1. oktobra Nedavno smo malo opisali Mestni log ter povedali, da je v starih časih dajal Ljubljančanom drva in les za utrdbe. Ljubljančani so pa dobivali v tistih časih najbrž drva tudi v drugih bližnjih gozdovih, čeprav o tem ne najdemo posebnih sporočil. Vseeno smemo trditi, da je v starih časih tudi Rožmk dajal Ljubljani stavbni les in drva. Rožniški gozdovi so bili lepi že pred stoletji in najbrž so bili celo precej lepši kakor dandanes. Tedaj so bile posestne razmere seveda drugačne. Malih posestnikov ni bilo. Rožnik je bil tedaj tudi mnogo bolj oddaljen od mesta, odnosno ločen od njega ker je bil daleč zunaj mestnega obzidja, rned tem ko je zdaj vključen v mestne meje. Mestne hiše obdajajo rožniške gozdove že od treh strani, kar seveda tudi kolikor toliko vpliva na gozdno gospodarstvo. Delno so gozdovi sicer zaščiteni, vendar se počasi zmanjšuje njih površina. Vinogradi na Rožniku? Po nekaterih sporočilih, ki pa menda niso povsem zanesljiva, so bili nekdaj na Rožniku tudi vinogradi. Vendar je verjetno, da so v starih časih gojili na Rožniku, na solnčnih pobočjih, ki niso tako pogosto meglena kakor nižine, trto. Znano je, da je bilo vinogradništvo v starih časih bolj razširjeno tudi v naših mrzlejših pokrajinah. Trta pri nas dovolj dobro uspeva v solnčnih ljubljanskih zatišjih. Tako posamezni ljubljanski vrtnarji pridelajo precej lepega žlahtnega grozdja. Bolje se pa obnesejo le zgodnje vrste, ker septembra pri nas zaradi meglenih dni grozdje počasi dozoreva in rado gnije, će so bili nekdaj na Rožniku vinogradi, smemo domnevati, da ni bilo gozdov povsod tam, kjer so dandanes, odnosno, da je bilo tudi za druge namene več obdciane zemlje. Graščina na Rožniku Najstarejše znano poročilo se nam je ohranilo iz 16. stoletja. L. 1507 je bil na vM.u Rožnika opuščen grad. To pomeni, da je moral biti grad ali gradič — posebno velik najbrž m bil — sezidan že zdavnaj prej. To je razumljivo, saj ui bilo čudno, če bi na Rožniku ne bilo giadu, na hribu, ki prevladuje nad veliko okolico. Ob gradu je bila pristava s sadovnjakom. Bila je v posesti bratov plemičev, Jurija in Volbanka Saurana (zrjav?). L. 1507 sta prodala posestvo Ljubljanskemu carinskemu uradniku Piaunv.aitu. Cerkve baje tedaj še ni bilo na Rožniku, nedvomno ne sedanje. Verjetno pa je, da je bila že zdavnaj vsaj kapelica ob gradu ali v njem. — Rožnik je precej prostran in ne zdi se nam čudno, da je bilo več posestnikov. L. 15o4 je Praunvvart prodal zemljišče na Rožniku ljubljanskemu meščanu Ant. Kuchlu, a brez prostora, kjer je stala nekdaj bolnica za bolnike z neozdravljivimi boleznimi, za — gobavce. Bolnica na Rožniku Eolnico ali izolirnico za gobavce na Rožniku omenja več naših zgodovinarjev. Natančnih opisov, kakšna je bila, pa nimamo. V srednjem veku je bila gobavost razširjena tudi v Evropi. V 13. stoletju je imelo baje sleherno mesto izolirnico za gobavce ali »leprozerijo«. Baje je bilo takšnih izolir-nic tedaj 19.000. Iz tega bi smeli sklepati, da je bila gobavost zelo razširjena. Dokazano je, da je imela Ljubljana izolirnico za gobavce vsaj že 1. 1433. Razumljivo je, da so za izolirnico izbrali prostor, ki je bil dovolj oddaljen od bivališč. Na zahodni strani Ljubljane so se tedaj razprostirale ncobljudene doline, rožniški in drugi gozdovi. RožniR je bil vsekakor dobro izbran za izolirnico: tja ni zahajal nihče, ne da bi se mogel okužiti. Zatočišče pred kugo Sčasom je gobavost ponehala v naših krajih. a pojavila se je še hujša morilka — kuga. Ljubljana je imela v starih časih tkzv. lazaret, kjer so čakali na ozdravljenje ali na smrt kužni bolniki, pri šentpetr-ski cerkvi, na kraju poznejše šentpetrske vojašnice. Toda lazaret menda ni povsem ustrezal in vanj so prevažali najbrž le revnejše bolnike. Lazareta se je marsikdo bal. Zato je razumljivo, da so bili določeni še trije drugi kraji za ljubljanske prebivalce, da so se tja zatekli med kugo. Ta zatočišča so bila ločena od obljudenih krajev. Tedaj so bile še necbljudene Spodnje Poljane, zato je bilo eno zatočišče tudi tam. Druga dva sta bila na Golovcu in Rožniku. Posebno mnogo ljudi je bilo med kugo na Rožniku. Baje se je vrstila kočica pri kočici. Ti »lazareti« ali izolirnice so bile pa zasilna, lesena poslopja. Vendar so bivali meščani včasih zelo dolgo v njih, kajti kuga je mo- rila večkrat več mesecev ali celo po nekaj let. Cerkev na Rožniku že v 15. stoletju Čeprav ni točno ugotovljeno, kdaj je bila sezidana na Rožniku prva cerkev pa je zanesljivo, da je Rožnik imel cerkev že pred 1. 1526. 2e tedaj je bila posvečena Mariji. L. 1602 so dobili cerkev in gozd ob nji jezuiti od nadvojvode Ferdinanda, škof je v daritev privolil, a upiral se ji je stolni kapitelj; prišlo je celo do pravde med ka-pitljem in jezuiti. Pravdanje se je vleklo tri leta. Končno je bilo razsojeno, da pripade jezuitom le podložnik, ki je bival na Rožniku, na čigar zemljišču je stala cerkev, ki je pa ostala podružnica šentpetrske župnije. Župnija je imela ob vznožju Rožnika podložnika, ki je bil cerkovnik. — Cerkev m bila nikdar bogata, kar je važno za zgodovino Rožnika. Dolgo ni niti nihče vedel, pod katero župnijo spada. Cerkev nekajkrat zaprta Rožniška cerkev ni bila vedno odprta in či bi se za njo ne zavzelo bližnje prebivalstvo, bi jo najbrž že zdavnaj podrli. Prvič so jo menda zaprli 1. 1785, ker ni nič današaia ter ni bilo denarja za vzdrževanje. Njeno edino premoženje, gozdič, je bilo izročeno šentpetrski župniji, cerkev sama je pa ostala brez pravega lastnika. Ko je izgubila gozd, se ni nihče več za njo zanimal. Toda, menda na pritisk prebivalcev, 1. 1786 so jo vendar zopet odprli. Cerkveni gozd najbrž ni bil tako majhen, kar sodimo po tem, da je bil 1. 1808 razdeljen na 8 delov in razprodan, razen tega si je pa šentpetrska župnija še pridržala za svoje potrebe del gozda, ker ni imela nobenega drugega gozda, meril je 29 oralov. Med francosko vojno je Rožnik precej trpel. Francozi so oblegali Ljubljano in na Rožniku so imeli eno najmočnejših postojank. Zgodovinski viri pričajo, da je bil Rožnik v francoskih Časih zelo opustošen in da so nekateri gozdovi zopet porasli le v dolgih desetletjih. Vso francosko dobo je bila rožniška cerkev zaprta. či* Ko so Francozi odali, je bila cerkev zelo zanemarjena. Prebivalci v okoliških občinah so pa želeli, da bi jo zopet odprli. Zavezali so se, da bodo poskrbeli, kar cerkev potrebuje, ter zaprosili oblasti, naj jo odpro. Prošnji je bilo ugodeno L 1814 in oskrba cerkve je bila izročena dvema ključarjema z Gline. Tedaj ni bilo jasno, pod katero župnijo spada cerkev. Po odhodu Francozov ni bila izročena frančiškanski župniji, vendar so si jo frančiškani lastili, ker je spadala pod glinško občino, ki je bila na ozemlju frančiškanske župnije. Formalno je rožniško cerkev prevzela frančiškanska župnija šele 1. 1836, bi sicer na prošnjo frančiškanskega Župnika Felicljana Ranta. če bi šentpetrski župnik ugovarjal prevzemu, bi najbrž Rožnik tedaj ne bil vključen v frančiškansko župnijo. Toda šentpetrski župnik je Še celo izjavil, da ni bilo več jasno, čigava je cerkev ter da jo njegova župnija brez ugovora prepušča frančiškanski, dele poslej je bilo jasno, čigava je rožniška cerkev. Kaj vse je raste v rozniskih gozdovih V rožniških gozdovih rasto dandanes listavci in iglavci. Le nekaj manjših gozdov je, kjer rasto same smreke. Med listavci je mnogo kostanjev, ki marsikje prevladujejo, čeprav jih je bilo v novejšem Času mnogo posekanih zaradi industrijskega pridobivanja tanina. Res lepih bukev je malo. Starejših hrastov ni. Precej je borovcev, ki jih pa najbolj izsekavajo. Smrek je mnogo med listavci in bori, a tudi malo starejših. V nižjih legah je bilo precej jelš, ki so jih letos mnogo posekali. Breze so bolj redke, še bolj jelke in macesen. V cerkvenem gozdu, ki je bil L 1808 parceliran in razprodan in ki je meril 29 oralov, so rasle v začetku prejšnjega stoletja smreke, bilo je pa tudi mnogo borovcev, nekaj hrastja, kostanjev, jelš in brez. Iz tega bi lahko sklepali, da so bili rožniški gozdovi tudi po vrstah drevja, ki so rasle v njem, podobni dandanašnjim. Poskusi s steklenim denarjem Delajo jih v Ameriki, ker j Itn primanjkuje kovin V bogati Ameriki je vedno manj kovin, švedski listi so priobčili vest, da je ameriški finančni minister Morgenthau sporočil, da delajo zdaj poskuse, kako bi nadomestili kovance z denarjem iz plastičnega stekla. Ce bi se obnesel steklen denar, bi prihranili mnogo srebra, ki bi ga lahko porabili v druge svrhe. Srebro bi zopet nadomestilo baker, cin itd. če bodo torej Američani nosili po žepih namesto srebra ali kake druge kovine steklo, se bo pridružil dolgi verigi kovanega denarja nov člen. Na misel izdelovati denar iz stekla, doslej še nihče ni prišel. Morgenthau je torej na tem polju pionir, če ne računamo primitivnih narodov in plemen, ki jim služijo za plačilno sredstvo školjke, kamenčki, lupine ptičjih jajc, ribje luskine, biseri, ptičja peresa itd. se pričenja prava zgodovina kovanega denarja povsod takoj skovanci. Najstarejši grški kovanci so bili iz brona. Pozneje so rabili za kovan denar srebro ali takozvani elektron, spojino srebra in zlata. Raba kovancev iz čistega zlata je bila v vseh časih redka, kajti zlato kot plemenita kovina ni na razpolago v velikih količinah. Poleg tega ima pa nizko specifično trdoto. Rimljani so kovali denar okrog leta 300 pred Kristusom iz žeLza ir. jekla. Prastara kovina, iz katere so kovali denar, je tudi baker. V srednjem veku so preizkušali razne spojine in v onih časih je bilo zelo razširjeno ponarejenje denarja po najrazličnejših metodah. Posebno prikladna kovina za kovanje denarja je bil že takrat nikelj, ki ga je pa odkril v Evropi šele leta 1751 A. F. Cronstedt. Od tega leta dalje je bil nikljast denar iz čistega niklja ali pa iz spojine z bakrom in srebrom zelo priljubljen. Razmere v pogledu kovanega denarja so se v Evropi temeljito izpremenile po prvi svetovni vojni. V večini evropskih držav so morali štediti s plemenitimi kovinami. Francija je najprej kovala denar iz spojine bakra in aluminija. Nemčija je imela železne kovance že med vojno. Med inflacijo je pa imela kovance iz čistega aluminija. Na Danskem so uporabljali spojino aluminija, bakra in cinka. Za kovanje denarja so v splošnem uporabljali takozvane lahke in trde bele kovine. Ponekod so uporabljali tudi med, ki je bila pa znana na Bližnjem in Daljnem vzhodu kot kovina za kovanje denarja že pred tisočletji. Leta 1923. so začeli v nemški državni tvornici porcelana Meissen izdelovat} denar iz porcelana. Ta denar pa ni prišel v promet. Steklen denar je kot rečeno novost, ki bi Imela to veliko prednost, da bi bil denar vedno čist, saj bi ga zelo lahko sproti brisali. Slovaški državni proračun Slovaški tisk piše obširno o poročilu finančnega ministra dr. Bn ižanskega o finančnem položaju Slovaške. Listi naglasa jo, da je govoril minister podrobno o dohodkih in izdatkih. Finančno ministrstvo je storilo vse, kar je v njegovih močeh, da se ohrani v državnem proračunu ravnotežje. Osnutek proračuna za tekoče finančno leto izkazuje 2.1 milijarde kron dohodkov in 2.52 miljard kron izdatkov. Primanjkljaj bi znašal 434.6 milijonov. Temu je treba prišteti še investicijski proračun v znesku 840.7 milijonov. Oboje se bo krilo s posojili. Minister je omenil, da odpade na osebne izdatke 41.38% vseh izdatkov. Redni stvarni izdatki znašajo 47.44%, izredni pa 11.19. Gospodarski razvoj kaže, da so državna podjetja aktivna. Primanjkljaj v tekočem finančnem letu se bo kril s prihranki ter večjimi dohodki po zvišanju davkov in pristojbin. Slovaška ima večje izdatke radi vojne. Minister je izjavil, da je prevladovalo do vojne mne-nje, da je mogoče kriti stroške za njo samo s krediti. Taki krediti so prej vedno bremenili cela pokolenja. V sedanji vojni je pa zlasti Nemčija pokazala, da je mogoče kriti izdatke za vojno z rednimi državnimi dohodki. Tega mnenja je tudi Slovaška in zato se ravna v svoji finančni politiki po nemškem vzgledu. istr t.Ih h fifsti&'tt jj Gibanje konjeniških oddelkov italijanske vojske v kolenu Dona na vzhodnem bojišču Iz fUmskega sveta veliki film prof. Karla Rittarsa »GPU«. Pri premieri je igrala godba nemške delovne službe pod vodstvom Hermana Niela. — Na carinarnici v Istanbulu so našli slučajno film o Kemal paši, izdelan pred petimi leti. Film se je bil izgubil. V njem je prikazano zasebno življenje velikega turškega reformatorja. Istanbulska občina je naročila kopijo filma, ki ga bodo prikazovali po vseh večjih krajih Turčije. — 2. in 3. novembra bo v Budimpešti občni zbor mednarodne filmske zbornice. Prijavilo se je že 21. narodov, ki pošljejo na zbor svoje zastopnike. Na dnevnem redu je med drugim vprašanje naročila nekemu madžarskemu filmskemu podjetju, ki naj bi izdelalo velik film o novi Evropi. Kirurgija med vojno Ufa je prikazovala te dni v Budimpešti Sloveči kirurg dr. Sauerbruch se mudi že delj časa v Ankari. Na povabilo turškega ministrstva za narodno zdravje je predaval prejšnji teden v veliki predavalnici državne vzorne bolnice o kirurgiji med. vojno. Poslušalcem ga je predstavil državni tajnik v turškem ministrstvu za narodno zdravje dr. Asim Arar. Med poslušalci je bilo tudi mnogo vojaških zdravnikov. vodstvo je vzelo ta odlok ministrstva z dovoljstvom na znanje, člani nemških mle* karskih zadrug so sklenili zahvaliti se za naklonjenost madžarskih oblasti s tem, da bodo s podvojenimi močmi delali na po-. vzdigi mlekarstva, in da bodo lahko Črn* več prispevali k prehrani prebivalstva svoje? domovine. Prof. Sauerbruch je posebno obširno obravnaval delovanje vojaških zdravnikov, obvezovanje ran na samem bojišču in na glavnem prevezovališču ter problem naglega prevoza ranjencev v zaledje. Predavanje je trajalo poldrugo uro, in prevajalec ga je sproti prevajal v turščino. Po predavanju je bil prirejen gostu na čast v bolnici banket. Nemške mlekarske zadruge 22 nemških mlekarskih zadrug na Madžarskem je dobilo od ministra za prehrano dovoljenje predelovati mleko na svojo roko. To pomeni nov korak na poti k osamosvojitvi gospodarskega življenja nemške narodne manjšine na Madžarskem. Njeno Japonski slikar razstavlja v Berlinu V svojem lepem poslopju, ki je to pot pr* vič sprejelo pod svojo streho večje števila gostov je nemško-japonsko društvo v Bor, linu povabilo svoje Člane in prijatelj.' k otvoritvi razstave del japonskega slikarji Rihaka Harada. Japonski umetnik, ki biva, že 15 let v Parizu, pripada novi japonski klasični šoli. V zadnjih desetletjih dobiva evropski duh na umetnost daljnega vzhoda tudi večji vpliv. To se izraža zlasti v opazovanju anatomije in perspektive. Tako postaja tudi japonska umetnost vedno realnejša in tesneje povezano z naravo. Med japonskimi umetniki, ki se jim močno pozna evropski vpliv, zavzema eno prvih mest Rihaki Harada. V svojih dt-lih prikazuje večinoma arhitekturo in pokrajinske motive. O njem bi lahko rekli, da so je odločil za evropski način prikazovanja. Njegova dela izvirajo iz Francije, Flandrije, Italije in Alzaške. In vendar so motivi iz Notre Dame in Pont S. Miehel v Parizu, iz Antvverpna, iz Cote d'Azur in iz Bretagne v svojem slogu »japonski«. Vsa je slikano na svilo, nebo nima nobene atmosfere. Rastline so stilizirane in gole arhitekture kažejo na mentaliteto, tujo evropskemu duhu in očesu. Tem zanimivejša je pa ta razstava tako za umetnika kakor za lajika, ker jasno kaže kako veliko jo bogastvo možnosti tam, kjer zastavi svoj čopič resničen umetnik. BudimpeSta podpira upodabljajoče umetnike Budimpeštanski župan vneto podpira upodabljajoče umetnike in pisatelje. Da M se zboljšal njihov gmotni položaj, ki je zaradi vojnega časa precej težaven, je določil župan iz občinskih srelstev 50.000 pengo za nakup umetnin. 15.000 pengo bo pa prispevala občina za pospeševanje domače literature, a za nakup strokovnih knjig je določil župan 3.000 pengo- ČUDEN VZROK — Kaj, ti piješ? — se začudi Jaka svojemu prijatelju, o katerem ve, da Jo abstinent, zdaj ga pa vidi v gostimi. Saj si vendar član abstinentske lige. — Bil sem, pa nisem več, kar ne morem plačevati članarine. IZJEMOMA ISKRENA — Danes si izpolnila devetindvajseto leto, — pravi Mira svoji prijateljici. — Ali ni nekaj izrednega praznovati rojstni dan na meji ... tridesetega leta starosti? — To ni nič posebnega, saj sem takih praznikov že vajena VSE BO V REDU — Ali bo premogel tvoj mož toriko energije, da bo nehal piti? — Ne vem, vem pa, da je bom zmogla jaz, če je ne bo on. D. Du Maurier: 107 rva Roman Pred prijatelji, sorodniki in celo pred služin-čadjo. pred vdanimi in dobrovernimi dušami, kakršna je stari Frith. In vsi, kar jih je bilo tu, so verovali vanjo, vsi so jo občudovali; nikoli niso vedeli, da se jim za hrbtom smeje, da se norčuje iz njih in jih zaničuje ... Spominjam se raznih dni, ko smo imeli sprejem ali vrtno veselico ali kaj drugega in je bila hiša polna ljudi, kako je z angelskim smehljajem na licu hodila ob mojem komolcu okrog in razdeljevala otrokom v narodni noši darila: drugi dan pa je že ob zori sedela v avtomobilu in kakor blazna drevila proti Londonu, da se skrije v svoje stanovanje na bregu Temze kot zver v svoj brlog in se šele ob koncu tedna, po petih dneh sramotnega razuzdanstva, vrne semkaj. Oh, kar se mene tiče, sem ostal pogodbi zvest! Nisem je zatajil. S svojim okusom — vrag naj vzame njen okus — je napravila iz Manderleva čudo, ki je še danes ta dan. Vrtovi, nasadi grmovja, da, celo azaleje — misliš, da je vse to že bilo, ko je moj oče živel? Moj Bog, to ti je bil divji kraj, prekrasen, da, a divji in samoten, lep s svojo posebno lepoto, takšen pač, da je glasno terjal stalne skrbi in izboljšav in denarja, ki očetu ni hodilo na misel, da bi ga vtikal vanj — in kasneje niti mene ne, da ni bilo zastran Rebeke. Polovice pohištva, ki ga zdaj vidiš po sobah, izprva ni bilo. Dvorana, kakršna je danes, in jutrnja soba — vse to je Rebeka. Stoli, ki Frith s tolikšnim ponosom opozarja tujce nanje — tudi ti so Rebeka. Oh, nekaj kosov je res da bilo pri hiši, v zaklenjenih skladiščih; moj oče ni nič razumel ne o pohištvu ne o slikarstvu; a veliko večino pohištva in slik je nakupila Rebeka. Lepota Maderleya, kakor ga vidiš danes, tega Manderleya, ki vsi govore o njem in ki ga vidiš na fotografijah in celo na slikah, je vse njeno, Rebekino delo.« Stiskala sem ga k sebi; nisem se upala odpreti ust, hotela sem, da bi govoril kar naprej, dokler se njegova grenkoba ne raztopi in ne izgubi in ne odnese s seboj vsega sovraštva in studa in blata, ki ga je v teh izgubljenih letih zapiral vase. »In tako sva živela mesec za mesecem, leto za letom. Iz ljubezni do Manderleva sem prenašal vse. Življenja, ki ga je Rebeka živela v Londonu, mi ni bilo mar, ker ni zadevalo Manderleya. In tista prva leta je bila še previdna; nikoli ni bilo slišati niti besede, niti glasu ne na njen rovaš. Potem pa je sčasoma postala malomarna. Veš,^ kako je, če se človek vdaja pijači? Najprej gre počasi, po malem, ne več ko po ena resnejša pijanost na štiri ali pet mesecev. Nato se začno presledki med pijanostmi krčiti. In kmalu si pijan na mesec, po enkrat na vsakih štirinajst dni in nazadnje vsak teden... Nič te več ne udrži, vsaka previdnost splava po vodi. Tako se je zgodilo tudi z Rebeko. Zdaj je jela vabiti svoje osebne prijatelje samkaj; čeprav samo po enega ali dva na en mah, hkratu z najinimi običajnimi znanci, tako da nisem nikoli dobro vedel in se ne bi bil nikoli upal priseči... Od časa do časa je prirejala malice v hišici. Nekoč, ko sem se nepri čakovano vrnil z lova na škotskem, sem našel pri nji pol ducata moških in žensk, samih ljudi, ki jih v svojem življenju še nisem bil videl. Posvaril sem jo, toda ona je skomignila z rameni »A, vraga! Kaj je to tebi mar?« mi je rekla. Odgovoril se ji, da se s svojimi prijatelji lahko shaja v Londonu, a v Manderlevu sem jaz gospodar. In njena dolžnost je, da spoštuje pogodbo. Namesto odgovora se je nasmehnila. In potem se je lotila Franka, ubogega Franka, ki je tako vdan in boječ. Nekega dne je prišel k meni in mi naznanil, da je sklenil zapustiti Manderlev in si poiskati drugo službo. Dve uri sva se prerekala tu v knjižnici, preden sem zapopadel. Frank ni mogel več strpe ti in mi je povedal vse: Rebeka mu ne da miru; zmerom je spodaj v njegovi hiši in ga skuša zvabiti k sebi v čolnarno. Nesrečni Frank, ki ni bil nikoli ničesar videl, ampak naju je imel za srečno, normalno dvojico, kakršno sva se delala! >Ko sem Rebeko prijel zastran tega, je vzrojila in jih nabrenkala, da je bilo groza, z najbolj umazanimi izrazi svojega besedišča. Bil je gnusen, ogaben nastop. Nato je odšla v London in ostala tam mesec dni. Ko se je vrnila, je bila od kraja mirna, in mislil sem že, da se je opametovala. Ob koncu tedna, ko sta prišla Bea in Giles v goste, po sem opazil, kar se ml je sicer ie prej večkrat dozdevalo, namreč, da Bel Rebeka ni simpatična. Bea s svojim naglim, ravnim značajem jo je bila očitno izpregledala, mo- rala si je misliti, da je v najinem zakonu nekaj narobe. To sta bila dva burna dneva, med tem ko sva midva s sestro lenarila na trati. In ko sta se vrnila, bi bil po Gilesovem veselem, malce hrupnem vedenju in nekem čudnem plamenčku v Rebekinih očeh prisegel, da je tudi z njim poskusila, kakor s Frankom. Videl sem, da Bea pri večerji ni spustila moža iz oči, ta pa se je smejal glasneje kot po navadi in govoril kar nekam preveč. Rebeka je ta čas sedela na koncu mize kakor angel iz nebes...« Koščki igre za vajo v potrpežljivosti so stopali na svoja mesta. Čudne oblike, ki sem jih prej skušala spojiti s svojimi negotovimi prsti, a se mi niso in niso ujemale. Frankovo zagonetno vedenje vsakikrat, kadar sem imenovala Rebeko. Beatrika in njeno odbijajoče, skoraj nezaupno vedenje. Molk, ki sem ga zmerom zamenjavala s pomilovanjem in sočutjem, je v resnici pomenil zadrego in sram. Zdaj se mi je zdelo skoraj neverjetno, da nisem nikoli uganila, kako in kaj. Koliko ljudi na svetu trpi brez konca in kraja, ker se jim ne posreči raztrgati mrežo udržanosti in plahosti, ki so si jo stkali s svojimi lastnimi rokami: v slepoti in nespameti si sami grade zidove, da bi skrili resnico. Prav tako sem bila delala jaz. V mislih sem si ustvarjala izmaličene slike in se mučila s tem, da sem jih gledala. Nikoli nisem imela toliko poguma, da bi bila zahtevala resnico. Maksim bi mi bil že pred štirimi, petimi meseci povedal te stvari, ko bi bila storila le korak čez mejo svoje plahosti. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Vran Jcran — Za tnaeratni del lista: Idubomii Volčič — Val v Ljubljani