Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celodeto $7.00 T*t\ List slovenskih: delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the United States. s Issued every day except Sundays I and legal Holidays. _ - 75,000 Readers. □J TELEFON: 00BTLANDT 287«. Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 5, 1879. TELEFON: C0RTLAHDT 2876. NO. 146. — ŠTEV. 146. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 23. 1925 — TOREK, 23. JUNIJA 1925. VOLUME XYYTTT, — LETNIK XYXTII. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Kolonija inozemcev v Hongkongu je bila močno prizadeta vssled stavke. — Služba pouličnih železnic je bila ustavljena, domači uslužbenci so zapustili svoja mesta. — Tudi štabi v bolnišnici so zastavkali. — Prodajalne so še vedno zaprte. HONGKONG, Kitajska, 22. junija. Generalna stavka se je razširila včeraj zjutraj na sistem pouličnih železnic, in služba je bila vsled tega prekinjena. Kitajski uslužbenci inozemcev v Kaulunu so tudi zastavkali včeraj zjutraj, sledeč vzgledu uslužbencev Peak hotela, ki je najbolj priljubljeno zbirališče inozemcev. Domneva se, da bo postalo gibanje splošno po vsej koloniji. Kitajski štab Matilda bolnice, dobrodelne naprave za inozemce, kjer je bilo pet in trideset pacijen-tov, je zastavkal. Zastavkali so tudi uslužbenci Hongkong hotela, Wiseman kavarne in številnih boarding hiš. Kitajci so pričeli odhajati v Kanton. Vlada je izdala ugotovilo, da bo uveljavila najstrožje od-odredbe proti zlomislečičm ljudem, ki skušajo motiti mir v koloniji. LONDON, Anglija, 22. junija. — Neka Reu-terjeva brzojavka javlja iz Kantona, da se je včeraj ob devetih zjutraj pričela stavka v Saminu, evropskem predmestju. Kitajci so odšli, ne da bi povzročili kako vznemirjenje. Angleški mornariški vojaki so zaposleni V napravi za izdelovanje ledu ter so tudi pripravljeni vsak hip prevzeti kontrolo nad vodnimi napravami. Ozemlje izven Samina ni prizadeto. Brzojavna zveza z Hongkongom je otvorjena. SANGHAJ, Kitajska, 22. junija. — Pod pritiskom kitajskih dijakov je bila trgovska zbornica včeraj prisiljena razveljaiti resolucijo, v kateri določa zopetno otvorjenje prodajalen. Tekom nekega izgreda stavkarjev v soboto zvečer je bil neki krajevni comprador, uslužben od inozemcev, da posreduje med obema strankama, pognan v reko ter je utonil. Neki uniformirani angleški voznik prostovoljnega strojnega zbora jje bil napaden, ko se je v soboto vračal domov ter bil težko ranjen z mesarsko sekiro. Odvedli so ga v bolnico. Sin Cang Tso Lina, mandžurskega vojnega lorda, spravlja semkaj drugo brigado mukdenskih čet, da pomagajo vzdržati red. PARIZ, Francija, 22. junija. — Sto mladih Kitajcev si je včeraj popoldne, med četrto in peto uro pridobilo vstop v kitajsko poslaništvo. Sli so v različne prostore poslaništva ter nato naenkrat navalili v urad poslanika Ceng Loa. Pod pretnjam so prisilili poslanika podpisati dokumente, ki naj bi kazali, da simpatizira z gibanjem proti inozemcem v Sanghaju. Napisati je mo-lal tudi pismo kitajskemu ministrskemu predsedniku, do so vsi Kitajci, živeči v Franciji, pripravljen sodelovati v vojni proti inozemcem. Francoska policija je aretirala voditelja mladih Kitajcev, starega štiriindvajset let. Pred sodiščem se bo moral zagovarjati radi nepostavnega vstopa v poslaništvo in radi nespodobnega obnašanja. I nje slučaji nasilne smrti. Dva moška sta vlekla truplo umorjenega proti odprtemu morju pri Rockaway ter povedala ženski, da je mož "pijan". — Psi razkrili dva zločina. — Policija je aretirala sedem ljudi.— Moža, ki je zapustil svoj dom v Brooklynu, so našli mrtvega v okrvavljenem avtomobilu. Obravnava proti Wm. Shepherdu. Ko je obramba zaslišala par prič, je začel pričati morilec. — Povedati bo moral vse, kar je doživel.— Izjava državnega pravdnika Crowe-a. Pasivna rezistenca v Parizu PARIZ, Francija, 19. junija. — Komunistična sabotaža na busih in pouličnih karali je postala včeraj Hj/lošno raaiirjena po eeJam Parizu. Uveljavljena je l*ila preti trerni dnevi kot repre«aHja radi odpuL-rta akatremnih stavkarjev, ki so se uclfleŽU-i radikalnih demonstracij dne 1. maja. Šoferji in motormairi so podaljšali čas svojih voženj za petdeset odstotkov s tem, da so se pomikali naprej počasi, dajah vsem drugim vozovom prednost ter v preveliki meri upoštevali vse prometne re^gtdacij«. . PočaBnca* prometa atane Pa-li^. mMM v 199,900 frankov. Kompanijc izjavljajo, da je le šestina črt zasedenih od komunratov, tla pa se številni k i vtozniki boje voziti z običajno nag-lico. Nadaljne ekstremične organi zacije povzročajo vladi zadrege in trgovski minister je danes obja-\ il. da ne ibo hotel imeti nobenega nadaljne^a opravka z radikalno fcderacijo poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, ki šteje 30,000 članov. Ta sklep je storjen, ker je organizacija raizportlala "komunistične in protinacijonalne publikacije", v katerih se zahteva iz-praznenje Maroka ter silno napada vlado. Neka lepak imenuje člane vlade "aatvxjtftjie morilce" radi maroške kampanje. - ~ - Polieija v newyorSkean okrožju si je v nedeljo ponoči prizadevala razkriti .skrivnost treh neobičajnih slučajev .nasilno smrti. Dva moška sta nesda truplo nekega umorjenega moškeg-a mimo neke ženske na Rookaway Beach ter j.i pojasnila, da je moški "pijan"'. Tnuplcv, vrženo v morje, je našel policijski pes. Polieija j-e aretirala sedem oseb, osumljenih umora. Neki mož se je v soboto zvečer odpeljal iz svojega doma v Brok-lynu po opravkih. V nedeljo zjutraj pa je zasledil pes njegovo truplo v avtomobilu, v gozdu v bližini Quetttrs Village. Domneva se, da je bil umorjen, £«praA- je zdravniški preiskovalec izjavil, da so je morgoče sani zastrupil. Policija v New Jersey je izvršila dve aretaciji v zvezi z umorom Frank Dinda v Rutherford. Domneva se, da je bila ljubosumnost motiv te^a dejanja. Dva moška, oblečena v kopalno obleko, sta vlekla 1500 čevlljev daleč ob Rockaway Beach truplo nekega umorjene/ga moža ter ga vrgla v morje, potem ko sta povedala nt-ki mimoidoči osebi, dia vodita domov totalno pijanega človeka. Par ur pozneje je nrmSki policijski pes, ki se je igral na bregu, našel truplo. Policija je sledila krvavim madežem do »bungalova na 86. cesti ter našla sedem spečih mo2, iri so vsi nosili kopalna obleke. Vsi so bili aretirani pod olbdoLabo umora. Čeprav so izjavili, da se niso udeležili umora, je eden vendar priznal. da je pomagal odstraniti truplo. Mrt vega-človeka, ki je bil ustreljen skotzi lica ter za levo uho, so identificirali kot Josepha Moonev. star.iga 25 let, ki je pobegnil 1. julija preteklega letfa iz Sing Sm-ga, kamor je bil poslan radi rc»pa. Znan j? bil pod različnimi imeni ter bil oselakr&t rotiran in štirikrat Obsojen radi ropa. Aretirani so bili pridržani brez jamstva. Policaja domneva, da je bil Money ustreljen tekom spopada na prireditvi, ki se je vršila v bungalovu. Dotični prostor je .služil kot "social cluib'\ Detektivi domnevajo, da je bilo v bungalovu najmanj ducat mož ob času, (ko je bil Mooney uetfreljen. Povest sedmih jetnikov se glasi, da je. prišel Mooney s štirimi moškimi, ko jih imen baje ne poznajo, v soboto krog polnoči v buogalov in da je šei ž njimi v postjbno sobo. Sedmorica pravi, da ni cula nobenega prepira, da pa sta počila dva strela in da so štirje tujci odhiteli iz bungalova. Ostali so nato oeedili prostor. Dva sta iprijefla Mooney-a ter ga odnesla proti oceanu. Nekako sredi pota &ta srečala žensko, ki je Vprašala: — Kaj je f — Nič, — je odgovoril eden oteh. — Pijan je in vodiva ga navzdol k vodi, da se strežne. Ženska pa je capazHa krvne jaadeše na tlaku ter poklicala p»-i . V- • ... -• . 7 CHIC AGO, IN., 22. junija — Pričakuje se, da bo William Shepherd, ki je obtožen umora svojega varovanca Willy a McClintoeka ~ pomočjo bacilov Iegarja, še v teku današnjega dne nastopil kot priča, po "zaslišanju ividen de so bile izplačane v akcijah. BRUSELJ, Belgija, 22. junija. — Vojni dolgovi niso na programu tretjega kongresa mednarodne trgovske zbornice, ki se je pričel včeraj v Bruselju, a vojni dolgovi in razprave o vojnih dolgovih so obvladale otvorilno sejo. Maurice Sespres, bruseljski bankir, je v otvoril-nem nagovoru, katerega je imel v navzočnosti kralja Alberta, s skrbno izbranimi diplomatičnimi izrazi izjavil, da bo prav tako težko plačati vojne dolgove kot pa vojno odškodnino. Sledil je belgijski finančni minister Janssen s celo bolj natančno omenit vi j o odnosa j ev med vojnimi dolgovi in reparacijami, — čeprav predstavlja to tezo, katere nočejo priznati Združene države. Da se belgijsko in vsled tega tudi francosko mnenje glede dolgov še bolj predoči Ameriki, je list Independence Beige danes zjutraj ugotovil, da je Belgija v principih priznala vojne dolgove v Ameriki, da prepreči Washingtonu opozicijo pro-ti flotiranju druge polovice Morganovega stomili-jonskega posojila. Predsednik mednarodne trgovske zbornice, Willis Booth, ki je sledil obema govornikoma, se je držal programa rekonstrukcije trgovske stabilnosti. Migljaji glede vojnih dolgov pa so imeli svoj učinek na več kot 250 Amerikancev, navzočih v epi dvorani akademije. Mr. Booth, ki je podpredsednik Guaranty Trust Company v New Yorku, je zrl optimistično na napredek, ki ga je bilo zaznamovati v boju z novim e-konomskim zemljevidom sveta in razkrojem inozemskih valut. Poudarjal je, da produkcija raste in da znaša svetovna importna in eksportna trgovina vsaj osemdeset odstotkov svojega predvojnega obsega. Govoril je o obligacijah trgovske zbornice, da pomaga pri uspešnim iz vedenju Dawesovega načrta. Rekel je, da je sodeloval komitej mednarodne trgovske zbornice glede ekonomske rekonstrukcije z narodnimi ekonomi in da je pripravil poročilo glede prenosa letnih plačil, na temelju Dawesovega načrta. — Treba bo, — je rekel, — da eksportira Nemčija več blaga kot pa je storila to pred vojno, a z najmanjšim možnim vznemirjanjem naravnih trgov drugih dežel. Odkladanje blaga brez dobička je ekonomski nezdravo. Otvoritev novih kontinentov in razvoj naravnih virov teh kontinento\ bosta ustvarila trge, kakršnih ni bilo pred vojno. Posebne polnomoči za Mussolinija. RIM. Italija, 22. jnnija. — Italijanski parlament je dal Mu^so-liniju nadalj-/e polnomoči, kar pa ie skrajno čudno, ker že 'itak laih-ko stori, »kar se mu ialjubi. DAROVI ZA SLEPCE Tajnik društva sv. Barbare v Ilvbbinor, Minn., Geo Muhvich, je poslal $10.00. John Kefee, Mclntyre, Pa., $1.00. Joseph Pueelj, Niaiarara, Wis.. (že tprej poroča no) $1.00. Joseph Pershak, New York City. $5.00. V Minem Mills, Pa., sta nabrala Joe Comiofe in Tony Rodessa $5.00. Denar- smo sprejeli ter ga bomo izročili na pristojno mesto, , UMnStro DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dim io nait otnt aladtfe; JUOOlLiTlJi : 1000 Din. — $18.40 2000 Din. — $36.60 5000 Din. — $91.00 M osksciBk, H snataj« nuj M kot tm tM terjer al—i pomM U mbUt za piiUiim in drage itrttta W*m*m* m zadnje »ette ta lzplataje Toted Moral mT. ITALIJA DT ZABEDKHO OZEMLJU 200 Kr .......... $ 8.70 500 lir..........$20.75 300 Ur .......... $12.75 1000 lir..........$40.50 Pri aaretillh, ki natejo mm*: kol 899 lir iTmai peecfcej po Uc«tM m poteiino In drage ctreike. * v TiBie. Ea pamjatre, ki preoegajo PETTTSOO DINABJHV ali pa DVATISOČ LE dovoljujemo po mogoCnoetl 8e poseben popoat flafcovaae; Is lega razloga aoai al BMgete podati aetanfmi mm fiar^i catena—o po ceni ttalega dne, ko plin peehnl i—g t Teka. FOSIIjJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO X rajkrajSem Času teb računamo ea stboSkr *Lr * Denar mam Jo pidiH HjMja po PmnWi Foetal Menoj Order aH p* New York Bank Draft. TRANS: 8AK8EB STATS BANK 32 Oortlandft Street, Maw fork, M. T. I f^tlaWM 1 itfBV GLAS NARODA GLAS NARODA Ti (SLOVENE DAILY) | Owned and Published by SIiOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank flakier, president__Lonii Benedik, treasurer Plaee of bu&ineea of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _"Voice of the People"__ , _Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leta velja list ta Ameriko Za Neto York ta celo leto _ $7.00 in Kanado_________$6.00 Za poi leta____________________$3.50 Za pol leta_______$8.00 Za niozemstva ta celo leto_ $7.00 Za četrt leta_________________ $1.50 Za pol leta..........................$3.50 _Subscription Yearly $6.00._ _Advertisement on Agreement._ "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujej>« Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS LABODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. _Telephone: Cortlandt 2876.____ ŽENEVSKA POGODBA — Danes, — je rekel na zaključni seji orožne konference v Ženevi predsednik tie Wiart, — predložimo lahko svetu solidno zgradbo, ki ni zgrajena na oblakih, temveč temelji na Skali realnosti. Zastopstvo, katero je nagovoril, je lahko 'ponosno na svoje delo. v kolikor pride izključno le slednje v pošte v. Zastopniki štiri in štiridesetiih narodov so dosegli v Ženevi značilno razširjenje mednarodnega prava. Prvikrat se je vzelo svetovno trgovino z orožjem iz stVre privatnega podjetja ter je spravilo pod kontrolo javne postave. Doji v Mar-oku in na Kitajskem nam dokazujejo važnost tega predmeta. Ducat težko industrijaliziranili narodov, — Anglija, Združene države, Francija, Belgija, Švedska in Cehoslovaška med drugimi — izvaža orožje in večina drugih narodov ga uvaža. Kaj je mogoče storiti, da se oimyi to tngovmo v interesu svetovnega miru'? Pogodba rajvnofkar podpisana v ZemcFvi, pomeiija tretji in najbolj zadovoljivi poskus, da se odgovori na to vprašanje. Že tedaj 1890 je bil sklenjen v Bruselju dogovor, s katenim se je prepovedalo avoz orodja v gortove dede Afrike in katerega je podpisalo sedemnajst narodov, vključno Združeno države. Svetovna vojna je le še povečala potrebo bo'lj obsežnega dogovora. Posledica tega je bila konvencija v Št. Germain, sestavljena Jet a 1919 ter (podpisana od pet in dvajset narodov, a ta konvencija ni postala nikdar učinkovita, ktsr ^o »Združene države nasprotoval * gotovim določbam. Letošnje zborovanje v Ženevi pa je izgladilo diference mci Ameriko in člani Lige. Pridobilo si je poinolč skoro vsakega važnega naroda in pogumno se je razprvljalo o spornih točkah. Določbe dogovora so bodj skrbno sestavljene kot one v St. Germain in v važnih ozirih je dogovor danti bolj aaubicijozen. Dva glavna cilja v Ženevi, — kot v St. Germaimi, sta preprečila izvoz orožja v "zaostale pokrajine", kjer bi orožje proMzročilo nerede in "uveljaviti javnost za glavne faze trgovine z orožjem drugod. Oba cilja sta bila dosežena. Glede prvega se je skrbelo, da ni šla konforenca rpredalOč.. P rt/povedane porkrajine vključujejo vse necivilizirane dele Afrike, arabski polotok, Sirijo, Palestino, Trans-jord&nijo, Irak, Perzijski zaliv in Omansko morje. Noben napor pa ni bil vprizorjen, kot leta 1919. da se vključi Turčijo v prepovedana ozemlja. Celo Abisinija je pogojno izvzetta. Posvetovale! niso hoteli ohromiti suverenih držav ali napraviti svoja prepovedana ozemlja nepraktično velikim. (Jlede pubiieitete je vztrajala konferenca pri tem, da se vključi v dogovor vse možne kategorije orožja. Narodi so obvezani prijaviti statistike glede posiljatev aeroplanov, "zračnih ladij, »klopnih avtomobilov ter tudi frfede posiljaJtc-v strelnega orožja in municije. Proti prvotni opoziciji Združenih držav in A-nglije je konferenca glasovala za htevo enake javnosti za vse prodaje bojnih ladij. Storjeni so bili tudi koraki, ki jasno kažejo, da se bo v bodoče zahtevalo tudi javnost vsega izdelovanja orožja ter mednarodnih pošiljatev. Majhni narodi, ki ne proizvajajo -zase nikaikega bojnega orožja so izjavljali, da bo postal njih položaj natančno znan veiled letne objave uvoznih statistik in da zahteva enaK06*t isto odkritosrčnost od strani prolzvajajocih sil. Konferenca je vsled tega glasovala, da so njene zahteve glede trgovine z orožjem '*le 'pripravljalni ikorak za splošni re/im javnosti glede oboroževanj iz katerejgaikoli vira". — 'IV je okrajno zadovoljiv razvoj. Enako bodrilno je dejstvo, da je stopila konferenca v popolnoma novo sfero, ko je sprejela ves svet obsegajočo prepoved plina in bakterij v voge vanju. Združene države so jwvotno predliaigale enostavno pravilo proti Lzvažatnju strupenega plina. Težko pa je razlikovati med kemikalijami, ki se jih rafoi za vojne ipline ter onimi v industrijailne s vrhe. Amerinki predlog, ee bi »bil sprjet, bi Škodoval v .slučaju boja narodom /brez (kemičnih napravi. Konferenca je vsfod t< ga sprejela splošno prepoved, temelječo na petem členu washing -tonske pogodi* i. Še vedno najdemo zagovornike vojevanja s strupenimi plini, a aikeija kristalizira vse prevladujoče svetovno mne- Konferenco laltko smtramo vsled tega za nov triumf mednarodnega sodelovanja in za nov stadij v razvoju mednarodnega prava. Upati je, da bo dogovor hrtro in splošno odobren. BREZPLAČNOTuržka brisača za BREZPLAČNO 35 label no v Star in Magnolia Mleka To vrste kondenziranega mleka se vam bodo zdele pripravne za mleko pri zajtrku, ker dado kavi in kaka. vu smetanslri okus, kakoršnega še niste imeli dosedaj. Okusne bodo, če jih. razredčite na zrnate jedi ali na sadje. Dajo bogatejši okus vsaki hrani, kjer sta mle Lo in sladkor potrebna. Poleg tega so cenene, ker se nič ne pokvari BREZPLAČNO Kazen tega. da napravite svoji družini zajtrk lažje in okus-nejta, lahko dobite za 35 labelnov krasno turško obrisačo. ka-koršno vidite tukaj naslikane*. Saj ni nobena umetnost hraniti tabelne. Začnite danes, in ko jih boste imeli dosti jih odnesli e k Borden's Premium Company. Inc.. 44 Hudson Street, New York City, in mi vam jo bomo poslali. PREM3JSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenu* near 60th Street SI East 185th Street near Madison Awenu® BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avnui near 150th Street, BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY, N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street 0HOLH BRASD P.irk, ki j\- mojstwr v svojem — karxkeiu poslu, se je domislil. da človeku ni dobro samemu biti. Ker so že A"si njegovi tovariši po- m pečene, i skakali (ali pa bodo v kratkem") ! v zakonstki jarem, se mu je zdelo, j da tudi on ne sme zaostajati ter l-i j" izbral nevesto po svoji volji in po svojem srcu. Vsak Newvor- X e vi*m. eel i. katero jedjo so za-Toda, ko sem jaz prišel, so bile piske na vrsti. Piske polianr piske take in t;ike ii: vsake sorte. Komur je kruha /manjkalo, je pa pečenko prigrizo-val. Vino bom najlažje opisal, čt rečem, da je ženin Tone mislil ž-' takrat na ta slavnostni dan. ko •'an, ki se je zanimal za slovensko J ua je prešal. Kot pravijo naši sta-društveno življenje v našem osem -1 ri očanei, je bilo vino tako, da bi milijonskem mestu, jo pozna, ker j najrajši požireik tega vnia na špa-s- je moral večkrat, do solz na-jgieo privezal ter ga vlekel po gr-smejati dovtipom. ki jih je vča-jiu gori in doli, da bi ga ne bilo s>h govorila z "(wlra. To je Kozi nikdar konec. Stiftar. katero bo dramatično dri;-i Novoporočeneema je najprej štvo v New Vorkn jako pogrešalo. nazdravil gospodi župnik in jima S tem. da se je poročila, pa še ni! s pomočjo Adama in Eve ter prav gal, četudi ponavadi nikogar ne uboga, žensk pa še prav poseb-| no ne. ! Cesar ni še nikdar videlo čiove-sko 'ko. so videli s vat je v neileljo I zvečer; Zgatga je plesal "povster-jtane". Kako ga je plesali, naj j>a ; kdo drugi poroča. Že v pozni uri j je pozdravil nevesto, ženina m '2e-luinovo mater tudi Jože iz t'onnec-Itieuta. X ovoporGteene-tana je želel j vso srečo, matter je pa potolažil, j da bo Tone vseeno še vedno njen j dober sin, četudi je odfrčal iz rodnega gnezda. Sicer pa Jože zna govoriti kot da bi kare prodajal. Omeniti mora m, da tudi petja ni manjkalo. Posebno mi j - ugajala narodna o izgubljenih rožicah, ki me je obenem potrdila v prepričanju. da .ne bo še tako kmalu vsega konec. Proti jutru smo se poslovili. Najbolj sta bila srečna ženin in nevesta, srečen je hipa tudi Peter Zgaga, kajti dobil .j- nekaj take,ga za slovo, da bi vsi fantje in možje od jeze popokali, če bi vedeli, kaj je dobil. Xovo-]-oročeneema. želim obilo sreče in -t isikrrmo zahvaljujem za krasen veeer. ki sta ga priredila svo-jjm pri j at eJ jem in prijateljicam. T. Detroit, Mich. (Jotovo bo naše rojake zanimalo vi-deti. kako se nam v Detroitu gotli. Dela je tukaj dovolj, tako da delo tukaj lahko vsak dobi, ki pride sem. Letos se je spet mno-go Slovencev naselilo tu. pričakujemo pa. da se jih bo še več, kajti industrija v Detroitu raste ra-pidno leto za letom. P>aš sedaj ne na jemlje Ford dosti novincev, a »'.-z par mesecev jih bo zop t znova* v večjem števiilu najemal. — Tem bolj pa jih potrebujejo v drugih tovarnah. Vse večje avto-naprave grade velike tovarne, ki bodo v kratkem potrebovale mnogo delavcev. Nove tovarne najbolj zidajo Ford, Hudson. Dodge in IJrigl nobeni v oči pogledati. Toliko bolj je pa zijal pod mizo ter ter zanimal za najnovejša modo kratkih kril in rožnatih podveznie, ki so mu bile nevede neprestano na pgled. Sladka hroOidvnska ^rospa mu je dajala neprestano -dobre in on jo je V bližini hiše polkovnika WM-liama Bovce v Thomson, Arizona, so prikopali delavci do ogromne hiš<\ ki ima 120 sob ten* jo po mnenju učenjakov stara najmanj tri tisoč let. Napredek komunistov. PARIZ, Francija, 22. junija. — Pri poskusnih volitvah za generalni svet v Seine vladnem okraju >ao dobili komunisti štirinajst glasov. SoeijaJisti so jih dobili 4.7. Malo pozno je zabogatel. Devet in devetdeset let stari Job n Hackett iz Spokane,- Wash.. eden prvih pionirjev Zapada, je dobil sporočilo .da mu je zapustil njegov v Venezuuli zamrli brat. tri milijone dolarjev. Mlada morilka obsojena. 17-lertria- Dorothy Perkins, ki je us t redila bivšega voja&a jToma Templetona, je htia včeraj ofcwi-do lfi tet_ Senatorju La Kol let tu je sled i i senator Edwin F. Ladd. navdušen bojevnik za liberaiiizein. Ladd nI bil voditelj, itmpak je bil poglavitna opora La Fivlletta v njegovim boju za resnico in pravico. Vsled smrti senatorja Ladd a ni prizaitet samo Severni Zapad. pač ]»a ves ameriški naroil. • Zn a ni francoski maršal «1 off reje nevarno zbolel. Njegova zasluga je velika, kajti ustavil je nemško prodiranje ob Mairni. Takrat je bila Francija še močna. Ko je vstopila Amerika v vojno, je bila Francija slabotna in na robu propada. V zadnjem času pa postajajo francoski diplomat je tako nesramni. da presegajo vse meje dostojnosti. Joffre mora biti v lik rodoljub, t'e so mu res ure štete, naj zbere vso svojo življenjsko energijo ter naj svetuje Franciji naj bo pametna. A ko s.< mu to ]>osreči. bo storil Franciji do.^ti boljše dolo kot ga ji je st.iril je.> ni leta 15)14. * V neki zapadli državi je uini-vei-za, ki se strahovito j>ostav!ja v svojo i;ioraln"ostjo. Te ilni je izdal ravnatelj ULr'">-tovilo. v katei-ean pravi: Fstnlee [»rofe.-rorjev naše -univerze se nisu še nikdar dotaknile oipojne jM.jač >. Presneto morajo biti mojstrsiki pivci, ker znajo tako piti. da se z ustnicami ne dotikajo pijače. ^ Koverta bo kmalu v Rimu s svojo kompanijo. Kako se mu bo tam gotiilr«. 'bom posnel i/. "Edinost i' Ce se um posireči dobiti ltbjfi klobuk, se bosta z Grdifio za hude sprla. Oba s:i naiurefj lastita zaslugo, da .-ita rtšila Ploven-ki narod v Ani riki j>re-l pi-klen>ikim ognjem. !>va znanca se pogovarjala pa je rekel prvi drugemu: — Strašno me boli zob. K zobo zdravniku moram, da mi ga bo izd rl. Nikar ne hodi —• nni je drugi ugovarjal. — Tmli meni je prejšnji teden zob strahovito bolel. Ko sem potožil moji ljubi ženici, me je zaičela božati in objemati. Kot bi trenil, me je minil zobobol. — Sa j res ne bom šel k v.obo-zdravniku — mu je odvrnil znanec. Kaj misli«. a>li je tvoja žena sedaj doma? * Te dni s an čita.l v starokraj-- kili listih, da nameravajo postaviti pokojnemu srbskemu kralju Petru velik spomenik. Odboru, ko bo nabiraj prostovoljne prispevke za spomenik. pred.-.ed'uje Pavle Radič, nečak hrvatskega republikanca Stjepana Radič a. Tudi Pavle Radič je bil svoj čas velik pnutar in avtanomisr. Pomirili so ga z malenkostno sa ržo. Dali >o mu predsedstvo v odboru za kraljev S|>o«iiejiik. Z "njegovim stricem. Stjepanom Radičem, bo težsi vnejSa stvar. Njegovemu rep ub H k a ns t v u bo ugodeno le v slučajn, če ga kralj imenuje ministrskim predsednikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tam slučaju bi pa prestoeto slaba predla hrvaškim republiikan-eem. * V Lemont so preseflrli slovensko Drezje. Nihče nima nič proti temu, če so zgradili eerkev, semenišče ter z ve>lik;rn pompom otvorili božjo pot. Vseeno so pa na nekalj pozabili, in priporočam jim, naj čimprej store. Malo. majčkeno kapelico naj postavijo sv. Katarini na čast. In v nji naj molijo v»aik dan po Strri-indva jrset ur ter naj akušajc izprositi od svetnice košee^k adrave pa-megir ^ ■ ' • Raznoterosti. Narod, ki se ne umiva. V enem zadnjih poročil komi-sarijata sovjetske vlade za zdravstvo je omenjen narod, ki ga je našla komisija sredi Sibirije. Ta narod, ali boije pleme, ima to čudno navado, da se ne umiva. Pleme prebiva dobrih tisa n je pokojnik zapustil kake po nezgodi. Odškodnine za delno nesposobnost. pa se ne morejo plačevati več kot za 300 tednov, začenši od destega dne po nezgodi. fia vse vrste nesposobnosti, ki so posledica sledečih stalnih poškodb, se plačuje sledeča odškodnina. in nič drugega; Za zgubo dlani 60% plače za! dokler niso še 16 let stari. Vdovi se izplačuje odškodnina, le ako je živela s svojim možitm za čaisa smrti in je zares bila odvisna od njegovega zasluška, oziroma če je bila ločena od njega, ako je bila med njima kaka poravnava glede vzdrževanja ali se je ista sodni j-sko iztirjala. Vdovcu se izplačuje odškodnina, le ako ni v stanu odvisne osebe ali ue, mora delodajalec oziroma zavarovatelj izplačati pogrebne stroške — ne čez ■t 100 — direktno v roke pogrebni ka. Važno je zapomniti si. da se odškodnina izplačuje otrokom, j bratom in sestram le tedaj, ako ?n Za zgubo roke 60% za 215 tednov. Za zgubo noge 60% za 215 ted- nov. Za zgubo stopala 60% za 350 tednov. Za zgubo očesa 60% za 125 tednov. Za zgubo paica 60% za 60 ted-1 vzdrževati samega sdbe za Časa nov. kazalca 60% za 35 zgubo tednov. Za zgubo srednjega prsta 60% za 30 tednov. Za zgubo prstanca 60% za 20 tednov. Za zgubo mezinca 60% za 15 tednov. *x / Zguba prvega Člena palca ali drugega prsta se smatra za zgubo polovice prsta. Zguba več členov se smatra za egubo celesra prsta. Razun ako Board drugače določi, se zguba obeh rok ali dlani, nog ali stopal in obeh oči smatra za popolno onesposobi jen je in treba plačati ' primerno odškodnino predpisano za isto. Ako treba odsekati roko mod komolcem jn "zapestjem, se to smatra kot enafko zgubi dlani; ravno tako se amputacija med kolenom in gležnjem smatra kot zguba stopala. Amputacija pa nad komolcem oziroma nad kolegom se «na~ ra kot * roke oziroma SK*g Konzuli dotične inozemske države' Ameriški državljan, kadar poš-smejo uradno zastopati i nožem- lje te dokumente ženi oziroma o-ske sorodnike, živeče v inbzem- trokom, naj jih prav odločno post vu; v takem sluča ju imajo pra-j svari, da pod nikakrm pogojem ne vico dobiti odškodninska plačila.' izročijo teh dokumentov prav ni-da jidi razdelijo med upravičence] konntr, niti kakemu vladnemu u-v starem kraju. jradniku. marveč naj jih varno ču- | vajo pri sebi, da jih pokaži jo pri ZENE IN OTROCI AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV — PRIDRŽANI NA ELLIS ISLANDU. Odkrilo se je mnogo goljufij in ponareditev v pogledu potnih listov, priseljeniških v^z in enakih drugih dokumentov, ki jih inoze-mt-e mora predložiti!, ako se lioče priseliti v /Združene Države. Vsled tega priseljeniški uradniki in a-meriški konzulat jako natančno pregledujejo vse dokumente in vse mozemce, ki se jim predstavljajo. Hadi nepoštenosti male manjšine mora trpet/i velika večina nedolžnih oseb, ki so brez vsake krivde osunUjeni in podvrženi raznim sitnostim. Na primer, imeli smo zlasti v zadnjem mesecu mnogo slučajev, ko so ženske in otroci. ki so prSli z izvenkvotno viizo kot žene oziroma otroci ameriških državljanov, bili pridržani na priseljeniški postaji v s vrbo nadalj-nega preiskovanja. Morali so osta- j-eljeniškim uradnikom ob prihodu v Ameriko, a,ko bo treba. KAKO JE NASTALO RMENO PLEME V Indokini ^o pri kopanju naleteli na prazgodovinske najdlje, ki so dale povod za zanimive ugotovitve. Teorija o nastanku rumenega plemena je jela s tem slopa-t'i v novo Lizo. Geolog ilan-suv je našel v duplini gore Bak Son a pri Dong Tu-okit plast lepo poliranega kamenega orodja. Našel je razne sekire, kladiva, svedre in drugo orodje, ki morajo izvirati iz veliko starejše dobe kot ostale Lzkoipniue, na katere so naleteli tekom let v o-iiem kraju. Med tem orodjem iz kamene dobe sta ležala dva dobro »ohranjena okostnjaka, ki so ju ti na postaji od treh dni do dveh f111011,1 ^ in Prišli do presenetljivih tednov. (zaključkov. Svrha tega preiskovanja je, da' *rta 1906. je našel Mansuv se ugotovi 1) da-li oni, o katerem j v tlai>IIni Fobiu Oiji dve lobanji, priseljenec trdi, da je mož oziro ma oče. je zares ameriški državljan. nastanjen v tej deželi; 2) da !i priseljenec je resnično tak sorodnik dotičnega ameriškega državljana. kakor on trdi. O resničnosti teh podatkov so se pravzaprav že prepričali v Washingtonu, ko je ameriški državljan Vložil prošnjo (Form 6.33) za prihod teh sorodnikov, na kar še le je bil ameriški konzul pooblaščen, da* izda izven- ki izredno soglašaita z onimi ljudmi starejša kamene doibe v Za.pa-dni Evropi. Lobanji sta doliiioke-iala, dočim so današnji prebivalci Indokine brahikefali. Novi lobanji sta znatno daljši kot prejšnje in se dasta primerjati le z glava-i ii Papuan cev v Novi Gvineji, ki so najizrazitejši vseh znanih doli-hokefalov. Majisuv sklapia iz teh najdb, da je prvotno prebivalo v Indokini V nedeljo, 7. maja je praznovala Italija narodni praznik državne u-Jtave, '"la feista dello Statu-to," ki se je letos praznoval še tem slovesneje, ker se je ta dan praznovala tudi petindvajset letnica vladanj« sedanjega kralja. Vit.torio Emanu.ile. sbi kralja 1'mberta in krailjice Margerite. je bil rojen 11. novembra leta 1860. Prestol kraljevine Italije je zasedel po nasilni smrt i svojega očeta vala svojo albansko interesno sfero. Naposled je prišla svetovna vojna, ki je vso državo razdelila v dva med seboj .se ljuto boreča tabora: /a intervencijo, proti intervenciji. Toda še je veljala **trozvezna** ]>o.god:šk> potoro otrok: Jolanda, rojena fl. 1901.. sculaj izročena z groftun ("alvi ili Bergolo: Mafalda. rojema 1. 1902.; prestolonaslednik rmberto, rojen 1. 1JKM.: Giovanna. rojena I. 1907. in M;ir:-ja. rojena 1. 1914. Ker j * kraljica Jelena sestra kmjeginje Zorkc. soproge kralja Petra, so kralj Aleksander in otroci italijanske kraljeve dvojice sestriči. Kralj A ittorio Emanuele je preči j nizke postave, tako da ga kraljica Jelena presega z dobro glave), in nekoliko visokoplf'", v^Icd *-esar g«» je v času svetovne vojne tržii-ko italijanstvo. večlm«na zelo avstrijsko inavdalinji no. popolnoma po krivem zasmehovalo z zlobnim pridevkom '"il gobbo" ("grbavec'"). Kot prestolonaslednik s,k je Vit.torio Emanuele teme- vojnoi Večina naroda izvzeanši so-cijaJis;^ j,- hila za vojno, all do od ločitve ni prišlo. Tedaj je posegel ves kralj in Italija je na inullaigi londonskega pakta, s katerim si je zaslgurala že vnapr -j plačilo ;za svojo intervenci.fO, stopila v vojno ob strani zapadnih velesil. 24. majnika 1!>1.">. napovedala vojno Avstriji. V povojnem času, dobi težkih notranjih kriz. ko so ko-muni>t.ične množice okupirale in-dustrijska jiodjetja in je vse kazalo. da gre naravnost za obstanek kraljevine Italij in njene via darske hiše. jt- kralj stal cvb strani in prepuščal kot strogo ustaven vladar narodu in njegovim voditeljem. ».la odbv'ajo <> usmili države. K(-muuist ičnim nemirom so sledili fašistovski. liberalni vladavini je sledila fašistovska. kralj pa je ostal na K viri na! u kot vladar. ki m a stm^o aru-rtano svojo pot visoko nad burno valovečim Ijito bavil z raznovrstnimi studi-j jioVitienim življenj.m kc»r najvis-jami, ni'nl katerimi ]>a so seveda ji pij dstavniik nnrotla tn države zavzemale prvo mesto vojaške ve de. lver je po italijanski ustavi pre Italija ima v -sv o join kralju vladarja. kakor bi sj boljšega ne mo-j no s]>rejema! in kralj jo tako prisili.ti 'k odstopu; toda jlcraljiea sta ljubeznivo irovon-kaj takega se še ni zgodilo v vseli j * predslavnLki našega ljudstva 25 letih vladanja kralja Emanue. in poslušala njihove želje. Te dni la in menda tudi prej ne. ves čas. j je naš narod zopet praznoval pet-kar ima zedinjena Italija svojo n- j iudva.jsetletnico in zopet marsikaj stavo. j želel. Kako se izpolnjujejo pot<'m Prva leta vladanja Vitloria E-MJ'ke želje, govore dnevni dogod-■manuela so potekla še dosti mir-, ki. katerim pa seveda kralj ni no. iker je pod-tdoval po svojem o-1 vladar, temveč tisti, ki vladajo v četu 'trozvezno' po.lit'iko. s katero} strogo ustavni državi, je bila Italija za-šr-rtena preil stre Devet in štirideseta žrtev katastrofe. kvotno vizo. Vendarle izkušnja je in Tonkingu pleme zamorskega ženine smrti in je bil zato odvisen cd njenega sfcužka. Pastorki in po-sdnovljenci imajo isto pravico •kot lastni otroci, alco je pokojnik skrbel za njih kot oče. Posmrtni otroci so tudi zapopadeni. V slučaju posmrtni ne se nikdar ne smatra, da je pokojnikova plača presegala $20 na teden niti manj od $10. Tedenska odškodnina se izplačuje za 300 tednov. V slučaju otrok pa odškodnina nadaljuje še dalje, dokler otroSc n! IG let star. Ako vdova in oroci pokojnika so inozemed in ne stanujejo v Zdr. državah, imajo pravico le do dveh t ret in redne odškodnine, do katere bi bili upravičeni, alco bi stanovali v Združenih državah. Mesto da bi tam sorodnikom v inozemstvu plačeval odškodnino v predpisanih tedenskih obrokih, sme delodajalec vsalk čas spremiti še dolžne obroke v enkratno plačilo, ki • naj odgovarja tačasni vrednosti še dolžnih ipiačiL Ino--zemdki vdovec, starši, briatje in sestre, ki živijo ▼ inoaemsbra, niso pokazala, da se vršijo prevare in zamene oseb, vsJed česar je treba dodatne previdnosti v sumljivih slučajih. Kaj naj se stoni. da ne bodo taki sorodniki imeli nikakih sitnosti in zamud na priseljeniškem otoku: Težko je dati nasvet, ki pod vsemi okoliščinami naj prepreči pridržavanje na priseljeniški postaji. Verdarle sta tu dva načina, da se v večini slučajih to prepreči. Ameriški državljan lahko pošlje s-voji žeui oziroma otroku potrdilo (.statement) o svojem državljanstvu, ki naj ga zahteva od sodnega pisarja (Clerk of Court) onega sodišča?, v katerem je bil naturaliziran. Lahko tudi pošlje ženi oziroma otroku zapriseženo izjavo o svoji ofovezi. da jih bo vzdrževal (affidavit- of support), v kateri Izjavi naj bodo navedene natančne inform ari je o njem in njtigovi družini. Ako je le mogoče, naj se na affidavit prilepi slika priseljenca, ki naj sem pride, tako da 'bo izključena rtiogočnost prevare ali sumnje o prevari. Slika naj bo tak prilepijsma da ni nadomestitev mogoča. Na primer, notarjev pečat in iajavateljev podpis bi mogeL biti pos&avijen tako, da se deloma .nahaja čez sliko in deloma na papirju okoK. To vsaj bolj ,fliir-nejši. V dobi bosansike aneksijske krize, ki je resno načeli albansko vprašanj je vsa Italija drhtela ! DOVER, N. J.. 22. junija.__ od razburjenja in želje i>o vzhod-j Ka.tarina Wilgerinain iz Chicaga ni obali Jadrana. Do . vzfbruha ni j je postala nad^na žrtev strašne prišlo. Potem je prišla Tripolita-| železniške katastrofe pri llackettn-i-.ija, nad katero je bila 1. 1911. i-:- town, N. J. V soboto ponoči je rečena suverenost Italije, ki pa še | umrl,tudi katoliški župnik Han-danes zahteva težke žrtve. V bal- sen. Položaj treh nadaljnih pons-kanski vojni je lalija skrbno ču- i srečenih jo skrajno kritičen. NA KROVU PREDSEDNIKOVE JAHTE Predsednik Coolidge se bo te dni odpeljal na počitnice v Swamps cott, M4ss. Vozil sse bo na svoji jabti "Mayflower". Jahto •bo vodil kapitan John Andrew« (levi na »liki), predsednikovi telesni straži bo pa .povelj evail poročnik Edgar Alien. Poe na (desni). P0-VZ6ROJ K6SP0RŠKEGA [Knjigarna "Glas Naroda" STOTNIKA Slavni Koepemick je imel že več posnemaleev, ki pa vendarle niso dosegli svojepa mojstra, ki je dal drznim pusftcJovšeinaim -svoje ime. £di s«? pa, da nnu je prišel najnovejši Koepenickov učenec V Pre-rovu na Moravskem preccj blizu. Prod kakimi 14 dnevi prišel k župniku v Prerovu mlad kaplan, ki se je z nenavadno vnemo lotil hvojega posla duševnega pastir-rtva. Priredil je več procesi j, bral pridno maše. imel ognjevite pridige in rohnel proti slabemu časopisju in kfttv'iuj pokopal v~> č f tiranov. od katerih se je ob odprtem grobu ginljivo poslovil. Vsui fara je bila kajpada rado voljni a z novi ta kaplanom, ker talkinega že »inlgo niso imeli. Kar bali o ga spodili, ker so 7>rišli na sled precejšnjim ponev rbani. Potem je hodil slepar ]wi dež- li in se izdajal za menilia-prosjaka. K>r ima ]>rebrisanee s'l-no namazan jezik. «e nin ni slabo godilo in je živel naravno-t v izobilju. Kar je nabral, in tega ni bilo malo. seveda ni nikakor oddal, ampak je lepo porabil zase. Tako se je Tapon potepal več let i>o Moravskem in tudi ("eškem in je sleparil kar na debelo in -o izdajal za dušnega paslirja. Sam se je po potrebi povišal v župnika, če je bilo tr izvrstno vesti in je imel tako uglajene manire, da ga tudi sam papež ne bi spoznal. Ko se je dobro najedel iin napil in izvabil nadškofu ma-rtne stotake. pravijo celo tisočake — natauč.io se ni niosrlo nikdar zvedeti, ker so cerkveni gospodje vso nemalo Warn a žo skušali pokriti — je zopet šel prebrLsanec j*o -svojih potih in vlekel vem« ovčiee za nos. Končno je privedla bivšega brivskega |Kmiočnika pot v Prero-vo, kjer se mu je koeepniekijada tudi izvrstno pasr:'čila. toda le za kratek čas. Prijeli no ga in -vtaknili pod ključ. Preti sodiščem ga bodo prav gotovo toaneljito poučili, da *'čevlje meTi naj kopitar*' in da ni dobro hvaliti se pavnovim perjem, čeprav sleparija dobro nese. Je patČ na mestu pregovor, tla "vsaka stvar en čas trpii." Nova sladkorna rastlina. V velikih puščavah paraguaj-ske republike rante rastlina, 'ki vsebuje sladkorrjo snov do 100-od-sto slajšo kot je običajni sladkor. Sedaj razlikujejo znanstveni institut to rastlino, da ugotove, ali ni vjK>rabna za človeško prehrano. Rastlina spada v vrsto helian-thosov in je »torej 'bližnja sorod -niča naše ssolncnice. Njena sladko-ba pa ni sladkor, marveč neka vrsta glikozida. Potresa te rastline sušijo prebivalci Paraguaja ter jih nato zdrobljene uporabljajo za posldakorjenje jedi. Tudi topijo ta pere«a v vodi in jih nato destilirajo, Iz dteNtilata izdelujejo prav odiikwi liker. Če se pitjoaka-ve zaključijo s poaritivmm uspehom, potem ta rastlina v bodoče f prav lahko skm «iadkornim Iju-rdem kot nadomestilo za sladkor. [^BfewitliSsi" ^norico teto ste- s*.* — - «- . . MOUTVENIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano.............. .70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezano..........1J.0 v usnje vezano .............. 1.50 v fino nsnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debeli-. mi črkami...................90 v usnje vezano..............1.60 ANGLEŠKI MOLiTVKNLKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angel j ska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja * /75 Higiena Somatologie, pouk kako se ohrani zdravje, t. v...........1.50 Jugoslavija, Mehk 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ J.OO Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju....... Katekizem (veliki) ............. Mlekarstvo s črticami za živinorejo Nemško angleški tolmač.......... Največji spisovnik Ijubavnih pisem Nauk pomagati živini ............ Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani Naša zdravila............... Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez. .....7.00 Nemščina brez učitelja_ 1. del ................ 2 del ...................... Pravila za oliko................ Postrežba bolnikom ............... .25 Psihične motnje na alkoholski pod- Jagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ...................35 Sadno vino.......................50 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50 Slovenska slovnica za sredne sole, (Breznik) ................ i,_ Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.................... .60 Slovenska narodna wilm|fna ...... 1._ Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 Umni čebelar ................... 1._ Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Volilna knjižica...................60 Veliki slovenski spisovnik rasnih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki VsevedeŽ ..................80 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .................... .45 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .70 Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v............90 f Hlapec Jernej ...............70 Hoje življenje t. v. .......... .90 Moje življenje broširano...... .70 Podobe iz sanj t. v...............l._ broširano ...................75 Romantične duše trda vez____ .90 Zbornik trd. v. ..............1.20 Mimo življenja t. v. ..........1.— broširano ...................80 Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.— Cvetke .......................... .25 Ciganova osveta ................. .36 Čas je zlato ....................... 30 Cvetina Borograjska.........%.....50 Čarovnica starega gradu .......... .25 Četrtek t. v. .....................90 Dolenec, izbrani spas i ............ .60 Doli z orožjem................... .60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka ...................... .60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj ___ Dedek je pravil. Marinka in škra- .50 .40 .75 .60 .80 .60 5.00 .50 .30 .30 65 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.....-............ 1.— Andrej Hofer ................... £0 Boy, roman trd. vez...............80 Beneika vedeževalka ............ .35 Belgrajski biser ................. .35 Beli rojaki, trdo vezano..........1.00 Bisernice 2 knjigi .............. .80 Brez zarje trda nez.............. .90 Besi (Dostojevski) t v...........1.50 Bele noči (Dostojevski) t T- ______ .75 ~ Tkaniks Turih* tdJUei trina vnArttfe V » ■ 12. zv. Iz dnevnika malega pored- neneža, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Jnan Miseria. Povest iz španskega življenja.......... .60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 Milčinskijevi spisi: Igračke, trda vez.................1.— Muhoborci, trd. v.................1.— Pravljice, trda vez .............. .90 Tolvaj Mata j. trd. v..............90 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................1.00 Mlada ljubezen, trd. v...........1.75 Mimo ciljev, tr. vez.............................60 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto ...................... .70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev....................80 Mnsolino ........................ .40 Macbeth, trdo vez. .. Julij Cesar tr. v..... Othelo tr. v. ........ Sen kresne noči tr. vez Mali Klatež ..................... .70 j Mesija ......................... «-J0 ______ j Mirko Poštenjakovič.............. .30 teljčki^. 777.™ 77.™ 7! .40 2 raztrffano dušo. Drama na mor- Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75 j „ , (Meško) .................. 1.— Elizabeta .........................3f} l Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 'Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka ..................... .35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez .............. .80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ...............50 Naseljenci ...........T...........30 Novele in črtice................... .90 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ..........................40 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Pran Baron Trenk................35 Farovška kuharica trd. v.........1.— Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............. .25 Golem, roman..................... .70 Gusarji .........................90 Hči papeža ...................... 1.25 Hadži Murat, trda vez. ............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 Jurčičevi spisi: Sosedov sin, broš................. .40 1. zvezek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma t . v. ................ 1.— broširano ...................75 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano .................. " .75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano .....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Črna brada.....45 Kazalci, povest iz Ruskega........ .70 Kraljevič in berač ............... .25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40 Lucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija ................ .25 Ljubice Habsburžanov.............40 Aškerčevi zbrani spisi; Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Jadranski biseri .................80 Junaki .........................80 Mučeniki .........................80 Peti zbornik trd. v. .............. 1.10 broš....................... .90 Primož Trubar trd. v.............1.— Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v peeencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70 Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek .................... 36 4. zvezek .................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ...... Spisje ......... Krvna osveta....... General Lavdon .36 .36 .35 .70 J* Napoleon L ..................... 1.— Babica .......................... 3-20 V gorskem zakotju ................ .36 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije......... 4J5 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda ves........ .. .90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prosi, trdo ves. ........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. V^minnlni roman .. .35 Pariški zlatar.................... .35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk ................ .90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joaues tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Ro- kovnjačev na Kranjskem..... .50 Poslednji Mehikanec .......... .30 Pravljice H. Maj ar............... JO Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ....................... iS Praprečanove zgodbe............. 25 Patria, povesti is irske junaške dobe .20 Predtržani, Predern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.60 Pol litra vipavca........................JSO Ptice selivke, trda ves............. .76 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .36 Pravljice in pripovedke sa mladino. Izvesek...................... v40 2. zvezek...... Pegan in Lambergar Rabi jv trda ves Poezije trd. vez.................. M Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje žtirih trdo vezana..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest....................... .60 3. sv. Jernač Zmago vac. — Med * plazovi ...................... .50 4. zv. Malo življenje........ 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .76 7. zv. Prihajaš ..7............ JO 9. zv. Kako -sem se jas likal, (Brencelj). ................... J0O 10 . xv. Kako sest ^ jac likal, (BnMMj) ...*.•• m » • mm* • . • « • .40 .70 .76 .60 .35 .30 Zbrani spisi trd. ™ * !. i90 liBir^Ti"!!1 aaosDursam (uimd) Revolucija na Portugalskem .. Rinaldo iti^alHf^ ................ JW Slovenski Šaljiv*.... ........... .40 Slovanska knjiisica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti ............ .60 Suneški invalid............ ...... J85 Skozi Urno Indijo................................JSO Sanjska knjiga Arabska.......150 Sanjska knjiga, nova velika..............JO .654 Sanjska knjiga, srednja ....................J6 Spake, Ipamoreeke, trda ves JO Strahote vojne i................................JO Stezosledec ..........................................JO Sveta noč, sanimive pripovedke ... JO krap is Judeje sje, izbrane pesmi, 184 str., broš. St. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš................. Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinaki: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broe..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš....... Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš.,........................ Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš. ........ Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna S Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... .65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčanaki deček iz Libanona ...................... J25 zv. Marijina otroka, povest iz kav- kačkih gora.................. J2b 4. zv. Praski judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest is Japnskega.......... JO 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega............ .25 11. zb. Rdeča in bala vrtnica, povest JO 12. sv. Korejska brata. Črtiea iz mis-jonov v Koreji.............. JO 13. zv. Boj in zmaga, povest....... JO 14. zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. sv. Angelj sužnjev. &as0jska povest.........r.............. J6 16. zv. Z)sftokopi. p0veet .......... JO ro. sopel je vro (•»• in te?Jio. noge so oslabde in zahotelo se mu j»- piti. Tu so mu padle A' glavo vsakovrstne misli Zopet se je spomnil. da v vsem življenju Marte ni niti enkrat po- ! miloval ali se ji pola-skai. D vain-j petdeset let. ki sta jih pr tživeta ■ skupaj pod eno streli o, se je vleklo čend in mahal z rokami nad glavo, kakor bi se branil udarcev, pot tm je skočil pokonci in bežal, kar so ga n»*slf noge. V ti-ku je f*«skaka, da, to jo tista vrba. zelena, tiha. tožna. . . Kako se je postarala. uboaica! Sedaj je podnjo in začel premišljevati. Na bregu, kjer se širi sedaj preplavleni log. je tedaj stalo gosto brezovje, a tam na o-nem golem hribu, ki s?» dviga na <4>zorju, *je takrat s in jejo prastx-ro »mreeevje in borovje. Po reki so vozili čolni. Sedaj pa je vse giadfco in iwno in na onem bre-stoji le ena breea, mlada in brhka kakor gospodična, a na reki sami race in «o«i. Zdelo 9?. mu m gori sanj odpre govi domišljiji so se srečavale o-»romne jate belih gosi. Ni razumel, kako je prišlo, da zadnjih 40 ali 50 let niti enkrat ni bil na reki. a če y* morda bil. je ni opazil.' Reka je vendar zna na. njej je bilo možno lovili ribe m jih prodajati trgovcem, i.-radiiikoiu in krčmarju na postaji Iter potem nalagati denar v banko, j Možno bi bilo, pluti v čobiiču od fselišča do s«-Jišča in (igrati na gos : li. a ljudstvo vseh slojev bi mu plačevalo denarje, možno bi bilo poskusiti s prevažanjem, bolje b: bilo. kakor delati krst-e-; kontno bi bilo možno rediti gosi. klati jih ter p»kšaljati j^TiXunji v Moskvo; samega puha bi se nabralo v letu pač za deset nibljev. On je vse to zamudil, ničesar tega ni storil. Kaka iziguba! Ali. kaka izgubaT Lahko bi opnAvlal vse skupaj ribe lovil, gosli igral, prevažal in go-si klal. koliko glavnico bi si pridobil. A to s<» ni zgodilo niti v snu. življiinje je minilo brez koristi. brez veselja, zbežalo je. kakor da ni vtre*lno ščepec 1 obaka : v bodočnosti ni ničesar več, a če se ozreš naeuij. ne vidiš drug iga nego izgubo, tako strašno, da te trese mrar. Zakaj človek ne nio-j re živeti tako. da bi ne bilo te' škode in izgubeZakaj neki so J posekali breizovje. smreč vje in! borovje? Zakaj ne obdelajo paš-! nika Zakaj ljudje ne delajo vedno le tega, kar je smotremo? Za-ka j se je Jakob vse svoje življe-njf prepiral, godrnjal, krčil pest" i žalil svojo ženo in čemu je prav-J kar prestrašil in raizžalil žida ? Zakaj -ploh kale ljudje drug drugemu življenje? Koli1: kvar se ro di iz tega! Ako bi ne bilo sovraštva in zlobe, bi imeli ljudje od ! tega veliko korist. j jZvcver in 'ponoči je samjal o j d čku, vrbi, ribali, zaklanih go-} sidi. o .Marti, podobni v profilu 1 ptici, ki bi rad"1, pila. o bledem J žalostnem oblič.j.t Rort.se h i ld o vem i in z vseh strani so se gibali rilci mnnraje o izaubah. Premetaval se je s strani na drugo in kakih petkrat vstal, da zaigra na go^li. » Zjutraj se je s težavo dvignil, in se napotil v bolnico. Isti Maksim Nikolaji«" mu je odredil, naj; s- <1 vije na glavo hladne othklad-ke in mu dal praškov, po izracni njegovega obraza in po glasu je lahko umel. da stvar slabo isto j i t:i si je v duhu predstavljal, da bi i-ruel o«l smrti le kori«t, praški nr bodo več pomagali. Ker pa človek ne leži v gomili samo leto dni. I temveč na sto. tisoče let. j"* to.' vse skupaj računano, ogronvna ko-1 r>st. Od življenja ima človek iz.gu ! jo. od smrti korist. Ta predočba! je seveda pravilna, vendar pa bo-( ledna in bridka. Zakaj je na sve-' tu tako čuden red, da mineva življenje. ki j - dano človeku le enkrat, brez liaska ? I Ni mu bilo hr.ido umreti, a komaj je doma zagledal gosli, se mu je stisnilo srce in stožilo se! mu je. (J osi i ne more vzeti se.l>oj v groli in ostale IwkIo sirorfa ; i-st»-se bo zgodilo ž njim kakor z l»re-rovjem, sm reč; v jem in borovjem. Vse na svetu poginja in bo po-ginjalo. Jakob je stopil iz hiše in se,«* jiirijo samomori kakor nalezljiva bolezen. Samomori so biLi na svetu vetlno. ljudje > goili zdaj, -mora bit i simptomom nenioraln -ga sta.ija človeške družJie in njene socijalne ureditve*. (Mede samomorov odlikujejo zlasti velemesta in industrijska >revatha. Da, gospo«! Šapo-lov moži svojo hčerko z vrlin1 "lovekoin. . . In svatba bo liogata! — je dodal žid iu jiomež!kniI na eno oko. — Ne morem. . . — je odvrnil Jakob težko diha je. — Zbolel t-em. bratec! Zop it je za s viral in solze 5-0 ; mu lile na gosli. Rotsehild j«* ob strani stoječ pazljivo poslušal in rok«* prekrižal 11a prsih. Preplašen. negotov izrafz njegovega obličja je polagoma pestal tožen in [bolesten, zavijal je oči. kakor bi užival mučno si a d ik ost in rekel je: — Ah. . . . ! So^ze so mu počasi lil-, in kapale na zeleno sukno Jakob je nato ves «lan ležal in togoval. Ko ga je zvečer duhovnik izpovedal in vprašal, ali se ne sj>o-minja kakega pos^mega greha, je .napel stvoje onenrog-le Imožg^me. k - spomnil zopet nesrečnega Martinega obraza in obupnega krika žida. ki ga je ugriznili pes. in je dejal jedva slišno; — Dajte posli Rr*tsehildu! — Dobro! — je odvrnil svečenik. Sedaj vprašuje vse mesto, odkod ima Rotsehild tako imenitne posli. Ali jih je kupil, ali ukradel ali pa so mu morebiti zapadle? Davno je že popustil flavto in i-gra sedaj le gosli. Izpod loka rav lijejo isti žalobni zvoki, kakor I preje iz flavte; kadar pa se trudi, ponovitvi to, kar je sviral Jakob, sedeč na pragn, tedaj se miu porajajo tako tožni in boleči glasovi, da poslušalci plakajo in da h, koncu on sam zavije oči in vzdih-ne: — Ahhhh. . . .! — Ta nova pe^e.m nu Pičanom tako ugaja, da Vabijo RatdehiMa k sebi po vrsti i trgovci m iradnflu in ga'prosi- človeški družbi -ploh ? Samomor ne more biti naravni pojav. Naravoslovci nam sicer pripovedujejo o poedinih slučajih samomora tudi pri nekaterih živalih in drugih živih bitjih, toda brezpogojno tem govoricam mhče 11 verjame. Taki slučaji -o lahko naključje an ura krožka morajo svečano obljubitii, da se ob določenem času pro-itovu?jno umaknejo - sv.--ta. To naj bo d-k a z hiperkub urin ga razpolaganja z lastnim življenjem in smrtjo. Menda je treba za smrt ve'* kot-ajže in energije iir-.ro za življenje. Ttižko je priti ! temu ])robIeinu «lo dna. vendar pa 1 so nam na razpolago irotovi prino-niočki. s katerimi lahko dosežemo ' vzroke te č.udne epidemije. Samomori gredo navadno na ' računi iizičnib duševnih bol<■:'.-; ni. v i vr-4j h«-de in poinanjka-' nja. v r dkih slučajih blaznosti.! Tam. kjer nastopi siromaštvo in " beda. i«' }>ot;vbna ogromna ener-1 da človek ne obupa, da nje-j gova omajana življe:'iska sila ne i poilleže zunanjemu ]>riti>ku. Beda1 -nravi tudi enerpičnega človeka v obup ali ]>a na kriva pola zlo,"i-; nov. SiaiLstika nas uči. da je štev:-; o samomorov največji' med s"ro-! mašnimi sloji in sicer največ med industrijskim prol. tarijatom. Me-! >tni delavec r. Iko izogne -;>;'i-f jalizmu. Kdor pa napačno ali ! sploh ne neuine socijalizma. izgu--bi moralno oporo v življenju in I podleže prvi duševni krizi. Velemestni delavec izgubi pod vplivom raznih ■'izmov'* kvintesenes • <".'. o veka. t. J. osnovni moralni čut. j nr1:. '1 a "zhod Is: mogla sicer najti v niora!m>m nabiranju. io«la družba ■ - 1 i 1 ji moraine potreone opore ne nudi. .Mi pa 'n našla i:dm I v zmislu /a prakii;':iost. Nikakor pa ira 11 more najti v abstrakl nem -vetu j-omant :«-:/.ma. kat Tini si pred-■slavlja teoretl-'ni -vet. ki ga v re j j -niei -ploh ni. Taki ljudje so v--- j pa obžalovanja vr^-lni nesreč leži. Z'.iatno j«* tudi število takih, ki iz-vrše amomfir rad" M sne ali du-. fevne bojazni. INile-p težkih izjem-1 nih -lučajev bolec.ni igrala važno i vlogo zlasti liervoznost. Ali r-s. 11 a .je nervoznost samo pojav no- i vej.'«1 dobe. Ari1-1 i«l ali ('i.nero -1 1 bdi la'r.nroma bolj nervozna 11 • 'j1 * -o !ju !.!•■ dan lane-. O Mo.pz-'-uj je xn;.iio. da <"•( -to ni mogel ob j ■?adrti Zalo-t. naporno delo. zla-j . -ti il!!>"v:vi. skrbi in beda s(» naj-1 \ 'd-: rat "zv.»r uervorno-ti. K rep-i ko telo in zdrava dn^-' lahko kiju-j bujeta vs«nn in-zpodam. Toda ka- j ko more iinoti zdravo dušo v krep- ' k« m t'de i delavec, ki trpi po-t man kan j- vsakdanjega kruha ? j ' l-'.hoda '-č,- v alkoholu in -i tako še bol i o.dabi živce rrnf'^-nr S Ki'v-n ]vavi. da jej najboljši lek proti samomorom so-i I - - - - - I ,'•1 :ia nravicnost. Človečka drn- j i/lia it' otlpevorna z;i žalostne I pojave, ki s- zadnja leta č«*dn' je ■ bolj m iož • in njena moralna do.1- j />.:; t je. da število samomorov i I kol kov mogoče 011 h 'i. To j>a lah-I ko -levi samo. če prizna vsakemu j človeku pravico v z:>. življenje. i j 'j Pradavna ogromna živa!. i Kakor poročajo iz Capetowna. ; so našli v ozemlju liouxville v ; Ju>iii Al'riki v rečni strugi oka-imenelo glavo neznane živali ogr^mi ; ne velikosti. Lobanja je podobna bivolovi. Rogova sta nad poldrugi . .meter dolga in skoraj centimetrov debela, (llavo čudne predpo-i topne živali prepeljali v Capetown. kjer jo sedaj preizkujejo i zna nst ven iki. --I ■ NAJMOČNEJŠI ELEKTRIČNI i KABEL. 1 ___ [ f V Niav \ or k 11 se bo prihodi1.,! ' leio z o,pet za vršilo pravcati čudo. |i .. .. i i Pozor čitateljL i Opozorit« trgovce In o« ! brtnike, pri katerih kupu f jete ali naročate in ste aj! njih postrežbo sadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Glaa Naroda". 8 tem bo«U ▼stregli Tsem j Uprava "Glas Naroda'^ j j Prav vsakdo— [ kdor kaj i^e; kdor kaj '. ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ; vsakdo priznava da imajo | I j čudovit uspeh — i t-1 MALI OOUkfll 'Glas Itrodi" POGAJANJA MED SPANCI IN MAROCANI J 1 !i ! X'-.v York Ellison Com pa 111 je I na 111 rt č naročila (ieneral I-le.ri -• ca! iVttnp/nv v ^ehene.*ta:h-. naj v inštalira v P.ronKu podzeifitd]-' - k: kabil. ki bo ime; 12'J.OOt) voltov bo potemtakem dvakrat t i-: ko nnuaii kot so bi'i d i-eiiatij: i rajmočni j«: kabli. Poh g drugih čudežev mod m -■ :*nar-o-ti bo imel X -v Vork t n; 1 !«> čudo. Da -i l.ostc že vsaj ile-loma pre 1-tavljali va-ri pampa-n.ju Kdi-«»no\e s!užbi>. Kakorhitro bi m i gašenjem električnega toka zmanjkalo. l>i morala p'aeati K.hs«-i>ova služba za vsako minuto .-MOd odikodnine. Naše poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti. Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah. Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4'"° pristojbino od poslanega zneska, za zneske do §25, računamo S! ; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2% od vsakega zneska. Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo in uredimo vse potreb no za potovanje v staro domovino in !j za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : New York, N. Y. I • "• "•" ■ ■ ■ - —■ ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI. PItEDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRASAJTH MENE ZA CENO. 3C9 Grove Street Ridgcwood, Brooklyn, N. Y. ___________Telephone: Jefferson 6253 | T0 JE i Če imate kilo, jr'v L X. L- i'A pol robu jel e moj čudovit 102.1 /j/ ''i, ,1' A I- pas. ki je sanitaren ter M pffi % vzdrži katerokoli kilo. Vi lahko Jf^ Ji^j ozilravite brez operaeije. I\[oj pas T, M^./lfli __-r^ii^M^l stor^ lo- stane samo ^7.00. Če i "j jj P*'1 niste zadovoljni ]>o pet najsi- !l \\ a 'J dnevni poskušnji. vam vrnemo de- 1 T V f nar- Telefonirajte, ]>i.sile ali pri- 1 '' M ■ . / d i te k: — T. M. Kavanag-h, 136 Broadway, N. Y. Telefon: Stagg !»09-l. Cross! own P> road way kare vozijo mimo mojih vrat. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. I KCINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK *PEC!JAl_IST MOŠKIH »OLEZNI. MoJ« strok« j* zdravljenje akutnih In kronl£n:h bot*2nl Jms. & mam 2« zdravim nad 25 let ter Imam akušnj« v va«h boiaznlh f m. .Zn"m •,ovin,ko- xatt- »■» rnor«m popolnoma razumvtl in »poznati vat« bolezni, da va« ozoravim In vrnem mo* In zdravje. Skozi 23 i^t pridobil posebno »kuSnJo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato »« morlu popolnoma zanesli na mene. moja akrb pa Ja. da va« popolnoma esdra 1 vlm. Ne odiašajte. ampak prldita Simpraja. | Jaz fftdmvlm zastrupljeno kri. mazut|e fn'll»e po telesu, fcolsznl v Brk. eredo ln p^tek od 9. dopoidn« do C popo'daf 1 ▼ torek, četrtek in sobota od 8. dopoldne do «. iveCer; » I praaiiiirlb r.C 10. dopoldne do S popoldn« ~~ ~ f §\ A Posebna ponudba našim ditateljem Prenovljeni pisalni »troj ^^^^^ ,,OLm®" $20. if^' pM^i B streiico f ft slovenske ke, č, i, i — $25.— 'OlilVBR' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TBPB2N1 Pisat) na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lafi (• vsak pile Hitrost pisatoja iobite • vaja. BIbOVENIC publishing compakt n 9m*kmM SMS B«w Ymrk. S. ¥ / G T. A S NARODA. 23. JTN. 1925. S O U A N A ROMAN. Za "Glas Narcda" priredil G. P. "» (Nadaljevanje.) SpMišno j<* bilo znano, da je skočila diakonistinja po sin nt i ba-n n.i-. v vodo. a nik/do ni mogel navesti vzroka za to. Nekateri ..so mMdi. da je res tako zelo ljubila staro gos-po. Drugi pa so trdili, da ji1 iiila vsled -voj naporne službe duševno in telesno izrčapana m da je si a v >mrt v napadli trenutne blaznosti. Potekali >o due v i in trava je zrasla preko grobov baronice in Mai garete. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJK PARIS 27. JUNIJA FRANCE — 11. JTJLUA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 sli 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ———ali lokalni agentje - M.iurus j«' potikal po svetu, šel iz dežele v deželo ter skušal n;j>:i i r n v vrvenju in pehanju sveta. Nove .>like, novi doživljaji >o spolnih svojn nalogo, izbrisali spomin, ki ga je mučil in zopet je lahko mirno in trtv.no razmišljal. Kar se mu je zmlelo izprva iskrajuo mučno in neznosno, namreč sira na n« -<»t«»vost, če je Margareta kriva ali ne. vse to .se je umak-n.Io gotovi i * Ignaciji, ki ne tulita in ne razmišlja. Prijel je koneeno do preprieanja, da je postala nesrejčna dekii-ea žrtev .svojega prenaj»orne«ra poklica. ( • je if > zann njola praške. je storila to v zaspanosti in izčrpanosti in ko se je zavedla resnih posJ.idie svoje zmote. ni imela več moči poplaviti >e udaren usode. Njeni prenapeti živci -o jo gnali brez potuj d« kii v -mrt. N.\ Margareta ni .bila kriva in s tem trdim, svetim prepričanjem v sreu bo Maurus čuval in gojil spomin na ljubljeno kot sveto za p u m* i n o. Kako (^uin!jen m zapuščen j* stal sredi tega vrveeega, neumorno zaposlenega sveta! Tudi on si je zaželel dela, kroga, v kateri nt bi mogel uspešno m blagodejno delovati. 1'oteklo je leto. tekom kater« jga naj bi ostal administrator še na grada. Mauriis >am mu ji* <*lpovedal službo in adniinksstrator je pre-vzei drug«' obveznosti. — Zapuščeno posestvo je.potreibovajla gospn-darja tu Maurus se jr moral vrniti domov, tla prevzame obveznosti administratorju, ki se je poslavljal. Ni razmišljal ravno z nevoljo o tišini in miru, ki je vladal na pox>ivu in v grajš.-ini in tjakaj pa je vleklo tudi turobno hrepo-m-uje, kajti tam .je bil spomin na .Margareto bolj živ kott kje drugod na svetu in tam ga je niojrel gojiti v .sladkem samotrpinčenju. Poteklo je «no leto izza njene smrti. Soflane so cvele in Maurus f j.h hotel natrgat-, da okrasi ž njimi grob ljubljene. Že par tednov ;< muiid doma, ko j.- dobil naekrat pismo, pisano od neznane mu roke. Podpirano je bilo r Juried, grofica " •m-iu naslovila na grajsčrno v upanju, da je tam vaš naslov l>oljše znan kot pa meni in da 'bo pismo poslano za vami po celem svetil. Rada bi izrekla prošnjo. Ko je pred enim I -toni umrla teta, sem bila pievee prevzeta od njene smrti in žalostnega konca Margarete, da 1»; imela misli mi dni«-«- stvari. Odjjotovala sem, ne da bi uredila zapuščino lil.- m ne da bi mogla vz ti s seboj svojo dedšeino. Ker lahko si daj dobro porabimo te stvari, bi rada prišla z mamo na, grajsčino, da spravim skupaj stvari ter jih od pošljem. Prosim vas I prod in vpričo deklet da v t«-m smislu informirate upravo grajšjčme. da ne bova pridi pied zaprta vrata ter zadela celo na ovire. Gospod administrator na.* morda smatra eelo za vlomilce. — Prosim pišite mi par vrst, kadaj sineva priti. najboljšimi priporočil ostajam vaša . . . Maurus j.- spustil iz rok pismo in radost se je pojavila na njegovem obrazu. Torej J or ied hoče priti! Ona, ki je tudi poznala Margareto, ki jo je ljubila, ki še vedno govori nežno o njej, čeprav mora gojiti proti itj. j težak, strašen sum. — Ali ni to najboljše znamenje, da mora imeti Jorhxl dobro srce in tla je- kljub vsemu -pripravljena smatrali Margareto za nedolžno? Oh. kako dobro m ti 1h> storilo najti v Joried sorodno dušo ter kramljati žnjo o kratkem, blaženem času njegove prve in edine ljubezni ! Hitro je prijel Maurus za pero ter napisal ljubeznjivo pismo, v kat rem je rekel, da ga bo neizmerno veselilo pozdraviti dami na gradu-ter prosil, naj ne ostaneta le malo časa, temveč smatrata "obisk za letovišče. Skoro z obratno pošto se je Joried zahvalila ter zagotovila sn-rodn.ku, da bi ji niti v sanjah ne padlo v glavo, da se bo na gradu zopet sestala z njim. Njena m a; i je prav posebno hvaležna, da bo lahko ostala dalj časa. ker je -bolehna ter potrebuje miru. Maurus je seveda takoj dal povelje, naj se pripravi sobe za goste. Med sluzinčad.jo so pričele tkrožiti vsakovrstne govorice. Hišna je zmagoslavno dvignila prst ter rekla: — Ali vidite! Ali nisem rekla teiga? — Ni mi odpovedal službe, da me prihrani za novo go>podinjo. No, meni je prav, saj sva se s kouteso vedno dobro razumeli V gorskem zakotju. Xekat eri — reikel bi — gospodje ne vedo. pa bi lahko vedeli in bi pravzaprav morali vedeti, pa menda niti ne marajo vedeti. Rajši vztrajajo v stanju krivice in pišejo ocene, v žepe si bašejo sre-brnjakeu za vsako vrsto ]>et vinarjev, moreibiti celo več. začeta vrsta jim šteje kar za eelo, in jih ne peče vest. ko si prrmadijo posvetnega blagostanja, zapravljajo pa večne zaklade. O. pravim, premislite svoje početje ! Lahko je pisati oceno: Junak je tak i.n tak, zakaj je tak. zakaj ni tak? — In očitati in grajati in se zmrdovati nad pisateljem — po pet vinarjev -za vrstico ali še dra-že. Toda pomis-Iite posledice: občinstvo se plaši, kaj se ne bi. žal mu je soldov, da bi kupovalo zavr ženo knjigo, založnik pa me gleda postrani, komaj da odzdravi z e-nim edinim prstom, ko mu spodobno izkažem čast. Ali menite, da je to prijetno ? Saj človek ni konjač in ne želi gospodom nagobčnika. Nasprotne — živila svobodna kritika ! In če je visoki njen poklic, da grize, naj grize! Ali grize naj pravega! Okusi so raizlični. Vsakomur to- je povesti ali ne. Saj morebiti niti meni ne uga ja. Toda komur ne prija junak, le,po ga prosim, naj stese svoj žolč nad junakom in ne nad mano. Naj prizanese meni in ni i ne bo mar. če junaka makar o-pljuje in po golem na.šešika in to koklja ob bajarju in si ne veš pomoči. Tako je, ljubi gospodiči! Kako zgledno sem si bil zasnoval povest "V gorskem zakotju!" Mladenič ljubi mladenko in narobe ona njega. Obojestranski starši blagoslavljajo nameravano zvezo in za šalo in kratek čas skrbi važki oših\ Da pa ni povesti .prekmalu konec, mora mladenič pred poroko še najprej za tri leta v vojake, odkoder se, čim poteče čas. vrne venčan s slavo kot titu-Iarni vicedeseri voščil za ženo. Radost