Razne stvari. 67 i povzetih iz „Vrtca". „Predgovor" razlaga ob kratkem pomen in namen basni in njeno zgodovino. Šolskim knjižnicam so prav primerne; ker jih je nabranih lepo število, rabita jih lahko katehet in učitelj prav koristno. Zato radi opozarjamo na ta književni šopek. F. Sv. Šaljivi Jaka ali ^birka najboljših kratko časnic ?a slovensko mladino. Nabral in priredil Anton Kosi, učitelj. II. ^ve^ek. V Ljubljani, iS()4- I\dal in ^alo^il Jane^ Giontini. 8". Str. 72. Cena 24 kr. (Barvana slika je za naslov na platnicah). — Naslov bi poročevalec popravil in rekel rajši: „Zbirka krat-kočasnic itd." zakaj „najboljših" naznanja mnogo, in kdo si je v svesti, da je izbral res najboljše stvari. Kdor čita posamezne šaljivice, nahaja tudi manj dobre. Zlasti one so semtertje manjše vrednosti, ki se opirajo na dovtipe. V dovtipih se šaljivemu .laku včasih malo sponese: ni čuda, saj so dobri dovtipi redki kakor zlati denar. Vendar se nam zdi zbirka dobro in pošteno berilo. Želeli bi le, da bi se o častitljivih osebah (n. pr. stariših, na strani osmi: „Slama v glavi") in stvareh ne priobčevali dovtipi. F. Sv. Venček pravljic in pripovedek. Slovenski mladini spisal Jos. Frenensfeld. Drugi natis. V Ljubljani. l8g4- Zalomil in prodaja Jane\ Gion- Kongres krščanskih starinoslovcev v Spletu-Solinu. (Priobčil Fr. S. Lekše.J Minulega meseca je umrl v Castelgandolfu v Rimu v 73. letu svoje dobe začetnik in največji svetovni učenjak krščanskega starinoslovja: Gian Battista de Rossi. Okoli njega se je zbralo obilo učencev in učenjakov, kateri so pridno delali v njegovem duhu na starinskem, še zelo malo obdelanem polju po raznih mestih in krajih. Tu se je kopalo in razkopavalo, iskalo in proučevalo tako, da je z leti narastlo veliko gradiva. Obro so pa starinoslovci davno že želeli, da se kje sestanejo ter izmenhši misli povedo svoja mnenja in se pogovore, kako bi najuspešneje na tem polju dalje delali vsak v svoji stroki. Treba pa je bilo zato izbrati deželo in mesto, katero je bogato na svojih izkopaninah. Poleg Rima pa menda ni v starinah bogatejšega mesta, kakor je stara nadškofovska sto-lica Salona, današnje Solin, ki leži v svojih ruševinah ne daleč od Spleta, največjega mesta naše južne pokrajine. In tako je Splet-Solin, in ž njima hrvaški narod, doletela velika čast v Evropi, da so se tu glasu evropskega učenjaki zbrali in zborovali od 20. do 23. vel. srpana t. L: prvi zbor ali mednarodni kongres krščanskih arheologov. tint. 8". Strani 88. (Z barvano sliko.) Cena 20 kr. — Ta „Venček" smo v prvem natisku že ocenili v lanskem letniku str. 95. Dobro znamenje, da se je oskrbel tako hitro II. natisek (ne natis)! V delu je rešitev. Poučna povest. Hrvaški spisal Davorin Trstenjak. Prosto poslovenil Božidar Flegerič. V Ljubljani. i8g4- Zalomil in prodaja Jane^ Giontini. 8'. Str. 128. Cena 30 kr. (Z barvano sliko.) V nekem selu v Pokolpju sta dobila župnik in učitelj jako zanemarjeno ljudstvo. Složno, potrpežljivo in neutrudljivo sta se oba prizadevala tako dolgo, dokler nista ljudij poboljšala in s tem tudi osrečila. To jedro je v obliki povest^ ki ima lepo nravno podlago, še lepši namen in tudi lepo obliko. Da je pripovedovanje krepko in se slika tu pa tam morda preživo, da se kaka stvar manj vjema z istinitim življenjem, to lahko umevamo, ozirajoč se na namen knjige, da je za preprosto ljudstvo. Slovenski prevod je v obče lep; na nekaterih mestih sili vendar preveč izvirnik na dan, in je zato kak stavek skoro neumeven. Tudi je tiskovna poprava včasih premalo natančna. Vendar nam je knjiga nenavadno ugajala, bodisi zaradi vsebine, bodisi zaradi zares narodne govorice, ki nam tako živo kaže značaj hrvaškega naroda. F. Sv. Že leta 1892. se je zbralo na solinskih razvalinah nekoliko krščanskih starinoslovcev. Ti so sklenili sklicati prihodnjega leta omenjeni shod. In da bi bilo vse pripravljeno in, kakor je treba, urejeno, izbrali so odbor šesterih mož, kateri so znani po svojih delih v kiščanskem starinoslovju. Omenimo jih: Msgr. Fran Bulic, Ad. Hvtrek, dr. Z. Jelič, dr. W. A. Neumann, dr. H. Svvoboda in dr. A. de Waal. Ti so vse pripravili, ne ozirajoč se na gmotne troške ali težave. Toda preprečila je kolera kongres, kateri bi bil imel zborovati meseca kimovca minulega leta. Zato se pa ni vse odložilo, ampak preložilo na letos, in lahko rečemo, kolikor poznejši toliko krasnejši je bil shod, kateri bo ostal gotovo neizbrisljiv v spominu vsem, kateri smo se ga udeležili. In da bi po želji veledragega gospoda urednika nekaj zvedeli čitalci „Dom in Svet"-a o njem, podam kratek opis samega zbora: Splet, Solin itd. opisal bom drugikrat z drugimi mesti. Dne 19. vel. srpana popoldne je prišlo na la-diji mnogo shodnikov; odbor jih je pozdravil in lepo, prav srčno sprejel. Zvečer nato je bila v spletskem gimnaziju pripravljalna seja. Msgr. Fran Bulic, kateri je za spletsko-solinske spomenike to, kar je de Rossi za rimske katakombe, pozdravi vse člane v latinskem jeziku ter poprosi, da si izberejo predsedništvo za shod. Jednoglasno izberejo te-le Razne stvari. 672 Razne stvari. učenjake: Msgr. dr. de Waal-a za predsednika, Msgr. Bulica za prvega podpredsednika, dr. N. Mi.il-lerja pa za drugega; dr. A. Neumanna, dr. Maruc-chija, dr. L. Jeliča za tajnike. Izdalo je nato pred-sedništvo program, po katerem je imel shod zborovati. Govoril je lahko vsak v svojem materinem jeziku, vendar pa se je govorilo in razpravljalo največ v latinskem, laškem, nemškem in hrvaškem jeziku, najsi je bilo tu raznih narodnostij in dežela učenjakov in udeležnikov. Samo neke omenim. Iz Italije msgr. dr. de VVaal (Nemec), Or. Marucchi baron Kanzler, vitez Franchi, dr. Lofari (Lahi), dr. "VVilpert (Poljak). Iz Rusije sta bila petrograjska profesorja dr. Pol. Svrkov in Konst. Smirnov. Z Nemškega dr. Schulze, dr. N. Miiller, dr. Gradmann, dr. Bosse, dr. Exner; ostali so bili iz našega cesarstva, iz Bosne, iz Ogerske, iz Srema, Hrvaške, katera je bila zelo slabo zastopana, Češke, Štajerske, Kranjske, z Dunaja, največ pa iz Dalmacije. Dne 20. velikega srpana t. 1. smo se vsi peljali v Solin z vlakom razven nadškofa Rajčevič-a in Carev-a in škofa Nakič a, ki so se tje pripeljali z vozom. Ogledavši si starine solinske pod izvrstnim vodstvom Buličevim, bili smo pri maši v stari baziliki na prostoru, ki se mu reče „confessio mar-tyrum" pod vedrim nebom. Lep je bil ta prizor! Nato je odprl škof Fil. Nakič, kot častni predsednik, kongres, zaradi česar ga zahvali msgr. Fr. Bulic v krasnem latinskem govoru ter vse zbrane lepo pozdravi. Vrnivše se v Splet pozdravljali so shodnike razni odposlanci: na to pa se je razdelilo njihovo delovanje v pet odsekov ali sekcij. Razpravljalo se je v I. odseku: „0 starih spomenikih in napisih", v II. odseku „0 arheološkem pouku v srednjih šolah" ; v III. odseku „0 osnovanju muzejev in njihovem urejenju"; v IV. odseku „0 patrologiji ali o cerkvenih očakih in pisateljih soseb glede na arheologijo"; v V. odseku „0 srednjeveških spomenikih Dalmacije sploh in posebno o hrvaških." Kakor je iz tega razvidno, bilo je delo jako mnogovrstno in težko, pa tudi zanimivo in poučno. Samo da spomenim nekaj malo iz mnogovrstnih in mnogoštevilnih razprav. Msgr. dr. de VVaal je govoril o ilirskih spomenikih, kateri so v Rimu, spominjujoč se našega sv. Cirila in sv. Kvirina, mučenega v Sisku. Opat II. Okrugič nam je povedal v kratko o starinah sremskih, izrecno v današnji Mitrovici. Baron Molinarv, zastopnik bosenske vlade, je čital razpravo o najnovejših izkopaninah in starinah v Bosni, soseb v Zenici. Dr. L. Jelič je kritično opisal in razložil spomenike hrvaške po Dalmaciji. Omenivši med drugim, da je bil tu najbrž ali gotovo najprej grški obred in šele potem latinski v cerkvi, pravi, da so hrvaški stari spomeniki za Hrvate prva doba krščanskega hrvaškega starinoslovja. Dr. VVilpert je govoril o novejše dobe spomenikih v Rimu in starih napisih v Ogleju. Or. Marucchi o stari baziliki in dveh napisih škofa Abercija, spominjajoč se posebno zaslug tedaj bolnega, a zdaj že rajnega starinoslovca de Rossi-ja. Dr. Czobor je vabil shodnike na tisočnico in na razstavo 1. 1806., kjer bo Ogerska razstavila svoje starine. Dr. H. Swoboda je govoril o starem za-storu (tetravelum) iz V. stoletja, katerega je imel s seboj in ga razlagal poslušalcem; dr. Neumann pa je poročal o starem „evangelistarju" spletskega kapitelja. Dr. Bosse je razlagal na mnogih slikah fotometrično metodo, katera se bode bolje dala upotrebiti za snimke starinoslovske ko fotografija. Zelo temeljito sta učenjaka msgr. Fr. Bulic in njegov sorodnik dr. L. Jelič, razpravljala o spomenikih iz okolice Spleta-Solina iz rimske dobe in iz dobe hrvaških kraljev. V tem hrvaškem odseku se je prav živo razpravljalo izrecno o ploči (pluteju), katera je v krstilnici cerkve sv. Janeza v Spletu. — Pri zadnji seji so se izrekle tudi te-le resolucije in želje: 1. Naj se po vzgledu drugih držav zbero vsi najvažnejši napisi krščanski naše monarhije s slikami, t. z. „Corpus inscriptionum". 2. ,Naj se ustanovijo stolice za krščansko starinoslovje v bogoslovjih. Zato pa je treba zbirke in risanja, najbo-ljega pomočka starinoslovju. 3. Naj se ustanovijo muzeji, posebno naj vlada sezida muzej za starine solinske v Spletu, in naj se tu, kakor v Zadru, nastavijo ravnatelji muzeja. 4. Naj se posebno uči pa-trologija v bogoslovskih zavodih kot predmet z ozirom na starinoslovje. 5. Naj se zaprosi jugoslovanska akademija v Zagrebu, da bi izdala zbornik napisov po Dalmaciji, Hrvaški, skratka: po zemlji balkanski. Vse te resolucije so se sprejele jednoglasno in se je sklenilo, da se prihodnji shod skliče 1. 1897. v Raveni. Predsednik izreče zahvalo za trud, požrtvovalnost in za gostoljubnost na tem shodu in zaključi kongres, podpredsednik pa mu izreče zahvalo za izvrstno vodstvo, na kar še nekoliko besed izpregovori škof Nakič ter vsem podeli blagoslov. Razven v Solinu smo bili še v Trogiru in v kaštelu Lukuču. Tu in tam se je pokazala slovanska gostoljubnost. Zanimivi so ti kraji, slavna in imenitna mesta zaradi starin in cerkva, o katerih poročim v svojih spominih s potovanja v drugem letu. Naše slike. Na str. 648. in 649. vidijo naši čitatelji dva načrta pokojnega Janeza Subica, katera je napravil za slikanje kaiserslauternskega muzeja. V Kaisers-lauternu je slikal 1. 1884.—-1886. Pomen naših podob je dokaj jasen, zato ga ni treba razkladati. 50 letnica našega pesnika Simona Gregorčiča. Dne 15. vinotoka je praznoval naš pesnik 50. rojstveni dan. Dal mu Bog življenja jesen bogato za slovensko domovino!