Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. . • $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* The only Slovenian daily in the United States ■ ■ ■ Issued every day except fjj -: Sundays and Holidays :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 468Y CORTLANDT, NO. 118. — STEV. 118. NEW YORK, THURSDAY, MAY 20, 1915. — ČETRTEK, 20. MAJA, 1915. volume xxirr. — letnik xxm. ODLOČITEV 60 PADLA ŠE DANES. 'TALIJA POŠILJA ČETE NA MEJO. ZASEDANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. Z GENERAL CADORNA, NAČELNNIK ITALIJANSKEGA GENERALNEGA ŠTABA, JE ODPOTOVAL PROTI MEJI. — VLADA JE PREVZELA KONTROLO NAD ŽELEZNIŠKIM OMREŽJEM. PARLAMENTU SE BO PREDLOŽILO ZELENO KNJIGO. Angleži pognani nazaj. Nemška poročila pravijo, da se razvijajo boji v okolici pri Ypres ugodno za Nemce. BOJI PRI LORETTE. V gozdu Le Pretre so se zopet vršili ostri boji. Izjalovljeni francoski naskoki. OBA POSLANIKA. NEMŠKI IN AVSTRIJSKI POSLANIK STA ŠE V RIMU, A PRIPRAVLJEN JE VLAK, KI JU ODVEDE PROTI MEJI. — A-MERIŠKI POSLANIKI BODO ZASTOPALI INTERESE ITALIJANOV V AVSTRIJI IN NEMČIJI. Rim, Iialija. 1!'. maja. — (J<-neral prof ('udoma. načelnik «r«--iu*raln«*ra štaba, se nahaja na noti k fronti. (Vlo xflezninko omrežja po deželi se j«* stavilo pod vo- Italijanske čete ob celi fronti. Italijanska fronta, 10. maja. — V bližini meje nahajajoča s«* mesta Videm. Bellnno. Wrona in Brescia t«*r k tem spadajte o-jaško kontrolo. Zeleno k»iji«r<». ki zemlje j«- popolnoma v roki voja-vsebuje opravičilo vlade glede škili oblasti. Neprestano pribaja-svojetra nastopa. bo predložilo jo vlaki s topovi, munieijo in če-jutri poslaneein. ko se sestanejo k tami. (msebiieitin zasedanju. | Razpoloženje italijanskih čet je Italija pričakuje danes le še .i/vrstno 5,1 častniki zr.jo zaupno konečnega povelja kralja Viktor v bodočnost radi navdušenosti. ja Emanuela, da vrže vso svojo katero kažejo eete. silo v evropski boj in sicer na stra' . ,>od oroži4i ^ hil° pozvanih 29 ni zaveznikov. tisoč karabinerjev in 50.000 mož je določenih za sprednje straže. I Največja skrb vlada v Benetkah. kjer se 7. vso naglico pradi podstavke za baterije, namenjene . ^i -i ! za obrambo mesta. IVtla. \ rjetna je pa vest dosla pre-1 i) Švice, da se nahaja preko m > _ .. . _ . , , . .. . ' - .. ... Berlin in Dunaj bosta odpoklicala poslanike pri Vatikanu. Berlin, Nemčija. 19. maja. — Glasi se. da bosta papeška nun- Kljub nasprotnim včerajšnim poročilom nista nemški in avstrijski poslanik še zahtevala odhod nih listin in jih tudi nista še do-| iila. Vrjetna je pa vest dosla pre o Švice, da se nahaja preko me je že vsa prtljaga poslanikov. — vštevši ofieijelne akte in drujr« listine. Oba poslanika bosta naj brž ostala, dokler ne izpine zad-| nja iskriea upanja. Ko se Restane jutri parlament, bo ministrski predsednik Kalan-dra obrazložil stališče vlade ter pozval zbornico, naj izreče vladi zaupanje. Sedaj j«* potov o. da se bo izreklo to zaupnico soplasno. k«-r se jc v zadnjih par dneh prema pal o odpor tudi najbolj unetili zagovornikov mirti in nevtralnosti. — Mobilizacijsko povelje bo prav- eija v Monakovem in na Dunaju ter avstrijski in pruski poslanik pri Vatikanu odpoklicana v slučaju. da izbruhnejo sovražnosti med Italijo in Avstrijo in Nemčijo. S tem se ho izopnilo težkemu diplomatienemu vprašanju, za katero ni nobeiiepa prejšnepa slučaja v zgodovini. Tehnično bodo nunciji in poslanci nadaljevali svoje posle. ker Vatikan ne bo zapleten v vojno. Oba nuncija sta pa Italijana in /uprav le formalnost. kajti vsa raditepa je boljše, če se ne mudi-aktivna armada se nahaja že s,- t;, v dežt.u ki je zap,ot(.n:l v voj. daj na mestih, ki so ji določena no y Italijo. Ves tovorni promet v severni Ita-j liji ie bil ustavljen in proti meji j Nemške spletke, vozijo neprestano vojaški vlaki. | Haag. Holandsko. 19. maja. — »».TmT. ________'('lani diplomatičnepa zbora v v ojjdih a ^sui^nsa &fijib&. JIa pu so prepričani, da je vojna niasi sc. da bo vsebovala ta ™ed Ital»jo in Avstrijo le vpra-knjipa protokol popajanj, ki so P!,r lir- Diplomati so mue-se vršila v zadnjih mesecih med nJa- komaj čaka vsto-I tal i jo in Avstrijo, oziroma Nem- Pa Ita}U«4 v vojno, ker bi potem čijo. Kot posebno važno točko 1-* Avs*rija lahko sklenila separaten zelene knjipe se navaja dejstvo. ™ir z t,n* l,i Nemčija svoda je izstopila Italija iz trozveze Porabila na drugih fron-in sicer dne 4. maja. Dotičnepa V*'1; 1 >iplnninti so nadalje prepri-dne se je oplasil v dunajskem zn- r'H,,i* lada in narod sta povsem mir- jima je priredila ljudska množi-' „ - - - , - .. na vsprico nove situacije. A se eu- ea navdušene ovaeije. .. , 1 • . .. , . ti. da se je storilo vse. da se pre- Masi se. da je 273 članov par-'Preči vojno z Italijo in da je tre amenta izjavilo, da pojdejo ta- ha ostalo prepustiti usodi. koj po odpodenju parlamenta prostovoljno na fronto. » 'IP* ir prepustit Avstrijsko - italijanska meja. že po naravi močna, je izpreme- Beilin, Nemčija. l!». maja. — Današnje oficijelno poročilo <;le°V- ki b°?° flobi,i vsi .. .. „ potrebno varstvo od strani švi- se jc zo razveljavilo pogodbo z Parsk<, zve,1Jp va(,p ako ^ zap!e_ Avstrijo. .te Italija v vojno. i ^ t ■HB Z vojaškega stališča bodo vse štiri švicarske meje v Alpah zaprte. Dasiravno je dobila švicarska vlada formalna zagotovila, da se ne bo kršilo švicarske nevtralnosti. je vendar odredila vse potrebno, da zavaruje svoje meje. Nikakor pa ni misliti na to. da bi bila odrejena v Švici splošna mobilizacija. Najbolj važno vprašanje je preskrba 5.000.000 ljudi z živili. Ti ljudje bodo kmalu od vseh strani obkoljeni od nepro-dirnega zidu bajonetov. Dalo se je izraza upanju, da bodo vojskujoče države priskočile na pomoč v tem ozirti. Kako je Italija pripravljena na vojno. Dr. Racca. profesor na rimskem vseučilišču, je izjavil napram nekemu ameriškemu poročevalcu, da ni noben drugi narod razven Nemčije tako dobro pripravljen na vojno kot ravno italijanski. I-talija baje ne bo skušala vdreti v avstrijsko ozemlje preko severne meje, ki je močno utrjena, tem- Dvakrat torpediran. Angleški paraik "Drumcree" je bil torpediran ter se je potopil v Angleškem kanalu. Cardiff, Wales. 19. maja. Angleški parnik "Drumeree", ki je odplul včeraj iz Barry, je bil torpediran v Angleškem kanalu. Potnike in moštvo se je rešilo ter se je pri tem posebno odlikovala posadka nekega švedskega parni-ka. "Drumeree" je bil najprvo torpediran včeraj pred corns ko oba I jo. a je torpedo zgrešil pravo mesto. Parnikti je nato pomagal neki švedski parnik. a podmorski čoln ni opustil zasledovanja in drugi torpedo je boljše opravil delo. Drumeree" se je hitro potopil in švedski parnik jc reši vse. ki so se nahajali na krovu. Položaj v Mehiki. Mehikanci so streljali na ameriško ribiško ladij o. — Carranza se bo preselil iz Vera Cruza v Pueblo. S&n Diego, ('al.. 19. maja. — V tukajšnje pristanišče se je vrnila danes mala ameriška ladija "New Aneona". Ladija je precej poškodovana. Kapitan je izpovedal. tla so medpotonva srečali mehiški patrolni čoln "Exenada". ki je začel brez vsakega vzroka streljati na ribiško ladijo. Oddanih je bilo najmanj IS strelov. Meti mehiškimi pristaniškimi oblastmi in ameriškimi ribiči vlada že dalj časa velika napetost. Galveston, Tex.. 19. maja. — Neki Amerikanec, ki se je ravnokar vrnil iz Vera Ouza^ je izjio-vedal. tla se namerava general Carranza v najkrajšem času preseliti v Pueblo, tla misli zavzeti glavno mesto Mehike in etabiirati tam stalno konstitucijoualističiio vlado. Omenjeni Amerikanec je tudi rekel, tla stanuje Carranza v svetilniku pri Vera Oruzu. ki je oddaljen samo kakih petsto čevljev od brega. V neposredni bližini so zasidrane ameriške bojne ladije. Ker se prebivalci Vora Cruza ne drže več onih odredb, katerih so se morali »Iržati za časa bivanja ameriške posadke v mestu, je zavladala med prebivalstvom silna revščina. I "lice so zanemarjene in umazane. Washington, D. C.. 19. maja. — Poveljnik križarke Šacramento" v Tampico je sporočil mornariškemu departmentu, tla je v nedeljo pri kopanju utonil mornar Lee Ora Kek. Doma je bil iz Areadie. Intl. Sneg v Kansas. Kansas City, Kans.. 19. maja. -V severno-zapadnem delu države je padlo danes tri palce snega. V okolici Wichite v severnem delu Oklahome je padlo 4.14 palcev dežja. Keke so precej narasle. Dva nova nemška podmorska čolna. Amsterdam, Holandsko. 39. maja. — V pristanišču Ost end e se je dovršilo dva nova nemška podmorska čolna. Tozadevna vest je prišla iz privatnih virov. Tihotapec opija. Zvezni komisar je postavil včeraj newyorčana Davida Cooper-steina pd varščino $o000, ker je obdolžen, da je vtihotapil zadnji čas v deželo veliko množino opija. Obravnava se bo vršila v kratkem. Obtoženec je doma iz New Yorka. Stavka angleških premogarjev. Birmingham, Anglija, 19. maja. Stavka premogarjev v tukajšnjem premogovnem okraju je zavzela danes širše dimenzije. Cela vrsta industrij je ogrožena vsled pomanjkanja premoga ter več skozi Dalmacijo, Albanijo in ] ^ bo moralo ustaviti obratova-("'rnogoro* Nadalje pravi profesor.nje. Glasom danes sem došlih po-Raeca, da bo ta vojna skrajno po-j roeil je zastavkalo kakih 3000 pularna, ker stoji za vlado celi premogarjev ter se je bati, da se narod. I bo stavka še razširila. AVSTRIJCI SO SE PRIBLIŽALI PRZEMYSLU. IZVANREDNO VROČA BITKA PRI REKI SAN. nekatera poročila pravijo, da so avstrijci že začeli obstreljevati trdnjavo przemysl. — nemški cesar viljem na fronti. — veliki bakreni rudniki pri kielce so v avstrijskih rokah. — nemci so prekoračili reko dnjester. mnenje ruskih vojaških strokovnjakov. — zavezniki so izkrcali nekaj novih čet na galipolisu. — uničene utrdbe. — drino- poljska posadka. Položaj na vzhodnem bojišču. Petrograd, Rusija. 19. maja. — Med rekama San in Kolomcjo. na 11 vest o milj dolgi fronti se neprestani« vrše izvanredno vroči boji. Kusi dobivajo neprestano nova o-jačenja. V najkrajšem času se ho bila odločilna bitka. Londonska vest. London, Anglija. 19. maja. — Situacija na vzhodnem bojišču je postala za Kuse precej kočljiva. Privatne brzojavke i/. Petroprada naznanjajo, tla so se začeli Kusi v okolici Sana umikati. Na '"vem brepu reke V isle s<» stopili Rusi zopet v ofenzivo in resno oproža-jo nemške postojanke. Poraz avstrijskih čet v vzhodnem delu Galicije ni bi! popolen. Ta ruska zmaga ni imela na splošen položaj skoraj nikakepa npli-va. Rusko armaduo vodstvo je napravilo s tem. tla je zapovedalo tretji ruski armadi umakniti se. zelo mojstrsko potezo. Nemški uspehi. London, Anglija. 19. maja. — Petrogradski dopisnik nekega tukajšnjega časopisa naznanja : 1'spehi nemške armade imajo na Ruse velik upliv. Nemci so v par zmagah uničili vse ono, kai so dosegli Rusi po večmesečnih na p« »rib v Karpatih. Nemške zmage vseeno niso popolne. Če bi sc posrečili vsi nemški načrti, bi armada generala Linsinpena ravno tako napredovala kakor je armada generala Mackensena in bi avstrijsko orožje lahko triumfiralo v Bukovini. Nemci bi prodrli v vzhod noba I tiske province in zavzeli Rigo. Vse to se pa na srečo Rusov ni zgodilo. Ruski vojaški strokovnjaki pravijo. da se pripravljajo Nemci na splošen napad na Varšavo. Napad se še ne bo tako hitro izvršil, kei sovražniku primanjkuje vojaštva, t e hi imeli Nemci malo več uspe hov na zapadnem bojišču, bi lah ko poklicati nekaj čet na Rusko-Poljsko in žnjimi navalili na Var šavo. S četami, ki jih imajo seda^ na vzhodnem bojišču, morajo ze lo štediti. Avstrij sko-nemške zmage. London, Anglija. 19. maja. — Dopisnik "Daily Telegrapha" naznanja iz Petroprada. tla je vlada javno proglasila, tla so se morah Rusi umakniti. V proglasu se poziva prebivalstvo, tla ne sme smatrati situacijo za preveč pesimistično. Glavni uspehi Nemcev ob stoje v tem. da so osvojili nekaj važnih železniških prog, in tla za morejo sedaj vojaštvo malo hi trejše prevažati iz kraja v kraj Ruska armada je prepričana, d« se bo zadnja odločilna bitka za Ruse ugodno končala. Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija. 19. maja. — Izjava vojnega ministrstva se glasi: Avstrijci, ki operirajo na vzhodnem bregu reke San. so pognali v beg močno rusko armado, ki je bila koncentrirana vzhodno od Ja roslava. Mesto Sienavo smo zavzeli z naskokom, vjeli 7000 ruskih vojakov in zaplenili osem težkih topov. Ob gorenjem teku reke Dniester in v okolici Strija se boji še vedno nadaljujejo. Naše kolone so navalile na ruske postojanke severno od Samobora in jih pc kratkem boju zavzele. Položaj v porečju reke Pruth jf neizpremenjen. Na Rusko Poljskem divjajo najbolj vroči boji pri Rielocu. 7000 Rusov vjetih. Berlin, Nemčija. 19. maja. — Iz velikega glavnega stana poročajo : Na gališkem bojišču so poskušali Rusi prekoračiti reko San. toda mi smo jim načrt prekrižali in jih pognali v beg. V zadnjih bojih oh reki San j-neka naša divizija vjela 7000 Rusov. zaplenila štiri topove in strojnih pušk. Przemysl. Dunaj, Avstrija, 19. maja. — Avstrijske čete so prekoračile reko San med Przeinyslom in Vislo. S tem je trdnjava Przemysl poginoma izolirana. Nekatera pomočila pravijo, tla je jelo Rusom primanjkovati orožja in tla so se '.ačeli na vsi*h koncih in krajih u-nikati s Karpatov. Zaveznika maia v svojih rokah skoraj vso ialieijo. Zanje je tudi velikan-ikepa pomena, ker so zavzeli ba-creiie rudnike v bližini Kielee. Cesar Viljem. Amsterdam, Nizozemsko. 19. naja. — V Berlinu je bilo uradno •azglašeno. tla je bil cesar Viljem »sebno navzoč pri bojih na vzhod-leni bojišču. Cesar Viljem se je •a j prej mudil pri generalnem šta-ju. nato j»a pri neki diviziji, ki je mskušabr prekoračiti reko San. Obstreljevanje Przemysla. Petrograd, Rusija. 19. maja. — luski generalni štab je izdal tla-ies poročilo, iz katerepa je raz-idno, da je sovražnik obstrelje-al utrdbe pri Przemyslu. in tla o Avstrijci in Nemci poskušali »drezati rusko posadko. V poročili je pa razen tega tudi omenje-io, da je ustavljeno nemško in av-•trijsko ofenzivno prodiranje med ekama Sail in Dnjester. V jupo-/zhodnem delu Galicije in Buko-ine se Nemci in Avstrijci še ved-io umikajo. Stališče Rusov v Ga-iciji bo postalo krnalo upodnej-;e. Kakorhitro bo napovedala Ita-ija Avstriji vojno, bo morala letlnja poslati na Tirolsko in Pri-norsko svoje močne oddelke iz jralicijc. Avstrijska armada je t lo k raj n ost i izčrpana, zakar je najboljši dokaz to. tla je poklicala >od orožje možke do ."»0. leta. Izpred Dardanel. Berlin, Nemčija, 19. maja. — Turški generalni fctab naznanja : Položaj na polotoku Galipolis je leizpremenjcn. Zavezniško bro-lovje je obstreljevalo včeraj na-',e baterije ob vhodu v Dardane-e, toda krogi je z bojnih ladij niso zadele svojega cilja. Neki naš etalee se je vzdignil nad zavez-liške postojanke pri Sed-il-Bahru n metal na Angleže bombe. Izkrcavanje novih zavezniških čet. London, Anglija, 19. maja. — Veki tukajšnji brzojavni agentu-"i so sporočili iz Aten, da so zavezniki izkrcali včeraj veliko nožih čet na polotoku Galipolis. Tuli posadka pri Kum Kalehu na izijski obali je dobila precejšnja ajačenja. Pri Krit i ji severno od Sed-il-Bahra se bije še vedno izvanred-ao vroča bitka. Iz Kaire naznanjajo, da je v ne-ieljo neka avstralska brigada pod poveljstvom generala Coxa pri Kritiji za pol milje napredovala in zavzela turško železniško progo. Vlak, ki je vozil slučajno mino, so vojaki zaplenili. Municija za Turke. London, Anglija. 19. maja. —• rTurkom na polotoku Galipolis je jelo zadnje dni zelo primanjkovati municije. Včeraj je pa poslala vlad a na polotok velikansko množino granat in drugega streljiva. M unci jo so Turki baje dobili iz Nemčije. Kilid Bahr padel. London, Anglija, 19. maja. — Neka brzojavka iz Aten se plaši: Zavezniške bojne ladije so toliko časa obstreljevale turške utrdbe pri Kilid Bahru, tla so jih popolnoma uničile .Padcu Kilid liahra bo sledil padec Napare. ki leži lcj trdnjavi ravno nasproti. Drinopoljska posadka. London, Anplija. 19. maja. — Iz Sofije naznanjajo .da je poslala turška vlada vse potrebščine in mu niči jo iz Lule Burgasa. Kcša-na in Drinopolja na polotok (Jali-ptdis. I/, tepa se tla sklepati, da Turčiji ne preti od strani bolgarske vhulc nikaka nevarnost. Nekaj modernih topov se bo uporabilo ob Epejski obali. Edina nevarnost preti sedaj Turčiji še od Runiunske. ki bi se v slučaju vojne meti Avstrijo in Italijo gotovo postavila na stran Italije. Del njene armade bi udaril na Avstrijo. drugi tlel pa na Turke. Turki so vzdržali napad. London, Anglija. 19. maja. — Dopisnik neke angleške brzojavne agenture je tako-le popisal zadnje boje na polotoku Galipos: Nobenega Turka ni bilo videti, ko se je pripravljala neka francoska legija tujcev na napad. Naenkrat pa so začeli Turki streljati na francoske vojake, da so se slednji morali s težkimi izgubami umakniti. Turki so se nahajali v izvanredno dobrih skrivališčih. Naslednji dan so začele bojne ladije precej pozno popoldne streljati na polotok. Na turške postojanke so vrgle na tisoče 15-in 12palčnih granat. Ozemlje, kjer se je nahajal sovražnik, je bilo čisto razorano. Število padlih Turkov ni znano, iz vsega se pa da sklepati, tla je ogromno. Zavezniki so za nekaj milj napredovali in takoj nato ntrdili svoje pozicije. Vojne operacije na polotoku Galipolisu so združene z nevrjetnimi težkočami. Zaveznikom bo zelo slaba predla, če pošlje Turčija na polotok tudi dri-nopoljsko posadko. Sedaj je posadka koncentrirana v bližini Carigrada. Nižje cene za denarje v staro domovino. PoiilJ&mo denar na (Lranjsl.* Htajerako, Primorsko, Koroške Tirolsko, Ceiko, Hrvatsko in 0 grBko tako zanesljivo kakor prec vojno. Iz poslovanja zadnjih tre> mesecev smo se da dobrega pre pričali, da pride denar tudi se daj sigurno v roke naslovnikov Vojakom se ne more Bed&j de nar pošiljati, ker se nikdar za go tovo ne ve kje se nahajajo ii nam skoraj vsako pošiljate? u vojake e. kr. poštni nrad vrne. Denar nam pošljite po "Do mestic Postal Money Order'' ter priložite natančni Vaš naslon in one oaebsv kateri — ima izpl* Xatt f K * K 9 6____ .90 120 .... iy.80 10.... 1.75 130.... 21.45 15____ 2.60 140.... 23 10 80.... 3.40 150.... 24 76 26.... 4 25 160.... 26 40 30____ 5 05 170.... 28 05 35.... 590 180 ... 29 70 40.... 6.70 190.... 31 35 46. 7.55 200____ 33.00 60.... 8.25 250___ 41.25 65.... £.10 300.... 49 50 60.... 9.90 350... 67 75 65.... 10.75 400.... 66,00 70.... 11.55 460.... 74.25 75____ 12.40 600..,. 82.5# 80.... 13.90 600____ 99 00 86.... 14.05 700.... 115.50 90.... 14.85 800.... 132.00 109»##« 16.50 900... 148.50 110____ 18.15 1000____ 163.00 Ker m cene ** laj Jak« ■prcminjftV n*J rojaki vedns gledajo mm na* oftos TVRDKA F1 LANK liim «• Iterti M Wmm Vnrlt m * ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR, DRŽAVAH. GLAS XARODA. MAJA*, 19To. 6LAS NARODA" ^Slovenk Duly.) Owned »od publiahad by tb« Uot^nic Publishing Co. U corporation.) NK SAKL'ER, President. • LOUIS BENEDIK. Treasurer. « Pla*« of Business of the corporation and addresses of above officers : » Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. La eel© leto velja Ust za Ameriko in Canado........................13.00 • pol leta....................... 1.60 " »sto za ffintrt New York........ 4.00 f pol leta sa mesto New York ... 2.00 M Evropo sa v*e ieto...........4.50 " pol leta............. 2.65 " " " četrt leta............ 170 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _itvtemii nedelj in praznikov. -GLAS NARODA** ("Voice of the People") Issued t-vt ry day except Sundays and Holidays. , Sub*crtptioo yearly $3.00. Ad« 4>«pts» br-« podpit»a in osobnosti se ne pnobcujejo. l»«uar os j se blagovoli poiiljati po — Mvjoey Order. l^rt »premem N kraja naročnikov pro-• >r na se nam tudi prejinjs b-< *sliUe naznani, da hitre;a najdemo naslovnika. O"! tura in po&iljatvam naredite ta Uaslov: •< .IAS NARODA*" t rtl^ntlt St., New York City. fM<« 4*?87 Cortland t mmJššouTi MBSHPUE Avstrijske koncesije napram Italiji in Slovenci. 'J vj vendar enkrat smo slišali! V nemškem državnem zboru si- je »Rjavilo besedilo, ki vsebuje sij«% kat<*re bi bila Avstrija j : i]»rav!j« u{» dati Italiji, da bi dnja «>siala nevtralna in ne sto-i !a na stran zaveznikov. Ko je Avstrija julija p. 1. na-{'■>vi-dala Srbiji vojno, je poslala \ bi>j proti Srbom in Rusom, ' "ti Francozom iti Angležem vse narcde svoje države, med njiju i tudi Slovence. Iz porodil, ki so ]•: ' ijala iz .starega kraja, je raz-^ .1 i - » ti slovenski vojaki rahro bili in .se bijcjo še se-«i . Tretji armadni zbor avstrij-. v katerem j«' večina sloven-si. . >«■ je na z val o '' železnim'' in i' i'i'*• »i«- dvomimo, da je v res-' i / !i-/<-n. kajti naši ljudje so ia >•• vedno najtrdnejši med v- ni. kar so tiee prenašanja na-]► • "V in skromnosti glede živ-Jji nskih potreb. To je zelo lepo spričevalo za h..še ljudi, a taka spričevala se j u izstavlja le v času, ko se po-ti» bilje njih krvi, njih poguma in ii.: ili > i n.mnosti. Drugače se jih ne pczna. Da je temu res tako. da cficijelna Avstrija noče priznati Slovencev kot narod, nam sprir-ujejo koncesije, katere se je li"t» !o dati Italiji. tavi pred alternativo, da se izselijo ali pa poitalijančijo. Bodo-ea mestna uprava Trsta, pod okri-Ijem avstrijskega orla, bo zagotovila italijanski značaj Trsta in vsi drugi narodi, predvsem domači -lovenski narod, bodo brezpravni, hlapci na lastni zemlji, hlapci tujca. Kje ste slovenski junaki, ki ste luidli za tujo slavo in v bratomornem boju! Kje ste tisoči slovenskih vojakov, ki še vedno danna-dan gledate smrti v oči ter branite stvar, ki ni vaša, branite ognjišče. ki je last vašega zatiralca in izkoriščevalca ? Vaše brate v Trstu, najboljše Slovence na božjem svetu, najboljše Slovane v Avstriji, se je hotelo prodati za slepo ceno, izročiti jih tujeu v pogubo in smrt.--- V šesti točki avstrijskih koncesij napram Italiji se glasi: Narod ne interese Italijanov se bo v Avstriji prav posebno upoštevalo. Kaj tiči za to koncesijo? — A ko odstopi Avstrija Italiji vse ozemlje, v katerem stanujejo resnični in polnokrvni Italijani, — zakaj je treba potem upoštevati Avstriji italijanske narodne interese ! Koncesija ne pomeni ničesar drugega kot dn bi se Avstrija tudi v Trstu — če bi ostal prosto mesto — ne protivila niti najbolj brezobzirnemu pcitalijančevanju in da bi tako delo celo podpirala. Klišati. temveč je treba ugotoviti, da j>' toženec imel namen. da bi druge osebe v resnici nahujskal proti drugi narodnosti. Temu je pritrdilo tudi kasacijsko sodišče in je v svoji razsodbi z • Ine 2. marca .*» navedlo izrecno. tla je treba zavzeti stališče glede vprašanja, ali je nameraval storilec nahujskati osebe, navzoče pri omenjenem izi-cku. k sovraštvu proti Židom in ta ko vplivati na njihovo voljo. Predsednik Wilson. Washington, I). <'., 19. maja. — Predsednikova jahta "Mayflower" bo dospela nocoj v <'hese-peacke Bay oilkoder se bo predsednik Wilson vrnil v Washington. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. ^ LISTNICA UREDNIŠTVA. F. O., Chicago, ill. —.Po našem mnenju bi bilo boljše, tla ne. O "prijateljih" Slovenske Lige smo že toliko pisali, da jih vsak pozna. Stopajmo naprej svojo pot in se ne ozirajmo' nanje. Cim manj polemike je. tem boljše bo. Zakaj bi se prepirali po časopisju ' S tem, v velikih Ma -i''1 prezremo. se še naj- množicah k "Črnemu vitezu" ter!1,oli maščujemo nad njimi. Pozabljajo žebljičke vanj: oH.OOO j zdrav ! Sporočite še kaj! jih gre kvečjemu v sobo. Nad 10 ! Sublet, Wyo. — Dopis smo ne-tisoč žeblje v se je dosedaj v pr-jkoliko skrajšali, ker se nam je vem tednu že zabilo. Preje temna [zdel malo preveč oseben. Osebno-sprednja stran vojnika se dan na1-ti se je treba strogo izogibati. javna zahvala. Cleveland, O., 11. maja 1915. Da zabeležim krstni dan moje novorojene hčerke dne 9. maja hočem na kratko opisati, kako se je vse izvrstno izvršilo. Boter je bil g. Alojzij Savran in botra njegova soproga Marje-j ta. Na botrinjo sem povabil prija-j telje, Slovence, Nemce in Angle-1 že. Prigrizka, pijače, pa tudi plesa je bilo dosti, vse. kar je bilo v moji moči. sem nudil v za dovolj nost gostov. Ali to je tudi hvale' vredno, tla naši slovenski fantje so se lepo, dostojno obnašali, vse se je dokončalo brez prepira. Prvo je naša dolžnost, hvale/.-! nim se izkazati našim botrom, ki i , . . , . , , . , i I "Ctlne društvene seje se vrše vsnko t ETRTO SOP.OTO v mesecu v dru- »o se tako dobrohotno odzvali na- štreni dvorani "ISKETIiuVEX-IIALI 210 E. Otli St. blizu Ave. v New Upravni odbor: Predsednik: Josip Cvctkovieli, :12S Bond St.. Brooklyn, X. T. Podpredsednik: Frank Cerar. E. J^tli Sr., New York. X. T. Tajnik: Vinku Zevnik. 1SW Cornelia St., Kitlgewood, X. Y. Blagajnik: Ivan Maček. L'^ol Catalpa Ave.. Itidgewood, N. Y. Zapisnikar: Ivan «Ierjovieh, ;"JS Bond St., Brooklyn, X. Y. Xadzorni odbor: Josip Pojrachnik. r»tJ Ten Eyek St., Brooklyn, X. Y. John Jurkas, t;jo Warren St., Brooklyn, X:. Y. Anton Cvetkovicli. 440 Union St.. Brooklyn, X. Y. Mary Konipare. :;•_» Stu^ St.. Brooklyn. N. Y. Ivanka Šuhelj, .7.) s'f. Mark s l'lace, New York, X. Y. Dr. Ilenrv r Društveni zdravnik: Robinson, 60 E. 7th St., Xew York, X. Y. Yorku, N. Y. in se prif-no tin no <>1> ši prošnji, potem pa naši dobri sosedi Heleni, ki je nam tako blagovoljno priskočila na pomoč v vseh zadevah, kar se tiče dela, skrbi, opravila itd., in potem še vsem. j To je gotoVQ ]epa iUfc ka ki so nas počastili z obiskom. Naj- kor tudi v korist nam tujcem. Pi-prisrčnejša zahvala vsem! Take odlične botre mora se biti, ud zveeer. POUK V ANGLEŠČINI! »še se lahko za brezplačna pojas-nila na: Slovensko korespondenčeo šolo, kadar treba otroka s krstno vo- 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. do obliti, I — — ----—----- _ - '|š.*em svojega strica ALO-IZMA Pl'ItLAXA. Leta 1!»<>7 sva bila skupaj v New Orleans. I.a., in potent nisem nič več slišal o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve. naj mi naznani, .11: naj se sam (»glasi. — An- daleč, daleč mora se hoditi: častno je, takim se pokloniti. Tem potom moram še omeniti od dveh nemirnih in ošabnih žensk, katri ob vsaki priliki izzivate. Ni hujšega ujeda, kakor ošabnega soseda. Ne pusti mirnih ljudi v miru. zmirom izziva soseda k prepiru, jezika ne boste vedno brusile kakor zdaj, je vam znan ta mesec maj. <'e ne bo ti rugae, posvetil se bo temen kraj. dolgi jezik ošabni zgine za vekomaj. Tako koruzovke! (Adv.) K. Lenardič. drew Uuln' New York. . s<>4 X. V Melr A v 20-22- na prodaj DODRO l TRE J KNI SALOON. PIŠITE PO ILl STKOYAM CENIK! S. "I Z V R S T N O!" 'l":ik:*:{. Lowell, Ariz. P. O. Box | (20-22—5) I T« je ponatis pooblastila bančnega oddelka države New York za moje poslovanje; izvirni list (original se lahko vidi v moji pisarni. STATE OF NEW YORK banking department SCmmi All Iflnt bg CTlfrsr Jfrrsrots, ffiltereaa, 3 fveme fic rctofotc cppt-oocb tft« -oc ti ^tc-^ 'f. tofio fia> appficb j\>& ctutftoz^^atixviv to transact i/ -loitfiivt State tfve of a. -pr^iucite -Gcnt^icr, i-n accoz-ba-tice tfie pcouiAtotii o^ dtticf^ IV of tfic. ^aio, an£> ____________ ftas cotttpfic^ tuitfv tfxc ptooiiio-«> of C&aptcz- 2 luitft off tfic -faiu, Kmo. iEhrrffare, EUGENE LAMB RICHARDS. Supermt**- bcttt of of tfic State o^ 3T«to x>iztu* of tftc power- ■ucitci)-- in «te a> Superintendent, bo fictc&tj- autfiotize to tKMlJflct tAc of - -^T^-C^Žt tz ptiuatc ,(xxyihe.z at---- . loitfti ti tAti Stat«, anil bo fierc&ij. ccrtijtj tfiat ^ttcfv can safe-ftj inlMoteb to fu»»i. 3(n HitoSB IBiprraf, 3 fia-oc fktzewnto act wtj fvanb affiowb my official scat, at £1(6an^, tfa*--_boy of-Sr^^ w tlW 1jcaxr of out &otb one {fiauja^xi 3ki Ligi nasprotujočim li- v Ameriki. Protestiram rn, ki trde, < i narod. O, | loč n o ob evega list proti gotov prošenj, katere je naš narod volj- dosivkasti pramen svetlobni pade io opravljal ter jih do pičice iz-j v tem hipu na nje «>zke. bledika-vršil. Zato so nam umorili dva ste ustnice. naša mladeniča Lundra in Ada-j "Odpri za hipec okno, Mihec., miča. Zato so zapirali Slovence, tako nekam tesno in zagatno j« zahtevajoče vozne listke na želez- danes tukaj... že od polnoči da-tiuci v slovenskem jeziku in to na ljt> diham težko... kakor bi manj-■ svoji rojstni zemlji. Zato so zaprli kalo zraka...*' | razne naše ro«loljube. ker niso ho-j Mihec odpre, svež curek hlad-j tel!I hiti hmavei. kot n. pr. se«Ianji „oga aprilskega zraka se razlije j ljubljanski župan, /ato so poslali po ozkem prostoru? ^ ivije do ,nase revne brate prve v boj in holllioe. žt.,jno se odprejo usta, jm .postavili za njih hrbte stroju«; pu- vvelikih žipkih kj la slov»'itski na- namenjene moriti umikajoče. • i- i -, „i„jt •• - » , , u, .. ».. Kakor bi bil sladka pnaca. A hi- Da. da! Mila nam uiajka. Nismo _ - 1 . - - -— | vredni svobode, kaj ne to ste pre- ** m f — »jamo pisanje i(,ani vi -boljžr. Slovenci. j T^' Je. T'-7 ' S° v New Yorku. I tako trudne, glava težka, da se J nt obod ilovenski narod ! Ali z ......._.....Naš, tako majhen narod, pa to- mora zopet nasloniti na skromno i zato. ker je bil|1iko "asprotja. Slovenci, ki samo-'nizko blazino. Oči zamiže. trepal-ostalimi Jngoslo-! Sto-'MO niis,ito- upajte hujskati nice nad njimi podrhtevajo... it proti turškim navalom j r°J®ke* ako nočete biti prista- Mihec sede na slamnati stol tik -vin so se razvijali narodi. Is" Slov\ Ij!fre- X rz,mo °i] sebe to postelje in čaka. Čaka. da se zoni smel sesti k mizi brez j v'M'no- Avstrije prineseno na-'pet odpro te skrbne oči. da se zo-"I je moral hiti vsak hip potovanje. v vsaki stvari. Bodi-|pet M-no premikati te nstniee... un boj na sovraga., !wo ; vi. som.sljeniki. Naj Zamis!i se v IiedaVno pr0~le čase. Kako so vsi trije, mati, on v« In l)u ršL- im p eetj« Za t bo dosti tega prepra po časopisih. V. t«mii ne koristimo sebi marveč tujcu, ker nas razcepljene lažje zatira iu izkorišča. Iskreno želimo. naj bo že konec tega brezplodnega boja. In vi napredni. Slovenski Ligi nasprotujoči listi, kakšen vzrok i NVmei ga imenujejo po-iratov. zato ker je svojo mlje zalival z krvjo, bra-ridevši da prošnje na raz-ih me izdajo) proti lakom hironnsccni. proti Bene- ii jugu iri proti Nemcem u. O. da ! Preveč svobode kaj ne da? Krasna svo-slala ogrska opozicija zastopnike v glavna mesta Francije in Anglije, ki naj bi prosili za milost in odpuščanje. Ogri so bili pripravljeni odpoklicati svoje čete ter iti skupno z zavezniki. Dunaj in nemški kajzer sta prišla v škripce. Kazalo je. tla je vse izgubljeno. V temni noči poraza je pričela temneti slava Habsburžanov in nemškega cesarja iii nemški cesar je v svoji duševni stiski spustil z verige dva vojna psa. "Goeben" in "Breslau". ki sta pričela obstreljevati cvetoča ruska pristaniška mesta ob obali Črnega morja: Novorosisk, s svojim drugim največjim elevatorjem za žito na celem svetu; ljubko, tritisoč let staro Feodozijo. s svojimi galerijami slik slavnega Ajvazovskija. Obstreljevalo se je tudi Jekatcrinoslav, Odeso in spustilo turške čete v Kavkaz, seveda z namenom, da se polasti Nemčija petrolejskih vrelcev v Baku. In Turki, drugi vazali nemškega cesarja, so bili poslušni kot je bil preje avstrijski cesar, prvi vazal pruskega kralja. Tako je bila zopet ustanovljena trozveza. Mesto nepokornega italijanskega kralja, ki si je drznil nasprotovati nemškemu cesarju. je stopil na pozorišče vojne krvoločni Turek. Skozi stoletja se je borila Avstrija proti temu najbolj nevarnemu sovražniku krščanske vere in krščanske omike. Sedaj pa se nahaja v družbi apostolskega kralja Ogrske. V sled zlobne politike njegovih svetovalcev je kupičil ta nesrečni vladar eno infamijo za drugo. Velike množice Nemcev so ga pozdravljale na Dunaju, množice Ogrov v Budimpešti in Berlin je bil ves iz sebe radi tega novega zaveznika, proti kateremu so jugoslovanski narodi branili Nemčijo skozi stoletja. Radi tega novega zaveznika je odredil nemški cesar novo splošno prodiranje proti Rusiji. Rusi so se umaknili do mesta, ki je dan hoda do Krakova. To je rešilo situacijo v Avstriji in na Ogrskem, kjer je že pričelo primanjkovati poguma in kjer se je vtdno odločnejše zahtevalo mir. Da se oslabi uničujoči upliv, katerega je imel avstrijski poraz v Srbiji, se je slavilo to delno in krajevno umikanje ruskih čet kot največjo zmago vseh stoletij. Zvonovi so zvonili v vseh cerkvah Nemčije in Avstrije in listi so priobčevali navduševalne članke. To je še enkrat rešilo nemškega cesarja in Tiszo. njegovega zvestega služabnika. Tisza je mogel še enkrat prisiliti opozicijo in ogrski narod k pokorščini iu zopet se je utrdilo zaupanje, tla se bo porazilo Ruse. Zopet so pisali listi o zmagi za zmago, a zopj*t se je izjalovila ta nova protiofenziva in Rusi so pričeli pritiskati na ogrsko mejo. V teh najtemnejših dneh v avstrijski zgodovini, ko je pretil skoro tisočletni državi pogin, je izginil ves ponos in Dunaj je sprejel pomoč nemškega cesarja celo proti Srbiji in Rusiji na Ogrskem. To je bila točka preobrata v avstrijski politiki. Od istega dne jc prestala eksistirati stara Avstrija. Od istega dne je bila Avstrija le vazalna država Prusije ter član nemške zveze. Boj med Hohenzollernci in Ilabsburžani za nadvlado v "Rimskem cesarstvu nemškega naroda", ki je trajal toliko časa, se je končal z avstrijskim porazom leta 1866. Cesarstvo kot tako pa je še vedno obstajalo, dasiravno se je potegnilo Avstrijo vedno bolj in bolj v vrtinec nemškega pohlepa po svetovni vladi. V gorovjih Srbije, na poljanah Galicije se je tekom te vojne zadalo smrtni udarec temu staremu cesarstvu kot takemu. Naj bo izid tega strašnega boja za svetovno nadvlado tak ali tak. — nekdaj mogočno staro cesarstvo bo igralo le sekundarno ulogo v zgodovini Evrope, dokler ne bo konečno umrlo naravne smrti. Kakor hitro so poslali Nemci prve čete v rešitev Avstrije, — seveda le navidez, v resnici pa zato, tla branijo svoje lastne meje — so zahtevali zase brezpogojno vrhovno in popolno poveljstvo nad vsemi četami, ki so operirale na iztočnem pozorišču. Stari Franc Jožef pa se je moral ukloniti tej zahtevi svojega "zaveznika". Velika igra je bila dobljena in Viljem Hoheiizollernski je poveljeval staroslavni in nekoč tako ponosni avstrijski armadi. Ali bo zgodovina kdaj povedala, kako in kdo je odredil vse stvari tako, da se je pregovorilo starega cesarja nakar se je uklonil v tej življen-ski zadevi? Gotov«) so mu rekli, tla je to njegova edina rešitev in da more le na ta način dobiti nazaj svoji dve izgubljeni provinci, Galicijo in Bukovino. Takti so nam rekli tutli vsi Nemci, ki so kritizirali odredbo ter jo smatrali za zelo sumljivo. Naj zadostuje, da so na ta sramotni dan rekli Nemci avstrijskemu cesarju, tla ima Avstrija še vedno izključno poveljstvo nad svojimi četami na južnem pozorišču. to je v Srbiji. "To je naša vojna, maščevalna vojna!" je bil slabotni klic avstrijske vojaške kamarilje, ko je branila ta zadnji košček avstrijske neodvisnosti. Res, vojno proti Srbiji se je pričelo kot kaznilno ek-spedicijo in nemški cesar ni imel ničesar proti temu. ker je potom svojih častnikov vodil cele zadeve vojnega ministrstva na Dunaju ter je na ta način lahko vse pregledal. Tudi ni bilo nobenega vzroka za pritožbo. Vsaka stvar jc šla po sreči in konečno se je predstavilo občinstvu ponosno, veliko in velevažno vest o odločilnem porazu Srbije. Obenem se je pritisnilo z vso silo na Bulgarsko. naj napove Srbiji vojno ter se združi z Avstrijci, ki bi prišli «»<1 severa. Videti je, tla je bila Bulgarska že na tem. tla pretrga vse vezi in prične z vojno. Da je bilo takti, je razvidno iz dejstva, da so bulgarske ban-de pognale v zrak most preko Vardarja pri Solunu, preko katerega je dobivala Srbija svoj vojni materijal. To se je pa izvršilo štiri dni prepozno. Srbija je imela svoj vojni materijal že na tej strani ter je pričela sedaj s slavno ofenzivo, ki se je končala z uničenjem druge avstrijske invazijske armade. Razočaranje nemškega cesarja je bilo velikansko. A tutli v tem slučaju je bil edinole on sam odgovoren za poraz, katerega je doživela avstrijska armada že vdrugič na jugu. Da zavaruje svojo šleško mejo in mejo v Bosni, jc nemški cesar zahteval, da se vrže vse čete, ki so bile na razpolago z juga proti severu. Ali je bil kes, ki je dovedel nemškega cesarja do tega, da je poslal na jug svoje lastne nemške čete ali pa je bila le samoobrana, ki ga je privedla tlo tega koraka? On bi ne hotel izgubiti kosti niti enega pruskega grenatlirja na tem vojnem pozorišču, ako bi bilo to sploh mogoče. Na drugi strani bi pa avstrijski cesar nikdar ne dovolil nemškemu. da bi se vmešaval slednji v avstrijske posle na Balkanu. Avstrija je namreč preveč prepojena z ošabntSstjo in z idejami o u-gledu. (Nadaljuje se). Rad bi izvedel za naslov svojih' prijateljev EDVARDA ZOR-ZUT, JANEZA* KOVAČIČ in CIRILA DRNOVŠEK, vsi trije doma iz Brda pri Vedrijanu. Iščem tudi ANTONA GABRI-ELCIČ. Prosim cenjene rojake, da mi sporočijo naslov zgoraj omenjenih, ali naj se pa sami javijo. — John Koncut,. Box 11, Kellettville, Pa. (20-22—5) Za vsebino oglasov li odgovor no n« aredaiitTo ne nnravniitvo Iščem svojega bratranca ANTONA KLEPEC iz fare Podzemelj na Dolenjskem. Pred enim letom in pol se je nahajal v Jo-lietu, III., in zdaj se nahaja nekje v Saji Francisco, Cal. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. za kar mu.bom zelo hvaležen. ali pa naj se sam oglasi, na moj naslov: Anton Plesec, 146 Frederick St., Steelton, Pa. (20-22—5) OTjAS NARODA, 20. MAJA. 1915. ~ H: Jugislovanska a Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* »7, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave„ Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, lfiTin Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, EL NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN* ATS EC, r»427 Horaer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRZlSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain. O. JOSEPn PISinjAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. I Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 1, Ely Minn. JOHN GRAHEK. st., od društva Slovenec, itv 114. Ely Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poS-ttve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe •i na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna piame od strani članov se ne bod* iralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA" Članom in odbornikom krajevnih dru ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Za čast. Fr. Milčinski. (Konec.) Gospodu Karanfilu jc bilo pre-čudno pri mvu. Tako se mu jc zdelo. kakor da mu je sovražna roka na krvavem mejdanu usekala globoko rano v junaške prsi, zdaj pa zavisten sovrag nele da mu ne da vitežkega zadoščenja, še rano bi mu rad utajil! — Saj jc vendar tožba tukaj, >.koz neštete roke jc že šla. vsa vas jo pozna in pol Ljubljane, zagovornik tam sedi, olt aedi. stroški pa ne počivajo, ampak rastejo in če jih od mesarice ne dobi doktor. jih bo zahteval »e ase bo smejalo. Kaka sramota! in spričo take sramote kdo pravi, da ni razžaljen! To je pravzaprav razžalji-vn, jc rekel svetli wodniji in jecljal je malo, ako kdo trdi, da on. dacar. ni razžaljen. Nemara bo sam vendarle najbolje vedel, ali j«' razžaljen ali ne, in on ve. da jc razžaljen, globoko razžaljen, od t»'ga »e (Mlneha. in če sto mesarjev priseže in če se sto mesaric postavi na glavo . Sodnik je kazal silno Začudenje; izjavil jc, tla ne razume ljudi, ki hočejo za v*uko ceno biti razžaljeni, čeprav nis<». Mar šteje razialjenost tudi že med užitkef O perverzn svet! Zagovornik mesarice, tir. Korenina, je dobrohotno prikimaval sodniku. Tača* je smatral tir. Jaromir Pis, tla je prišel njegov čas; stopil je na plan in se pognal z le njemu lastno vnemo v boj za svojega klijenta in za njegovo čast. Globoko iz prsi mu je grmelo o-fforčenje, kakor gad je zasikal. kadar jc izpregovoril "s", in u-ničujoči blisk so švigali iz oči v okroglo mesarico. S povzdignje-nim glasom je v imenu pravice zahteval. tla se nemudoma zaslišijo obožiteljeve tri priče, pa bo pri-šla resnica na dan. in kakor po mlatlanski sneg na toplem solneu bo skopnela pravljica o mesarjevih hlačah, da ne bo ostalo drugega, nego blatna luža plehke laži. /akaj te priče bodo prisegle in potrdile, da ae obdolženka ni smejala "hahaha", ampak "heliehe, he—he—he!" — in kakor je dr. Piš s mefistofelskim izrazom lica ta 'hehehe", je tičalo v njem res toliko skrajnje žaljivega zasmehovanja vesoljnega daear-stva na vsem širnem svetu in še posebe gospoda Karanfila, da bi bila za tako žalitev vsaka kazen pod dosmrtno ječo očitno premajhna. "Hahaha!" se je široko zasmejal tir. Janez Korenina ognjeviti zgovornosti svojega tovariša. "lleuehc!" ga jc ostro zavrnil dr. Piš. Sodnik jc prijazno izpod čela pogledoval zdaj tega. zdaj onega učenih gospodov doktorjev. Kako lep se mu je videl ta prizor: dve častni možki glavi z mladeniškiin ognjem v boju za najidealnejša dobra človeštva. O. zakaj ni spretnega čopiča pri rokah, da bi z živimi boja mi ovekovečil veličastni ta prizor, v vzgled in izpod bu-do še poznim rodovom ! — Sodnik je pozvonil in vstopde so tlaear-jeve pritV. Bili so priprosti. pa kremen it i možje. Prisegli so s či-kom v ustih, pa brez lige v žepu in povedali prvi kakor drugi in kakor tretji, da so čuli smeh in ko so pogledali v okno. so videli ženski hrbet, ki se je odmikal od okna. Rekli so. da več ne bi mogli povedati tudi na smrtni postelji ne. In zopet se je dvignil tir. Piš. daleč se je sklonil čez svojo mizo, zapieil svoj pogled v priče in rekel: 'H'ujte. priče, povejte pod pri-sego: Ali se ni mesarica smejala "hahaha"? — in je izgovoril 'a* v "hahaha" takole v sredi med a in e. "Seveda se je smejala", so odgovorile priee. Dr. Piš je dvignil svoj svinčnik in svečano izjavil: "Prosim, gospod sodnik, da se natačno protokol i ra izpovedba prič, da se je obdolženka smejala "he—he—he" in ko je zameketal ta he—he—he. ni pozabil zopet niefistofeLski nakremžiti obraz, kakor tla se bo pri tej priliki tudi obraz priklopil zapisniku. Zdaj se je. še dr. Janez Korenina okrenil k pričam. Ni se mu vredno zdelo vstati in kar sede je vprašal: "Povejte mi. možje, ali se ni gospa. tale mesarica, smejala 4'hahaha" ?" I n je sivobradi gospod I doktor zasmejal ta 44hahaha" z vso razkošno milino operetne su-bretke; vsaj namen mu je bil tak. 4'Seveda se je smejala", so radostno potrdile priče. * Prosim, naj se to zabeleži", je rekel dr. Korenina in si zadovoljno. pa resno pogladil svojo brati o . | Sodnik je mislil, da je zdaj stvar čezinčez zrela za razsojo in je hotel dokazovanje skleniti. Ali lie-ugnani dr. Piš si je izprosil še enkrat besedo za par vprašanj in priče, trdo prijete, so mu morale pod prisego potrditi, da o daearju nič slabega ne vedo. pač pa da ga j vidijo večkrat v cerkvi in da je tudi član veteranskega društva; nasproti pa so morale rade nerade priznati, tla ima obdolženka rodnega brata, ki je bil v svojih vojaških letih enkrat kaznovan, ker je zvečer deset minut prekatno prišel v vojašnico. Vse to je moralo točno priti v zapisnik, potem šele je bilo moč zaključiti dokazovanje, in zopet je prišel na vrsto tir. Piš tla stavi sv^)j končni predlog. Rekel je. da je stvar jasna navzlic prozorni zvijači obdolženke, ki bi rada u-kanila častitega gospoda zasebnega obdožitelja za razžalitev in njene plodove. Po zapriseženi iz povedbi treh zanesljivih prič je dokazano, da se jc obdolženka smejala "heliehe" in ne 'hahaha*. tla se jc torej smejal ji daearju in ne hlačam. Preko tega dokaza ni pota in ga ni. Ako bi pa navzlic temu in zoper vse pričakovanje visoko sodišče še vendarle gojilo ka ke dvome, potem predlaga on. dr Piš, naj se zaslišijo izvedenci, t> bodo brez dvoma potrdili, tla so krohot "heliehe" nikaJtor ni morel nanašati na počene hlače; za kaj živa duša se počenim hlačam ne smeje "heliehe" — ampak tla je mogel in moral meriti edinolt na dacarja v zasmeh mu in v za ničevanje. ... < "itiral je učeni go spod doktor pet odločb najvišje ga sodnega in kasaeijskega dvo-ra. Prilegale se sicer niso prav nit iiavzočncmu slučaju, ali same ol sebi so bile lepe in neoporečno pra vilne; in na podlagi vsega tega jt doktor Piš predlagal, naj se obto ženka primerno, to se pravi čin najostrejše kaznuje, njej v podu! in drugim v strah. In nikar se na; ie pozabi, obsoditi jo tudi v po vračilo stroškov. Tako je poveda in se potem vscclel takorekoč n? lovor. Dvignil se je doktor Janez Ko renina, počasi se je dvignil in > dostojanstveno komodnost jo. Sila resno je gledal pred se. malt pokašljal je, potem pa je izjavil da ga neomahljiva nasprotnikova vztrajnost v boju za čast navda-je z neomenjenim spoštovanjem o-sebnosti dosedaj mu žalibog neznanega gospotla upokojenega da-earja. Odkrito povedano: ne razume je ne, te vztrajnosti, spoštuje jo pa : in za to tudi v polni meri uvažuje in čisla njegovo, to je gospoda dacarja željo, razžaljen biti tam, kjer ni bil razžaljen. Ali spričo dejstev, dognanih pri današnji razpravi, žal, ti želji gospoda tla-earja navzlic vsej dobrohotnosti ne bo moči ustreči. Gospod dacar pa bodi uverjen. da bi mu on, zagovornik. iz srca rad privoščil raz-žaljenje. ki se zanj gospod dacar tako vneto poteguje; on. zagovornik. načeloma celo rad priznava, da gospod dacar zasluži razžalje-nje, in tla ga je vreden; toda do tega razžaljenja, ki je toženo, do tega razžaljenja nima gospod dacar nikake pravice. "Od tega razžaljenja". je rekel dr. Korenina. — "od tega razžaljenja roke proč. gospotl dacar! Saj zato ni treba obupati", je nadaljeval dr. Korenina in tolažil. 4'svet je velik, razžaljenja so poceni in gotovo se veleeenjeneinu gospodu upokojenemu daearju nakloni kmalu druga ugodnejša in uspešnejša prilika, samo malo naj počaka in j potrpi. Ako se mu pa slučajno takt) hiulo mudi, da ne more več čakati. pa mu tudi ni treba drugega. nego da jadrno stopi do prvega vogala in si za svoje namene kratkomalo najame postrežčka: ta ga bo za skromno kronico, morebiti še ceneje, tekom ene ure tako ozmerjal od nog do glave, da mu bo razžaljenja dovolj za celo makar prestopno leto. In če ma besede ne bi zadoščale, bo gospod dacar oklofutan in opljuvan tudi še lahko, in stvar bo v redu in čast gospoda dacarja sita. — Ta le kazenska zadeva pa se pač ne da drugače končati nego z oprostitvijo gospe Petelinčkove. *' Prijazni sodnik si je bil med plediranjem učenih gospodov o-trebil nohte, da so bili beli kakor sneg. Sel si je z roko prek ščetina-stega lica in prišla mu je misel: "Če bi zdajle britev imel tukaj, bi se malo potuhnil za veliki koledar. ki sloni ob razpelu, pa se bi lahko obril, da ne bi tratil časa." Ta misel mu je bila všeč in predel jo je naprej, dokler da ni končal dr. Korenina svojega zagovora. Cim ga je pa končal, je sodnik hitro. kakor da ga je pičil gad. šinil kvišku, deval si je liaret na glavo in vmes že drdral razsodbo. Zato je tako hitel s razsodbo, tla ne bi dr. Piš zopet pričel govoriti. Razsodba pa se je glasila tako, da se mesarica gospa Petelinčko-va oprošča od obtožbe; kajti ni se tlokazalo. da bi bila žalila za- maršal Moltke I. 1S36.. katerega je bila pruska vojna uprava poslala kot vojaškega strokovnjaka v Carigrad .V pismu, ki ga je pisal Moltke svoji materi iz Pere, dne 13. aprila 1836. popisuje te ogromne turške topove tako-le: Posebno čmlni so ogromni "ke-merliki". ki streljajo krogi je iz mramora ali pa granita. Ti topo- sebnega obtožitelja : in stroški, oj vi leže v obokanih odprtinah trd-stroški. ti se pa nalagajo zasebne-' njave brez lafet na kamenitih pod mu obtožitelju gospodu daearju. i stavkih. Nekatere cevi tehtajo Dr. Piš jc mrkega lica pobral]nad 300 centov ter imajo kaliber svoja pravniška šila in kopita in - čevljev in 9 palcev (po pruski zapustil sodno dvorano, pomigniv-' meri 70 cm. op. uretln.) tako tla si potepenemu klijentu. naj gre lahko zlezeš v nje. Bašejo se s za njim. A'cs pot ni izpregovoril j 148 funti smodnika. Ogromne ka-besede. V pisarni šele je odprl u-' menite kroglje dosežejo onostran-sta in prav na kratko povedal, da'sko obrežje in se valijo še nekaj znašajo stroški -"»4 kron in 15 vi- časa po kopnem naprej. (*e zade-narjev. Petnajst vinarjev mu pro- ne taka krogi ja latlijo na vodni stovoljno iz posebnih ozirov od-, črti, potem ne veni kdo bi mogel pušča. ">4 kron pa je treba plača- zamašiti luknjo v premeri 3 čev-ti in sicer najboljše kar takoj. Mjev". Mesto "kemerlikov" ki jih Dacar je skomignil z ramama, je videl Moltke preti hO. leti v Ta poziv odvetnikov se mu je zdel dardanelskih utrdbah stoje danes netakten. "Kje jih naj vzamem ?" j tam drugi strijei. ki so sicer po je rekel in dostavil: "Nate l" obr- svojem obsegu mnogo skromnej- nivsi prazna hlačna žepa. "Morate!" jc rekel tir. Piš. — "Sicer pride birič."' ' "Kakor mislite", je rekel da-ear in poznalo se mu je, tla je u-žaljen. "Vzeti mi tako ne morete nič. ker nič nimam." ši. toda po učinkovitosti svojih projektilov tisočkrat strašnejši. kakor pa njihovi predniki izza Moltkejevih časov. Obsojen ruski v jetnik. "Danzinger Zeitunir" poroča: "Tako?" je vprašal dr. Piš. Te je bila pred tukajšnjim Prijel je dacarja za rokav, ga ve- vojnim sodiščem obravnava proti del v svojo sobo in zaprl za sabo ruskemu vjetniku Osipoviču. Osi-vrata. "Tak lump ste?" je rekel, povie je pisal svoji ženi pismo, ko sta bila sama in brez prič. 'Sem ki se je končalo z besedami: "Že-mislil. da ste bedak, pa ste cigan na- spominjaj se citrone, ki sem m goljuf. Kaj se vam zdi. tla svoj pokazal. "Te besede so vzbu- čas kradem. tla bom vsaki barabi pozornost cenzorjev in prei- za pajaca! Falot, lopov, potepin! s^ava je dognala, da je Osipovič Fej te bodi!" napisal tri strani svojega pisma s Dacar se je vzravnal. "Oprosti- eitronovim sokom, česar na prvi te. gospod doktor___. " pogled ni bilo mogoče opaziti. V 4'Kaj?" je za renčal tir. Piš. — pismu, pisanem s eitronovim so-Usajali bi se mi tudi? Marš vini!' kom, je javil svoji ženi. da je bil Odprl je vrata, porinil je dacarja vJet avgusta pri Tilzitu v prednje in jih takti hitro in silno vzhodu i Prusiji. Nemci ravnajo z la njim zaprl, da jih je ilaear za- vjetniki slabo, tla jej o jim malo iutil na plečih, poti hrbtom in na brane: vjetniki dobivajo samo pol petah. funta kruha za ves dan. meso Tako se je zgodilo, da je dacar vsak četrti dan, delati pa morajo tisti dan slednjič vendarle dose- kanalu. Vojna z Nemčijo se gel razžaljenje. pa mu niti ni bilo v kratkem konča, ker bo Nemce treba si najeti postrežčka in mu prisilila lakota, da sklenejo mir iteti svetlo kronico. Razne zanimivosti. Potres v Inomostu. V Inomostu so čutili precej liio-3an. 4 sekunde trajajoči potresni sunek. Že dva tedna pošiljajo Nemci čete v Koenigsbcrg. Tako je pisal Osipovič, dočim so drugi vjetniki izpovedali, tla dobivajo meso vsak dan in da imajo tudi kruha zadosti. Sodišče je obsodilo Osi-poviea na dve leti ječe. Stare natakarice. G osti I n iča rj i spot l n j e šl cz ke ga mesta Illohova niso mogli v zadnjem časti dobiti natakarjev. O-Konferenca zastopnikov socijalne brnili so se na vojaške oblasti. demokracije Avstro - O grške in Nemčije se je vršila pred kratkim. Posvetovali so se o zopetnem združenju internacijonale. Pri posvetovanju so vsi soglašali. Izjava, ki naj bi jt> objavila 44 Arbeiterzeitung" je bila večinoma konfiscirana. Prijatelj avstrijskih vojnih jetnikov v Srbiji. 4'N. Fr. Presse" hvali v posebnem dopisu blagoslovljeno delovanje podpredsednika srbskega Rdečega križa dr. Subotiča. ki skrbi. podpiran od svoje žene in od amerikanskega konzula Thomso-na, na vse mogoče načine za avstrijske vojne jetnike v Nišu. On jim deli živila in medikamente. posreduje denarne pošiljatve, odgovarja na številna vprašanja, ki prihajajo o vojnih jetnikih iz av-stro-ogrske monarhije. Umrl je v Pragi vnuk znamenitega češkega politika Riegerja. baron Vacl. Iiieger. star šele 22 let. Lansko jesen je po dovršenih pravnih študijah šel kot enoletni prostovoljec k vojakom in tam dobil bolezen na pljučih, vsled katere je sedaj umrl. Iz Inomosta poročajo: "Muenchener Neues-te Naehrihten'*z dne 2H. marca: Trije znani tirolski politiki: deželni poslanec dr. Anton Stefenel-li iz Rive. dr. Sembenico iz Arka in odvetnik dr. Vettori iz Rive, so pobegnili v Italijo, da se odtegnejo vojaški dolžnosti. Kaj, 42centimeterski možnarji, pravijo lahko Turki, kajti oni imajo topove, katerih kroglje so skoraj še enkrat večje, kakor pa projektili esnzacijonalnih nemških 44debelih Bert". In Turki se lahko hvalijo, da so izumili svoje "gro-movnike" že v času, ko je bila Krupova firma takorekoč še mala kovačnica. Ti stari turški topovi, ki so streljali kamenite kroglje kalibra 70 cm so se nahajali v dardanelskih utrdbah. Tam jih je videl takrat pruski stotnik poznejši slavni nemški vojskovodja naj svojo prepoved z dne 1. decembra 1914. prekličejo ter dovolijo tudi žensko postrežbo. Poveljstvo je ugodilo želji gostilničarjev, toda s tem pogojem, vsled ponudbe angleške vlade zgradil novo brzojavno postajo. Želim naznaniti svojemu možu, da mi jc deklica umrla. Prosim ga, da se mi oglasi, ker mu imam sporočiti še druge važnosti. 0e ve kdo izmed rojakov in prijateljev za njegov naslov, prosim da mi ga naznani, dobi $5 nagrade. — Ivana Janežič, 416 N. 8. St., Sheboygan, Wis. (2x 18&20—5) "naznanilo. ' Rojakom v North Chicagu, Waukegan, 111., in v okolici naznanjam, da imam v zalogi poleg vsakovrstnih knjig in molitveni-kov tudi patentirana zdravila, vsakovrstne šolske potrebščine in zemljevide (globes). Pošiljam denar v stari kraj in izvršujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Prodajalna je blizu poulične postaje na 10. cesti. Za obilen obisk se priporočam. MATH. OGRIN, 12 —10th St., N. Chicago, 111. (11—5 5x v 2 d) CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. MOLITVENIH: Marij'a Varhinja »—.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za duio, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški ,—.40 POUČNE XN 711E: Abecednik slovenski, v^tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano ^.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Vavodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Veir 5čina brez učitelja, 1. 2. del po —.50 • emščina brez učitelja, 1. in 2. del. vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Sehimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ski slovar $1.20 Slovenski pravnik $1.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 SloveDska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna us in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija —.20 Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali •—.15 Cesar Jožef II. «—.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hildegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po •—StO Tlustrovani vodnik po Gorenjskem ' —.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 Tzanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —-.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 , Križana umiljenost jKaj se je Makaru sanjalo? i Lažnjivi Kljukee | Le ban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) ; Maksimilijan 1. I Marija, hči polkova Mati, Bocijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakovij Na divjem zapadn, vez. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripevesti, 1., 2. in 3. zvezek po Naseljenci Na valovih južnega morja Nesrečnica Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavei Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrb če vem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz Revolucija na Portugalskem Senila Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Strahovalci dveh kron, 2 zvezka Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Sreeolovec Strah na Sokolskem gradu. 100 zvezkov Strelec Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Štiri povesti Tegetthof Turki pred Dunajem Trije rodovi Vojna na Balkanu. 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča Življenja trnjeva pot Znamenje štirih Za kruhom Z ognjem in mečem. 7 zvez. Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.40 —.50 —.20 —.20 —.«0 i—.20 —.20 $1.00 —.25 —.70 —.35 —.20 —.60 —.30 —.20 —.35 —.30 —.20 —.20 —.15 —.25 —.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.30 —.25 —.20 —.20 —.29 —.23 —.20 —.13 —.45 —.26 $1.60 —.80 —.20 —.26 $5.00 —.20 —.30 -So —.25 —.30 —.50 $1.85 —.30 —.50 —.30 —.30 —.20 $2.00 —.79 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Ifaron, krščanski deček _.2$ 4. zv. Praški judek —,20 6. z v. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. zv. Sultanovi sužnji _.25 8. zv. Tri indijanske pove- sti —.3© 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. z v. Rdeča in bela vrtnica _.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.36 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.36 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.23 19. zv. Mlada mornarja <—.30 TALIJA: Zbirka gredalinkih iger. Brat sokol e—.29 Cigani —.40 Dobro došli _.20 Doktor Hribar J9 Dve tašči —.26 Pri puščavnikn f—.26 Putifarka f—.26 Raztresenca .—.30 Starinarica ,—.20 V medenih dneh f—J6 Zupanova Micka »--.90 J i razglednice: Xewyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.63 ducat po —M Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednest. bodisi v go to vini, poStni nakaznici, ali poitn ib znamkah. Poitnina je pri vse* eenah ie vračunana. ................ 01 j AS NARODA, 20. MAJA', 1915. rNOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Useda Karola Biceka. Inf. Matija Tišler, Jernej Moser. Josip Tribue, Janez Varadi, Nikolaj Seheuk, Engelbert Hassler, Bogomir Kartnik in Tomaž Deko-vie. — Od polj. lov. bataljona št. 8: Pod lovec Anton Plever. lovec ■vnegi "tolminski nož". Neznanec je bil O usodi' star kakih. 25 do 30 let. Imel je komisarja kra:ij->ke de-1 P'ave brke, sicer je bil obrit. Nje- jant,z Kaiser. Dominik Errath in dr. Karola Biceka. re-jg«»v klobuk je imel vtisnjeno' Henrik Sknibe. — Od polj. top. p<»ročnika v Jelačiee- 1vrdko nekega klobučarja v Skof-!po]ka 9. Korporal Kazimir Va-ti, piše komisarjevim ji I»ki. To bi kazalo, da je bil jant topnič-ar Leopold Finžgar i ti k em v Mariboru praporščak 1 r bane i" med drugim: Z sinom sva bila zadnjič sku-Ine septembra v Bjelini. vedo val mi je, kaj da vse e v Ljubljani o njem, da je , da so mu čet asi odrezali in nos itd. (XI takrat se ni-eč videla. Poizvedoval setn, ,i <«e je zgodilo ž njim. Cul govorice, ki se pa ne ujemajo. Po prvi govorici je bil ranjen pri Drini, arapnelova krogla mu je baje predrla obe lici. a se je. da-i ranjen, kljub prepovedi prepeljal s čolnom čez Drino in nastopil proti sovražniku. Do tu je n*» : a zdaj slede vojne fantazije. Eni pripovedujejo, da se je čoln potopil in da je tudi vaš sin utonil. Neki desetnik mi je pripovedoval v bolnišnici, da je pi i>< 1 vaš sin čez Drino, kjer ga j. druga krogla zadela v prsi. Ko vf vrnil v Otočac, sta dva vojaka trdila, da je odtrgal šrapnel vašemu sinu vso čeljust in da je ; - »v! vojake, naj ga rešijo strašnih bolečin. I'pa se j>a le še, da so jj.i morebiti Srlii ujeli, ker ga naši parjamentarji niso na*li med mrtvimi in zato ni izključeno, da se [»o vojni vrne domov. Po ilm-y iii poizvedbah ni dr. Biceka meti ujetniki v Srbiji. Brat komisarja dr. Biceka nadporočnik Pavel Lii-eek j«' umrl na ranah oktobra \ bolnišnici v Novem Sandecu. Pcgreša se poddesetnik Ivan Pros, n 27. polka, L poljska stot-nija. doma od Sv. Katarine. Šel je na severno bojišče in je zadnjič pisal dne 1. decembra. Po njem poizveduje njegova mati Marija Prosen, Kožarje štev. 50. pusta Dobrova pri Ljubljani. V ruskem ujetništvu se nahaja Ivan Brajdih. doma iz Sel. župa-nija Vrabče pri Vipavi. Že lani V avgustu se je udeležil bojev na severu in bil takrat tudi ujet. Bil je /e proglašen za mrtvega, a te dni je dobila njegova žena od njega pismo, ki naznanja med drugim. da je sedaj v Celil baru v gu-berniji Penza. Umrl v srbskem ujetništvu. Milan ŽniderŠič v Matenji vas: pri Prestraileku je dobil iz Niša obvestilo. da je v ondotni bolnišnici umrl njegov brat Vladimir Žni-»ieišič. ki so ga meseca decembra Vcjak umrl. V ljubljanski bolnišnici je umrl Jurij Tomassini, črnovojnik-novinee i>7. peapolka. Pcrcčil se je v trnovski cerkvi Ivan Zupanee, c. kr. poštniasi-Sicut, / gdč. Maro Schondorferje-vo iz Ljubljane. Redka obletnica. Prave bele \ rane so dandanes uslužbenci, ki skozi dolgo vrsto let v eni in isti hiši pošteno in skrbno opravljajo svoje delo. ki so zvesto uda ni svojemu gospodarju in uživajo njegovo popolno zaupanje. Lep vzgled takega moža je Lovro Gro-lian. ki je dne 5. aprila praznoval A'►letnico, odkar je vstopil v bar-varijo tvrdke M. Pire v Kranju. Razen desetih mesecev, katere je za časa okupacije Bosne in Hercegovine prebil kot dragonec v vojni, je Lovrenc (Jrohan od 5. aprila 1875 naprej nepretrgoma v službi imenovane tvrdke. Neznan cbešenec. Poročali smo /c, da no v občini Gozd v kamniškem okraju v nekem gozdu našli obešenega neznanega moža. O tej stvari se sedaj naknadno poroča: V kvartemem tednu, to je koncem meseca februarja, se je do-tičiiik na potu s Štajerskega preko Volovleka. mudil pri štajerskem kmetu Rosen. Bil j«- prav lepo oblečen. Z besedami: "Sedaj sem se pogrel in jo lahko mahnem proti Volovleku" je zapustil hišo ter se napotil proti vrhu. Od tistega časa ga ni nihče več videl. Domnevati je potemtakem, da se je mož že takrat obesil. Visel je torej dober poldrugi mesec, ne da bi ga kdo opazil. Našli so ga otroci kmeta Sušnika, ki so pasli živino v gozdu na kranjski meji tik pod kranjsko-štajersko mejo. O-besil se je na drevo z vrvjo tako, da so se noge še dotikale tal. Mrtveca so se lotile že ptice-roparice, ki so mu izkljuvale eno oko. Neznanca so prenesli v mrtvašnico na Gozdu. Kdo je bil nesreč- inoz doma kje v bližini Škofje Loke. Umrli so v Ljubljani: Marija Ahlin, rojena Vrhovec, občeznana po m imenu loleten ranjen dečko. Pavel Middriger. Pegasti legar. Od 11. do 17. apr. sta na Koroškem na pegastem le- posesilniea na Karlovški cesti št garju obolela le dva vojaka, ki 17. — Ana Turk, bivša postrežni- ta priš!a v Celovec s severnega ca, ,1 let. — Karel Durfeld, dela- bojišča. V taboru galiških begun- vee, let. — Terezija Koman, cev v y0lšperku ni bilo nobenega šivilja, 43 let. — Ivan Kostka. tovarniški delovodja, :Ji» let. — Anton Dobnikar. tobačni delavec, HO let. — Alojzij Rome, delavec, Tli let. Umrl je 6. aprila na Dunaju generalni nadzornik avstrijskih železnic Hans pl. Zhuber, rojen Lj ubljančan. Umrl je v Mavčičah Fran Suš-nik. oče frančiškana P. Norberta iz Nazareta na Štajerskem. Umrla je v Zagorju ob Savi lii-či Mihelčič. rojena Gollitsch, so-proga trgovca in veleindustrijca. ŠTAJERSKO. V ruskem ujetništvu se nahaja rudarski inženir Franta Ixiskot v Trbovljah, ki je služil kot rezervni poročnik pri tehniški artileriji v Przemy>lu. Piše, da je zdrav in na potu v Sibirijo, kjer bo interniran. pa še ne ve. Mladi simpatični Ceh si je pridobil v kratkem času svojega bivanja na Slovenskem veliko prijateljev in se je kratko pred izbruhom vojne zaročil s hčerko ene najglednejših meščanskih rodbin v škof ji Loki. Pogreša se Ixvvrene Ostanek 27 pešpolka. 11. stotnija. Zadnjikrat je pisal meseca septembra. Po njem poizveduje njegova mati Terezija Novak. Trbovje I. Loke 248. Pet sinov ima v vojni posestnik I gorek od Sv. Frančiška Ksaveri ja v Savinji dolini. Učiteljstvo v vojni. Novejši izkaz. ) Od štajerskih učiteljev se jih nahaja 711 v vojni (489 Nemcev in 222 Slovencev . To je 3G9c štajerskega učiteljstva. Izmed nemških učiteljev je padlo 14, ranjenih je :i4. ujetih 15, pogrešani •J. odlikovanih je bilo 11. Slovensko učiteljsko društvo še ni imelo časa in sredstev, da bi sestavilo natančen seznam glede slovenskih učiteljev s Spodnjega Štajerskega v vojni. Mlini za rekvirirano žito v mariborskem okrajnem glavarstvu. Eno izmed prvih na Štajerskem je seglo mariborsko glavarstvo po kmečkem žitu in ga je rekvirira-lo. Naj prvo je ta usoda zadela narodno občino Sv. Križ nad Mariborom. Pšenica se plačuje po 44. rž jto 34, ječmen 33 in koruza 30 kron 100 kilogramov. Mlini, kjer bo okrajni glavar Weiss imel za- olšperku novega slučaja; 13 oseb se je o-zdravilo. ena je pa umrla na pegastem legar ju. Obiskovanje bolnikov v rezerv-ni bolnišnici, poslopje sirotišna vojašnica in šola pod Križno goro v Celovcu, je prepovedano. Janežičevo hišo v Celovcu je na dražbi dne 17. aprila dobil za 40 tisoč kron nečak rajnega nad-štabnega zdravnika dr. Valentina Janežiča. "Freie Stimmen" pišejo z dne 21. aprila, da je kupila hišo na dražbi "Družba sv. Mohorja". kar pa seveda ni res. Hiša, velevažna postojanka, ostane torej slovenska last. Zgodilo se je zadnji čas. da je dobil neki mlinar, baje iz Železne Kaple. od okrajnega glavarstva dovoljenje, kupiti v okolici Sinče-vasi nekaj žita in je prepeljati z vozom v Železno Kaplo. Ta mlinar je hodil po kmetih in kupoval od njih žito s trditvijo, da ima dovoljenje ali oblast od glavarstva in da plačuje vsaki metrski cent 4 K dražje kakor Gospodarska Zadruga v Sinčivasi To pa ni res, ker veljajo maksimalne cene za vsakogar, kdor ne mara biti kaznovan. Takšno nakupovanje ni v korist občinam. Ljudje, ki potrebujejo živil, se morajo obrniti do občinskega predstojništva, to pa zopet do c. kr. okrajnega glavarstva. ki bo občini potem povedalo. kje se v sosednih občinah dobi potrebno. In to se dobi za maksimalno ceno. pa nič dražje. Taki mali preknpci niso pravi vir za nakupovanje živil. Občina Veliko-vec je na primer dobila od občine Dješke vagon pšenice in vagon rži po normalni ceni, ker se je obrnila na pravo mesto. PRIMORSKO. Kopališke sezone v Gradežu letos ne bo, ker je sploh nemogoča. Ako bi tudi ljudje hoteli priti, je nemogoče prehranjevanje. Škoda bo ogromna. V normalnih časih so bila v aprilu oddana skoro vsa stanovanja in koncem aprila je bilo tam že nekaj gostov. Cene govedini v Pni ju. Cene govejemu mesu v Pulju je c. kr. o-krajno glavarstvo po nalogu e. kr. namestništva in zaslišavši obrtno in trgovinsko zbornico ter pristojne zadruge, določilo za 3 K 46 v kilogram prednjega dela in 3 K loge rekviriranega žita in moke. ^ so: Khrl ieh 11 v v Kaniži pri Pesni- 86 / kdogram zadnjega dela. ci, Seherbaumov v Mariboni. B«»h-mov v Fra nu in Grundnerjev v Poljčanah. Mali kmečki mlini so izključeni. Kmetje imajo ponekod 5—7 ur daleč voziti odvzeto zrnje za mlin. Kdor hoče imeti moko, mora dati zanjo 56 vin. 1 kg. Veliko pomanjkanje moke se čuti v mariborskih okoliških občinah. Najprvo se je reklo, da bodo te občine priklopljene k mestu Maribor, a glavar pl. Weiss je bil proti temu. Kužne bolezni v Mariboru. Izven vojaštva je bilo stanje kužnih bolezni v Mariboru (mesto) zadnje dni sledeče: daviea 1, škrlati-ea 10, kužno otrpnjenje vratu 4. Več slučajev raznih epidemij je tudi v Studencih in na P obrežju. Tudi pri vojaštvu je precej slučajev kužnih bolezni. KOROŠKO. Grobovi koroških vojakov v Karpatih. Dr. Demšar poroča z dne 18. aprila s severnega boji- Aretirali so na Sušaku pri Reki 181etno Ljubljančanko Doroteio Pre gel zaradi vlačugarstva. Sestajala se je v družbi drugih pokvarjenih tovarišic z moškimi v stanovanju neke Tine Ilostove. Policija je celo družbo aretirala. Pcžar. V armenski cerkvi v Trstu se je med službo božjo podrla goreča sveča ter zažgala umetno cvetje. Plamen je v hipu švignil na dragoceno, 4 mestre visoko in 21 o metra široko podobo Matere božje ter jo popolnoma uničil. V cerkvi je nastala precejšnja zmeda. Cerkovnik je s pomočjo drugih oseb ogenj kmalu pogasil. HRVATSKO. Gostilne v Zagrebu in policijska ura. Gostilne v Zagrebu v notranjem mestu lahko odslej ostanejo odprte do 12. ponoči, otvori-jo se pa lahko že ob 6. zjutraj. BOSNA. Potovanje v Bosno, Hercegovi- Šča: Na prostornem pokopališču no in Dalmacijo. Potovanja v slovaške vasice N. počivata dva vojaka s Koroškega, padla pred kratkim na karpatskem bojišču: Bosno, Hercegovino in Dalmacijo na obisk tam »e nahajajočih vo-jašikh oseb zaenkrat niso dovo- di ihael Lopič L. I. R. 4. padel dne jjena Qeebe, kj poizkušajo s tem 7. aprila (strel v trebuh). Alojzij namenom priti v eno imenovanih Glantsehnig L. I. R. 4 padel dne^ežel. se na deželni meji zavračalo. aprila (strel v prsa) Navaden j0 m Re m0rajo, ne da bi dosegle lesen križec na grobu z navadnim svoj namen. vrniti domov, napisom naznanja kraj počitka vojakoma. Silvester Pinter L. I. POZOR ROJAKI! R. 4. padel 20. januarja. Najbrž Podpisani izdelujem in poprav-bo tudi ta Slovenec. Iljam vsakovrstne kranjske, nem Ranjeni vojaki. Med ranjenimi &ke in chromatične harmonike, in vojaki, ki so prišli s transportom; sicer po najnižji ceni. Za obilo ne/, nihče ne ve, ker ni imel pri dne 17. aprila v Celovec in so bili naročil se priporočam, se hi nobenih dokumentov. Pri sprejeti v rezervno bolnišnico št. 1 John Weber, njem so n»šli samo rožen venec in ji, se nahajajo od domačih čet sle-' Box 94, Longview Ave., žepe n nož, ki mu kmetje pravijo deči vojaki: Od pešpolka št. 7: (18-20—5) Hindale, Mass. VABILO na PRVI VELIKI KONCERT in PLESNO ZABAVO, katero priredi Jugoslov. del. tamburaški zbor v soboto 22. maja t. 1. v dvorani g. Leona Štruklja, 10:? Knickerbocker Ave., vogal Jefferson St.. Brooklyn. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Vstopnina 25<\ otroci do 12 let vstopnine prosti. Program: 1. Nagovor, predsednik F-T. 2. "Slovenska himna", svira Tamburaški zbor. 3. 'Pod oknom' (A. Haidrih), poje kvartet društva '"Zvon". 4. "Triglav", valček. svira Tamburaški zbor. 5. Deklamaeija, A. Marin. 6. "Bolgarska koračnica", svira Tamburaški zbor. 7. "Ljubezen do domovine" (A. Foerster), poje mešani zbor društva "Zvon". 8. "Po jezeru", svira tamburaški zbor. "Ra/stanek" II. Volarič), poje kvartet društva "Zvon". 10. Črnogorska himna", svira Tamburaški zbor. 11. "Venček narodnih pesmi", svira Tamburaški zbor. 12. Žrebanje Gold Filled ure (garant. 15 let). 13. Licitacija krasnega $5 vrednega dobitka. 14. Šaljiva poroka. Pridite vsi! Ne zamudite te prilike! Za obilen obisk se priporoča Odbor. J^A A*1. Farme in zemljišča v okolici Jump River. Wis., so jako rodovitne, blizu železnice in vasi. Lega je lepa, zemljišča se drže skup in prilika za naselbino je izvrstna. Tukaj so vsi predpogoji za kmetijski uspeh, le zemljo je treba očistiti, dobi se pa za les več kot stane čistenje. Cena akru je od $ls naprej na Met no odplačilo. Rojaki, pobrigajte se za ta zemljišča, dokler je še izbira velika. Pišite na: Wm. Brunschmid, farmer. (29-4 G čet) Jump River, Wis. WY VW w Evropsko zdravljenje j v Ameriki. Ali trpite na kroničnih boleznih pljuč, želodca, jeter, čreves, krvi ali živcev? -o- Naši zavo
  • oughrour-a. Na piknik vabimo najvljudneje vse Slovence iu Slovenke iz Cone- ! nostevilno posetijo tla goriome-njeni dan. Vstopnina za možke dame ki šteje ;>000 prebivalcev, samo 13 . ,, . , ,. _ i g-1 • .,i.i i », i inaugh. Pa., in okolice, da nas polling. od Chicage 342, od Milwau- J kee 260, od Duluth in Superior 130, od St. Paul in Minneapolis okoli 135 milj. Naši naselni! spodarskih poslopij jako poceni. r kajti les imajo na svojem zemlji-, ~ -- - iii a - odbor, sen in ga lahko puste sezagati na tukajšnji žagi, za kar jim raču- v«- i •« • -1 • i so proste vstopnine. Pivo nrosto. Nasi naselniki pridejo do go- 1 " ' ______,__-- - , - i/a izvrstno postrežbo m sveži pri- k bode skrbel v to odbrani Opomba. Ker se gre le za ko- najo okoli $3.50 za 1000 čevljev.! ^ ene blagajne, seje tudi Sicer pa lahko kupijo les sežagan sk!rni ° n» /a,,nJl retl,,i mes**ni H 1 i lllll i slip 1 lllll 1 EgS 1 -—- Pazite na ničvredne pona~ redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-ler zAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Vaduaftaa St., N«w T«rk, M. T. OGLAS Cenjenim rojakom priporočam svoja od naše kompanije po $15 tisoč 2 ImajaV bo moral čevljev. Na ta način prihranite I vsatk, "lan ,>lj,;':lt' ^ v drnštve-lep denar in pridete do poslopij 110 Wal?i»jn», ki Se ne udeleži pik- ep _______ ... r.____________________ p0P01,i i nika. bodisi že v krogu društva, r. v. .... . .bolnik ali oddaljen, lena nasi zemlji je v primeri n,,,. . >• , . , . . J J, . 1 . ' »poza rja m tiwu člane, da se po kakovosti m rodovitnosti z ,ll.;i1J i„- - i , . ., prihodnje seje polnt*steviliio ude- zemljo po drugih naselbinah piko , . , , . , , .. . ... leze, l_ na doli. ostanek pa na letna iz- Ivan Zgonc. POZOR, SLOVENKE! Želim se Neznaniti s Slovenko v plačila, po kolikor že eden misli, da more plačevati. Damo vam se-, dem let časa za izplačevanje. Ob- svrho žen it be. Oglasite -e na: resti so po G od sto. Če plačate J. S., eno četrtino, vam damo "Land! 373 — 66. Ave.. West Allis. Wi Contract" in abstrakt, če pa pla- ft j,. j,, čate polovico, vam damo "Deed" i u abstrakt. NABAVNA VINA iz najboljšega groxdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gaL $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. ŽugeL S spoitovanjem S. JACKSE, Bos 361, St. Helena, CaL Predno zaključim, naj še omenim, da je vse, kar je popisano v knjižici in v tem pismu, gola resnica, da je prst ravno taka kot poslani vzorec in da če sem pridete in ne najdete vsega ravno tako in še boljše, vam povrnem vse vozne stroške in zamudo časa, U!J-21—5) naša sestra ALOJZIJA MIIIELIČ, omožena Eiclielle Pred dvema letoma je bila v P.ufTalo. N. V., in od takrat ne vemo nič o njej. Prosimo, če kdo ve za nje naslov, da ga naznani. ali naj se pa sama oglasi svojim bratom. ki smo sedaj vsi skupaj. — P. J. A. J. Mihe-lič. Ilox 436. DemopolLs, Ala. Vrednostna ponudba kadilcem mSSAK CIGARETTES "Standard Amerike". 10 Hassan kuponov ZASTONJ (1ZREŽITE TA KUPON) 1ŠŽŽffiSffiMMOm Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept 490 Broome St., New York, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Kuponov lilo za briti.......25 Ščetine so vložene v trd gumi . . 50 Britev, najboljše jeklo.....50 Jormen, dvojen za bruftenje in glajenje . 50 Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od «0 do 44 in če v. Prikladen za vsako telo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod 100 Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za nohte........125 Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem domu........200 Kuponov Taffeta. Ženski ali mežki deZnik, arreriški Mission ročni k...... Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprav« za rezanje mesa s priveskom za dro^nejše sekanje; mesarskega n<-ia, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, pri Drave za odpiranje ikatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode aH gnsne. z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . 250 300 «50 3900 PoAjite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. \ ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA L Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda prevel G. P. li (Nadaljevanje). Marcela ni bila priljubljen član te družbe, kajti imela je dve veliki napaki v očeh teh žensk. — Bila je lepa in v sorodu je bila h Marini korporaloin. Kot ponavadi je bil studenec — naziva lo se ga je tako. dasirav-no je bilo ver tolmunov — pozorišče izvanredne živahnosti. VsaUo javno in privatno zadevo se je prerešetalo tukaj. Značaje ljudi se je raztrgalo na kos«-«- z jeziki, ki so bili tako ostri in trdi kot kamen. Mlajše ženske, ki so bile zbrane na posebnem prostoru so razpravlja! e o svojih ljubezenskih aterah. Med njin i je hi!o p:iv lepih deklic, a nobena se ni mogla primerjati z Mareelo. V tej no»'-i je bilo dosti smeha in klepetanja. — O moj Bog, vse je le preveč res! — je rekia ena izmed žensk. — Žalosten dan bo lo za Kromlaix, — je rekla neka druga 1 <*r dv ignila obraz e osiveli. Revmatizem, k os t i bol ali trganje v rokah. nošah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in dri n te. potne nog-e. ku(je oci. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ. 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. Veliki vojni atlas vojsknjočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemlje vidov.J ■t 20tih itraneh in vsaka stran je JUj pri 131 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet lamih zemlje^iJor ma 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov* Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se Tsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre-bivalcev držav in posameznih mest Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poBamesns driave. ^ Pošljite 25c, ali pa 16c. ▼ znamkah in natančen naslov ■ In mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas; Pri večjus odjema damo popust Slovenic Publishing Company, | ^2Cortlandt Street, New York, M <9 Q) <&) NAJBOLJŠA o ® e> SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ▼ platno rezani $1.00. Rojaki ▼ Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Gair Ave., N. L CiinaoDie fieneraie Traisaiiantip (Francoska parobrodna družba.) Qirsktsa irta lo Hairi, Pariza, Sfica, Inomasla Ia L|gbi|aai •AVIOVMCI' PM ^Kiki mt »LAEoauuueH xxsAvoar •a viiaha UVSAJtCI^ ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODAMf NAJVECJ* SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH mtti H» MCUeago", "La Tovraiae", "ioehambeai" ia -Niagara' Glavna ageacija: 19 STATE STREET, NEW YORfe torner Pearl it,, Ohasokrongk Bifldinf. parnikl odplnjejo vsdmo ok sredak is pristaalUs ■t v a ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GI*AS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA". NAJ Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobregalsem [se prepričal, dal dospejo denarne poSiljmtve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poSiljatve t sedanjem času 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom ia znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino1 Vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.