122
SOLZE  iNAJ  IZBRIŠEJO PRETEKLOST N i k o   Grafenauer
Nasmehni se v noč, srce ukreni, da bo kot zvon odjekovalo v zaneseni boli. Približaj se z glasom tej nepredirni temi. V njen mirni
sijaj se z zenico vpij. Razširi roke, naj bodo smela krila.
Dolgo te bom kakor ptico nosil v očesu.
Kakor daljino. Kot plemenito zvezdo v telesu-
V zrak, ki ga ljubiš, v mehko, razpni prste. Slavila
bova daljne hribe, malo črne
v rastočem dežju- In puste.
Solze naj izbrišejo preteklost, če se vrne
na mlačni ustni spominov. Vse najine avguste
v času, v duši. Vse bova pozabila
s srcem, pijanim zelenila.