SL «33 OoiKtattiMimvUI V Traku« v S« burita 1926« Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll Lisi -- 1 fc cm. mpmm) L B. ■nrtiitee. 6M!>UMA BIBLIOSe ■ bBOv«; JUBWANA L ueo. cDINOST Uredni Sivo in upravniitvo: Trst (3), ulic* S. Fraacesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopaai naj ■« pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« trme i je in denar pa apravnStvu. Rokopisi se ne vračalo. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* PodufednBtvo ▼ Oo rl el: uflea Giosue Carducci št. 7, L n. — Telei ft. 827 Ghrvni in odgovorni urednik: prof. Pilip Peric. „SlovansKa propnjflirtfl ¥ A kiaiili is m M m. Pa še nekaj drugega zelo važnega nam je ovadil g. Nino Petris v svojem pulskem govoru. Poučil nad je, da je v zmoti tisti, ki misli, da so on in njegovi fcouH&ljeniki tistim «certi preti* *a petami le zato, ker so slovanskega rojstva. Razode1 je namreč, da mrzijo tudi duhovnike italijanskega plemena, čim o nalogi duhovnika in o poslanstvu Cerkve ne sodijo v soglasju ž njiini, g Petrisom, in njegwimi somišljeniki. V dolgem odstavku pripoveduje poročilo o izvajanjih g. Petrisa, kako je govornik obdeloval nekega italijanskega duhovnika, nameščenega v slo-ven^te©m kraju, ki pa slučajno pozna tudi naš jezik. Vzrok ali povod za ta izbruh srda je bil — kakor pripoveduj« g. Pet ris sam — v tem, da je 1.) dotični duhovnik izjavil, da imajo Slo-vasd pravico do verskega nauka v svojem materinskem jeziku, in da Z.) temu dosledno propoveduje slo vena kil Mrzi jo torej tudi tiste duhovnike ita^ lijaziskega plemena, ki pravilno razumevajo nalogo duhovnika in poslanstvo Cerkve v skladu z zapovedjo nje U^anovitelja: pojdite in učite vse narode 1 To je — ker je isključeno vsako drugačno tolmačenje te zapovedi — govorite jim v njih jeziku! V tej zapovedi je jasno tn določno označeno poslanstvo Cerkve in duhovnika, diar-mentralno nasprotno tisti «funkciji», ki jo Nino Petris in njegovi somišljeniki in zaplečmki narekujejo katoliški Cerkvil Po teh ugotovitvah si more naša javnost ustvariti pravilno in pravično sodbo o ljudeh, ki nas preganjajo in nas obsipajo z najhujšimi očitki sovraštva proti veri in Cerkvi zato, ker odkrito in brezobzirno — kakor je dolžnost poštenega slovanskega narodnega glasila — grajamo in o-bsojairio take du-hovmke v Istri, ki se z vsem svojim praktičnim postopanjem postavljajo v nasprotstvo z vzvišeno zapovedjo Ustanovitelja vere! To je: ki iz cerkev, namenjenih slovanskemu prebivalstvu, izganjajo naš jezik ter tako postavljajo svoje poslanstvo kot priprego za tisto politiko v cerkvi, ki jo je pulski zbor označil s hvalevredno odkritostjo, rekši: da v Italiji se mora tudi moliti samo v italijanskem jeziku, ker da ima tu Cerkev svojo veliko in posebno narodno «funkcijo»! Gospodje okoli <*Malega lista«, «Pučkega Prijatelja« in drugih sorodnih jima listov pa kričijo v svet o našem nasprotstvu proti vm in Cerkvi, ker govorimo, kaknr treba, o duhovnikih, ki s svojo politiko — da: politiko — sekajo rane Cerkvi in svojemu narodu! Čemu pa je Krist zapoved al duhovnikom: pojdite in učite vse narode — govorite jim v njih jeziku! ,. . Tisti gospodje, ki nas obsipljejo z očitanji in nas obrekujejo pred ljudstvom, pa prezirajo še nekaj drugega, zares velikega. Razni poglavarji katoliške Cerkve, znameniti v zgodovini — med njimi genijalni Lev XIII. —, dalje veliki biskup Josip Juraj Strossmayer in proti koncu svojega življenja tudi škof dr. Anton Mahnič so sanjali veliki sen o zbližani« in združenju obeh Cerkva! Sedaj pa vprašajmo tudi naj-pripro«Aef£i čkrreSki raium: ali more fciti za pripadnike drugih obredov vabljivo za zbližanje katoliško Cerkvijo, če bi nje predstav--niki s svojim {postopanjem da ima ta Cerkev svojo posebno in enostransko nacijonalno Wamreč funkcijo: izganjanja iz cerkve materinskega in narodnega jezika ljudstva, kateremu so tisti, ki naj bi se približati katoliški Cerkvi — plemenski bratje!! Da ta&a «funkcija», ki jo nekateri duhovniki dejansko in nraktično izvajajo, ne more vabiti, marveč le odbijati — to je menda jasno in na dlani. Tudi in še posebno s tega visokega vidika dalekosežnega stremljenja katoliške Cerkve v bodočnosti je opravičena vsaka in tudi najstrožja sodba nad tistimi duhovniki, ki iz razlogov vsakdanje politike ustrezajo ideologiji o neki posebni in enostranski narodni funkciji katoliške Cerkve!! Istotako pa tudi nad tistimi, ki take duhovnike jemljejo v zaščito in jim celo pevajo peeem hvale in časti! S tem bi bil zaključen ta obračun s artrujarji, njih zavezniki in njih varovanci. Naj nas le obrekujejo nadalje! Oboroženi smo proti njim z zavestjo, da |e le na korist Cerkve, če se nje poslanstvo, nalaga duhovnika in cerkveno žM)cb)« sploh spravljajo v soglasje s čustvovanjem ljudstva v nacijonalnem p oglodal Toda ne v kakem enostranskem narodno-imperijalističnem zmi-slu — fkakor bi hoteli Host-Venturi, De Petris in somišljeniki —, marveč na Zbornica odide danes Zvttanje poslanskih plač .računa brad RIM, 4. Poslanska zbornica se je danes predpoldoe sestala k tajni seJL Poslanec ranoiii je predlagal, da se poslancem Čimprej zvišajo mese€ni prejemki, kajti dosedanje plače niti od daleč ne zaztastojejo za vsakdanje življenjske potrebščine. Zbornični predsednik Casertano je izjasU, da finančni minister načeloma ne bi nasprotoval zvišanju poslanskih ptafe, ter je predlagal imenovanje posebne komisije za proučevanje tega vprašanja. Komisija, ki obstoji iz on. CaneUija, on. Mazzi-nija, oa Sansanellija, on. Gtante in on. Sandrinija, se bo Že danes fTHMjoktne podala k načelniku vlade on. Musso-liniju ter mu sporočHa želje poslancev. RIM, 4. Na današnji seji je poslanska zbornica odobrita posamezne člene proračuna finančnega ministrstva za poslovno dobo 1S26-27 ter je nato pričela razpravo o zakonskem načrtu glede preuredbe vojne mornarice in napredovanja mornariških oficirjev. Zakonski načrt je M, kakor navadno* enoglasno sprejet. Na podlagi dogovora med on. Caser-tanom in načelnikom vlade je bilo sklenjeno, da odide poslanska zbornica na počitnice šele jutri v soboto m ne danes, kakor so javili nekateri listi. Jutri popoldne se bo zbornica sestala k poslednji seji v tem zasedanju. Senat se sestane 8. L m. RIM, 4. Senat se sestane prihodnji torek, dne 8, t m. k javni seji. Delovni program, ki ga bo senat izčrpal na tem zasedanju, obsega naslednje točke: Proračun ministrstva javnih del, -poračun gospodarskega ministrstva in nekatere odloke-zakooe, kateri se bodo izpremenili v zakone. Albanija si sklenila z JMOflotUo nj|rairih dogovorov glede albanskih železnic RIM, 4. Albansko poslaništvo v Rimu zanika vesti listov, ti pravijo, da je vlada albanske republike sklenila Jugoslavijo nekatere dogovore glede albanskih železnic. Albanska vlada ni sklenila z Jugoslavijo nobenega »ličnega dogovora in niti drugih političnih dogovorov z ostalimi državami, ker hoče gojiti z vsemi državami prijateljske odnošaje. _ nevihte o seeerni MI Sneg ln toča — Poljski pridelki uničeni BOLOGNA, 4. Včeraj je divjala tukaj velika nevihta. Padala je tudi debela toča ter uničila večji del poljskih pridelkov. Nevihta je izrula tudi številna drevesa ter pobila v mestu več Šip. PIACENZA, 4. Tu traja že več dni silen vihar. Na M on te Penice je zapadel sneg. Kakor poročajo iz Lueagnana, je v tamkajšnji okolici padala toča. Temperatura je radit^a znatno padla. BERGAMO, 4. Tudi pri nas je zavladalo zimsko vreme. Že peti dan dežuje in letina je močno ogrožena. MILAN, 4. Radi neprestanega deže-vanja je narastla reka O Iona ter je porušila nasipe med Nervianom in ali" celo stopitev s\Poglianom. Voda je poplavila bližnja r_______ >>olja ter odnesla vse poljske pridelke. očitovali, t V prizadete kraje so odšli oddelki civilnega ženi j a, da priskočijo na pomoč «funkcijo»?! ^prebivalstvu. ter o ovojem potovanju v ženevo ln Pariš. ^"»HPiii krogi so s zanimanjem pari-ikovali Dmdovttov shod v Osijeku, \Kjer je Davšdovič ratrtkal vesti o pogar lan jih z vlado. Danes popoldne se je vrtila druga seja sekcije za pretres zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov. Otvor jena je načelna debata. Finančni minister Perić ni podal nobenega ckspcaeja, marveč se je skliceval na tiskano motivacijo, ki pospremlja zakonski predlog. O razmerah v Sloveniji, v zvezi z zakonskim načrtom za izenačenje neposrednih davkov, je govoril poslanec PuŠenjak, ki je jmenjal nekatere določbe, ki so za te kraje neprimerne. Priporočal; je, naj se zakonski načrt izpopolni k odredbami avstrijskega zakona Dr. Žerjav je pred- Seja anketnega cđ&om za proučevanje korupcijskih afer BEOGRAD, 4. (Izv.) Včerajšnji in dar našnji dan sta potekla v znamenju popolnega političnega zatišja. Omeniti bi bilo samo to, da se je dopoldne sestal anketni odbor, ki je razpravljal o korupciji. Sklenjeno je bilo soglasno, da se najprej zbere potreben materijal in da bo anketni odbor v to svrho zahteval vse akte, ki se nanašajo na interpelacije o korupciji ter sodni materijal v zadevi Dragiša Stojadinović contra Rade Pašić. Akte bodo morali izročiti ministrski predsednik, profaietni in finančni minister ter Narodna banka. Odbor bo nato izdelal načrt za proučevanje tega materijala. Radikalski člani anketnega odbora so zastopali stališče, da mora odbor tekom šestih mesecev proučiti tudi materijal, ki se nanaša na druge interpelacije, ki bodo predložene v tej dobi. S sestavo načrta za zakon o pobijanju korupcije se bo pečal poseben odbor. Člani opozicije so predlagali, naj bodo seje javne, radikali pa so se temu predlogu uprli. Dosežen je bil kompro- pa njegovi prijatelj« želijo, naj bi kdo drugi sestavil vlado, potem naj bi to bil Adly pada, v katerega ima popolno zaupanje. S tem predlogom so se vsi strinjali in vlado bo najbrž sestavil Adljr, s katerim bo Anglija lahko izhajala. AbtUEl-Krim v Fezu FEZ, 4. Abd-Kl-Krima so ob 8. uri zjutraj privedli v Fez. Spremljata *ra njegov brat in njegov tajnik. Politične vesti SOVJETSKI ANOLESKA SODBA O RUSIJI Ves angleški tisk je objavil poročilo Četvorice konservativnih poslancev, ki so se nedavno povrnili iz Rusije. To poročilo apelira na vlado, naj čim prej poišče pot za diplomatske in kupčijske dogovore s sovjetsko Kosijo, da Zedinjene države, Nemčija in drugi konkurenti ne izrinejo AngHje z ruskega trušča. Seveda pripominja poročilo, da gospodarstvo sovjetov sloni izključno na nasilju. Pripominja pa, da so bili sovjeti prisiljeni dovoliti knie-. tom dalekosežne zasebno - kapitalistične ¥1111 5 limitiftitffUl ICiiUIU svobode ter da so mogli le v mestih nada- PARIZ, 4. Senat jp včeraj razpravljal I J*^^^^ Pri" o locarnskih dogovorih. Po otvoritvi |:^ nfn^^^oma, da sovjet-oleglo vznemirjenje ljudstva, sklenil, naprositi telegrafično ooslanca dr. Wil-fana v Rimu, naj še enkrat intervenira pri vladi v Rimu in pošlje precizen, jasen odgovor. Obenem je odbor sklenil, da iz srede upravičencev pošlje deputacijo v Rim, da ista na lastna ušesa sliši mnenje osrednje vlade. Toliko v znanje vsem upravičenim posestnikom bistriškega okraja. Ker se je obenem sklenilo, da se iz previdnosti za vsak slučaj pripravijo prijave, so naprošeni načelniki upravičencev vseh vasi, da se najkasneje do danes sobote dne 5. t. m. zg lasi j o pri odboru v Bistrici, da podpišejo dotične prijave. S pogreba pesnika Srefka Kosovela Ob mnogoštevilni udeležbi vseh njegovih prijateljev, znancev, rojakov in sorodnikov je bil v soboto 29. maja t. L pokopan na tomajskem pokopališču mladoumrli pesnik Srečko Kosovel. Zastopana so bila številna društva, med njimi Ljubljanski zvon, Mladina, Zveza prosvetnih društev, Tomaj, Balkan itd., Svet slušateljev ljubljanske univerze, Katoliški akademiki, Slovanski seminar iz ljubljanske univerze, Klub Študentov marksistov iz Ljubljano itd. Nekatera so tudi položila vence -na, mladi grob. Domači fantje in dekleta « EDINOST* V Trsta, dne 5. junija 1026. so že na mrtvaškem odru ležečega rojaka obsuli s cvetjem, nad njegovo glavo sta klonili dve s trnjem obrašče-pi ro&i — kot simbol iztrpeie mladosti tJeiooblečena tamajska dekleta od najmlađih naprej so nosila šopke in fvetu>e. Na grobu se je v imenu katoliških akademikov poslovil akad. To-»on, v imenu domačih fantov in deklet njegov prtjtttelj Mile, ki je v lepih, pre-jpruetth besedah omenil nfegovo delavnost v domači vasi in občo priljubljenost, ki j ie za svoje delo in Ijnbe-fon žel med sem i mladimi in starimi rojaki. Brativ, Kreft mu je prinesel ta*}nji pozdrav iz ljub. polja od vseh fantov in deklet. Šopek iz ljubljanskega -vrta je na grobu povezal s slovenskim ^narodnim) trakom in ob vzkliku: «Naj Ti bo lahka kraška zemlja!» izročil rajnemu naravnost v grob. Domači pevski zbor mn je zapel dve žaiostinki-Navzoč ni so mesto prsti nametali do pol groba samega cvetja. Zafronan grob pa je bil ves pokrit od številnih vencev. Tako je bil pokopan pesnik Srečko Kosovel, eden izmed prvih v vrstah one slovenske mladine, ki utira novo pot v kulturni in politični z^jodovini slov. naroda, ki se v vs^lovečanski faJ&ngi mladih borcev iz v»eh strani zemlje bori za Človeka in za slovenski narod. Naj v miru počiva njegova duša! Prijatelj. KRIŽ V SODNI DVORANI Pravosodni minister je poslal vsem predsednikom prizivnih sodišč sledečo okrožnico: «Predpisujem, da se v sodnih dvoranah na klopeh, kjer sedijo sodniki, postavi zopet poleg podobe Nj, V. kralja razpelo, kakor je naša stara tradicija. Ta češčeni spomin naj ho svečan opomin k resnici in pravici. Načelniki sodnih uradov naj se sporazumejo z občinskimi upravami, da se ta odredba izvrši čim prej in na spodoben umetniški način, kot je v skladu z vzvišeno nalogo pravosodja. Pričakujem potr-dilo.» _ OBLETNICA USTAVE Jutri, prvo nedetjo junija, se praznuje v Italiji obletnica ustave z vojaškimi paradami. V Trstu se bo vršila parada na obali pristanišča nasproti trgu Unita. Čete in državno milico si ogleda ob 10. uri poveljnik tržaškega armadnega zbora. SLOV. UČfTSIcJSKO DRUŠTVO ZA ISTRO ki M morale imeti G. L m. svoj rotili! oMoi Kfeor, je istega presesb na poznejfl čas, ker je v sedijo tačiteljstvo ponekod udeleženo pri prorerfjnh NAfiA PRILOGA Jutrišnji številki bo priložena naša priloga «Za na5o <3teco». OSMRTNICE Cvstjfl cvetki ca Qrobm (Pok. Zalki Medvešček v slovo) Odločeni so roži kratki dndvi... Ko je v deželo priskakljala lahkokrila ;Vesna v najbujnej&i prelesti, ko je pomlajena narava zapela visoko pesem o življenju; ko je božanski slavček zagostolel najdivne-jše melodije — tedaj si odhitela v kraljestvo čarobnih sanj, visokih idealov, popolne veličine... V knjigi neizbežne usode je bilo že zdav-na zapisano, da nas zapustiš v dobi, ki si po njej hrt>penela z neodoljivo silo svoje mladosti — ob zatonu majnika si odplavala v trajno pomlad, da tamkaj zacveteš na veke... Le-ta edina želja se Ti je izpolnila.... S6lze moje; bratje, mi pustite!.. Trdo, neizprosno geslo Tvoje! Zakaj razblinile so se Tvoje i najskromnejše nade, gojene v trenotkih bojne vihre, in odšla je večina onih, ki si jih vzljubila z vsem žarom svoje krjstalnoeiste ljubavi... Omagovale so telesne sile, a duh ni klonil! Ko so daleč tam nekje v gaju ob raz-sajanju groma zamrli slavčku poslednji zvoki tožne uspavanke, so Te božanski kri-latci prenesli v rajske vrtove... Najvišjim vrlinam, hlaga Zalka, ki so dičije Tvojo mučeniško prikazen, si ostala zvesta do zadnjega diha — kelih trpkega pelina si junaško izpraznila do dna.. Tvoj blaženi nasmehljaj še v veličanstvu smrti, nepozabna nam tovarišica izza mladostnih let, poveličuje Tvojo zmago nad življenjem in smrtjo, Žar biserov Tvojih čudovitih kreposti obseva pota naših liedogfednih ciljev liki najsvetlejša zvezda na nebu... A smrti ni — v zamajanih vrstah naših preizkušenih borrev je Tvoj spomenik zrastel do nepojmljivih višav in Tvoj žrtvenik ne ostane osamljen med nami... Pomladi pesem, bratje nam zveni — A Zalo drage vpč med nami ni!... Gorica, 3. VI. 1926. Dr. Terčič. SPORT M. D. P. Trst Danes zveCer ob 19. uri s« vrti nogometni sestanek H čet«. Prisotnost vweh obvozna. Sestanek prve črnke se vrti ob 20. uri. — Natebak. IgriSče «Obcor» — «Pro*veta - Pmirimrini Evranti V nedeljo 6. t. m. ob 18. onstopi «Prorveta» proti L Četi rPoorianim EraotS*. Skornj vse močneje slov. čete so se £e merile s to četo -prostih., le «Prosveta» ni ft* poizkusa svoje sreče. Vsekakor bo dokaj zanimivo videti. Če bo tudi «P*osveta» kkrniia. ali pa porazila to obćepocnano četo «tavajočfh». M-f-1-r Trmia—r n To, kar je do pred kratkim časom značilo Obzor - Adria za I. 1—il .i rabio nezaupanje, češ, ali bodo is «*>*—darov deležni pomoči tudi poMtmo Sterilni jettt-mki nadih krajev au se bode i pri nas skr-belo za pozidavo kakega prepotrebaega sanatorija. Priporočamo nađi tega dotič-oemu odboru, da naj s primernim poudarkom ter z označbo vsaj približnega proti tuberkuloznega programa za naše kraje, rs »gnati neupravičeno nesaupanje pri našem ljudstvu ter tako doseže pri nabiranju darov o priliki cvetličnega dneva res zaželjene uspehe. Iz triaškeea živfSenla Po slaM tovariSISL. Ni vsakdo prijatelj, kdor se kaže za takega. Resničnost teb besed je pcvdekioč-njim bridko izkusil 37-letni kamnosek ,ust Hrovatin, stanujoč v ulici Cristoforo Cancellieri št. 95. Do posae ure je romal z nekim znancem po raznih gostilnah, kjer sta se ga oba po&teno nalezla. Popivala sta v najlepši slogi, toda ker jima je vince preveč razvezalo jezike, sta se moža naposled sporekla. Tekom prerekanja je Hrova-tinovega znanca popadla tako huda jeza, da je lopnil nasprotnika z nekim topim predmetom po glavi. Hrovatin, ki je itak komaj stal na nogah, se je radi udarca zgrudil in obležal, dokler ni prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Ker je bil precej hudo zdelan, je bil Hrovatin po prvi pomoči prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v 10. dneh. Nevaren padec teiaka. Ko se je 43-letni težak Fran Pozzo, stanujoč v ulici Riborgo St. 6, včeraj okoli 18. ure vračal z dela dovom iz proste luke V. E. III, mu je pred skladiščem St. 26 nenadoma postalo slabo; pred no je utegnil, da bi se kam naslonil, se mu je zavrtelo v glavi in telebnil je s tako silo na obraz, da je obležal ves krvav in nezavesten. Dočim so mimoidoči skušal! na kak način pomagati siromaku, ki je krvavel iz nosa, ust in desnega očesa, je nekdo telefoniral na postajo, čez nekaj minut je dospel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da ima Pozzo razen zunanjih poškodb pretresene možgane in mogoče tudi pofikodovano lobanjo. Po prvi pomoči je bil siromak prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Iz t atlaškega dnevnika. V kratki odsotnosti zaaebnice Marije Miniussi, stanujoče v ulici Sanita St. 7, so neznani zlikovci s pomočjo poaarejecrfftL ključev priSli v njeno stanovanje ter pokradli razne dragocenosti v skupni vrednosti kakih 26T8 lir. Mbtitneijeva je takoj javila tatvino na peHei-jskem komisarijatu v ul. Sanit£, toda policijskim organom se do sedaj še ni posrečilo izslediti zlikovcev. — Uradnik Costante Masetti. stanujoč v ul. Cavana št. 15, je velik prijatelj ptičev in ljubitelj njihovega petja. Imel je 10 pristnih kanarčkov, ki so peti in žvižgali ves božji dan od jutra do večera. Njih petje je moralo biti res lepo, kajti v odsotnosti Masetti J a je privadilo drage vrste ptičke, ki so menili, da je škoda, da kanarčki pojejo gluhim stenam. Zato so jih vzeli in prenesli drugam, odkoder Masetti, ki je ves potrt javil dogodek orožnikom, gotovo ne bo več slišal njih petja. Posebni tečaj » V nedeljo se je zakiječil na obrtni šoli v Gorici posebni tečaj za barvanje, lakiranje in posvetitev lesa, ki ga je organiziral zavod za pospeševanje obrti. Tečaj se je pričel ko j po novem letu, udeležilo se ga je 35 gojencev, mnogi od teh so bili Slovenci. Pouk se je vrfifl ob nedeljah. Ob sklepu tega tečaja so se razstavila tudi razna dela gojencev, ki so jih udeleženci zaključne slavnosti občudovali. Zaznamujemo silno slabo vreme zadnjih dveh dni ne toiiko radi narodnega vremenskega poročev&nja kolikor radi silne škode, ki so jo povzročiti nalivi srede in četrtka na zretfo čredniah. Ljudje niso s pokrajinskim poglavarjem ponttfnfo brali je bilo mokro deloma razpokam o, tako da so ga oddali po znižani ceni na trgih previjati Vidmu. Harfi videmakih potiftičnth dogodkov se ta morava na mogla vrteti meseca januarja in februarja, temveč se Je odnesla Da poznejši čas. Med tam časom je Slovenska čebelarska zadruga izdala poziv na vse čebelarje in, ko so došle pismene izjave naših najboljših čebelarjev, se je za dan 7. marca sklical anketni sestanek, na katerem se je sklenilo, da se sestavi primerna spomenica o naših željah, ki naj bi se upoštevale pri uveljavljanju novega zakone To spomenico je pripravil pisec teh vrst, upoštevajoč pismene predloge in ustmene zaključke sestanka od 7. marca. Dne 17. marca sem prejel obvestilo, da je za drugi dan predpoldne določen razgovor pri prefektu v zadevi čebelarskega zakona. Ni mi preostajalo drugega, nego pustiti v nemar svoje posle in odpotoval) v Videm. Razgovora s prefektom sta se ttdetež&a predsednik in tajnik Furlanskega čebelarskega društva gg. grof Mamardi in dr. Dorta ter jaz. Prefekt je kazal veliko zanimanje za čebelarstvo, a je izjavil, da ne more izdati nikakih ukrepov in tudi ne odrediti štetja panjev, k«* ni še izdan pravilnik in ker nima od ministrstva tozadevnih navodil. Jaz sem v smista zaključkov anketnega sestanka izjavil, da mi čebelarji slovenskega dela dežele z veseljem pozdravljamo zakon, ki hoče vzeti čebelarstvo v zaščito, a da smo pa po drugi strani ~ nema! iti skrbeh, ker vidimo v določilih V T IZURJENA prodajalka išče mesta rija pri dražici Babuder, Trst, vi® ZADfiUZNA ZVEZA U TRSTI) regfsirortma zadruga z omejeno zavezo vabi na I redni občni ki se bo vršil v čttrteft, dne 24. janlia 1926 oD 10. url v Trstu DNEVNI BED: 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega-zbora. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Potrditev bilance za leto 1925. in razdelitev Gstega dobička. 5. Obrestovaoje deležev in določitev letnega prispevka za leto 1926. 6. Slučajnosti. (695) NAČELNIŠTVO. „/^H-i ___-- v- pixn»u/v Iia»e zauruKc, u a. nuj m v.««, Opomba: V smislu § 29 zartrutiiiab dedoma ^^T^J^6 podpiJa zemljedetetvo vobče, naklonila pravil se mora vsak pooblaščenec kote zabilO MrtLfL ^ podporo tudi čebelar- druge, bodisi načelnik bodisi kdo drugi, navada^^S^vr^T^? stvu, ki je zna*na in važna panoga zem- j legitimirati s tozadevnim v seji načelništva oh tl^h ^Sfni1™ vPLBnC1 lljedrfstva. Ko sem obrazložil težave, ki jih sklenjenim pravilnim pooblastilom in v SV^i; imamo čebelarji s prepeljeva«jem čebel v ! smislu § 30 zadružnih pravil je občni zbor jih težka | J{f? * *o ^»jo^bi se iz-! sklepčen pri vsakem številu udele*en ---vmft Čebelarstvo DruštvM« viitl Vabila za nocojšnji nastop pevskega zbora solistov Glasben« Matic« so članom na razpolago v spravi lista «Ediaosti», in sicer v popoldanskih uradnik arah. — Turistično drnštvo pri Magdaleni javlja vsem članom in prijateljem društva, da priredi v nedeljo 6. t. m. celodneven izlet, in sicer v Lipico in od tu na «Kokuš». Zbirališče pred gostilno «Kačun». Odhod točno ob 7. zjutraj. Priporočamo vsem llanom in prijateljem druitva, da se udeleže izleta v čim večjem Številu ter, kar js važno, da se pokorijo odredbam vodje izleta, ki je bil izvoljen na sastanku, ako hočejo, da se bo izlet izvrfil v čim lepšem re za novi zakon in se je zavzemalo, ter oe tudi dandanes zavzema, da bi se zakon čim prej uveljavil in zlasti, da bi se izvrfila pripravljalna dela za -ostanovitev pokrajinske zadruge. Tajnik imenovanega društva je dne 5. januarja t. 1. imel z menoj v navzočnosti voditelja goriškega kmetrj- glede na uveljav-Takrat amo biti mnenja, da se v zadevi ne da še ničesar napraviti, ker ni vlada še izdala v členu 19. za izvršitev zakona predvidevanega pravilnika, tajnik imenovanega društva je pa bil mnenja, da naj bi se izvrfiilo pred-vidjeno štetje panjev v deželi, da bi imeli čim prej mogoče gotove statistične podatke v rokah, ter da bi se mogla v najkrajšem času ustanoviti pokrajinska zadruga, ko enkrat izide pravilnik. — Do toga štetja ni prišlo, ker se je mislilo prej o zadevi raz- Borzna per^iiia« Milan, 4. junija. London 127, Pariz 84, Švica 508.50, Berlin 623, Praga 77.50. Beograd 4ti.?5, Amster-dan 10.56, Bruselj 82.10, Madrid 39&50, New York 26.12 >4, Bukaj-eŠt 11.10. Vojnodškodniuske obveznice 69.10. Danica Perhauc Ivo Stepančič poročena Trst, 5. junija 1926. Vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku nepozabno hčerko Marico OaberSiek item potom na^acčue^šo ralrvaio. Posebno pa se zaiivs^njem g. naiiaoaiiku Spazzapaau, očakom in dijakinjam, č. g. Facjanočtu g. ofi-teifa Bogataja, dekletom, darovalcem vencev in vsem sorodnikom in sprenđjevaktni. KAMNO, 1. junija 1936. Žalujoča mama. MALI OGLASI Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na bebelo in za driižjne Via Se XX setS&m* S*fQ 34 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Oiiuieavt: 32. Tele!". 2-41 Priporoča se lastni< 552 i TRANCA3. VOZNI RSiti CENTRALNA POSTAJA TRST - TR2K - ČERVINJAN - BENETKE Odko^f: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.— 18.—; 18.13« 19.30; 23.45. Dohodi; 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.l5it 17.—; 18.25; 20.33; 23.25; 23.50. TRST - GOSICA - KORMIN - VLOEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.20; 12.45; 15.35; 17J0; 1935. Dohodu 7.53; 8.5*; 1130; 14,35; 18.—; 19—; 20.—; 22.55. TRST - NABREžINA - SV. PETEK - POSTOJNA Odhodi: 1__; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18>4C; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35: 23.10. D&**I FH rrtČfMll Vi* To""2 bianca 21, pouk in DLaUU'ilRuuLprevodi v vseh jezikih (789 BRIVSKI POMOČNIK se sprejme takoj. Taučer R., Opčine. - _875 GLTCOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le «Giycol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7'20. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Ginliani 42 (Sv. Jakob). 836 16>12; 18.43; 20.15; 21.35; DRŽAVNI KOI»ODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40. TRST - HERPELJE - PULA 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. 7.32; 9.50; 16.04; 21.32. Dohodi: Odhodi: Dohodi: Odhodi: Dohodi; Inserirojte v „Edinosti" PODLISTEK JULES VERNE: (56) Skrivnostni otok Tako je, je pritrdil Cir Smith, i* tega pa se da sklepati sledeče: aH j« bil otok obljuden pred nftžim prihodom, ali pa so se izkrcali ljudje najdalje pred tremi meseci. Ce so prišli semkaj prostovoljno, se namenoma izkrcali, ali pa so bili brodolomniki, na to vpraSaafe si bomo mogli odgovoriti pozneje. Tudi ni mogoče dognati, če so bili to Evropejci, ali Malajei, prijatelji ali sovražniki našega plemena, in ie se nabajajo Se na otoku, ali pa so ie odšli. Ta vprašanja pa so za nas prevažna, *ato Jih moramo čimprej rešiti. — Ne! Stokrat, tisočkrat ne! je zavpO 1 mornar in skočil ixsa mise na noge. Rasen nas ni nobenih drugih ljudi na otoku Lin-; čolnu! Za vraga! Ta koKek zemlje vendar Ako hoče dotični pripravljalni odbor v ni tako velik, da ne bi srečali kakega na-Vidmu doseči s svojo sicer plemenito ak- selnika, če je otok res obljuden! cijo kak uspeh med naSim ljudstvom, naj — Nasrotno bi bilo zares čudno, je rekel predvsem da sestaviti vse agitacijske le- j Harbert take v slovenščini. — Meni se zdi. da bi bilo Se naiboll čud- no, če bi se bil pekarij izvalil s šibro v telesu! je rekel poročevalec. — Kvečjemu, je pristavil prav resno Nab, če je ni Pencroff... — Aha, prijatelj Nab, ga je prekinil Pencroff, torej sem nosil šžbro toliko mesecev v ustih. Toda kje naj bi tičala? Tako je rekel mornar in na široko odprl usta, da so tovariši videli vseh dvaiotrideset zdravih zob. Pridi, Nab, natančno si jih oglej, in če najdeš samo en votel zob v mojih čeljustih, ti dovolim, da mi jih izdereŠ pol ducata 1 — Nabova domneva je brez podlage, je rekel Cir Smith, ki kljub svoji resnosti ni mogel pota ji ti rahlega usmeva. Gotovo je samo to, da je najdalje pred tremi meseci nekdo ustrelil iz puške. Verjetno pa se mi zdi, da so se tisti neznanci pred kratkim izkrcali in se nato zopet vkrcali ter se odpeljali. Ko smo se z vrha Frankiinove gore razgledovali po otoku, bi ne mogli preareti morebitnih sostanovalcev. Se verjetnejša pa je domneva, da je brod al om-nike šele prod nekaj tedni vrgla nevihta na obrežje. Katerakoli domneva bodi prava, poglavitno je, da zremo nekaj gotovega. — Pri tem pa moramo biti previdni, jo rekel poročevalec. — Previdnost priporočam tudi jaz, je pritrdil Cir Smith, ker žalibog se nam je bati, da so se izkrcali malajski morski roparji. — Ali bi ne bilo dobro, gospod Cir, je vprašal mornar, da si sezidamo čoln pred« no pričnemo naša raziskovanja? Z njim bi se peljali po reki navzgor ali pa okoli otoka. Ne sinemo se pustiti presenetiti. — To je prav dobra misel, Penero/f, č