4. štev.
V Ljubljani, v  15. aa 179.
Letnik VI
Inseratl b« sprejemajo in veljA triatopna vrBta:
8 kr., č,e se tiska lkrat,
iu	2
n n n ii ' n
^ n i* ti n 3 n
Pri večkratnem tiskanj se tena primerno zmanjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
Niročnino prejema opravništvo (ann nistracija) in eksperiicija na Florijanake ulice li. št. 19.
V administraciji velja:
Za celo leto ,
i uril.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. . JO gl. — kr
za poileta	. . 6 )f _
za četrt leta	. . •> ., 50 „
8 gl. 40 k f za poj let» . . 4 ,, 20 „Vvv^S' za četi t let»	'J „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
toraj nobenega rad ne uči in če se ga mora učiti, se ga nauči le površno, temeljito navadno ne. Se ve, da to velja le v obče , ker se tudi med nemci nahajajo mož,6, kteri postanejo jezikoslovci. Nnjrnanj priljubljen je nemcu slovanski jezik, ker Slovan mu je stvar niže vrste (inferiore Itnce), za njim pa pride precej Madjar, čegar jezik se nemcu zdi čisto tuj, azijatski kakor turški. To zaničevanje je pov-račal Madjar s tem, da si je za salonski jezik izvolil rajši latinščino nego nemščino, in „švab" mu je celo priimek zaničevanja. Čeravno toraj sovraži nemca, se je vendar od njega naučil nekaj, namreč druge narode madjarizovati, kakor jih ta ponemčuje. In to, kar se nemcu ne zdi nobena krivica, če sam dela, postane krivica, če dela kdo drugi. Ako bi bili Madjari sklenili, po vseh šolah svojih vpeljati nemščino, gotovo bi jih nemški listi na vso moč hvalili, če prav bi bila to še veča krivica, kakor vpe-Ijanje madjarščine.
Pa vrnimo se k postavi nazaj, Na prvi pogled se vidi, da ju le poiit čen ukrep. Madjari so sami pripoznali, da so le majhen otok v velikem slovanskem morji, ktero jih bo prej ali slej pokrilo s svojimi valovi; tega se boje še tem bolj, ker niso rodoviten narod in če bi se ne množili po umetnem potu, to je, po pomadjarovanji drugih, vzlasti slovanskih narodov, jim popolni pog n preti že v teku enega stoletja. To je britka zavest, ki jih sili k temu, da poiščejo in se poprimejo vseh pripomočkov, po kterih se jim zdi mogoče braniti se britki osodi pogina, dokler jim bo najdalje mogoče. Najkrepkejših pomoči eua se jim zdi pomad-
jarjenje drugih narodov, in to hočejo doseči po izgledu, kterega vidijo takraj Litave pri nemcih; saj tudi ti ne prašajo dosti, je li to, kar ukrenejo, drugim narodom v prid ali ne, da je le njun samim v prid.
Pomadjarovaina postava je pa ravno vsem drugim narodom še manj koristna, kakor pri nas ponemčevalna. Nemški jezik je vsaj svetovni jezik, z njim se daleč pride, čeravno ne po vsem svetu, zato se ga marsikdo uči sam iz svojega namena, če misli, da bo imel kedaj kaj koristi od njega. Graje vredno in krivično je le posilno ponemčevanje tam , kjer se godi narodu očitno na škodo, tako da Be z njim spodriva poduk v drugih dotični mladini bolj potrebnih predmetih.
Madjarski jezik pa nikakor nima lastnosti nemškega. Kakor narod madjarski, je tudi njegov jezik tuj v Evropi, turškemu enak, zunaj Madjarije čis^o nepoznan , ž njim se ne moreš ganiti iz dežel svetoštefanske krone. Veliko dalje se pride že s slovaškim, srbskim jezikom in Madjari bi pametueje ravnali, če bi v svoje madjarske šole vpeljali ta jozik in se ga sami učili, nego da ga hočejo zatreti. Kaj za Boga bo imel Slovak od tega, če se nauči madjarski I Nam se zdi podoben tistemu kmetu, ki se je z velikim trudom in velikimi stroški naučil biljard igrati in se potem bahal, da zna več ko kmet.
Koristna toraj ta postava nemadjarskim narodom nikakor ne more biti, pač pa jim je oči!no škodljiva. Kakor drugi, so tudi ogrske krone Slovani tlačeni, zatiralec jih ne pusti kviško, zato jim ne dii narodne šole, po kteri
Madjar in njegov jezik.
Med hrupom cesarskih slovesnosti se je zgubilo marsikaj druzega, kar bi bilo o drugih čas.h vzbudilo dosti več pozornosti nego je je zbudilo zdaj. Zato ne bo odveč, ako se ozremo nekoliko nazaj v tiste dneve, ko je vse le na Dunaj zrlo, na druge dogodbe pa skoro po zabilo.
Takih važnejših dogodeb ena je obravnavanje postave o p o sil ni vpeljavi madjarskega jezika v šole na Ogerskem, ktera obravnava se je vršila v deželnem zboru ogerskem. Med govorniki zoper to postavo je bil najobširnejši in najtemeljitejši v razlogih dr. Polit, poslane ogerskih Srbov. Govora njegovega ne bomo navajali, saj so si taki govori vsi podobni, razlogi so ra\no tisti, kakoršne smo že po večkrat slišali zoper ponemčevanje iz ust slovenskih poslancev v naših deželnih zborih in tudi v državnem zboru na Dunaji. Pač pa se nam vredno zdi konstatirati, da so o tem vprašanji celo najhujši nemški listi z nami enakih misel, kar je tem večega pomena, ker je znano, da ona postava meri posebno na zatiranje slovenskega jezika in naroda nemec pa do zdaj ravno Slovanu ni bil nikdar pravičen in je ploskal vsaki še tako siloviti naredbi, ktere namen je bil, zatirati slovensko pleme.
Kako li, da nemški listi ta pot ne odo-brujejo postave o vpeljavi madjarskega jezika v vse šole, kjer še ni vpelan I
Znano je, da ravno nemec ima nekako mržnjo do vsacega tujega mu jezika, da se p» •• ■ ■ ■• m_____ ——.....-—-—
Ljubljanske slike.
(Dalje.)
iPs-ivaini m-rtciinii». (ministri sine porte.feuillo).
Rojen ni za to, kar ie, marveč v mlado-,ti je imel sanje lepe prihodnosti, a nenadoma se mu je kaj pokazilo, kar ga je vrglo na suho, kjer se je pobral kolikor toliko potolčen in po-mazan, potem pa po moči osnaživši Be od padca ozrl Be po kakem drugem prostorčku, k]er bi se dalo dobiti kako zatišje zoper burjo življenja Marsikteri je pa ve .dar videl že boljše čase, a deloma po svoji, deloma po drug.h krivdi, morda celo po nenadni nesreči je bil vržen b svojega tira, v kterega ni mogel več nazaj. Tako najdeš v tem stanu prav različne ljudi; ta je bil trgovec, a nekega dne so mu zaprli štacuno iu pribili velik bel list ua njena vrata ; oni je bil javni uradnik v lepi službi in primerno visoki plači, a nekega dne je prišla komisija in — — prihodnji mesec na kasi ni bilo vič naročeno izplačati mu mesečnino; tretjemu je bengljala že častniška sablja na strani, pa nekega dne je slekel vojaško suknjo in oblekel prej malo obrajtano civilno; čertrtiga si videl šopiriti se po salonih in vozariti ter ja-
hati po mestu, toda čez nekaj časa so prišli upniki in so mu prodali vse do onega, kar je na sebi imel; peti je bil morda celo že v viših študijah, v duhovskem semenišči ali na vseučilišči, pa segla jo c:;oda v^c. ia zagra-dila prihodnost na tej poti proti postavljenemu cilju in on je obtičal tam, kjer je zdaj —sploh: skoro ne enega ue dobiš, kteremu bi bil njegov sedai ji stan že skonca namen in cilj, ki bi ne bil nikdar nameraval postati kaj druzega nego je sedaj.
Služba njegova se v nobenem obziru ne da primerjati s službo javnega uradnika ne po plači, ne po delu, posebno po gotovosti ne. Javnemu uradniku vsakih 3G5 dni priraste novo leto kakor jelenu nov vršiček, dalje ko služi, veča je plača njegova, in kar je glavna reč: kedar je doslužil na naravni ali nenaravni način, gre v pokoj in potem vleče plačo, če prav nič več ne dela; toraj se starih dni ne boji, z letmi raste tudi njegova vrednost. Privatni uradnik je pa z vsakim letom manj vreden, plačuje se mu le delo brez ozira na leta, on v pisarno ne samo hodi, marveč tudi res delati mora vse, kar na vrsto pride, sitnih reči ne sme odlagati ali jih celo devati „ad aeta". Če se kaj pregreši, ni dolge disciplinarne pre-
iskave, tudi se mu taki grehi ne pomečkajo, marveč kar vstati mu je in iti, na njegov sedež pride drug in vse je zopet v starem teku. Nameslu pokojnine dobi včasih še kakih par meseo, Žibjskr., ko pride opran ven, išče si nove službe in jo navadno tudi dobi, če ni preveč razupit; njegov novi gospod atisneoko in pozabi, ker po raznih skušnjah ve, f*0"-greha ni noben človek.
V javnem življenji navadno nima visoke stopinje, vendar se utegne storiti tu jako koristnega, a tam kolikor toliko škodljivega. V obilnosti ne živi, pač pa mu gre včasih zelo trdo, zato se tudi v svojem političnem mišljenji ravna večidel po svojem gospodu. Ker toraj ta stan ni tako zapeljiv, da bi vabil tujce k nam, nahajaš v njem veliko več domačinov ko tujcev — nekoliko tudi zavoljo tega, ker je sedanja sistema taka pri nas, da se za te dobijo že boljše službe, v kterih ni treba znati slovenski. V obče je privatni uradnik mučena stvar, ki dela le bolj za druge ko zii-Be.
Tudi ta uradnik se deli v več vrhov, od kterih pa se v Ljubljani nahajata v večem številu le dva, ki naj bota zato tudi tu posebej omenjena. •
1. Doktorski pisar (seriptor diur-
jim je v prvi vrsti mogoče v duševnem in po tem tudi v materijaluem obziru Bpeti se do ponosnosti, mogočuosti. Skušnje uče in tudi po najboljših pedagogih vseh narodov je pri-poznano, da šola more svoj pravi namen popolnoma doseči le, če jej je podlaga materni jezik ; vsaka druga šola je nenaravna in celo škodljiva, ker zatira uarodno zavest in pripravlja človeka za hlapca tujstvu. Madjari hočejo ohraniti Slovane vedno v odvisnosti od sebe, razen tega pa še krepiti svoj veli rod ž njimi, ker imajo slabo vest in se bojd, da ne bi Slovani prehiteli jih in jim ne povračali krivic, kar so jim jih oni do zdaj že storili. Turek jim je najočitnejši izgled o tem.
Toda naj počno Madjari kar hočejo, svoji osodi ne bodo odšli, njihova ura se bo kmalu iztekla, kakor se je iztekla Turkom. Slovanski narodi ua Ogerskem pa, ki so že toliko pre-t peli, bodo pretrpeli še to postavo, saj je vsake krivice enkrat konec.
Tulijanski ,,sii'occo".
Domovina Italijanov, krasna ona zemlja, katero smatrajo pesniki idealom, ter jo zaradi njene krasote iu vzvišenosti povzdigujejo nad vse druge, bila je od nekdaj avstrijski državi ueblaga soseda. Od uajdavnejših časov, v dobah bleska in zmage bila je nadloga s tem narodom, ki nosi tajno bodalo v svojih nedrih. Razmere Italijanov proti Avstrijcem se niso ni-kedar izpremenile; kakor ,,sirocco" oddavna že čez planine sem sapo zapira, tako kaže tudi Lah od nekdaj že Avstrijcu zvijačo in nevero. Politika avstrijska pokopala je ogromno število milijonov ua zemlji teh svojih sosedov in valovi Pada ter druzih postranskih rek kakor tudi adrijansko morje pogoltnili to neizmirno krvi sinov vseh dežel avstrijske države. Pijemont bil je nekdaj oni vampir, ki je v svoji nena-sitljivosti sesal dolgo časa kri avstrijski državi ter ji zadal mnogo skelečih ran. Kakor zakleta bila je Italija vedua sovražnica naše države, ona je b.la povod skoro vseh nesreč, ki so zadele Avstrijo, ona — če tudi ni bila vedno prvi vzrok — je vedno hujskala in klicala nezgodo nad dvoorelno državo.
Srečo v nesreči za Avstrijo smemo imenovati dogodjaje 1. 18G6, ki so razdrli ognjišče
hujskanja in vednih razprtij v Italiji. Krona izgubila je sicer krasno deželo, ali kakor mi reč premišljujemo, bilo je prav, da se iz domačije odpravi gad, naj si bodo barve na njegovem površji še tako lepe in mične. Italija je odsekana od nas iu doslej še nikdo za njo m plakal, najmanj pa naša vojska, ki je taborila tamo kakor mej najbolj razgrizenimi sovragi.
Po sklenitvi praškega miru mislil je vsa-kedo, da nastane sedaj mir z Italijo za zmiraj. Veterani „mlade" Italije so se vzradostili zapa-zivši zjedinjeno Italijo. A tudi med glavarji obeh sosedujih držav nastal je kmalu lep sporazum, — da, Viktor Emanuel, kralj slabega spomiua, obiskal je že 1. 1873 dunajsko svetovno razstavo. Naposled pa se je odločil tudi uaš cesar prepričavši se dobrega sporazum-ljenja in otrjenega miru, stop ti ua nehvaležno ozemlje. Takrat pozdravljali so ga Italijani z radostnimi vskliki, in kdor do one dobe ni veroval zvestobi gorkokrvuih naših sosedov, ta-crat se je tega lahko prepričal.
Ali gotovo je, da tudi ta vernost, dokazana po tako odločnih zuamenjih, je splavala po vodi. V avstrijski državi dobila sta se dva mesta, Trst in Treutin, kjer prebivajo še „ne-zjediujeni bratje" in od nedavuo sem počela je v žilah avstrijskih Italijauov kri prav burno vreti. Že lani trebalo je bratske izjave „neze-diujenih" v Trentinu krotiti z raznimi sredstvi; uedavno pa je obrnil Trst z odličnim svojim postopanjem na-se občno pozornost. Zuaki nezvestobe in deželne izdaje pojavljali so se v onih krajih, ali vse ustavoverue vlade so jih božale in podpirale na kvar Slovanom, ki prebivajo ondi med Italijaui. Vlade te ustavoverske hotele so si v tem osamelem življenju pridobiti metljo ali vsaj ujzdo za Siovaue. Ali evo vam črne nehvaležnostil Vsi ti dobrotvori, vsa odlikovanja so jim nezuana; iz dežele, ki jih vedno vabi in boža, obrujeue so jim vedno oči proti „zediujeni domovini", in odtod toliko hujskanja in prepirov.
A kaj se dela v „zedinjeni domovini"? Premišljeno, kajti iz koristoljubja dela bolna vlada in še ubožnejši kralj na to, da se izvrši, kar je nameraval Garibaldi. Da, kralj odlikuje, občuje prijateljsko iu objema starega voditelja revolucije. Garibaldi sestavlja „demokratično ligo", Garibaldi izdaja mauifeste Italijanom,
Garibaldi proglaša narodno neodvisnost, on tolaži te, katere je „zapustila sreča'', on hoče dati pravici samostojnost; odločno si dovoljuje upirati se naravnost vladi, govoreč: Dokler nas pustite v miru opravljati naše započeto delo, dotlej naša sredstva ne bodo silna ; ali stavite se nam v bran in mi bodemo vedeli svojim nameram z orožjem v roki pridobiti postavnost.
Ali vlada molči, kralj odide iz dežele, in Garibaldi sprejema tržaško deputacijo „uezje-dinjenih bratov" v slavnem zaslišanji. Razgovor njegov z deputati avstrijskimi je bil baje zelo prijazen, izjavil je odkritosrčno sočutje Istrijanom, „katere je uedavno porobila avstrijska soldateska"; proglasil je, da ni Italijan, kedor nema srca ze „irredeute" (nezjedinjene), da on „naj velja kar hoče vse žrtvuje za njihovo reč." V milosti razpusti deputacijo ter spisuje listine za zbiranje denarja zaradi naprave enega milijona pušek, da oboroži uarod, ter mu pomore k zadobljenju pravic, iu progla-šuje, da skoro nastane čas resnim iu podvzet-nim činom.
Tržaško deputacijo „nezjediujenih bratov" sprejel je Garibaldi dnè 24. aprila, tedaj ua dan, ko so se vsi ostali narodi avstrijski poklanjali Bvojemu vladarju. Zastonj tudi iščemo med deputacijami prišlimi onega dne na Dunaj ime italijansko. Ti ljubčeki iu prijatelji ustavo-veruih vlad podali so se raje v Rim k staremu revolucijarnemu generalu.
Ni treba daljših razkladanj, razmere sedaj osnovane pojasnujejo do cela, kamo meri ustanova ,demokratične lige1' oziroma „nezje-dinjenih bratov." Molčanje italijanske vlade k takemu počenjanju razlagamo si lahko, kajti vlada, ki je navstala iz revolucije, ue bode delala skaze revolucijonarnim silam osobito, če so namenjene na tuje predmete. Bratje hote k bratom, Avstrijsko-Ogrska ima ua Balkanu dosta posla, čas revoluciji je toraj jako prijazen. Italijanski „sirocco" veje tedaj zopet po domovini avstrijski.
Ne moremo tajiti, da je stau reči ozbilj-nejši, nego bi biti mogel. Ko bi bila avstrijska vlada ob Bvojem času ukrepila se ter zbrala okoli sebe slovanski živelj ua obrežji adrijau-skega morja, — danes bi bilo vse napenjanje „nezjedinjenih" zastonj, njihove namere raz-
eus). Nahaja se po pisarnah odvetnikov in bilježnikov (notarjev) pod skupnim imenom „pisarniško osobstvo", le da nima številke, ampak vendar še svoje ime. Nekteri ima še celo pri „chefu" naslov ,.i;ospod'1, tak je navadno ali stareji ali zmožneji, ^ je sposcbneji za namen pisarne: kolikor gre nag'r. kar mogoče veliko zaslužiti. Delo njegovo „e večidel prepisovanje, za ktero je pa odgovoren le svojemu gospodu, ne drugim. Pri tem se mu papirja nič škoda ue zdi, ker ne piše na svojega, tudi bo njegov prepis težko tako ponolen, da bi šel kar lahko v tisek; tega tudi *,reba ni, ker uradi, za ktere je namenjen, tudi ue pišejo tako, da bi se za njimi kar lahko tiskalo. Razen Bvojemu gospodu služi še drugim ljudem, ki imajo s sodnijami iu uradi opraviti, pa se boje advokatov in notarjev misle, da bo „gospod šribar" bolje opravil. To se pa godi le zunaj pisarne in se imenuje „zakotno pisarstvo (win kelschreiberei)". Koristno je to le v tem obziru, ker pripravi lahkoverne ljudi do prepri čanja, da je vendar ne le bolje, marveč tudi ceneje iti v odvetniško ali bilježniško pisarno s pismi, tožbami, pritožbami in prošnjami. Cesarski uradi vsi tako zakotno pisarstvo pisano gledajo in velikokrat je tak pisar kriv, če se
kaka reč zavleče ali celo neugodno izteče za „stranko". — Pri vsem svojem obilnem in mnogostranskem opravilu tak pisar (z malimi izjemami) ne pride z golim zaslužkom od peresa do količkaj brezskrbnega i'®l:—ija, zato šc tudi s sivimi lasmi iu ¡po 501etni službi teka v pisarno, smrt ga ne dobi v pokoji, nego mu pero vzame z rok, in ko je pri sv. Krištofu, se ga spominjajo le njegovi bivši sodelavci, svet ne. Marsikterega pa smrt najde tudi kje drugje, ker stradanje in nestanovitno življenje ui posebno ugodno za to, da bi človek včakal visoko st&rost. Če pa vendar kteri pride do kacega premoženja, trdijo hudobni ljudje, da si ga po pravici ni pridobil. Spoštovanje vživa največe od kmetiškega stanu, ker kmetu je vsak „doktor", kogar v pisarnici s peresom v roki vidi — posebno še, če se kolikor mogoče zadere nad njim.
2. Zavarovalni agent (musca mo lesta). Naredi se \ečidel tako, kakor je bilo o privatnem uradniku sploh rečeno, zato je tudi skoro vsega zmožen. Ta stroka je „refu-gium peccatorum" vseh stanov, vendar s tem ne bodi rečeno, da bi bila le za sleparje, ker skušnja uči, da je med takimi agenti marsikteri tudi res pošten, tako da sam verjame to, kar
drugim obeta. Njegova misel je ta, da se vsaka škoda popraviti, vsaka rana zaceliti da z denarjem, zato ti obeta denar za smrt, za starost, za nesrečo po bolezni, toči, ognji — sploh za vse, kar se ti more pripetiti, dokler si živ, in še celo po smrti. Ker je pa človeštvo še dandanes, to je proti koncu 19. stoletja, še zmiraj tako trde glave, da ga je le težko prepričati, kako dobro bi bilo za nj, če bi zavaroval sebe, ženo, otroke, konje, vole, krave, osle, prešiče, mačke, miši — sploh vse, kar je iu ima, zoper ogenj, točo, smrt, doživljenje itd. ter znosil vse, kar ima, za „premije" v zavarovalnice, je treba mu posebnega daru zgovornosti, da sam sebi naredi kaj „premije", društvu pa pridobi novih zavarovancev, kterih bi društvo imelo najrajše toliko , kolikor je ljudi na svetu. Zgovoruost njegova je res čudovita, če le uisi za resnico popolnoma gluh, te bo prepričal, da društvo, za ktero dela, ni nič druzega ko družba usmiljenih bratov, kteri .svoje premoženje žele razdeliti med nesrečne J ljudi; dobička ne išče nobeden, Bog varuj! Tudi on je le misijonar, kteremu sc smiliš, ker nisi še prišel do spoznanja, kako brez skrbi boš živel potem, ko boš zavarovan; morda te bo celo prepričal, da brez „police" na živ-
bile bi se na vedni udanosti slovanskih src. Tako pa moramo Bedaj mirnim a resno-žalost-nim srcem gledati v bodočnost, ter ugibati, kamo zažene vihar adrijanske valove. „ Cech."
Vzroki revolucijonarnega gibanja na Kuskem.
O revolucijouarnem gibanji na Ruskem prihaja nam veduo več vesti, posebno pa se nam zdé zadnja poročila važna in resnična. Poleg teh vesti imela bi biti kaucelija carova že s celo organizacijo nihilistične zaprisege dobro eoznanjena. Vrhovna oblast cele puntarske družbe ima Bvoj sedež izza Rusije, ter je v najbližji zvezi z angleiko internacijoualo in nemškimi socijalisti. Nihilistov je sicer dosta med Rusi, ali v prvi vrsti so to nemški judje in tretjino nihilistov štejejo tako nazvane „emancipovaue dame'1 ua Ruskem. V zarotbi je baje največ domačih učiteljev in goveruant. Te vesti smemo po prejšnjih poročilih toliko dopolniti, da lahko rečemo: k nihilistom spada osobito omikani svet, — dijaki, sinovi iu hčere plemenitih rodbin, višji uradniki in častniki. Ali nikjer se nihilistna kuga ni zaplodila pri bolj priprostih ljudeh, niti pri kmetskih poljedelcih, niti pri delavnih rokodelcih.
Dokaz ta ima trdne svoje razloge, in prvi in glavni vzrok je to, da je krščanski nazor svetá utopljen v vuaujih formalnostih ruske državne cerkve. S tem se izgubi popolno ves njen vpliv na omikane kroge, ki so se večinoma podvrgli naturalističnemu nazoru sveta. Naturalizem vlada celi omikani ruski svet, društveno življenje, slovstvo in vednost sta v njem čisto potopljena. Nasledek tega je pak grozna ona neuravnost v krogih ruskega ple-menitaštva in tako zvaua omikana društva po mestih, sicer pa podkupljivost in nezvestoba ruskega uradništva. Naturalistični nazor sveta pa je oni, ki v človeku z vso silo prebudi demonsko seb.čuost, prikazajočo se sedaj v podobi premišljene pohlepnosti, a zopet drugič kot grabljivost in lakomnost. Kjer omenjeni nazori zasedejo prestol človeškega duha, taino pojavi se povsodi nemir in nezadovoljnost z obstoječo vlado iu razmerami, ktere so sebičnemu hlepenju na poti.
Naturalizem toliko močneje vzbuja revolu-
cionarne sile, kolikor bolj se mu je na drug strani posrečilo utopiti čute straha in nrav-nega studa pred zločini, da on podira vsako-jaki nravni red iz sveta, osobito pa božjo sodbo nad človeškim življenjem. Naturalistični nazori storč človeka pripravnega k vsakoršnim zločinom; utešenje počutnega hlepenja je ljudem živečim po takih nazorih največa človeška moč; odstranjeuje vsakojakih zaprek pri vseh činih smatrajo kot dovoljeno. Zatoraj pa si tudi ruski nihilisti domišljajo, češ, da jim je dovoljeno odstraniti vse uradnike, ki so jim na poti pri njihovih namerah. Ali vsaj ne more biti drugače; — materijalizem ue vidi sploh na človeku nič druzega, nego — zver.
Vlada ruska sedaj proglašuje, da bode skoro gotova s celo zarotbo. Ali baje to še ne bo tako hitro. Kjer gnjiloba tako daleč v meso seže, tain tudi zdravuiški nož ne pomaga lahko. Z golim nasilstvom se ue zatre uihilizem, kajti nravni ali boljše da rečemo neuravni njegovi vzroki trajali bodo dalje časa. Ali kakor na nasilstvo nema zdravila za mhiliste , tako se moti tudi oni meneč, da bi nastal mir, ko bi se svet izpremenil po pravilih nihi lističnega naturalizma. Ljudje, kterim je dober svet vedno na jeziku, tudi ruski vladi svetujejo, naj bi ona svojo grozovlado zamenjala z milejšo nihilistom bolj povšečno vlado, in to bodisi v državnem bodisi v družinskem življenji.
A tudi če bi se to zgodil), v nihilizmu je duh, ki stalno podira. Ko bi se nihilistom danes to dovolilo na eni strani, jutri vpili bodo zopet od druge strani z drugimi željami in prošnjami. Samojeden pripomoček je, s kterim bi bilo možno požgati korenine nihilističnega drevesa. Krščauski so ti nazori , ki s svojo notranjo silo in nravno močjo zavirajo pot vsem nibilističnim nameram in pripravam. Kr-ščauska vera sama more brzdati človeško mišljenje iu delovanje, um, srce iu voljo. Io te treba ne samo Rusiji nego tudi dru od; kajti žalibog razširjen je materijalizem po omikanih krogih vseh dežel bodisi v šoli ali zuni>j šole, v tisku ali vednosti, v modernem pesništvu iu umetnijah. Res, da jih med omikauimi ni mnogo, ki bi hoteli tudi dejansko z atentati pokazati svoj značaj, ali — to ponavljamo še enkrat — v celoti navdajajo vse materijaliste
iste misli, iste želje — misli, ktere nihilisti že v svojih delih skažejo.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 14. maja.
V državnem v.honi so sklenili, da se imajo napraviti medicinsko-kirurgične fakultete v Lvovu, Olomucu in Solno-gradu. Reklo se je namreč, da je premalo zdravnikov, čudno je, kako pride Solnograd do take fakultete, ker v celi deželici je komaj 150.000 prebivalcev, vrh tega je pa še vseučilišče v Inomostu tako blizo.
Po vseh časnikih je že pogovor o prihodnjih volitvah. Večina nemških časnikov dela opozicijo ministerstvu, zlasti Andrassyu in njegovi izhodni politiki, ter pobija klub levice, ki se je izrekel za vlado. Za nas bo to morda prav dobro, da so nekdajni ustavoverci med sabo nesložni.
„Narod" misli, da bodo naši nemškutarji vladi oponirali ter pridružili se stranki stodvanajsterih. Mi pa ne verujemo v resnost njihove opozicije. Saj od kranjskih nemškutarskih poslancev ni nobeden podpisal programa stodvanajsterih, nasprotno so pa Dežman, Hočevar in Zupau podpisali izjavo ministerskih levič-njakov. Kar jih je pri 112erih, so večinoma pravi Nemci, iz slovanskih dežel jih je prav malo vmes: iz Galicije 1, iz Bukovine 1, iz Kranj-ke, Trsta in Istre pa nobeden.
Mi pa tudi ue verjamemo, da bi nesloga med ustavovrci in med našo vlado dolgo trpela. Vprašanje je le, kdo se bo drugemu vdal. Kakor ustavoverce poznamo, ne bodo mogli dolgo strpeti v opoziciji; nasprotuojje pa tudi vlada Stremayr-Glaserjeva meso od istega mesa, kakor so oni stodvanajsteri, Kedar bo šlo zoper Slovane, bodo se že zopet zedinili. Zato je nam Slovencem gledati, da kolikor mogoče dosti uaših posiaucev v zbor spravimo.
Na Dunaji so te dni praznovali petdesetletni jubilej starega centralista Schmerlinga. Nekteri listi pri tej priliki obžalujejo , da se le država v dve polovici razcepila. Kaj bodo Ogri ua to rekli?
Poroča se, da je mir med Angleži in
ljenje ne moreš v uebesa. Sploh se ti vidi tako dobra iu usmiljena duša, da misliš, da bo kar v žep segel ter ti pomolii v^aj par stotakov samo za to, da se s svojim podpisom storiš de-ležuega vseh dobrot, ktere vživajo zavarovanci njegove družbe. Pa kaj I To je le pičel obris njegovih zmožnosti, če bo to bral, bo rekel: „uo, ta človek, ki samo toliko ve o meni, bi Bi z zavarovanjem ne zaslužil za tobak". Njegovih postranskih namenov ni treba nikomur vedeti. Zato ne bomo hodili za njim po teh njegovih potih, marveč ogledali Bi ga le še nekoliko od druge strani, v javuem življenji.
V tem se kolikor toliko „dela", ker je od njegove veljavnosti odvisno zelo tudi zaupanje do njegove „banke". Saj je pa tudi že po svo jem uaturelu nagnjen bolj k bahariji nego k: skromnosti, toraj bo raj še kazal več nego ima, kakor pa skrival kaj, kar ima. Pri ljudeh, ki ne žive ob zavarovalnicah, nima prav velike veljave, še polovico tega mu ne verjamejo, kar govori, in če se danes vozi v kočiji ali meče desetake in še debelji drobiž okrog sebe ter ima na sebi kilo zlata, pravijo ljudje: „saj to ne bo dolgo trajalo, ga bo kmalu minulo". In res uči skušnja, da večinoma ga kar naenkrat zmanjka in če ga pozneje kje vidiš, ni o nek
danji krasoti iu mogočnosti prav nič več na njem, „banka" pa ima v letnem računu pri njem „k dobremu" veči ali manjši znesek, za kterega ne ona ue jud ne dii vinarja. Včasih mora zavoljo tega celo v teran-co, čeravno „banke" nimajo navade svojih služnikov po sodniji preganjati, ker so za svoje dobro ime jako skrbne in tudi vedo, da se z zaporom ne da nič stresti s človeka, ki nič nima. Le malokteri ostane trden na svojem mestu in takemu se posreči, da pride tudi v javnem življenji do kake veljave, v političnem pa ima tudi tu in tam kako besedo, kakor utegne priti celo v kakem društvu do odbornika itd. Tu se deli v narodnjaka iu uemčurja. Prvi se kaže sam in po svojih podložnih, če jih ima, včasih jako koristnega zavoljo svoje zgovornosti iu gibljivosti, kar oboje si je pridobil po svojem opravilu, ker ima mnogo občevati z ljUdmi raznih stanov. Drugi, to je nemčur, je tujec ali reuegat, toraj po vseh svojih lastnostih narodnosti kolikor toliko škodljiva žival, ne splača se, da bi ga še natančneje ogledovali.
Prej je bilo obojega več v Ljubljani, ali kar se je doba tujega in domačega „švindeljua"
1 podrla, se tudi njegovo število izdatno zmanjšuje.
l'1-ctlmcdčiiii (cives popularis).
Meščan (cives uobilis), ki biva v mestu, t. j. v tistem delu, ki se je pred novim raz-delenjem Ljubljane imenoval ,.mesto", je bil že popisan med dosedanjimi slikami, ker spada med ta ali oni stau prebivalcev tako zvane „boljše" vrste, ki se bolj gosposko nosi. Tudi po predmestih ga je nekoliko, vendar biva po teh unanjih delih še neka posebna vrsta ljudi, ki se po noši, šegah in vedeuji zelo razločuje od gosposkega meščana, toraj se spodobi, da tudi to vrsto nekoliko nataučneje ogledamo.
Od ,.gospode" je predmeščaua razločiti na prvi pogled. Že postave je naravnejše, krep-kejše, kaže se, kakor ga je Bog vstvaril. Obleka njegova je na pol kmetiška, ua pol gosposka, coraj polovičarska, mi-se ue obeša dragih, pa kot pajčevina tanjkih cunj tujega pridelka, noša njegova je sploh še bolj domača. Obnašanje njegovo ni pariško-fino, nego moško, človeške vrednosti pristojuejše, kakor gladko, hinavsko meščansko, priliznjen ni, prej bo robat, tudi ob žep se zna potrkati, če je v njem kaj, da ima cvenk. Gosposkega meščana ceni po ujegovi vrednosti, ne po tem, kar se kaže. Posel njegov je različen, skoro vsak dela bolj z rokami, kakor z glavo, ker je poljedelec,
Albanci toliko ko sklenjen. Afganci bodo odstopili nekoliko zemlje.
Vuauje države.
Na f^rsineoMkesa se vlada in radi-kalci zmirom še prepirajo. Poslednji silijo na to, da bi Waddington odstopil.
Na ^eiBmkem pa govori vse le o novih Bismarkovih projektih. Poslanec Mosle je izrekel upanje, da bo po teh predlogih kupčija zgubila svoj mednarodni in judovski značaj.
Iz Turčije se sliši, da se hoče sultan na Rusijo nasloniti, ker tako misli še uajlože ohraniti to, kar še ima. Ob enem pa se poroča, da je strašanska suša v blagajnici, tako da niti vojakom ue morejo splače-vati dnine. Rad ali nerad bo moral sultan svoje vojake domu spustiti. Tako je Turčija popolnem onemogla.
Izvirni dopisi.
Ijb Ii«!»rep»l!.|, 9. maja. Ker od vseh strani naše mile domovine donašaš dragi „Slovenec' vesela poročila o slavnem dnevu srebrne poroke Njih veličanstev cesarja in cesarice, naj ti tudi jaz iz naše okolice ob kratkem poročam, kako smo ta dan obhajali. 23. aprila na večer nam je strel možoarjev naznanjal prihodnji slavni dan , ravno tako 24. ob zori, ker so vse gosp. kaplan preskrbeli na svoje stroške, za kar jim bodi javna hvala. Ob 8. uri je bila sv. maša s ,,tedeum" in ce sarska himna, ktere se je udeležilo mnogo ljudstva in šolska mladina; potem je bila pa končana slovesnost, ker ni bilo nobenega kresa na naših holmcih, nobene zastave na poslopjih, in ako bi sv. maše ne bilo, bi nihče ne bil vedel, kaj se po vsi Avstriji godi, le častita duhovščina je pokazala vdanost do slavne ce sarske hiše, vsi drugi so zaspani ostali. Kje ste bili trije županje s svojimi odborniki ? Kje ste bili vi tako ponosni možje? Poglejte vrle ribniške, dolenjevaške može, kako so o tej priliki pokazali svoje slovensko lice, Vi pa ste se za grm skrili.
I/, R»ti'6 pri Mrmiiskl ¡gori. 5. maja. Tudi pri nas smo z veseljem obhajali srebrno poroko Nju veličanstev. V naši vasi ni bilo še nikoli take slovesnosti, kakor ravno ta dan; nikoli še nismo videli kresov goreti v takem obilnem številu, kakor pri tej prilož-
obrtnik, trgovec, rokodelec, voznik, ribič itd Zato se o delavnikih ne odlikuje ne po praznični obleki, ne po postopanji, po sprehaja-jališčih, gostilnicah in kavarnah ga ni videti v zadnjih dveh le zvečer še sem ter tje, v gle dišče pride le k slovenskim igram, razen tega se vdeležuje ljudskih zabav, n. pr. če je v Ljubljani kak „cirkus" ali kaka druga komedija. Ce začne podnevi ob delavnikih preveč zahajati v krčme, pride v slabo ime in „boben" ni več daleč od njega. Ves drugačen je ob nedeljah. Takrat tudi on s svojo družino pokaže, da ni berač in da si tudi lahko kaj nenavadnega privošči; par litrov mu ne d<5 nič, ravno tako si gre ogledat v praznični obleki mesto, če je tobakar, si utakne vržinko med zobe in vkrene v kako gosposko gostil nico. In prav ima, saj je tudi on gospod — mnogo boljši od kakega gosposkega postopača, kteremu je vsak dan nedelja, toraj le jd in pije, ne dela pa nič. Kedar gre predmeščan s svojo družino po gosposki navadi v okolico, so krčmarji veliko bolj zadovoljni ž njim , kakor s kakim gosposkim meščanom, ki svojo drobnico pripelje večidel pit le vodo.
Hiša njegova je znotraj podobna bolj kme-
nosti. Na večer pred praznikom so začeli mož narji pokati, da je odmevalo po vsej dolini. Ko se je stemnilo, so Be po bližnjih hribih pokazali veliki ognji. Od vseh strani so doneli živijo klici in prepevale so se narodne pesmi; to je trpelo do pozne noči. Zjutraj zgodaj so zvonovi milo zapeli; pritrkovalo seje izvrstno, ker tukaj imamo za to opravilo izvrstne može. Cerkev je bila polna vernega ljudstva. Ob konci duhovnega opravila se je pela cesarska himna.
V	šolskem poslopji, kakor tudi v župniji ste bili razpostavljeni podobi Nju Veličaustev Ljudje so bili ta dan zelo navdušeni, pokazali so svojo vdanost presvitlemu cesarja in ljub ljeui cesarici.
Pri tej slovesnosti smo pozabili popolnoma nadlog, ki nas teže. Z davki smo preobloženi; k temu se družijo slabe letine, povodnji, tako da uašemu kmetu ni moč več shajati. Naša občina leži najviše na Kranjskem ; obdajajo jo visoke gore, po kterih skoro vse leto sneg leži; to uapravlja hud mraz. Po drugih krajih je že vse zeleno, vse v cvetji, nasprotno je pri uas.
V	nedeljo 4. maja je pokril sneg pol čevlja na debelo polje. Kedaj bode ubogi kmet oral iu sejal? kedaj bo toraj žito zrastlo iu dozorelo? Dobro bo, če mu bo mogoče konec maja za-orati iu obsejati!
Tukaj v naših hribih imamo več nego pol leta zimo; velikokrat pade sueg še o kresi, v začetku oktobra pa že tudi mnogokrat pokriva hribe in doline. Polje našemu kmetu ne da toliko, da bi mogel s pridelkom zadostovati svojim potrebam ; odkod toraj jemati denar za davke in potrebni živež ? Če kje kak bor vjame, ima za-nj deset potov. Kaj mu je toraj začeti?
K temu se je pa pridružilo še to zlo, da so vsi zaraščeni gozdi pripadli eraru, uam je ostalo le malo iu še to ni nič vredno. Kam bo li kmet živino na pašo gonil, ker ostro je prepovedano v erarične gozde živino puščati. :n tu je bila do sedaj najboljša paša! V hlevu je ne bo mogel imeti, ker mu še tako krme primanjkuje, primoran bode manj živine imeti in če to stori, potem je popolnoma zgubljen; do sedaj mu je vsaj živina kaj douašala.
Dalje moram omeniti, da so pri nas vsa poslopja z deskami krita in tudi zgornji deli poslopij so leseni; je veliko plotov in zagraj, po polji mnogo kozolcev, kteri so vsi iz tr-
dega, mecesnovega lesa narejeni. Potrebuje se mnogo kurjave, ker je zima dolga in hud mraz. Kje bode toraj dobil smrek za deske, debelih mecesnov ? V teh gozdih, kar jih je nam ostalo, ni ne enega mecesna, ne ene debele smreke, še dobrih drv ni. Če bode hotel streho delati, ali kozolec postaviti, kam bo šel les sekat? kedo mu ga bode dal? Deuarja nima, da bi ga od erara kupoval. Do sedaj je vsak brezplačno nasekal, kar je potreboval. Ne vem, kaj bo, primorani bodemo vas popustiti in se v Bosno ali pa v Ameriko preseliti, čejeondi kaj boljše. Čeravno prosimo, da bi nam gozdov pustili vsaj polovico, vse prošnje ue pomagajo uič. Gospodje nas tolažijo le z besedami rekoč : „Saj smo vam rodovitua tla pustili, sadite in sejajte, pa bodo gozdi zrastli." Se ve, da bodo zrastli, pa kedaj? takrat, ko nas več na svetu ne bo; od kod bomo [ta .-edaj les dobivali ? iz zraka, ka 1 ? Na tu naj uam go-podje odgovor dajo, če ga morejo 1
Gospodje se izgovarjaj», da so kmetje sami gozde dali, rikši, da ue potrebujejo toliko, a to vse nič ni res. Resnica je, da so privolili vzeti gozde, pa po nevednosti. Reklo se jim je: „Sie werden uns so viel joch von dem productiven boden geben", ker obravnavalo se je le v nemščini, to pa vsak lahko presodi, koliko da kmet o nemščini ume in zraven še latinske izraze. Naši obč nski zastopniki so m slili, da jim hočejo vzeti le peščeuo, „prodnato" zemljo, ker niso umeli pomena besedice , productiv" : to se jim še sanjalo ni, da ta beseda pomenja lepo, rodovitno zemljo. Ko se jim je pa zahtevanje pismeuo predložilo, so se podp sali, ne vede, kaj so s tem zgubili. Že sedaj soseska živo čuti to nesrečo, ker še potrebne kurjave ni dobiti. Kar občini spada, je že vse boljše posekano ; tudi tam , kjer se do sedaj ni smelo sekati zavoljo škode in povodnji, je že vse odrto, tako da smo v nevarnosti, da plazovi nas zasujejo , kakor v Pli-beiku. Ljudje očitno nevoljo kažejo, saj so pa tudi primorani k temu. Bog daj, da bi se to drugače obrnilo in da bi boljši časi nastopili I Ia Celja („Kat. podp. društvo" —dva spreobrnjenca — volitev župana — slovesnosti o sreberui poroki.) Kakor se je v „Slov." naznanilo, obhajali smo dne 27. aprila prvi občni zbor novega „kat. podp. društva" v podporo
tiški, ravno tako vse šege, zvečer se skupno moli „roženkranc", potem gre vse spat in zjutraj zopet petelin vse na noge spravi. Pri marsikterem se pač že vsaj ženska mladimi začenja nositi gosposki, a to se v obče ne obrajta, ker skušnja uči, da predmeščanska dekleta z gosposkim klobukom iu z visokim „šinjonom", v kterem je polovico tujih las ali celo živinske dlake, niso ne za gospoda, ne za kmeta; zato take sosedje postrani gledajo in če se začno škrici okoli njih smukati, jih domači fantje kaj kmalu izbrišejo izmed deklet in ker navadno tudi go sposki popuste take „frajlice", ko so se jih dosti nagledali, ostanejo slednjič brez ženina. „Svoji k svojim" — to je pregovor predmeščana n tega se drži trdno kakor svoje vere.
Akoravno je tudi predmeščan zdaj mestu pridjan, se šteje vendar-le bolj med kmete tudi ima predmestje bolj vaščansko podobo. Zvečer se hladi in počiva od svojega dela vsa družina pred hišo, posli se skoro ne razločijo od domačih, podnevi pa vidiš manjše otroke igrati in pojati Be bose, gologlave, sploh oblečene kakor koli. Le toliko je razločka med njim in kmetom zunaj mesta, da je gospodar
iK^ Dalje v prilogi.
„foter", gospodinja „muter", če prav nimata nič otrok, sinovom se pa pravi „fantje", hčeram „dekleta", kakor na kmetih. Razen prvih dveh besedi se pa v hiši ne sliši nemščine, večina je še ne razumi ne, le kdor ima z gospodo veliko opraviti, je toliko zna, da jo govori kakor bi koso klepal. Vendar tudi slovenski jezik ni več ne lep ne čist, nemška kultura ga je že toliko spridila, da je tak, kakor jezik znane „Rešpehtarjeve kuharce" v „Brenceljnu". Na drugo stran je pa tudi čutiti in videti dobri ^ad slovenske literature, po predmestjih se pridno bero slovenski časniki in knjige in ker predmeščan in njegova družina rada občujeta z uarodnjaki, se ljulika nemčurske kulture tudi iu vidno trebi; vzlasti pri mladini je to čutiti. Sploh se prava domača omika tu čedalje bolj širi, zato tudi ni več takih pretepov, o kakor-šnili jc bilo nekdaj večkrat Blišati. Le tu pa tam se še pripeti kakemu sitnemu „škricu", da se mu včasih v pozni noči nekoliko domu posveti, pa tudi to le, če je tega kolikor toliko potreben ali če so svetilničarji sami nekoliko preveč razsvetljeni po vinu, pa imajo še zavoljo kacega dekleta posebno piko na nj.
Politične vere je predmeščan čisto narodner
(KiT
privatno dekliške šole za Celje in okolico pod vodstvom šolskih sester mariborskih. V društveni odbor so se izvolili sledeči gg.: J. Žičkar v načelnika, srenjski odb rn k Fr. Lipovšek v njegovega namestnika, g. Ferd. Majcen, mestni kapi. v tajnika, g. Fr. Ivrašovic, pozlatar v blagajnika in srenjski svetovalec Karol Šah vod bornika. Po želji občnega zbora je odbor g. okr. glavarja naprosil, naj udauost našega društva do presvitle ces. hiše presvitlerau cesarju naznani; enako je odbor po naročilu obču. zbora premil. knezoškofu izrekel prisičuo zahvalo za 10.000 gl., ktere so blagovolili odločiti za naše šolske sestre ter Njih prosil, da blagovolijo vsem udom in podpornikom društva pridobiti si apostolski blagoslov. — Društvo pridno napreduje; v celjskem mestu vsaj od začetka ni upati dosti pomoči; sedajšnji liberalni duh ni vgoden „samostanskim" šolam; tudi se ne spoljubi nekterim nunske šole pod pirati rekoč: da „s tem, če to šolo podpiramo, škodujemo svoji, mestni dekliški šolil" Naj jim bo. Toda škodilo menda ne bo mestu, če to liko zapuščenih in zanemarjenih deklet nune prevzamejo v oskrbljevanje. Zanimivo je tudi to, da je naša „Zill. Ztg." na vso sapo raz-trobila prepoved tega društva; ko pa par tednov pozneje vlada vendar društvo dovoli in se je obhajal že občni zbor društva — zdaj pa o tem vsem še vedno molči. Prav liberalno I Š enkrat naj opomnim, da redni ud,e plačajo na leto (najmanje) po 2 gold., ustauovniki pa enkrat za vselej (vsaj) 40 gold. Bratje naši, pod pirajte to blagodejno društvo z obilnim pristopom I —
Nedavno je bil v Celji v katoliško cerkev sprejet podpolkovnik in poveljnik 27. lovskega bataljona g. Herman van Akkeu, poprej protestant, rojen v Pragi. Danes — 10. majnika — pa se nam je pridružil g. Jurij Daniel, brivec v Celji, poprej v grško-iztočni cerkvi, rojen v Szentes-u na Ogerskem. Da za njima sledijo še drugi!
Pri včerajšnji volitvi celjskega župana je bil izvoljen zopet prejšnji župan g. dr. Ne-ckermann. Dobil je 14 glasov, 7 glasov pa g. Stepišnik in 2 dr. Iligersperger.
Le nekoliko besedic še o cesarskih slovesnostih v Celji in naši okol.ci. Slovesnosti so se začenjale na belo nedeljo, ko je čitalnica napravila „pevski večer" v vrtni sobani „pri zlatem levu". Velika sobana je bila napolnjena
Priloga „Slovencu" štev. 54
—	razveselili so nas 8 svojim prihodom naši sosedje iz Žalca, Laškega itd. — celjskih Nemcev pa si zastonj iskal po okusno okinčani sobani; čitalnični pevci, ki so se to pot prvo-jrat pokazali javno na odru, so rešili pošteno svojo čast. Gimnazijalno podporno društvo je prejelo 20 gld. kakor čisti znesek te veselice.
—	Nemci so napravili na predvečer slavnostnega dne v gledališči, ktero je bilo okinčano
štirskimi in nemčurskimi zastavami, svojo slovesnost v pomoč mestnim ubožčekom. Šmi-klavški hrib je ves žarel v ognji, na vrhu pa so Be daleč na okrog lesketale velike črke: F. J. E. Po gričih na okrog gorelo je mnogo kresov. Mesto se ni razsvetilo niti okinčalo svojih poslopij razen šolskega in gimn. poslo-
pja, tudi godba ni svirala. V cerkvi so Be obhajale oficijelne sv. maše; za temi se je pelo, govorilo in deklamovalo v nemškem, latinskem in slovenskem jeziku na gimnaziji — samo v v nemškem jeziku pa na mestuih šolah. Tudi okoličunska šola ui zaostala. Vsadila se je pred šolo cesarska lipa; vsak učitelj, vsaka šolska sestra, vsak učenec iu vsaka učeuka — so prinašali grudico, da lipico vsadijo. Popol dne pa so se vsi otroci peljali na prijazen hribček k načelniku šolskega sveta, gosp. Ka-rolu Šahu, kamor je pris o pozneje tudi še več drugih odličnih gostov. Otroci so veselo prepevali in rajali, učeuke deklamovale in pred uašale mične zgodbice iz življenja Nju veličanstev, kar je starega moža, ki se je veselice vdeleževal, tako očaralo, da so mu solzice veselja razigrale v očesih. —
Domače
novice.
V Ljubljan 15. maja (Zadnjega „Slovenca") nam je državni pravdnik konfisciral zarad kratke opazke o današnji pravdi naši pred porotnik'. Zoper to zasego se bomo pa pač pritožili — če treba do za Inje inštance. Za nekoliko odškodovanje častitih bralcev smo pridali danes prilogo.
(Zavolj zadnje konjiskacije) našega lista smo morali mnogo dopisov odložiti za prihod njič. Prosimo g. dopisnike potrpljenja, ker ga moramo mi z državnim pravdnikom tudi ve liko imeti.
(Darilo 10 cekinov) je dobil gospod F. Silvester, pek v Vipavi, za zvezek pobožnih iu domorodnih pesmi, ktere je dal lani na svitlo,
o cesarjevi Breberni poroki pa jih njemu poklonil.
(Prememba na gorenjski železnici.) Danes 15. t. m. se spremeni vožni red tako-le: Z Ljubljane odhajajo vlaki na Gorenjsko ob 3. uri 55 minut zjutraj, ob eni popoldne in ob pol sedmih zvečer; prihajajo pa v Ljubljano ob dveh in 35 minut ponoči, ob 8 uri 25 minut dopoldne in ob dveh iu 52 minut popoldne.
(Vabilo.) Ker se je na prvo vabilo pre-pičlo število družabnikov pri občnem zboru sešlo, preložilo se je zborovanje ua soboto 17. t. ra. zvečer. Častiti udje naj torej blagovolijo priti v obilnejšem številu omenjeni dan v čitalnično pevsko sobo.
Odbor „Glasbene Matice (V ljubljanski čitalnici) se pričenja zdaj zopet novo življi nje. Dobila je namreč novega gostilničarja gosp. Val. Grčarja, ki je bil že več let gostilničar pri Virantu. Ta je popreje zelo zapuščene prostore čitalnilnične restavracije okusno priredel, kuhinja in klet ste prav dobri, o tem smo se že sami prepričali. S tem je vstreženo tukajšnjim in unanjim narodnjakom, ker je čitalnica naravno zbirališče obojim in se ne bo treba več po drugih gostilnicah potikati, kar se je zadnji čas godilo. Toraj vzlasti svoje unanje znance iu prijatelje opom nimo na to premembo s pristavkom, da bota tudi vrt in kegljišče se kmalu odprla.
(Zbornici kupčijski in obrtnijski ljubljanski) je c. k. kupčijsko ministerstvo za njene potrebščine v sekočem letu dovolilo 3202 gld. 50 kr. in zaukazalo, da se ta znesek pobere od tistih, ki imajo v tej zbornici volilno pravico, in sicer tako, da se vsak davkovski goldinar za potrebščine naloži 5 kr. priklade.
(Obrtnijsko-pomočno društvo) im;i v nedeljo ob 11. uri v mestni dvorani svoj občni zbor.
(Naša deželna bolnišnica) je zopet v nekaterih oddelkih tako prepolnena, da morajo mnogim bolnikom na tleh postljati. Kako, da tistega barona Apfaltrerna, ki ima v deželnem zboru zmirom polna usta o velikih prostorijah bolnišničnih, nikoli ni v bolnišnico, da bi to videl?!
da je nemčurje pred njim kar strah. Redko kje dobiš še kterega omahljivca, ki sam nevé kaj je, in o volitvah potrebuje še posebnega dregljeja, da gre volit; še redkejši bo, ki voli nemčurje; tak je tujec ali so mu po nemčur-ski stranki roke tako zvezane, da si nič ne upa in ne more vkreuiti na narodno stran. Vsak pa, ki se kaj briga za to, kar se po svetu godi, je naroden in ker je večidel volileC 111. razreda, pomaga narodnim kandidatom o mestuih volitvah do Bijanje zmage; on je vzrok, da nemčurji v tem razredu ne morejo priti iz blamaže in morajo Bvojc kandidate nevoljene nazaj spraviti v omarico. Splošna poštenost in naroduost se pri nas ne daste ločiti druga od druge; predmeščau pa je pošten človek, zato je tudi naroden. Za rene-gatstvo ne daje veliko semena, čeravno se mar sikteri o volitvah tudi petuhne, vzlasti, če je v višem razredu. Tak je pa že kolikor toliko oblizujen po nemčurski kulturi, da se mu včasih v možganih meša in misli, da ga bo vrag vzel če bo Slovence volil.
Te so splošne lastnosti ljubljanskega pred meščana; med sabo pa se loči še v Šentpeter
čans, Poljanca, Krakovca in Trno ci; druga predmestja ne veljajo toliko, ker so premajhna. Krakovec in Trnovec sta imenitna zavoljo rib-štva in vrtnarstva, ona oskrbujeti mesto s lostnimi jedili in zelenjavami; z umetnostjo in pridnostjo pridelata na par krajcih zemlje toliko, da se človek kar čudi. Šentpeterčan n Poljanec pa le bolj skrbita za mesne jedi, zato je tu največ mesarjev. Po šegah in nošah sta prva in zadnja dva med sabo zelo različua, tudi po govorici se razločita. Prva dva sta še v obče bolj pridržala staro posebno nošo, zadnja dva pa v noši nimata nobene posebuosti več, V govorici imata Krakovec in Trnovec neko posebno napako, ki se nikjer ne nahaja, in ta je, da zgovarjata prvi in četrti padež ženskega spola enako, n. pr. „To je moja žena ali si videl moja žena?" Ta napaka je tako globoko vkoreninjena, da se je še celo bolj izobraženi ne morejo odvaditi (kakor n. pr mestni komisar ljubljanski). So še druge raz like med njimi, pa se nam ne zdč tako bist. vene, da bi jih tukaj nadrobneje pretresali (Dalje prih.)
Razne reči.
—	V Pešti je te dni cela rodbina Polja-kova, oče, mati, sin in dve hčeri, prestopila iz judovstva v katoliško vero slovesno, in kakor se sploh kaže, iz pravega prepričanja mnogim v spodbudo.
—	Koliko je stal slavnostni sprevodna Dunaju? O tem je dotični odbor mestni v zadnji seji poročal, in po tem je stroškov bilo 6G.607 gl., prihodkov pa 77.709 Slavnostni sprevod sam je veljal G0.107 gld., medalije. in adrese 6500 gld. Ostatek 11.162 gld. ima se naložiti za častne dari za umetnike , kteri so vdeleževali se pri sprevodu. Razun Makarta sta častuo meščanstvo na Dunaju dobila še Streit in Vagner. Dunajčanje že znajo obračati vse tako, da jim nese!
—	V Belovaru so 4. t. m. slovesno pokopali truplo skromnega, toda iskrenega lir-skega pesnika, kteri je i nas Slovence čestokrat navduševal ter mnoge navdušuje po svojih živih pesmicah in milih napevih, in to je rajnki Ferd o Rusan. Rojen 1. 1810 v Kloštru Po-dravini, odgojen v Sesvetali, v Belovaru, je služil vojak v Lombardiji in Veneciji, kjer se je vrl i navzel poezije talijanske, in oboldl, skoro do cela oglušel, je kot vojaški poročnik v pokoju vedno gojil pevsko umetnost hrvaško do smrti svoje. Pesmi njegove so nektere prišle na svetlo po „Narodnih uovinah", po Da-
niči Ilirski, in Be naglo razširile i med Slovence, na pr.: „Liepa moja rodna Podravino", „Složno, složno, bračo mila", Brod nek čuti udarca'', Nosim zdravu mišicu", II ovako il onako", Staute bure i oluje itd." Bodi mu blag ppominj na vzajemnost slovansko I
— Dalmacija. Za škofa v K o t o r u je na mestu ranjkega Mark.ča imenovan pomočili biškup dr. K. Forlani, kteri je bil nedavno poslanik papežev v Bosni in Hercegovini. — Dne 24. aprila je „Matica Dalmatinska" v Zadru imela svojo glavno skupščino, iu pri tej je tajnik N e k i č v izvdstji o društvenem delovanji 1. 1678 povedal sicer, da je Matica tisto leto spravila na svetlo samo dve knjižici t. j. Narodno Pjesmarico pa Koledar, ali — da narod društvene knjige rad prebira, kar je dobro znamenje, da j;h razume in da se prijemajo mu srca. To je tolažljivo, in v tem oziru bolje, da se napreduje polagoma pa z narodom in stanovitno. Kar narod povžije, to mu koristi. Razun tega je omenil, da jih je premalo, kteri bi zuali dobro ljudstvu pisati, in da mladina po dovršenih srednjih šolah zna grški, latinski, tuje jezike, ne zna pa ali vse premalo materinski, za kar naj bi skrbeli in odgovarjali v to po stavljeni učitelji!
Poslanica,
Odgovor Juretu Cvajnarju, Martinu Košenini in Blažu Mraku iz Preške fare na .Poslano" v „Slov. Narodu" št. 106 od 9. t. m.
Pač pravo je zadel gosp. Nikolaj Jamnik, ko je v svojem zadnjem „Poslanem" v istem listu trdil, da so v Preški fari nekteri, ki spravljajo naš lepi kraj pred svetom v slabo ime; če bi za to svojo trditev ne bil imel nobenih drugih dokazov, je eden najsijajne ših ravno Vaše „Poslano", na ktero morava kot poštena človeka v brambo tako surovo in po krivici napadenega velečastitega župnika gosp L. Aleša in za konstatiranje resnice pred svetom — to-le odgovoriti.
Nerazumljivo se nam zdi že to, kako da Vaša zlobnost loti se gosp. župnika, ki vendar pri Vaši praski z gosp. Nikolajem Jamnikom imajo toliko opraviti, kakor Pilat v „veri". Kako li pritaknete njih k temu? Če se dd to s čem razložiti, je morda edino to-le. Pes, kteremu stopiš na rep, šavsa na vse kraje okoli sebe in popade, kar more doseči z zobmi, če je to prav čisto nedolžna noga. To je tudi pri Vas, vsaj pri dveh, ktera naj bi rajše svoja nadepolna mladiča bolje strahovala, da bi potem ta ne morala tako mlada že samotnih sob v Križankih od znotraj ogledavati, in zakaj? To povč sodnijska obravnava od 7. t. m., o kteri se je pokazalo, kako treba bi re3 bilo poredne fantaline in njihove vrle odgnjitelje položiti tje, kamor take pokladajo, n. pr. ua na Ogerskem neki še zdaj. Ali je mar čast za občino, če se mladiči njenih zastopnikov devljejo pod ključ, kaj ? In to se jim godi zavoljo surovosti proti gospod župniku, o ka koršnih ni daleč in na široko nč slišati, le naših „možakov' nadepolna mladež se ž nj mi odlikuje I
Kdor je tako hudoben, mu tudi za resnico nič ni. Zato Vi trdite, da naš obče spoštovani vrli gosp. župnik za cerkev n.č ne store, čeravno je na leto po 8 do 10 „ofrov". To je očitna laž ua obojno stran, vsak človek vč, da so „ofri" navadno le po štirje, potem vča-Bih še eden za gosp. kaplana, kterega nado-mestujejo zdaj gosp. Josip Marinko; le enkrat je bi še eden za šmnaštra, Vaši ga dobrega Bvetovalca. Kaki so ti „ofri", kaže resnica, da
je takrat izdal ves G — rcci celih šest novih krajcarjev, od kterih je dal mežnar 4, ministranta pa vsak po enega. Kako morete o tem napadati gosp. župnika, ko Vam mora vendar dobro znano biti, da pri „ofrih" nabrani denar preštevajo cerkveni ključarji in se potem zapisuje v knjigo cerkvenih računov, kteri se slednjič podajajo v pregled in potrjenje ško-fijstvu!
Prav tako zlobno je natolcevanje gospoda župnika, da za cerkev nič ne storč. Vedno in in vedno se uapravlja in popravlja, kar treba in kar se more, prič o tem je zadosti. Ali naj pa morda gosp. župnik nam iz lastnega premoženja ozaljšajo cerkev, da bo taku, kakoršna je n. pr. šenklavška v Ljubljani? Tega menda vendar ne bo nobeden pametni človek o njih zahteval, da bi prvič imeli potrpljenje s takimi ljudmi, kakor ste Vi, drugič pa nam še cerkev na svoje stroške vzdržavali.
Se bolj nesramna je daljna Vaša trditev, namreč ta, da gospod župnik v devetih letih niso nič novega napravili pri cerkvi. Kaj pa 4 veliki novi zvonovi, tako lepo vbrani, da jih daleč okrog ni takih ? Res, da jih niso gosp. župnik sami plačali, tega še celo ljudje tako kratke pameti ne bodo zahtevali, kakor ste Vi trije junaci, a velika zasluga je že to, da so jih oskrbeli ter potem z velikim trudom nabirali denar, da so jih plačali; in ker se je denar prepočasi skup stekal, vzeli so znesek za zadnji obrok na svoj račun na posodo pri ranjcem gosp. Jamniku , po domače Tosuiku, kteremu so ga potem vračali v mesi čnih obrokih.
Slednjič dolžite gospoda župnika, da sedeže v cerkvenih stoleh Vam jem'jo in potem drugim prodajajo. Kar je nama in veliko drugim znano, imajo gosp. župnik skrbeti za to, da se v cerkvi ne daje pohujšanje ; kdor to dela, ni za cerkev, toraj imajo gospod župnik popolnoma prav, če takim ljudem, ki motijo božjo službo, sedeže jemljo in jih dajo pobožnim, vendar se to ne zgodi nikdar brez tega, da bi prvi kupci ne dobili svojega denarja nazaj.
V	vsem napadu je pa vendar-le ena resnica in ta je: če se pridrvi kak umazan klo-bučarski fantalin k gospodu župniku na dom ter tam surovo razsaja, da ga potisnejo skoz vrata, kar sme storiti vsak človek na svojem domu; vendar se to še nikdar ni zgodilo tako, da bi se bila zapodenemu kri cedila po obrazu, kakor Vi trije tiči trdite; gospod župnik pri tem le še premehko ravnajo s pobalini, marsikdo drugi bi ravnal drugače.
To je najin odgovor, ker se nama je zarad resnice potreben zdel. Velečastitemu gospodu župniku pa bi svetovala, naj takim ljudem za-maše usta po sodniji, k čemer imajo zdaj menda dosti vzroka.
V	Preski 10. maja 1879.
v
Joža Jarc, Andrej Zerovnik, cerkvena ključarja.
Umrli so:
Od 10. do 13. maja. Julij Gottlieb, pen«, ritmaj. 52 1., vsled samomora. Marjeta Sadnikcr, krama-rica 74 1., za srčno napako. Rudolf Bambič, dnin. o. 21 d., vsled slabosti. Jožefa Zaje, mcs. o. 4 1., za davieo. Marija Kenko, del. 36 1., za jetiko.
Loterijske številke 10. maja. Na Dunaju: 40, 73, 71, 76, 82. V Gradcu: 56, 80, 60, 5, 52.
Telegraflcnr denarne cene 11 maja Papirna renta 66.66 — Breberna r-inu 67.16 -Zlata renta 78 96 — 1860letno državno posojilo 124 25
Uankin« »kolje 832 — Kreditne akcije 260.--Loodot.
117.53 — — Oes. kr. cekini 6.64. — 20-fraikov 9.36
Dcimratven« rene 13. maja.
Državni fondi. 6'/. avstrijska papirna renta . .
5'/, renta v srebru.....
4% renta v zlatu (davka prosta)
Srečke (loči) 1854. I.....
„ „ 1860. 1.. celi. . . „ „ 1860. 1., potnike Premijski listi 1864. 1., . . . ,
Zemljiščine odveznice. Štajarske po 6°/, . ......
Kraujske, koroške iu primorske po
Ogerske po 6*/,......
HrvaŠke iu slavonsko po 6'/, , . Bedmograške po 6", .... Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.....
Unionske banke ... . .
Kreditne akcije......
Nižoavstr. eskomptne družbe . . Anglo-avstr. banke ..... Srečke (losi).
po 100 gld. a.

Kreditne Tržaške it
BndeuBke
Salmove
Palffi-jeve
Clary-jeve
8t. GenoiB
Windischfrätz-ove
Waldstein-ove
100
50	„
40	gld.
40	„
40	„
40	,.
40	„ 20 40
k.
h «i ii
Srebro iu zlato.
Oes. cekini . Napoleousd'or
Denar. 66.65 67.15 78.95 115.— 123 -129.-161.70
99.60 93 — 86 -87.-80,-
807.-77.— 257.— 770.-112.76
172.60 120.-91.— 38.60 47.25 36-37 50 38.25 34.76 33 75
6.63 9.36
Blago 66.10 66.60 77.35 115.16 1211.50 129.60 1U2.10
100.60 95,— 86 60 88.-80.60
809 -77.26 267.20 780 — 113 -
173 60 121.— 63.-38.60 48,— 36.60 38 — 38.75 34.26 34.26
5.64 9.36
p r 1
avstrijskem cesarji,
(Gasthof zum Kaiser vod Oesterreich.)
Sv. 1'etra cesta dtev. 5, blizu postaje južne železnice,
je notranjo popolnem novo in okusno pripravljena, in priporoča svoje sobe po nizki ceni p. u. slav. potovalnemu občinstvu, sosebno prečastiti duhovščini za mnogobrojni obisk.	(2)
Restavracija je dobro oskrbljena, izvrstno
dolenjsko vino, dobro Auerjevu pivo, ceno kosilo iu VCCCrja je slav. občinstvu ua razpolaganje.
¿gsGSOSOsasoeoaosOSOac
Unija krojačev
na kongresnem trgu Štev. 7 v hiši banke „Slovenije",
priporoča se p. n. občinstvu in posebno čast. duhovščini za izdelovanje
obleke za gospode,
ter obeta jako fino delo, najmodernejšo fagono in cenó računanje.
Veliko vsakovrstnega blaga Jo zmirom v zalogi.	(2)
Vdano podpisani se zahvaljuje dozdajnim svojim p. n. gostom, za mnogobrojno obiskovanje njegove goBtilne pri Virantu (Sternwarte), ktero jo imel enajst lotv najemu.
Vsem tem, kakor tudi p. n. slavnemu občinstvu in osobito prečastiti duhovščini naznanjam, da sem z današnjim dnevom odprl
restavracijo v ljubljanski čitalnici.
Tu se bode dobivalo dobro in CBnO kosilo in večerja, izvrstno dolensko in viselsko vino, pravi kraški teran in Kozler-jevo carsko pivo.
Na novo opravljeni vrt, kakor tudi keglišče, je si. občinstvu na razpolaganje.
Prevzel je tudi kavarno v gorenjih prostorih čitalničnih.
Za mnogobrojno obiskovanje svoje gostilne prosi z vsem spoštovanjem
fl>	Valentin Grčar,
gostilničar.
V Ljubljani, 14. maja 1879.

dajate in odgovorni vrednik Filip Haderap.
J. laiovi naslniki v Ljubljani.