gvn'mnwm!l!!M!i'inv!fi!mr!nrmHmnmmnmiiir. I Posam. štev. Din -'75, i g četrtkova in sobotna 1 | številka Din 1.50 1 »TABOR*, izhaja vsak dan, razven §|j g nedelj in praznikov, ob 18. uri z =5 p datumom nadednjesra dne. Stane =2 p mesečno po pošti 10 Din, za ino* S ze.nstvo 18 Din, dostavljen na dom == jS 11*50 Din, na izkaznice 10 Din. Si 1 ..NARODNI LIST" (četrtkova Itev. = p „Tabora“) sc naroča kot tednik 2“ s in stane mesečno 2 Din, četrt- =£ letno 6 Din, polletno 12 Din, =5 =r.. ..celoletno 22 50 Din ^ ||§ g Karolin# se plačuje v n&prej. == oeitnina (NARODNI LIST) ^ ^rmmnnMnnmiinmiinnimfmimrTrmnmmmnTinT?^ ’ | Posam. štev. Din -'75, j | četrtkova in sobotna | številka Din 1*50 g UREDNIŠTVO .Tabora" in »Na-~= rodnega lista" je v Mariboru, Jur* jjjs čičeva ulica 4, I. nadstropje. — =g Telefon interurban štev. 576. *— =S - Rokopisi se ne vračajo. •-=» S j|| UPRAVA je v Jurčičevi uli at. 4* |g pritličje desno. — Telefon št. 24. = SHS poštno-ček. račun za .Tabor* g| 11.787, za »Narodni list* 12-853. __ 1 naročila brez denarja se ne 1 == orira, Inseratne cene po dogovoru« ||[ iHHiiiininraiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiflditiiiiniimiHiiiiiHHii Lelo: 119 (5). Maribor, četrtek 28. decembra 1922. Stev: 292 (33), Veliki župan za mariborsko oblast imenovan. - Maribor, 27. decembra: Iz Beo- stranke za ustanovitev mariborske o-fifrada smo sprejeli vest, da je imeno- blasti. Stranka pričakuje od velikega 1-’an za velikega župana v Mariboru župana, da bo kot uradnik in predstavi dr. Sajovic. Imenovanje se je izvršilo tel j države vedno zasledoval ljudske bi sporazuma z demokratsko sitran- koristi in napredek naroda ter se s bo. lIi*. Sajovic, po poklicu odvetnik, vsemi silami posvetili ureditvi miari-J0 znan kot ^ustanovitelj radikalne barske oblasti. Ves narod pa iskreno stranke v Slovendoi.^ Pozdravljamo čestita narodnemu posla/neu dr. Ku-•jmenovanje brez ozira na osebo kot kavču k temu uspehu im ■zmagi njegove Končno zmago dolgotrajne borbe dem. ideje, za katero ee je vedno boril. v . —'• ]i fe podpisal ukaz o imenovanju ter o svojih' pripravah' za volitve y velikih županov. svojem resoru in o namestitvi uradni B e o g r a d. 27. decembra. (Izv.) Vq- šiva. Minister saobračaja je zahteval arini radikalni ministri so imeli vče- večje kradite. Miniister socialne poditi-raj zvečer sestanek, na katerem so se- ke je poročal o spremembah o stano-stavili definitivno listo velikih župa- vonjskeon zalkonu, 'la naj bi stopil vve-T>°*‘ P?. ®®ji, že pozno zvečer, je Ijavo s 1. januarjem 1923. Daljša raz- ori0 predložil listo kralju v podpis, prava se je vodila tudi o premestitvi tozadevni ukaz izide že jutri. . , ... uradmoštra. Trinajsta plača uradništva. •Ir _ , .____________________ ^ J —* Kf «***"*• Ui "UUlO VfO, Beograd, 26. dec. Urednik »Poli-" Francija za pomoč Avstriji. tike« j© bil danes pri novem finančnem Pariz, 26. decembra. Vlada je ministru Sto.iadiimoivicu, ki m,u je med predložila zbornici zakonski načrt gle-drugim izjav*!, da ne more pristati na do garancij za avstrijsko posojilo, ki izplačilo trinajste mesečne plače n- se je sklenilo na konferenci v Ženevi raarustvu, ker — nima za to potrebne- dne 4. oktobra 1922. ga oenarja. Izplačilo trinajste plače, kakor sploh povišanje uradniških prejemkov bo mogoče še le ipotem, ko bodo uvedeni novi davki. Iz seje ministrskega sveta. ttv . . v.u i scucilu. utsmuntK, .rragv »*. B« naj 0.00to, žigosane krone 0.0076, Budimpešta 0.2275, Varšava 0.03, Sofija BORZA. - CuriK, 27. decembra. (Izv.) Pred-iborza. Pariz 38.92, Zagreb 1.40, London 24.51, Berlin 0.07 sedem oemintk, Praga to referirali: minister Niučič o zunanji Politični situaciji, min. Miiorad Vuji-c‘ič o notranjem političnem položaju 3.60, Bukarešta 3.10. Pričetek volilnega gibanja v mariborski ob lasti. — Dr. Kukovec v ptujskem okraju. Kmetje za skupen nastop naprednih strank, V torek, dne 26. t. m. se je podal ptujski okraj v bodoče napredni kme-v°dja demokratske stranke dr. Kuko- olei poslanec, ki je kmetijski veščak •''ec v ptujski dkraj ter je imel dopol- in jpozna svoj okraj. r116 ob 10. uri važen sestanek zaupni- Glede volitev stojijo odločno na ri? v Ptuju. Na sestanku je poročal o stališču, da morajo zlasti na kmetih VoV ^ s^ua°iji ter o smernicah za vsi naprednjaki iti skupno v boj proti VaP ?• storili so se važni sklepi radi vsem sovražnikom napredka in ljud-°hlnih priprav v ptujskem okraju. skih koriBtd. Zato pozivajo vse na- •. Popoldne ob 14. uri se je vršil velik predne strank« v Sloveniji, da se slo-p,Vrli ljudski shod v Polenšaifcu pri žilo pri teh volitvah za eno napredno «>ju. Dr. Kukovec je obširno poročal kandidatno listo. ® Položaju ter o volit vali. Dokazal je Svojemu odličnemu poslancu dr. lotrebo skupnega nastopa naprednih Kukovcu izrekajo svojo globoko zah-■‘ank, ker bomo sicer Slovenci prišli vaio za to, da je proti vsem napadom bolj razcepljeni nego smo bili dose- neustrašeno branil pravice prebivalcev u J, v Beograd ter bomo tem bolj igra- v mariborski pokrajini in izjavljajo, a X skrank. da ga bodo v tem njegovem delu do Kirpjt ■ ve’lko pozornostjo so »brani konca podpirali. Ponosni so na delo-voČin'e,-i:me^ katerimi so bili v veliki vanjo tega svojega poslanca v narodni ke. Posl ž*- ®am08h)3ne kmečke stran- škupščiini, mod narodom in kraljevski soglasno Sa!v^"??ova i®vajapja ter jim vladi, ikjor si je zaradi svoje praviotno-di sprejet^ ***' Soglasno je bila tu- sti nasproti siromakom cole države naslednja3- 150 'burnem, zborovanju pridobil nevenljivo zasluge. ... Odločno olisojajo gonjo nekih' Ijub- R E S O L TJ r T T A - •• r11"' 1 j antskih' politikov in časopisov proti Na shodu na p ustanovitvi posebne mariborske obja- rovaioi pozdravi' zbrani abo- sti ter zahtevajo takojšnje imenovanje skupščine ker 'la3°- ^^uet narodne velikega župana in skorajšnji razpis solmi -m ^ izkazala nespo- ^itov v oblastno skupščino in tudi v da bomo volili v bSbjc dedo‘ srezke skupščine, taike k-jrndidmte i ^ Poslance le Pozdravljajo ustanovitev politične-klerikaih/mi in za ° doWi ^ društva »Napredne kmečka-obrtne Uiih zakonov zn dr/™^einibo temelj- znvjzc«, kaltora naj posveti svoje-delo hro krneti iske in olirtnn^1^ 5581 do‘ f?ospodn«^ko zanemarjenemu prebival-ZnlMnc inin r,,-1 delavsko stvu mariborske oblasti. Kot glavno lega narod n * ??. , 1 nabredek ce- nalogo te zveze smatramo boj za samo- lijo, da zastopa nas upravo y, ntariiborski oblaeti kt »rezih. V znamenju volilnih gesel. ■-Ihi'Maribor, 26. dec. (V našem jaVnetm življenju se opaža nervoznost. Stojimo pa-ed novimi volit vami in stranke izdajajo na narod proglase, v katerih naznanjajo gesla ali parole za bodoče volitve. Proglas (manifest) klerikalne stranke je sicer precej obširen, bistveno pa ne pove dru-zega, kakor to, kar dan za dinean čita-mo v klerikalnih listih: proti edinstvu države, za plemenski separatizem in za nadvlado klerikalizma, v Sloveniji, Tudi gospodje okoli »Sloveniškega Naa-oda«, ki si nadevajo ime »Jngotslo-venske za jedmee«, so že prav mogočno naznanili svojo "volilno parolo: »za revizijo ustave! Za plemenske pokrajine! Za združeno Slovenijo!« In milost-prip-. i. ,,i : ;■ M- ;.V&Av3 Politične vesti« * Demokratska stranka v ski oblasti j« omela minoilo soboto m! iloriboru svojo načelstveno sejo. so prekmurski člani načelstva bali eaJ držani, se vrši v nekaj dneh1 v Murekii Soboti posebna konforemca. \V; seji' jed podali dir. Kukovec obširno poročilo « položaju in poda! smernice za sta®ščq stranke pri predstojeoib volitvah1. -3 Sklenilo se je več važnih ukrepov gleJj de volilnih priprav. Iz poročil, ki so* jih' podali elani načelstva iz svojih! okra.je v, je razvidno, da ,v, somdsljeni-kih vseh naprednih strank zlasti mA deželi prevladuje zahteva po tesnil združi/tvi in enotnem volilnem nastopu! vseh naprednih narodnih elementov, ki se priznavajo k narodnemu, edrn-stvu. Ukaz o imenovanju velikih županov ho menda izšel 1. jan. 1923. Skoro' vsi veliki župani bedo radikalci. Komunisti snujejo novo delavsko stranko. Beograjske »Novosti« prinašajo izjavo odličnega predstavnika ko-’ munistione stranko glede bodočih volitev: Stojimo pred osnovanjem nov®' delavske stranke. Zgodi se to v par; dneh. Delavsko ljudstvo splošno zahteva osnovan je take stranke in ni res, da obstoje v tem vprašanju v komunističnih viistah nesoglasja. Alfi lno stranka v volitvah nastopila aili ne, še ni gotovo. Mogoče je, da bo reakcija udeležbo komunistov na volitvah onemogočila. * Volilni manifest klerikalne stranke. Vseh 28 poslancev klerikalne stranke je podpisalo in izdalo na narod manifest, ki se izreka za plemensko avtonomijo. Zlasti obširno se l>avi manifest z verskimi vprašanji, vprašanjem solstva, samostamiov iitd. Obtožuje Ho-vatski blok, da ni prišel v Beograd se borit za hrvatsko stališče v vprašanju ureditve države tor da je z abstinenco omogočil izglašanje vidovdanske ustava ter zakonov, ki so z ustavo z zvezi. Stran ’ * Radikalci ter Hrvatska in Slove- nija. Iz Beograda. S0 poroča., cla je radikalna stranka sklepala o tern, kje Veki kandidira »mihfetra-krajana« Su- »TABOK« ?«NAlfoT5NI LtST»y. Maribor, 28. decembra 1922.' pila in dr. Zupaniča. Čuje se, da bi Surpilo kandidira] 'kot. nosilec radikalne liste na Hrvatskem, dr. Zupanič pa v Sloveniji, d asi radikalci nikjer ne računajo na zmago in se hočejo s tem samo afirmirati. * Edinstvo v radikalni stranki? — Basi se na zunaj trdi, da vlada v radikalni stranki sloga in da so poravnajta nesoglasja med Protičem in PaSi-pom, sodijo poznavalci razmer drugače. V posameznih okrožjih so javljajo famhdei jozni, ljudje, ki se ne nameravajo pokoriti strankini disciplini in nooejo četudi š posebnimi kandidatni-pii listami — postati poslanci. V radikalnih. vrstah vlada zato .velika skrb, da bi take .posebne liste vzele stranki .veliko glasov in. že tuhtajo o sredstvih, kako bj take liste z nasiljem onemogočili. Tudi jim Zadaja mnogo skrbi gibanje za. ustanovitev »Velikosrbske Stranke«. Vse to je razlog, da.se radikalna' stranka še ni odločila za volilno parolo. Ako bo po PaSičevem, ho ta parola,: obramba vidovdanske ustave. — $£er pa Protid stoji odločno na stališču revizije ustavo, slutijo nekateri, da bi P roti 6 v tem slučaju izstopil iz stranke, kar bi pomenilo njen razcep. * Člani bivše črnogorske dinastije sp presede v našo državo. Kakor poroča. beograjska »Tribuna«, se namerava bivša, črnogorska kraljica Milena s svojo o!) i tel j o . preseliti za stalno v našo državo. Kraljica Milena pride te dni v Beograd, , da uredi vprašanje dedspine in imetja bivšega kralja Nikole.. Ako so te vesti resnične, potem je bivša črnogorska dinastija. popolnoma spremenila svojo taktiko, kar bo koristilo ;ne le dinastiji kot taki, amipak tudi konsolidaciji naših razmer, osobito U Črni gori. Hud udarec bi pomenilo to tudi za, Italijane, ki bi tako izgubili vsako madaljno oporo v rovarjenju za črnogorsko neodvisnost. *' Grčija ?n mala antanta. Angleški listi ponovno poročajo, da je med dr. Niučičem in Venizeilosom na zadnjem sestanku bil dosežen načelni sporazum ca vstop Grčije v malo antanto. Po lausannski. konferenci bi se imel vršiti v Beogradu sestanek dr. Beneša, dr. Ninčjča, Buča in Venizelosa. * Za, varstvo češkoslovaške države 6e zliaisti proti nemškemu iredentizmu rimi jejo po celi' Češkoslovaški brambne organizacije lrot narodna obrana, •h * Z .-lausannste konference. Glede vprašanja morskih ožin se je na mi-' !pb\mi : konfmcnci v Lausanni končno Hbšdgol. skoro popoln sporazum. Manj-, Krnsko vprašanje v Tnrčiji na še vedno taci ha starem mestu, kor Turki vztrajajo na svojem1 stališču glede vojaške .obveznosti za Kristjane. Ruski delegat jčjčpriin je izjavil, da ne ho podpisal nobene v .Lausannj sklenjene' pogodbe. Pristopajte k CMD! Delovanje nevidno majhnih rastlinskih bitij v cjc-■■' spodinsstvu.* — Božičnica obmejne šole pri Sv. Buhu na Ostrem vrhu je v nedeljo 17. t. m. prav dobro uspela. Izborni aranžma domačega učiteljstva in krasne dekoracije arhitekta, ruskega kapitana g. Gnmolkova so presenetile ljud- stvo, ki je do zadnjega kotička napol- nilo v pravi raj spremenjen o m magično razsvetljeno učilnico šolskega odra. Marsikatero oko se je solzilo ob navdušenih nastopih otrok in milem petju lepih božičnih pesmic. Med 3-glasno zborovo pevsko točko »Sveta noč...« se je’ odprla .zavesa: božično drevo v lesketajočem blišču, angeljčki in mali Božiček je obdaroval 129 šolar-čkov z obleko, perilom, šolskimi potrebščinami in bonbončki. Prav gim-ljiv utis je napravil na vse navzoče prizor, ko je vsa mladina obmejne šole pred, božičnim drevesom obljubila neomajno zvestobo, 1 jubozen in vdanost kralju in domovini ter v proslavo rojstnega dne Nje g. Velič. kralja vzklikala in zapela »Bože pravde« in več drugih domorodnih pesmic. Sledila je pogostitev vse šolske mladine s čajem in pecivom. Bil je najlepši dan, ki so ga doživeli! Pridobljena so srca otrok in starišev tu-in onstran meje! 2al, f Ce se nam Kvarijo sadje, sadni iz-Selk-i, povrtnino in dinga jedila, srno Vsajeni pripisovati to kvarjenje večjemu, ali manjšemu vphvu zraka, vlage irt toplote. Dandanes pa vemo z gotovostjo, da je kvarjenje raznih v gospodinjstvu se nahajajočih in prebrani- služečih predmetov delo nevidno majhnih, najenostavnejših, [po večini enostaničnih rastlinskih bitij, ki jih imenujemo glivice, bakterije. in bacile. Ta bitja se razmnožujejo z deljenjem, s cimicami in s trosi ne-lizmcjmo hotno, pod primernim vplivom zraka, vlage in toplote. Ker so ti trosi neznansko majhni in lahki, plavajo tudi v zraku in jih prenaša že najmanjši prepih. ■ V zraku, v vodi in zemlji se nahaja nebroj najraznovrstnejših nevidno *) Te dni slavimo stoletnico velikega francoskega učenjaka Jeana Loui- sa Pasteurja, ki mu gre zasluga, da je odkril ta majhna bitja in dokazal nji-hzi. nejso podlago, da I®f^OTistao delova- ” * “ . KOTISIUO UC1UV- roma umno, nan- n.,e g majhnih, za jlivic ali baktoM. i'K.aDor, 26. decftiubta IŠ22. , »Tli, t murmatmmm »TABOR« («NABODNi Porajanja s tvrdko bratje Steomber-gerr v Zgornji Bjsk-ici radi električne raasvetljave mestne občine bodo kmalu definitivno zaključena. Tozadevni na-bo v prihodnjih dneh izgotovi jen, v. žunan kočo v. najkrajšem času stolici iaven škod in ob tej priliki me ®anom predložiti končni projekt. Iz Konjic: Zadnje dni je pobegnil iz ^Poipv tuk. okr. sodišča na 4 mesece togega zapora obsojeni nevarni go-fcf Jurij Ma-lee, roj. 1878 v Padeškem ton (okr. Konjice). On ima svojo žeto v Lančivasi pri Ptuju, a sam se klati vedno v okrajih Maribor, Ptuj, Valje in Konjice, ter se izdaja ped različnimi imeni kot premožen lesni tr-Sovec in kmet, ter si pusti na prodaj tonu jena drva z večjimi svotami zadati. V tekočem tednu se je klatila 23 |lav broječa ciganska tolpa Rajhart iz •Krope po tukajšnjem ekraiu okoli, ter 2 ciganki osleparile razen drugih toii etanovnico Marijo Pasero iz Be, *iu® za 400 K denarja in različne oble-v vrednosti 800 K in sicer pri »šla-ganju« kart. Cigaaike je orož. zasledovalo, aretiralo in oddalo sodišču, Is Marenberga nam poroča šolsiko Vodstvo, da je dne 1. decembra vihrala "Qbojnica ne le na sodniji, ampak tudi ■ V ^ šolskem poslopju. V' 2idanmost. Pred tremi leti je bila ■''-da družina. Matek v Sv. Jurju pri 'Wju, obstoječa iz 2 žensk in jednega ploskega, jamar j ena in oropana,. Aretiran je bil takrat neki Sankovič ^astnika, ki pa ni hotel izdati svo-to Pomagačev. Sedaj je v zaporu hudo - -.C ^er Pred smrtjo izdal nekega orciča in Aliča, oba iz Hrastnika, ki Ja Pila soudeležena pri tem umoru, se občine Suhadol, Siga in Sv. Jurij >. “ila ogrožene od tatvin in napadov, } sta jih najbrž izvršila ta dva zlo-Piea. Obravnava bo gotovo razjasnila ® slutnje. Oba sta že v celjskih zapo-Pu. Osumljena sta tudi tatvine 66 m 'bakrenih žic na progi Sevnica—Kikelj. Loka. Na Silvestrov večer priredi 'aš dramatični odsek šafloigro »Trije -ički«, ter vabimo vse, da se obilo ude-;e in podpirajo nas novi odsek. i Ptujske vesti. Rudi Frank. Dne 14. t. m. smo v Sv. Lovrencu na Dravskem ». lJU ,»b uoranen, groba naiega :iub-Jer.egjj sokolskega braca Radia Izro-‘h snro zemlji mlado Setev, ki je ni to-«alo sama, oač ;»» iofa morilče-1 a ,S;a> še 'le dva.'set jel in to je moral »•««. **sti kot »»“lev sokolskega mišljenja Bil je Stran &, II)* ar ja, XS. aprila, 30. maja, 11. julija, 22, avgusta, 3. oktobra, 21. novembra. B. Za sodna okraj rogaški: 1. V gostilni »Pri pošti« v Rogatcu od 9. do 12. ure predpoldne v četrtek, dne 25. januarja, 8. marca, 19. aprila, 31. maja, 5. julija, 9. avgusta, 13. septembra, 25. oktobra, 13. decembra. 2. V občinski .pisarni Zdravilišča Rogaška Slatina z začetkom ob 8. uri predpoldne: v petek dne 26. januarja, 9. marca, 20. aprila, 1. junija, 6. julija, 10. avgusta, 14. sep tembra, 26. oktobra in 14. decembra. C. Za sodnf okraj ptujski so uradni dnevi vsako sredo in petek od 9. do 12. ure predpoldne. Ako pa je eden teh dne-vov praznik, se sprejemajo stranke prihodnji dan. Da ima prebivalstvo priliko sporočiti svoje želje vodi ji okr. glavarstva osebno, je isti strankam na razpolago oh sredah in petkih od 11. do 12. ure predpoldne v Ptuju, ter na o-nih gori označenih uradnih dnevih, kateri so debelo tiskani. izmed najvzornejših bratov na- ®ajr hiočgjj _______i ..»t; c«( * Ssa_____________ Jga sokolskega odseka, odločen in An. Strahopetnega dvoma in ušn. ni poznal. S svojo dušo in se je približeval od dneva do sokolskemu evangeliju. V njem jj. bilo vkoreninjeno trdno prepriča-3 da gre v boj za 'pravico in pošte-in. pri tem ga je podpirala vera ^.^tno moč, bratska ljubezen in upa-$3 da bo razprostrl tudi v Lovrencu -°1 svoja krila do popolne zanage. | ga je klicala sokolska dolžnost in ^tolina, povsod ja bol prvi na me-■ Yejikega dela se ni bal! Bil je prsteh ve^ao Povdarjal, da nam je jo +a lastnega krova in nas vspodhu-hjs bodril: Naše roke so žuljave in J6n.e napornega deda! Sami moramo j8ti in kar borno naredili, to bo naše, a« Ponos in živa slika drugim, da (jv0?? spoli! Lepi in junaški so bili. ----------------- _ — ^ °h načrti, predragi Rudi! — In ker bo, češ, da sem jaz uplival pri mestni ^J^eli naši sovražniki v Tebi enega občini, da trgovci ne smejo pred vrati dela^ih, ker so vedeli, kako marljiv 'razstaviti svojega blaga. Da je to na-si bil na našem sokolskem po- vodna podla _lai^ in obrekovanje, kaže r^0 80 60 zaro^ih proti Tebi in Ti jasno dovolj članek v predzadnjem &]>> x rano. ki je zahtevala prerano »Taboru« (seveda »Straža« ga gotovo Sokol si padel, predragi Ru-| ne bode prinesla), poslan od Trgovsk. gremija, ki razjasnuje zadevo. V nekem drugem članku se tudi jezi, ker sem pri zadnji občinski seji stavil predlog, naj se na našem trgu že napravi enkrat red s prodajalci. V vsakem večjem mestu imajo tržni red, ko-jega se ima vsakdo strogo držati. Prodajalci, na j si bodo z dežele ali pa branjevca iz mesta, imajo svoje ure. »Straža« trda, da hočem kmetom zabraniti prodajo njihovih pridelkov. Jaz sem pa le trdil, da kmetje ne utegnejo stati po cele dneve na trgu s svojim blagom, ampak so srečni, če spravijo svoje blagp kolikor hitro mogoče v denar. So. Pa tu, prekupčevalci z deželo, škafe-1 Mariborske vesti. Maribor 27. decembra 1922. ut Božičnica 45. pešpolka. Tudi ob ravnokar minulih praznikih je pokazal naš polk, da je naša vo jska res narodna, da goji i ona običaje, ki žive med ljudstvom. Polk je priredili 24. t. m. svojemu katoliškemu in evangel skemu moštvu, katero je iz službenih ozirov moralo ostati v garniziji, lepo uspelo božičnico, fcj. so se je udeležili kot gostje tudi g. župan Grčar, g. stol ni prošt Matek, g. protestantski pastor Baron in pira.vosla.vna prota g. Tr-bojevič, nekatere oficirske dame ter zastopniki no vratova. G. okir. glavar dr. Lajnšič je oprostil svojo odsotnost. Ko je pozdravil in čestital svojemu moštvu komandant, g. polkovnik DraŠbič, ki je končal z vzklikom kralju, nakar je godba zasvirala himno, sta svojim evangeljskim, in katoliškim drugam čestitala dva vojaka kolt zastopnika pravoslavnih vernikov in muslimanov. Zahvalil se jima je v i-menu njih, iki so slavili Božič, neki vojalv-katolik, pozval njiju in ostale tovariše drugoverce, naj bodo nocoj njihovi gostje, ter svojo zalivalo končal z besedami: »Rračo, zdravo!« stisni vši grotulantoma roka V tem je ugasnila električna luč in sobo so razsvetljevale le svečke na božičnem drevescu; pred njim so stali, držeč se za roke, vojaki-bratje raznih ver, v ozadju pa je godba zasvirala »Tiha noč, blažena noč«. Nato so bili vsi vojaki obdarovani z raznimi darovi, prisotni zunanji gostje pa skromno pogoščeni. Tako je bila omiljena fantom, ki tega večera niso mogli preživeti med svojci, njihova težka služba z lepim inter-meaz-om. m Na naslov tobačne tovarne. Iz vrst kadilcev srno prejeli več pritožb, da so cigareto »Zeta«, ki nadomestuje-jo dosedanje »Šport«, jako slabo napolnjene; v nekaterih ni niti polovico toliko tobaka, kakor bi ga moralo biti, druge pa so skoro docela prazne. Kadilci vračajo te cigarete nazaj trafikantom, ti pa jih seveda nočejo sprejeti, ker pri bornih 6% itak ne zaslužijo veliko. Apeliramo torej na merodajne čkutelje, da odpravijo ta nedo-statek, M j« res že škandalozen. m »Straža« obrekuje. »Straža« sploh ne more več izhajati, ne da bi koga o-brekovala ali o njem v krščanski ljubezni lagala.^ Tako se je spravila v poudeljkovi številki spet na mojo ose- , +kru aw, so Te umorili, kot besne živi - - btenili po Tvojem mladem imi-A Priljubljen si bil med SStoJtS«? Zljubilo vse, so priča ®ne so1^ v^. ki smo stali ob re vidimo dnevno na trgu od jutra do večera, ki nimajo zato obrtnih listov, kaj šele da bi plačevali občiiuiska davek. Da se posebno tem zabrana večno pohajkovanje in lenarenje na trgu, sem predlagal, naj ge določi prodaja do 12, ure dopoldne. Tudii je treba določiti čas za branjevce, da ne bodo do pozne ure v noči, kakor tudi oh nedeljah celi dan stali na trgu. Mislim, da Maribor ni nikiaka zakotna vas, ampak mesto in zato je treba v tem oziru reda, kakor v viseh večjih1 mestih. Da se pa to enkrat uredi potom občine, ni le moja želja, ampak želja vseh, ki držijo kaj na red in gospodarstvo. — V. Weixl. m Nadaljevanje 8. redne seje občinskega sveta mariborskega se vrši v četrtek, dne 28. t. m. z nadaljevanjem v petek, dne 29. t. m. ,v. mestni PosvetovalnicL Seja se prične ob 19. uri. Dnevni red: Proračun za 1. 1923. m Volitve v pokojninski zavod za nameščence za Slovenijo in Dalmacijo so razpisane. Volilni imeniki so ra-zgr-neni tudi na magistratu mesta Maribora do 30. decembra v vpogled in prepis. m Plesna vaja za »Besedo«. Ker se bliža plesna sezona in bo povsod na programu ta lepi slovanski ples, pri redi na splošno željo svojih Sanic in članov »Sokol« v Mariboru za »Besedo« in eveut. za četvorko plesno vajo v četrtek dne 29. t. m. od 20. do 24. ure zvečer. Opozarjamo, da se bosta učila, oziroma ponavljala, samo ta plesa in da se drugih plesov ne bo plesalo. m Star vojak, nek Fak, se ga kaj rad naleze. Svoj dan je imel zopet na Štefanovo. Pijan pio unij volji je začel na u-ldci zmerjati dva pitomca tukajšnje podoficirske šole, Češ, on je še star avstrijski vojak in se nič ne boji. Dobil je za svoje junaštvo 100 Din. globe. Upamo, da ga je to streznilo. — Napad. Nek Ljudevit Verbič iz Slivnice je prijavil, da je bil dne 26. t. m. krog pol 21. uire zvečer na potu iz Slivnice na kolodvoru v Račjem med potjo od treh neznanih moških napaden. Eden ga je udaril z nekim trdim predmetom ter ga močno ranih na glavi, da je moral v bolnico. Orožni-štvo je uvedlo preiskavo. m Zopet tatvina kolosa. Mesarju Antonu Hohnjecu je bilo ukradeno skoraj novo kolo, znamka »Globus« Pred nakupom se svari. m Pečnikov učni zavod za ritmično gimnastiko in moderne plese priredi jutri v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v učni dvorani (Plzenjaka restavracija, Tatteubaohova ulica) perfekt ionski (vadii-ni) večer. Prijave za modemi tečaj, ki se otvori 10. januarja, se sprejemajo^ že sedaj dnevno od 1L do 12. ure v Krekovi ulici št. 8., parter. m Prevoz drv in premoga za pre. mogovuo komisijo. Mestni magistrat mariborski poživlja interesente, kateri želijo voziti za mestno premogovno komisijo premog in drva, da predložijo najdalje do 30. t. m. njihove ponudbe, katerim je priložiti kavcijo 2.500 Din. pri mestnem knjigovodstvu, soba št. 1 in sicer s sledečimi pogoji: L da se obveže voziti premog do 31. dec. 1923. 2. da ob vsakem času in vsako množino premoga ali drv spravi iz kolodvora, na njemu določeno mesto; 3. da zgubi pravico na vloženo kavcijo, če ni v stanju -gori navedenih obvez izpolnjevati. Prevoz premoga in drv se bo oddal istemu ponudniku, ikatere-ga ponudba za prevažanje premoga je najnižja. m Velita kavarna. Najmodernejša Kavama v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. ~~ Dnevno koncerti. m Opozarjamo na današnji inserat tvrdke A. Traun, trgovine s čevlji. Grajski^trg št 1, kjer se dobi vsakovrstne čevlje v najelogantnajši obliki po najnižjih dnevnih cenah'. Sokolstvo, t o Sokol v Studencih priredi' v nedeljo 31. decembra v Sokolskem domu v Studencah Silvestrov večer. Preskrbljeno je za dobro in neprisiljeno zabavo in upamo, da nas tokrat posetijo vsi prijatelji društva od' blizu in daleč. Zdravo! , . ,.j Zanimivosti. *»• (■ —— « * •5?r Vi-: •• Po VOJIU. Pariški list »Exceleior« prinaša zelo zanimiv poditičtnii zemljevid Evropo in Ameriike, na katerem je za vsaiko državo o-pisano njeno povojno stanje, Anglija: 1V> milijona brezposelnih, produkcija surovin nezadostna: kriza narodnosti (Egipt, Irska. Indija.). Francija: Vprašanje reparacij, padanje franka, zmanjšanje porodov. Nemčija: Politična kriza, deficit 600 milijard. Italija: Fašistovsko gibanje, težave z Jugoslavijo. Švicarska: Trgovinske težave vsl-ed previsoke valute. Finančne težkoče. Češkoslovaška: Kriza nacionalizma, industrijska kriza. Pojjska: Notranje borbe, narodne manjšine, finančni polom. Romunija: Finančna kriza. Rusi zahtevajo Besarabijo. Danska, Švedska, Norveška: valuta zelo visoka in ugodna. Španija; milijarda deficita v bud-žefcu, katalanski separatizem, oficirski puči. Grčija: revolucijouarna konfuzija, pad drahme. Belgija: ekonomska in finančna kriza, gibanje Flamcev. Holandska: Zelo visoki davki; neuspele spekulacije. Avstrija: Pod skrbstvom Zveze narodov, vprašanje zedinjenja z Nemčijo, t Madžarska: notran je težkoče. Finska, Estonska, Letaka: težkofo in grožnje s strani Rusije. Turčija; v bojih z Grčijo, sklepa mir z zavezniki. Rusija: finančni ikrah, epidemijo, lakota. Amerika: Ekonomske neprilike vsled nakopičenja zlata, carinske takse nepopularne, vprašanje zamorcev. O naši državi pravi, da ji dela težave jadransko vprašanje. T?- s** Te« ss.% predrag, Rudi, ki si padel SotA —“juu, ki si padel ,Jtol junak, bomo ohranili blag "Tečno! kot spo- -Gradni dnevi okrajnega elavara+v« 0>ju v letu 1923. Ptujsko okrajno i sfe^tvo bo imelo v letu 1923~na,- uradne dnov °žu od 9. do 12. ure predpoldne: uradne dneve: A. 2a sodni ormoški: v občinski pisaam-i v od 9. ‘ - ^todo, dne 10. januarja, 26, febru- Narodno gledališče. Reperfoire: Sreda, 27. dec. Zaprto, četrtek, 28. dec. Faust, izv. premi-aera. Gostovanje g. Soviiskega, člana Narodnega gledališča v Ljubljani. —□— »Faust«, _ Opozarjamo na eno naj-krasnejšdh in svetovno z nanih oper »Faust«, M se vprizori jutri v četrtek, 28. i? m. »Fausta« bo nel odličen tenor ijusijanake ppeore g, SovjJski. ^ Kakp bo leto 1923? V Parizu živa neka stana devica; M.me de Teleure po imenu, ki vsako leto prerokuje bodočnost. Jezi pa se, da ji nikdo noče verjeti, d asi ravno fe. že marsikaj •— uganila- Za leto 1923; pravi; Zima bo precej slalba, mokra in deževna, doživeli bomo mnogo poplav, na poljedelstvo bo zima slabo upKvala. Diplomacija bo pridno na delu, prišlo bo do nove velike konference, na kateri bodo doseženi važni finančni sporazumi. Nj pa izključeno, da bo v Franciji izbruhnila ministrska kriza. Od-krilo se bo mnogo velikih fcorupcijsiK afer, kljub temu pa bo pirvo četrtletje poteklo miamo. Poletje bo zelo nepra. viluo, mokro, s pogostimi potreeL Časopisje bo razvilo ostro kampanjo proti vladi. Vršili se bodo veliki $o-cdjalni nemiri, ki bodo rodili različne nemoralne škandale. Vsled zunanjih' težfcoč se bo sklicala velika konferenca. _ Vsekakor pa bo 1. 1923 mnogo boljše, kakor je letošnje. Finančni položaj se bo znatno izboljšal. Ponovno bo prišlo do sociialnih nemirov, ki pa beto za narod visi dobro končali Jesen in zima 1923 ne bo prinesla nikakih’ senzacij. To se tiče Francije. 0 dogodkih izven Francije pravi: Angleži bodo preživljali težke čase: stavke, nemire in zunanje težkoče. V Nemčiji reakcija ne bo premagala vlade. Če sc hočete izogniti potresu, ne hodite v južno Ameriko, kjer bodo izbruhnili tudi socijalni nemiri. — V Italiji bo prilično vse mimo. — No, tako prerokovanje -bi lahko skoval vsak penzijo-nist brez preroškega daru! Zahteva/te v osah go* siiint u i o lmonnnmn n O /HBraa 3/ •ti Mari5or72S, ^eccmbra i922^ Gospodarstvo. KMETIJSTVO. Kongres glavnega zadružnega saveza v Splitu se je vrSil 8., 9. in 10. decembra t. 1. Razpravljala so se vsa najvažnejša zadružna in gospodarska vprašanja: zadružni zakon, glavna kreditna zadruga, davčna reforma, vinska kriza, prehrana. Letošnji kongres je bil prav čista zadružna manifestacija, brez vsakršnih nesoglasij, in je pok8zal, da je zadružništvo najmočnejše sredstvo duševne, socijalne in gospodarske skladnosti. Po raznih poročilih so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Glede zakonskega načrta v direktnih davkih: Kot najprimernejše obdavčenje se priporoča ono potom progresivnega davki na dohodek poleg dopolnilnega progresivnega davka na imovino in specialnih davkov na prirastek vrednosti in dobiček. V kolikor bi se pa vendar ne hotelo odstopiti ad mešanega sistema davka na prihodek, dohodek in imovino, Je Glavni zadružni savez mnenja, da je davek na prihodek od zemljišča, ki je odmerjen na 20% čistega prihodka, previsoko določen v primeri z drugimi Stabilnejšimi prihodki. Odmera tega davka po sedsHiih cenah poljskih pridelkov bi dovedla z zboljšanjem naše valute do nevzdržljivih odnošajev. Potrebno je ugotoviti vrednost starega ka-tastraluega čistega prihodka v odgovar-jajoči količini pšenice in naj s« vsako leto po tako ugotovljeni količini in ceni prošlega leta določi vsakoletna višina zemljarine. Oprostitev davka na vino-gradna zemljišča naj bi se omejila samo M kraje, ki so odvisni v prvi vrsti do vinoreje. Davek na zgradbe naj zasigura sa nove zgradbe na deželi enake olaj-Save kakor za one v mestu iz higijenič-nib, sodjalnlh in ekonomskih razlogov. Odmerjanje davka po številu sob na deželi je protisocialno. Treba je določiti vsaj minimum, prost davka po prostoru tal v zgradbah. Davka na delo naj bodo popolnoma prosti poljski delavci in uslužbenci. Pri odmeri davka na dohodek bi bilo treba vsekakor odbiti vae stroške lastnih proizvodov v poljedelski produkciji in tudi ta davek postaviti na temelj »žitnega davka*. Davek M imovino, s katerim se tretjikrat prijemlje isti davčni objekt, Glavni zadružni navez najodločuejše odklanja. V zakonski osnovi predvidene kazni so z ozirom na veliko nepismenost in neinformiranost poljedelcev prestroge ter previsoke In bi bilo potrebno, podaljšati termine In kazni znatno znižati. Zakon mora jasno določiti, da bodo davki, po njem predpisani, ostali prosti kakršnegakoli občinskega ali drugega davka. 2. Glede vinske krize in pospeševanja vinogradništva. Glede izvoza vina v Češkoslovaško Ugotavlja, da pri današnjih razmerah; hm>z vina v Češkoslovaško ni mogoče, j ker je treba pri izvozu plašati 4.20 Kč.. uvozne carine, 1.20 Kč trošarinske takse in 1.— Kč za prevoz, skupaj torej 6.40 Kč. pri enem litru. Carina v znesku 4.20 Kč se ne more znižati, ker je uza- j konjena kot postavka največje pogod-nosti za vse države, s katerimi je Češko- j Slovaška v trgovinskih pogodbenih stikih.; Trošarina (1.20 Kč) je istotako uzakon-i |enu ia se ne more odpraviti v korist uvoza našega vina. Prevozni strošek (1.— Kč) je vzet povprečno po prevoznih stroških: Sarajevo-Praga 0.82 Kč, Mostar-Praga 1.08 Kč, Maribor-Praga 0.90 Kč, Split-Praga 1.11 Kč, Vršac-Praga 1.11 Kč, Beograd-Praga 1.10 Kč. Povprečna cena vina na debelo je sedaj na Češkoslovaškem trgu 8 Kč za liter. Ako se od te cene odbijejo gori navedeni stroški 8.— manj 6.40, preostane kot kupna cena za naša vina samo 1.60 Kč, to je v najboljšem slučaju okoli 8 Din 80 p za liter. Zbor je mišljenja, da ta cepa zadostuje komaj za nakup ■labših vin, ki niso za izvoz, a je povsem nezadostna za nakup boljših izvoznih vin. Ugodnosti, ki so priznane v dogovoru med obema državama, ne iz-prameni jo tega tržnega položaja na boljše. Mogoče Je celo, da bodo cene vinu v Češkoslovaški še padle, ker zaradi stabilizacije češkoslovaške krone stalno padajo. Zbor Glavnega zadružnega saveza predlaga nastopno: 1. Naša država mora dati gotove nagrade za izvoz vina v Češkoslovaško vsaj do one višine, da se pokrijejo produkcijski stroški in da se omogoči konkurenca našega vina. Država bi na ta način ublažila gospodarsko krizo v naših pasivnih krajih in bi morala žrtvovati toliko drugih finalnih sredstev za pasivne kraje, da bi dvignila davčno sposobnost teh krajev. 2. Kot drugo sredstvo se predlaga, di omogoči država osnovanje sindikata za izvoz našega vina v Češkoslovaško s_ predpostavko, da bo država povrnila sindikatu vso eventualno faktično izgubo. Razen tega bi morala država vzeti nase tudi stroške za osnovanje sindikata takim sistemom sindikatov je tudi Češkoslovaška podpirala svoj izvoz (n. pr. sladkorja, sukna, uvoz bombaža) za časa ko je bila njena krona nestalna. Ker naš dinar še ni stabiliziran, bi bilo zelo potrebno, da naša država sprejme ta sistem pospeševanja izvoza, ki se je v Češkoslovaški zelo dobro obnesel ter pomaga tudi stabilizirati valuto. Pri osnovanju takega sindikata si more država pridržati popolno pravo kontrole ter postaviti po trebne pogoje organizaciji. Druga obča resolucija zahteva: I. Naj se prične čim prej s snovanjem vinogradniško-vlnarskih zadrug, kjer so za to dani predpogoji. Zadružni savez v Splitu naj se potrudi in nrjde tržišča za skupno zadružno prodajo vin. Za dvignenje zadružnega vinarstva naj se s strani države osigurajo izdatnejše podpore in ceneni krediti. Istotako je po trebno, da osnuje vlada trtnice, skrbi za potrebne strokovnjake in nastavlja potovalne učitelje. II. Centralna vlada naj ne določa novih davkov na vino, ki ne prenese da nes nikakih novih stroškov. Nasprotno naj se tudi današnja državna trošarina in občinske doklade ukinejo, ker vinogradnik na deželi ne more prodati svojega vina niti po 12 K liter, dočim mora konzumen! v mestih s tem, da plača transportne stroške, trgovčev zaslužek kakor tudi državno trošarino in občinsko doklado, plačati liter vina po 24 do 40 K. Prevozne tarife za vino iz naših vinorodnih pasivnih krajev v naše velike konzumeotske centre, kakor Beograd, Zagreb, Ljubljano in Sarajevo itd., naj se znižajo vsaj za 50 odstotkov, a prevoz izvoznega vina naj bo sploh prost. III. Pri obnovi vinogradov naj se izbirajo trte boljših vrst, zlasti naj se goji rano kakor tudi pozno namizno grozdje. Gojenje ranega grozdja bi dobilo še večjo važnost, ko bi se zgradila unska železnica, po kateri bi mogli hitrejše in cenejše izvažati rano grozdje in kriti potrebe vseh naših centrov. Velike važnosti je tudi čim hitrejše dovršenje liške železnice, ker se bo samo tako lahko odprla železniška pot že za pol leta izvozu vina iz Dalmacije. Država mora zaradi prometnih razmer zgraditi čim prej glavne naše luke, zlasti Split in Šibenik. - IV. Uki e ali zniža naj se 50odstotni sedanji davek na zadružno kuhanje žganja iz drož in pokvarjenih vin. Zaradi vinske krize ostane vsako lelo v Dalmaciji mnogo vina do poletja. To vino se zaradi primitivnega pripravljanja kvari in so producenti prisiljeni, da ga uničijo ali prodajo za malenkostno ceno. V. Carina na žveplo, galico, gumijaste trake za cepljenje in kotle za kuhanje žganja naj se odpravi, ako se omenjeni predmeti uvažajo potom poljedelskih udruženj za vinogradniške svrhe. VI. V svrha saščite naravnega vina pred ponarejanjem naj se izda za celo državo edinstven zakon o vinu. Država naj podvzame potrebne mere za pobijanje tihotapskega uvoza špirita iu sladkorja za pripravljanje vina. Nadalje se naproša vlada, da pred rešenjem važnih vprašanj, zlasti pri sklepanju dogovorov, zasliši mišljenje Glavnega zadružnega saveza in interesentov v vinorodnih krajih. \ ~D ' i Kako je odpraviti hudobnost bikov? Obilokrat se čita, a še večkrat sliši o nesrečah, ki jih napravijo človeku starejši, hudobni plemenski biki. Pri takih živalih so posebno v nevarnosti vsi oni, ki imajo večkrat opravka ž njimi, pa ne znajo z bikom pravilno ravnati. Ni še dolgo tega, ko se je v -vasi I. strgal bik, podrl najprej na dvorišču stoječega gospodarja, ki si je pri padcu zlomil desno roko, in prav nevarno obdelal z rogovi deklo, ki je prihitela gospodarju na pomoč. Danes ležita še oba v postelji, dočim so bika takoj odpeljali mesarju poc nož. In koliko je sličnih primerov! Podivjanosti bikov so več ali manj krivi kmetovalci sami. Hlapci, dekle, žali-bog večkrat tudi gospodarji, ravnajo z bikom na način, kakor bi bila žival divja zver. Pretepavanje, suvanje, pogostokrat neumno in neumestno norčevanje z živaljo, se utisne biku v spomin; zato ob prvi priliki, ko se otrese železne verige, se maščuje nad vsem, kar vidi živega okrog sebe. Taki hudobni nagibi bikov se prav izlahka odpravijo. Tudi od narave trmaste živali se ukrote, treba je le dobre volje in potrpežljivosti. Kakor ima vsaka živa rada mir, lepo ravnanje in dobro oskrbo, tako je pri biku odvisno njegovo zadržanje le od teh činiteljev. Če je le možno, naj bika oskrbuje, krmi in pušča vedno ena in ista oseba. Ako je oskrbnik z bikom potrpežljiv, miren in spravjliv, tedaj se mu ni treba bati napada. Da se pa zavarujemo proti vsaki možnosti napada, je najpriporočljiveiše, da dobi bik, ko je star pol leta, obroček v nos. Našim bikorejeem je ta naprava še jako malo znana. Večina bikov nima obročkov, vsled česar je možnost ukro-čenja razborite živali nemogoča. S tem je pa tudi slabo ravnanje z bikom v zvezi. Nosni obroček, ki se vtakne skozi hrustanec smrčka, lahko izvrši vsak biko-rejec sam. To delo je preprosto pri mladem bikcu, težje in napornejše je pa to pri starejšem biku. Pri takih živalih je po možnosti to izvršiti v navzočnosti živinozdravnika, kateri ima v to svrho nalašč pripravljene instrumente. Nosni obroček se prične uporabljati takrat, ko se opazi, da postaja plemenjak hudoben. Napačno ravnajo oni bikorejci, ki privežejo na nosni obroček vrv in skušajo na ta način krotiti žival. Tako ravnanje največkrat ne doseže zaželjenega uspeha. Najboljše in najzanesljivejše je 4—5 cm debela in 1 m dolga palica, ki nosi na koncu železno zapono, v katero se vtakne nosni obroček. S to palico se lahko kroti najhudobnejše bike. Cukanje palice po nepotrebnem naj se opušča, ker to žival le vznemirja. Nosni obročki se dobivajo v vsaki trgovini z železnino ter jih ima tudi Kmetijska družba v zalogi. Ciril Prijatelj. Imenitno domače umetno gnojilo, ki ga ni treba kupovati. Navzlic brezštevilnim spisom in mnogih knjig, ki so izšle med Slovenci o umetnih gnojilih, so naši kmetovalci še vedno slabo poučeni o umetnih gnojilih. Večina misli, da so umetna gnojila le tista, ki se morajo kupiti. To domnevanje je napačno. »Dober* hlevski gnoj v zvezi z umnim obdelovanjem zemlje je bil in ostane najboljši, ker ima v sebi vse potrebne rastlinske hranilne snovi. Naš hlevski gnoj pa ni dober,.odnosno je za naša zemljišča pomanjkljiv, ker nima v sebi dovolj neobhodno potrebnih hranilnih snovi in ker naša že od narave na fosforovi kislini in kaliju revna zemljišča teh hranilnih snovi nimajo dovolj v sebi. To napako mora umen kmetovalec popraviti z umetnimi gnojili. Hlevski gnoj ima v sebi vse hranilne snovi, čitudi včasih nekaterih premalo, dočim ima umetno gnojilo v sebi le eno, dve ali tri rastlinske hranilne snovi. V tem. tiči razlika med hlevskim in umetnim gnojem in umetni gnoj ostane umetni, če ga kupimo, doma pridelamo ali kjerkoli dobimo. Ta spis je namenjen imenitnemu, doma pridelanemu gnoju, ki ga naši kmetovalci veliko premalo cenijo in ž njim potratno ravnajo. Mislim na pepel od lesa« Z malimi izjemami se pri nas skoraj izključno kuri z lesom. V kuhinji se kuri vse leto, pozimi pa tudi v pečeh za segrevanje stanovanj. Po zimi torej pridelamo v vsakem gospodarstvu obilne množine veliko vrednega pepela. Pepel od lesa ima v sebi razmeroma veliko najvažnejših in najdražjih rastlinskih hranilnih snovi, t. j. fos-forove kisline in kalija, poleg nekaterih drugih manjvažnejših. Pepel od mehkega lesa je manj vreden nego od trdega. Večinoma kurimo s trdim (bukovim in hrastovim) lesom. Povprečno . je v 100 kg našega pepela slabih 3 kg v vodi raztopne fos-forove kisline in 9 kg kalija. Ker po današnjih cenah Tomaseve žlindre plačamo za 1 kg fosforove kisline 42 K in v kalijevi soli 1 kg kalija po 14 K, je torej 100 kg pepela vredno 150 kron! To je pa že lepa vsota, ki nas sili ves doma pridelani pepel skrbno zbirati in ga kot umetno gnojilo na pravem mestu porabiti, kot poboljšek gnojenja s hlevskim gnojem. Rastlinske hranilne snovi v pepelu brzo učinkujejo, zato ž njim potrosimo pomladi ozimino, gnojimo ž njim ob setvi jarino, izborno prija krompirju in zlasti strniščni ajdi. Pepel od lesa kot umetno gnojilo splok dobro prija vsem kmetijskim rastlinami; v vinogradu pa trtam ž njim pomladi prav posebno hitro pomagamo. Zbirajte torej prav skrbno ves p®* pel od lesa, in če ga ima kdo napf0' daj, ker ga sam ne potrebuje, kupuje ga od njega kg vsaj po eno krono. Verjemite, da ta izdani denar pri sedanjih cenah umetnih gnojil ni zapravljen, sa) Vas po taki ceni prideta fosforova kislina in kalij cenejše stati, kakor pri nakupu umetnih gnojil! Na vse to Vas opozorimo zlasti sedaj, ko se bo do pomladi zaradi zimske kurjave v vsakem gospodarstvu nabralo veliko pepela. Seveda se nekaj pepela tud' porabi za kuhanje potrebnega luga, * tudi prekuhan pepel ni brez vsake vrednosti, zato tudi tega ni zavreči. Ostal1 lug, ki ima v sebi še vso fosforovo kislino in veliko kalija, pa ni izliti v jarek ali na dvorišče, ampak na gnoj ali P* na mešanec (kompost), da vsaj tarrM pride do veljave. OBRT IN TRGOVINA. Obrtne razstave. Ko so se po V&* vratu leta 1918 vrnili obrtniki z nega polja, bili so brez vseh sredtet®^ taiko denarnih kakor tudi brez orodij in delavnic. Obrtnik’, ki je imel pr0? vojno svojo delavnico v prometni ^ ci mesta, moral se je zadovoljiti z ru^ io delavnico v postranska’ ulici. Pol®-gorna si jo nabavil tudi potrebno orct dje. Manjlcailo mu je še sedaj glavni din' to so naročniki. Bilo je torej potr0-ha, da gleda, ikaiko širši javnosti kaj zna in česa je zmožen. V samih ^ serafih' je to nemogoče povedati, tam ne more svojega solidnega in ciznega dela pokazati. Izložbenih nima. !kjer bi mogel svojo izdelke žiti. Da se temu odipomore, ptrir®“^ft so se obrtne razstave iu sicer prva 1921. v Mariboru, leta. 1922 pa že v Mariboru, Celju in Aipaitinn (Bačka). te razstave so dosegle velik morah uspeh. (Manj povoljen je bil mat^., i len uspeh). Kakor se pe že iz časopisnih' vesti razvidi, se ven že v omenjenih krajih ne razstave v letu 1923. še v. Nove® Sadu in v Beograd.it. Vidi se tor®3’ so obrtne razstave pri nas potrebo^ ter zaslužijo vsestranske gm01^10 . ^ mora.lične podpore. Obrtne va2sta% niso le v korist obrtništvu, temveč di 'V korist našega narodne^3-darstva, ki mora tudi na zunaj v?! vati, ter tnam kredit iu ugled prib*®*1^ Trgovska in obrtna zbornic* v rajevu se je te dni ustanov^*-predsednika je izvoljen g. E<®ie čaikčič. trgovec v Sarajevu., ».».p' Načrt zatona o iznač*"*1 Trgovski gromi j v Marih01™ • • . ueikiaj izvodov »Načrta zakona načenju dirdbtnih &***% dobe interesent,je proti Ker je ta zakon z* v*a podjetja važnosti, se nabava priporoča. ^ Nova tekstila« toyarn^ V.sem resen totm se da je obratovati- v V^dmu nova vsake vrste sukna, konfekcije itd.. imenom' »Tekstilna industrija d. d* J Maribor'. 28. decembri 1922. VT9TTT0TČ« »MI imr &ran 5, Prometne omejitve na južni železnici. Na prošnjo trgovskega gremija v Mariboru pošilja od sedaj najprej obratno ravnateljstvo južne železmice gromiju svoja poročila o prometnih o-m o j it vab, katera so interesentom v gremijalni pisarni med uradnimi urami na razpolago. Davčni referent pri Trgovski zbornici. Trgovski gremij mariborski naznanja vsem članom, da je sopil v, službo trgovsko-obrtne zbornice ~v Ljubljani kot davčni referent bivši" naclupravitolj g. Žagar; nanj se naj v naprej obračajo vsi trgovski ikrogi v vseb spornih in nejasnih davčnih za-d" b. i ovišanje jamčevine za naročene vagone. Od 1. t. m. je povišana jamče-vina za naročene železen iško vagone v svrho na tovorjenja na 200 Dim. za vsak vagon. Ta svota pripada železnici, ako se naročeni vagon ne uporabi, za kar je bil naročen. Dohodki državnih monopolov. Meseca avgusta t. 1. so znašali dohodki državnih monopolov 151,055.773.14 din. Od te svote odpade 92,213.623.38 Din. na tobak, 27.467.973 dinarjev SO par na sol, 9,730.129.56 din. na vžigalice in. 3,314.491.33 Din. na cigaretni papir. Neposredna izmenjava paketov med Jugoslavijo in Italijo. Dne 20. oktobra se je uvedla, neposredna izmenjava paketov preko izmenjevalnih T?št Ljubljana 2 — Trst prosta luka. Največju, dopustna teža ra pakete v Italijo je 5 kg. največja označena vred-®°st pa 1000 zlatih frankov 10.000 Din. j^aa pristojbina za pakete iz naše države v Italijo je 20 Din., vrednostna Pristojbina, za vsakih 300 frankov ali uel tega zneska, pa 1 dinar 50 para. — a vsako poštno sprem n i co je treba po Po dve carinski napovedi. IJdruženje snbotičkih mlinov. Last-Ji. mlinov v Subotici so osnovali v Zaščito svojih interesov udruženjo, ki ima mod drugim na programu tudi boljšo oskrbo konsuinentov z moko. g Pridelek oljčnega olja. Kakor poročajo iz Dalmacije, se je tam zaključila trgatev oljk. Po dosedanjih rezultatih so oljke izvrstne kakovosti in so letos dobro obrodile. Strokovnjaki računajo, da bo mogoče izvoziti 800 vagonov olja, g Za naše pomorstvo. V Beogradu se je vršila od 11—14 t. m. konferenca razdelitev državne subvencije v korist našega pomorstva. Šlo je zlasti to. sklepanje pogodbe glede ugodnosti, ki bi jih imela država na parobrodih naših pomorskih družb (prevažanje Pošte, vojaštva itd.). V tem smislu je j bila izdelana pogodba med državo in j Plovnimi družbami. g Poljski državni dolg. Izkaz polj-. Rbe državne banke od 1. dec. letošnjega leta izkazuje sledeče svote: Državni dolg 519.500,000.000 poljskih mark, nov- j Sanic v tečaju 661.092.000.000, inozemske valute 2.358,000.000 poljskih mark. Do tem izkazu se je povečal državni dolg v mesecu novembru za 66 milijard potiskih 'mark, a uovčanice v teča ju za 82 milijard. ____ | g Italijanski davki. Dohodke itaili-i jamskih davkov tekom petih mesecev ' od junija do novembra letošnjega leta znaša, 4.853,923.823 lir, dočim je znašal j dohodek v isti dobi leta 1921. le ; 4.716,360.090 lir. Prirastek znaša ! 137,563.803 lire. V novembru so prine-j sli davki 729.635.310 lir proti 646,107,768 ; liram prejšnjega leta. v istem mesecu, j Prirastek znaša torej 83,527.542 lir. — j Ker se v zadnjem času tudi z izdatki : štedii, se pričenjajo polagoma boljšati poprejšnjo neznosno finančne razmere naše sosede. To povzroča deloma tudi na kurz lire, ki se zadnje dni stalno dviga. TRŽNE CENE. Tržne cene v IVSaribom dne 15. decembra 1922. (Cene v dinarjih). 1. Meso: Govedina I—III 14—10, sveži jezik 12*—, vampi 6—7, pljuča 5‘—, ledvice 12*—, gobec —možgani 12-—, parklji 6*—. vime 15—, loj 10—14. - Teletina I—H 15—14 jetra 14’—, pljuča 14’—. ledvice —•—. — Svinjetina prašičje meso 20—22, salo 28'50, črevna mast —•—, pljuča 10'—, jetra 10*—, ledvice 15-— glava 13-—, noge 9-—, slanina sveža 25—28, papricirana 35’—, prekajena 33.—, mast 32 do 33’—, prekajeno meso 28—30, prekajene noge 9-— prekajen jezik 30-—, prekajena glava 15’—, ameriir. mast 31*50. — Drobnica : KoStranovo meso —•—, jagnetjna —•—, kozje meso —•—, kozlički —•—. 3. Klobase: krakovske 35—, debrecinske 24*—, brunSviške 17*—, pariške IS*—, posebne 18*—, safalade 18*—, hrenovke 23’—, kranjske sveže —•—, prekajene 4—5, meseni sir 18’— poljske salama —•—, pretanjeno klobase 18 — 3. Konjsko meso: I 4—5. II 3—4 4. Kože: konjske, komad 100*—, goveej 11.25. telečje 12*50, svinjske 4 25, usnje gornje; 90—120, podplati 100'—. j 5. Perutnina: Piščanec majhen 18—, i večji SO-—, kokoš 32—36 raca 16—20, gos 50 do 65, golob —•—, zajec domač (majhen) S' — zajec domač (večji) 16*—. 8. D i vj a č i n a: Zajec komad 50—60, sme kg —*—. 7. P* i b e .* Karpi 17*—, belice —*—. ščuke —*—, žabe (komad) —*—, raki (komad) . 8. Mlečni izdelki: mleko (liter) 4*50J do 5, surovo maslo (kg) 40*—, smetane 15 do 16, čajno maslo 45’ -. maslo —, sir ementalski 110-—, polementalski 50—67, tra-pistni 30—35., groycrski 40*—, tilsitski 40'—, parmezan 100-—, sirček (komad) 6—7, jajca komad) 1*75—2—. 9. Pijača: Vino novo 7—9, vino staro S 35*—, paprika 40—50, testenine 12—14, sladkor v prahn 20 —, sladkor v kristalu 18*00, sladkoi v kockah 19 00, kvas 17*60, škrob pšeničen 15*—,. rižev 25'—, kis navadni (liter) 1*50, vinski 3*—• olje namiznog 25—28, bučno 34*— špirit denat. 15'—, milo 14—17. 13. Z i t o r Pšenica 4*50, rž 4*—, ječmen 4*—, oves 3*50, koruza 4*—, proso 4*—, ajda 3*50, fižol navadni 4—5, fižol rajčni—•—, grah 14. Mlevski izdelki: Pšenična moka C 7'—, 1 6 60, 2 —*—, 6 5—5*50, kaša 8*—, ješprenj 6*25, otrobi 2*50, koruzna moka 4'50, koruzni zdrob 5— 6*50, pšenični zdrob 7*50, ječmenova moka —*—, ajdova moka 1 9*—, 2 7*o0i ajdova kaša (liter) 7*—. ržena kava 10—15’ cikorija 20—. 15. Krma: Seno sladko 212—225, seno kislo —*--, otava —*, detelja —*—, ovsena slama 125—150*—, pšenična slama —*—, ržena slama —(za 100 kg). 16. Kurivo: Drva trda 175*—, mehka 120*— (za m5), premog, trboveljski 40 50, velenjski 25*50 oglje 2 —, koks —*— (za 100 kg), petrolej 6*50, bencin 25*—, karbid 5 00, sveče 15*—. 17. Zelenjava in podzemljice salala glavnata (kg) —*—, sfruenata —*—, endivija 1*25—1*50, zelje pozno (kg) 2—2*25, karfijoia (komad) 5—10. špargrljni šopek —*—, kupček špinače 050 kumare komad —*—, jedilne buče komad —*— grah luščen (liter') — *— fižol stročju kupček —, peteršil šopek 0*25, zeleni šopek 0*25, čebule 4—7 česen 10*—. pora (komad 0*25, korenje vrtno 0*25, korenja navadna 0*25 zelenjava za kuho (šopek) —*—, rdeča pes (komad) 0'50, repa 0*50, koleraba podzemljiea (komad) 0*50, krompir zgodnji (kg) 1*25—1*50, krompir pozni (kg) 1‘25 -1*50, hren 5*—, zeljo kislo 5*—, repa kisla 2*—. Novosadska produktna borza 22. dec. Pšenica bačka 425 Din., sremska 430, ječmen backi 313, sremski 318, o v os bački 28S, sremski 293, moka št. 0 593, za kuho 568, št. 6 518 din., svinjska mast 27 Din. Tendenca, čvrsta. padla jv Cutrihu na 1.35. — V Pragi je umni češkoslovaški poslanik na našemu dvoru dr. Anton Kalina. Pondeljek, 18. dec. V Kragujevcu so vrši velik zbor demokratske stranko, na, katerem Ljuba Davidovi č napove najostrejšo borbo proti radikalcem. —• Na Poljskem se sestavi nova vlada z generalom Liikovkim na čelu. Torek 19. dec. Da vidovič, predsed-ni demokratsko stranke, napove radikalcem na velikem shodu v Kragujevcu na jodločnejši, bojkot. — Demokrat, klub izda proglas na narod, v katerem slika nepošteni način, kako so prišli radikalci do svojo vlade. Sreda 20. dec, Za pokrajinskega namestnika v Zagrebu im nu je ministrski svet uradnika Antona KavalierUa. — Pašič predloži kralju v pojpis ukaz o razpustu narodne skupščino ?n o razpisu novih volitev — Poljski parlament izvoli za novega predsednika poljske države Stanislava Wojejechov-skega, bivšega notranjega ministra-. četrtek 21. dec, V narodni skupščini v Beogradu ®e prečita kraljev ukaz o razpustu narodne skupščine. Nova volitve razpisane na 18. marca 19*3. Nova skupščina se sestane 18, apfiia. J DS. 12—14, pivo 5*50, steki, pive 2*75, žganje 25-30. 10. Kruh: Bel (kg) 6*50. črn 5*50, ržen —'—, žemlja 5 dkg) komad 0*50 mlečni' kruh —*—. 11. Sadje: Jabolka I 3*—, II 2*-, slive suhe 7*—, marelice —*—, breskve —*—, kostanj surovi —*—, kostanj pečeni 4'—, hruške I 3'—.II —‘—, limone (komad) 0*75—1*50, oranže I —1*50, rožiče 7*—, fig 15*—, dateljni 30*—, mandeljni 40.—, erehi 6*—. orehi luščeni 35*—. 12. Špecerijsko blago: Kava I 52*— II 42*—, kava pražena 1 60*—, II 40—50, riž 6*50—11, sol 3*75, poper cel 30—35. poper mlet Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek 15. dec. Vladna kriza v Beogradu nerešena. — Vzhodna razoro-žitveua konferenca v Moskvi se brez uspeha razide. — Na japonskem otoku Kin-Šin velikanski potres z mnogimi človeškimi žrtvami. V Mozirju je umrl bivši poštar in župan, ugledni župan g. Anton Goričar. Sobota, 16. dec. .Pašič sestavil novo volilno vlado iz somih radikalcev. Iz Slovenije je vzet v vlado dr. Zupanič. Demokrati preidejo v opozicijo. — Naša krona stalno pada, v Ourihu noter a ta dan 1.40. — V Varšavi je umorjen novi predsednik Poljske Naruto-tviez. Nedelja, 17. dec. Pokrajinski namestnik Demetrovič v Zagrebu poda vsled novega položaja ostavko. — V celi državi »e slovesno obhaja kraljev rojstni dan. — V Splitu uniči velikanski požar železniške delavnice. Škodo nad 10 milijonov dinarjev. — Krona TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast, no organizacijo stranke in za Maribor je odslej stalno v Cankarjevi nL St. 1, pritlično. Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih organizacij In za sestanke strankinih pristašev. Tam naj oddajejo člani stranke vse svoje želje, zadeve, prošnje itd. Tam so na vpogled volilni imeniki za Maribor. Uradne ure so od 8.—12. ure dopold. ter od 16—18. ure popoldne. Glavni urednik : Ra dl to) ReVsv Odgovorni urednik: Rudolf (Mm. h Redne prekomorske zveze k izBremena preko Southamptona,Cherbourg v New-York s krasnimi zelo udobnimi amerikanskimi državnimi parobrodt družbe UNITED STATCS LINES. | Parniki odplovejo sledeče t fr America ...........3. jan. 7. febr. S Preši d en t Harding . . 6. jan. 14. febr. ti President Roosevelt 17. jan. 28. f»' **•. ii, George Washington .21. tebr. 28. ir :. | Southampton in Gherbourg 1 dan pouieje aSŠtSfS STATES I— Beograd, TravniCks oBca 1 In vse pomembne potniške pisarne. Zatajit cenike in paroplmmi red {L I48 J3r>«b ARKO COGNM MEDICINAI ”1 Km.ua- m, ucm-irin ■* Mala oznanila. Najbolj varno naložite Vaše prihranke pri Mestni hranilnici v Maritnri ker jamči za vloge mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena n« prvem mestu na P«"*"* in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru. — MLbrNA HRANILNICA j« pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotlnski denar sodišča: Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Istotako tudi morebitne pologe okrajnih glavarstev. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko Zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata narastle od 38,000.0000-— na 75,000.000*— kron. Od 1. januarja dalja bode obrestovala vloge po 5%« večje in stalnejše pa po dogovoru tudi višje, 2674 •—2 Poštan mladenič išče službo kot sluga pri kakem podjetju ▼ Mariboru. Gre tudi r kakšno drugo mesto Slareuije. Bo-nudfte pod šifro »Ve-sten* na upravo »Tabora*. 2637 Spalna garnitura, kompletna pos.elj, jedilna miza, »telic* 45 D emare trdi le«, Šivalni »troj, 10 kg perja in dr. se preda. Rotovški trg 8, I. ndst., levo. 3638 Dva lep* soba pri boljši rodbini s« oddajo s hrano za gospode. Naslov se iivc ▼ upravi. 2639 S vin |ska mast, „ - - 7 prvovrstna, soljeno slanino e* debelih srbskih pratitev prodaja tvrdka D. S Markovič, Beograd, zastopnik ta Slovenijo : Božidar Jovanovič. Maribor, Aleksandrova cesta ML 2678 Domači cewSii v vseh velikostih, čevlji m dame in gospode, *”*' pi^SIli Selili nai^elantnlSlikrt se dolbe po nainižlih cenah pri ANICI TRAUN Kres Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. s Cene nizke, postrežba točna* Deiniška glavnica: Bin. 6® milijonov. §8ez. glavnica: Din. 30 milijonov. poBmmKBz [ v ; „ Bled Jesenice Prevalje C avfaf Korčula Sarajevo Ceile Kotor SpSit KNi&rovnlk Kran! Šibenik Herceginovi L|wSalfana Tržič Jeka Haribor Zagreb MeftkovIC Amerikanski oddelek. Naslov za brzolave: JADRANSKA Afilllranl zavodi: JADRANSKA SANICA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK: Cortiandt Street 82, New-York BANKO TUGOSLAVO DE CHSLE: Valparaiso, Antofoflasta, P“«*a Arenas, Puerto Natalos, Ponrenir. za dva solidna gospoda se išče. Ponudbe pod .NUJNO* na opravo lista. * BERSON gumijevi podplati in podpetnik! prihranijo VaSi obutvi nad polovico popravil. — Glavna zaloga: Dragotin Rogiič, Maribor KoroSka cesta 19. Telefon 157. Izdsiovalnica KI A K. O-čevljev. Montaža brezplačna. S575 imy;. 28.' tfečimbra 19221 Najprimernejša darila za boIBi In novo leto AMERIKANSKI Sft ANGLEŠKI $111111 $11911 Singer Igle In nadomestni deli. Singer olje, niti, svila l.t.d. Lastna snekanicna delavnica = Prodaja na otemke == Singer šivalni stroji Bonrne & Co., Newyork Podriiinlce: MARBBOS5, SoBska ssfl. 2 Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, 2249 Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 8—7 = Zastopstva so v vseh večjih mestih = Praznih steklenic za vino (7/i0 lt) kupi vsako množino veletrgovina z vinom Pugel, Rossmann in Voller, Maribor, Trg svobode št. 3. 2567 9—6 Perilo, 2595 78-2 klobuke d@žn@ pirnice, čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno in galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 Podpirajte slovenske tvrdke! Manufakturna trgovina FRANJO MAJER, MARIBOR Glavni trg štev. 9 Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in kam-| garna za moške in ženske obleke, platna, perila, nogavic, sešitih odej, pirotskih preprog itd. 2559 Veletrgovina z železnino Pinter & Lenard Telefon St 282 Maribor Telefon št. 282 Brzojavni naslev: Plnlen Maribor 'ČZ. V zalojji s. nabzja: ! Trt verze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žic«, žičniki, putnpe, ražne cevi, kovanja za zgradbo in pohištvo, kuhinjska posoda vlita iii pločevinasta, [kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežb« točna, cone solidne! 2576 najcenejše pa tudi najlepše blaoo za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavina, cefir, Sifon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri N. Šoštarič, Maribor; Aleksandrova cesta štev. 13. POZOR! Zimske in Športne obleke, ra-glane, površnike, damske kostume In plaSče Izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju Dominik Fabjančič Jurčl-! = čeva ulica 5/1. 2050 ; v vseh dimenzijah kupi tv® A s na LJUBLJANA Gosposvetska c. 6. k 5112-2 Ne pozabi naročnina 1 j S©sso, slamo, drva, preraop, Sito, krompir, saelljci in drogo dolgine pirSsaffiSli® kupuje in prodaja ANBRSJ ©SET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 smssmi s *!3£a£3G3ia@©ia®a BErain B.