TEDNIK leto xxviii. št. 30 ptuj, 7. avgusta 1975 cena 2 din branko gorjup, predsednik so ptuj Praznik občine Ptuj-praznile svobode in deiovnib zmag Letos proslavljamo občinski praznik v jubilejnem 30. letu zmage nad fašizmom in nacizmom. Naši narodi so dokazali, da so pripravljeni tudi za ceno največjih žrtev braniti svoj obstoj in svo- bodo. Dolžni smo, da ohranimo pridobitve naše revolucije in povoj- ne revolucionarne izgradnje. V bor- bi za mir, svobodo in samouprav- ljanje praznujemo letos tudi 25 let samoupravljanja. Vsa prizadevanja in velike odpovedi, zlasti še v po- vojnih letih, so postali danes plo- dovi dela naših narodov in narod- nosti. Plodove našega dela in od- nose pa moramo danes varovati - varovati moramo vse tisto kar smo ustvarili. Ob 30-letnici svobode lahko Jugoslavija s ponosom pokaže marsikaj sebi in svetu. V tem času se je izoblikoval ob vsestranskem napredku delavski razred, ki skupaj z vsemi delovnimi ljudmi gradi še lepšo samoupravno socialistično Jugoslavijo. Uspehe, ki smo jih do- segli, smo jih dosegli v sistemu samoupravljanja, ki so ga delovni ljudje sprejeli kot svojo neodtujljivo pravico. Rdečo nit revolucije v na- šem revolucionarnem napredku pa povezuje ZKJ s tov. Titom na čelu. Jugoslavija je pridobila velik ugled v svetu. Tovariša Tita in Jugosla- vijo pozna danes ves svet. Spomin na žrtve. nam ostaja zapisan tudi v bodoče z zlatimi čr- kami v zgodovini naše domovine. Bratstvo in enotnost je bilo vedno poroštvo naših zmag in napredka, naše varnosti ter neodvisnosti. Ko letos proslavljamo 30-letnico osvoboditve, proslavljamo letnico, ki je odprla pot našega napredka V sedanjosti in bodočnosti. V 30. le- tih se je Jugoslavija razvila bolj kot prej v stoletjih. Tak napredek si v mirni graditvi socializma želimo tudi v naprej. Pot, ki smo jo pre- hodili, ni bila lahka, to je bila pot revolucije, to je bila pot zmage sta- rega nad novim - skratka, to je pot samoupravne socialistične revolucije, Naša revolucija se tudi danes ni zaustavila, nikoli ni nniro- vala in vselej si je zastavljala nove - humane cilje za človeka. Zato tudi je.revolucija. To je revolucija v prid delovnega človeka, v prid nje- gove samoupravne socialistične in dejanske svobode. Tudi v ptujski občini je vzplamtel upor rano. Padec Lackove čete smo letos ob 30-letnici svobode počastili z veličastnim pohodom po poteh revolucije. Narodni heroj Jo- že Lacko s svojimi številnimi sode- lavci v NOV priča o uporu zoper okupatorja na območju naše ob- čine. Že tako do skrajnosti nerazvita - agrarna občina, je bila po vojni močno opustošena, naš lepi stari Ptuj pa je pretrpel rušenje in uni- čenje ob bombnih napadih. Težko so se celile vojne rane, vendar pa sta delovni elan in člove- kov entuzijazem v 30. letih povsem spremenila nekdanjo podobo Ptuja in krajev v naši občini. Po osvobo- ditvi smo v ptujski občini dosegli pomembne uspehe in spremembe na gospodarskem in družbenem področju. Še takoj po vojni se je s kmetij- stvom ukvarjalo 80 % prebivalstva, danes pa že manj kot 47 %, V času pred vojno je bilo go- spodarstvo nerazvito. Med oku- pacijo je tudi^ gospodarstvo Ptuja in njegove okolice še bolj nazadovalo. Mati in redki industrijski obrati niso poslovali s polno zmogljivostjo. Kmetijska proizvodnja, že tako primitivna je nazadovala, predvsem živinoreja. V vojni so bili porušeni določeni industrijski objekti, kot n.pr. usnjarna na Bregu, opekarna v Rogoznici, železnica, mostovi, kasarna ter veliko število sta- novanjskih in drugih zgradb. Proizvajalne kapacitete so bile po osvoboditvi zelo slabo razvite. Bili smo na tleh. Podedovali smo opu- stošeno in dokaj enostavno gospo- darstvo. Struktura našega gospodarstva, šolstva, zdravstva'in drugih dejav- nosti se je korenito spremenila. Po vojni je bilo v ptujski industriji (če se je temu lahko sploh tako rek- lo) zaposlenih le nekaj 100 prebival- cev. Danes je zaposlenih v družbe- nem sektorju skoraj 18.000 delov- nih ljudi. Po vojni smo irheli strahovite te- žave. Tudi danes jih imamo, vendar jih lažje prenašamo, saj imamo že bogato materialno osnovo. V srednjih šolah smo imeli po vojni zelo malo dijakov, danes štu- dira v Ptuju na poklicnih in drugih srednjih šolah skoraj 2.000 dijakov. Še večji pa je napredek pri študen- tih. Stabilizacijske težave, v katerih se nahaja zaradi inflacije in drugih subjektivnih vzrokov naše gospo- darstvo, bomo v sedanjem obdob- ju, ko smo mnogo bogatejši, lažje prebrodili kot po vojni. Naša naloga je, da se strnemo in jih energično brez popuščanja in kompromisov odstranimo. Uvesti pa moramo več odgovornosti, reda in discipline in zlasti več samoupravljanja v skup- nem odločanju. Naša današnja na- naloga je, da čimprej stabiliziramo gospodarstvo. To je naša današnja naloga, skrb in naša borba. Ko snujemo danes plane za našo bodočnost, se zavedamo, da bomo lažje in hitreje napredovali kot pred 30. leti. Takrat smo gradili skoraj iz nič, danes pa imamo bogato (Nadaljevanje na 2. strani) 2. stran TEDNIK - ČETRTEK, 7. avgusta 1975 Praznik občine Ptuj-prazhiif svobode in delovnih zmag (Nadaljevanje s 1. strani) materialno osnovo, izkušeni delav- ski razred, delovne knnete-koope- rante in delovno inteligenco. V dobi stabilizacije innanno na ob- močju občine največje investicije, ki pa so vse v celoti pokrite. Poseb- nega pomena so investicije v hidro in agromelioraciji, v obnovo nasa- dov, izgradnjo silosov, zmrzo- valnic in hladilnic, tovarno emba- laže, motel, RTC, šolo v Dornavi in Vitomarcih, vodovod v Halozah, ki ga gradijo bngadirji, izgradnjo hidrocentrale, asfaltiranje cest itd. V investicijah je 370 milijonov sred- stev, od tega je gospodarskih inve- sticij 330 milijonov in negospodar-, skih 40 milijonov. To se pravi, daje struktura investicij ugodna v korist proizvodnih investicij. V planih za bodočih pet let snu- jemo razvoj, ki bo prav gotovo na- šo občino popeljal iz sedanje manj razvite vsaj v srednjo razvito ob- čino. Ob napredku in našem nadalj- njem razvoju se moramo pokloniti spominu na naše najdražje, ki so žrtvovali sebe za napredek, v ka- terem danes živimo. Njihova borba in delo sta naši obvezi, da nadalju- jemo boj za še lepši jutn. Preteklih 30 let je neizčrpen mir, na katerem sloni ta čas in jutrišnji dan. Danes, po 30. letih je naša domovina drugačna, kot je bila na začetku, je svobodna, bogata, zgrajena — je polna tovarn, šol, bolnišnic, mostov, cest, avtomobi- lov, traktorjev in drugih objektov ter naprav - zlasti pa je polna prid- nih, zavednih občanov in državlja- nov. Ponosni smo na našo domo- vino, saj je to Titova in naša Jugo- slavija. In na koncu čestitamo vsem de- lovnim ljudem in občanom k občin- skemu prazniku. Predsednik skupščine Branko Gorjup Jutri na Grajeno Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazni- ku, bo na dan občinskega praznika, to je jutri, 8. avgusta na Grajeni. Za to priložnost so krajani Grajene pripravili bogat program praznovanja. Za vse, ki se boste ta dan odpravili na Grajeno, bo najprej slav- nostni sprejem, ki so ga pripravili pionirji skupaj z mladinci iz KS Grajena; pripeli vam bodo posebne slavnostne kartonske znač- ke. Sledil bo sprejem predstavnika KS z govorom, nakar bodo slovesno odprli obnovljeni zadružni dom, v katerem bo ob 15.15 uri slavnostna seja skupščine občine Ptuj in vodstev družbeno-poUtičnih organi- zacij občine Ptuj, posvečena občinskemu prazniku. Sejo bodo med drugim pozdravili tudi najmlajši prebivalci KS Grajena, pionirji pionirskega odreda. Franca Osojnika. V kratkem kulturnem pro- gramu pa bodo sodelovali: Hermina in Boris Kočevar, gosta iz Maribora, godba na pihala DPD Svoboda Ptuj in moški pevski zbor Grajena, ki se bo to pot prvič predstavil širšemu občin- stvu. Po končanem slavnost- nem delu bo v prostorih obnovljenega doma zabava. MG Ljubo Jasnič znova med brigadirji M DA Haloze v četrtek, 31. julija 1975, je s svojimi sodelavci znova obiskal brigadirje na mladinski delovni akciji Haloze 75 Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSMS Istega dne je obiskal tudi mlade na deloviščih v Suhi Krajini in na Kozjanskem. Ko je obiskal mlade v Halozah, na delovišču v Lovrencu na Dravskem polju, je tudi sam ..prijel" za kramp in pokazal kaj zmore. O delu mladih v Halozah se je pohvalno izrazil in nadaljeval, da jc prepričan, da bodo mladi, ki delajo na Kozjanskem in Halozah izpolnili svoje poslanstvo, medtem pa ost^a odprto vprašanje glede izpolnitve delovnega programa na akciji, ki teče v Suhi Krajini. Prav zato je potrebno kritično spregovoriti o pripravah na brigado, saj so le-te ponekod zatajile. Da je to es, dokazuje dogodek, ki se je zgodil nedavno na delovišču v Suhi Krajini, kjer je namesto 100 brigadiijev, na delo prišlo le 31. V nekaterih vodstvih mladinskih občinskih orga- nizacgah torej niso dosledno delovali v tej smeri. Mladi se sicer množično odločajo za delo v mladinski delovni akciji, če pa je ponekod prišlo do vrzeli, je krivda v veliki meri v neresnem in prepo- časnem delu že navedenih organov. Temu problemu bo republiška konferenca posvetila vso pozorno.st; pri tem pa je potrebno poudariti, da obstajajo tudi možnosti kadrovskih sprememb v nekaterih občinskih mladinskih vodstvih iz že znakih vzrokov. MG MLADI IN LOKALNE DELOVNE AKCIJE V letošnjern letu beležimo šte- vilne lokalne mladinske delovne akcije na našem območju. Mladi se uspešno vključujejo vanje in s svojim delom prispevajo delež v družbeni in ekonomski razvoj ob- čine. Jako so že v mesecu februarju in marcu mladi 00 ZSMS v Stopercah organizirano sodelovali skupaj z ostalimi krjevnimi dejavniki in krajevnimi skupnostmi, pri iz- kopu jarkov za vodovod Cermožiše - Stoperce v dolžini 4 km. Mladi so prispevali 1000 delovnih ur. Med najbolj prizadevne osnovne organizacije ZSMS na podrogu dela nalokahiih delovnih akcijah pa vse- kakor sodi 00 ZSMS Kidričevo, ki je skupaj s Klubom mladih iz Kidričevega, v času od meseca maica do julija tega leta, organi- zirala in izvedla skupno 33 eno- dnevnih delovnih akcij v KS. Akcije, ki so jih izvedli, so potekale pod naslovom »Cisto okolje - ponos mladine". Skupaj so prispevali 3000 delovnih ur, na eni akcgi jc povprečno sodelovalo 30 mladih. Izkopali so 700 m jarkov za vo- dovod in elektriko ter sodelovali pri montaži in zasipu. Prav tako so uredili parkirni prostor kopališča, v površini 1000 kv. m, pon^ali pri ureditvi in otvoritvi otroškega vrtca v Kidričevem in uredili tudi okolje mladinskega kluba v Kidričevem. Sodelovali so tudi na enodnevni udarniški akciji v okviru mladinske delovne akcge „Haloze 75". MG i^ednik - Četrtek, i. avgusta 1975 stran 3 osankarica-boč Srečanje proiz- vajalcev olja Pred kratkim je bil v Slov. Bistrici pomemben dogodek, ki je izpričal uspešno nada^evanja prijateljskih vezi in izmenjave delovnih izkušenj delavcev iz o^arske industrije v Zagrebu in Tovarne olja iz Slov. Bistrice. To srečanje ni bilo prvo te vrste, gotovo pa je bilo od vseh dosedanjih najuspešnejše, tako po številu udeleženih kot tudi na- vezovanju medsebojnih prijateljskih vezi. Kljub temu, da je bilo srečanje predvsem spoznavnega značaja, pa udeleženci niso pozabih na tesnejše sodelovanje na področju pro- izvodnje in trenutnega gospodar- skega položaja, ki tudi ni prizanesel proizvajalcem olja. Gostitelj le- tošnjega srečanja, ki je bilo organi- zirano v obliki karavane bratstva in enotnosti oljarne iz Zagreba, seje na ta dogodek še posebno skrbno pripravil, temu primerno pa so priredili tudi program bivanja za- grebških gostov v občini Slov. Bistrica. Še predno so prispeli v območje občine Slov. Bistrica so si člani karavane bratstva in enotnosti za- grebške oljarne ogledali muzej na ptujskem gradu. Letošnje prvo sre- čanje pa so zagrebški in bistriški o^aiji pripravili na Boču, kraju z lepim razgledom ter bogatimi narav- nimi lepotami. Okoli 800 udeležen- cev te karavane je najprej sodelovalo pri ogledu, vojaške vaje, ki so jo skupno pripravili pripadniki terito- rialne enote zagrebške oljarne in občine Slov. Bistrica. Vajo so zaključih z polaganjem venca na spomenik NOB pri planinskem do- mu na Boču. Ob tej priložnosti so izvedli tudi krajši kulturni program. Medtem ko je bila na Boču skupna vaja teritorialnih enot za- grebške oljarne in občine Slov. Bistrica je skupina mladih Za- grebčanov obiskala kraj poslednjega bojišča legendarnega Pohorskega ba- taljona nad Osankarico. Ob tej priložnosti so pred spomenik po- ložili tudi vence. Letošnja karavana zagrebških o^aijev v občini Slov. Bistrica je bila med ostalim posvečena tudi 30. obletnici osvoboditve, dnevu vstaje in 25-letnici samoupravljanja. Razvi- janje bratstva in prijateljstva pa je bil njen osnovni namen. VIKTOR HORVAT slovenska bistrica KOMUNISTI BODO OCENILI URESNIČEVANJE NALOG Danes popoldne bodo komunisti občine Slov. Bistrica kljub počitni- škemu obdobju ponovno ocenili na skupnem posvetu priprave na konference Komunističnih partij Evrope, nato pa bodo spregovorili o poteKu aktivnosti • v zvezi z gospodarsko' stabilizacijo in uresni- čenih nalogah v tej smeri, pa tudi nadaljnjih načrtih za prihodnje obdobje za področje celotne občine. Ob tej priložnosti bodo sekretarji in njihovi namestniki podali oceno gospodarskih gibanj v svojih delovnih sredinah. V zaključnem delu pa se bodo udeleženci seje seznanili še z informacijo o dosedanjem poteku zbiranja sredstev za Dom mladine in borcev v Kumrovcu. V. H. Tekoči računi - novost v bančnem poslovanju Pri Kreditni, banki Maribor, podružnica Ptuj ima nad 1800 občanov vpeljan žiro račun, prek katerega opravljajo svoje finančno poslovanje, Žiro račun je obvezen za zasebne obrtnike in vse tiste, ki v prostem času opravljajo kakšne usluge za druge organizacije, združe- nega dela. Poleg žiro računov pa je banka vpeljala nov način poslovanja, ki je prikladen za zaposlene občane, t. j. tekoči račun; pod tem razumemo posebno vrsto računa, ki ga odpre banka na zahtevo občana. Na tekoči račun lahko občani vlagajo vse vrste dohodkov (osebni dohodki, pokoj- nine, prihranki iz hran. vlog, sredstva zs žiro računov itd,). Lastnik tekočega računa lahko razpolaga z imetjem na računu za plačilo blaga in vseh vrst uslug, plačilo davka, prispevkov in drugih fiskalnih obveznosti, za prenos na druge račune in za dvig potrebne gotovine. Poravnavanje obveznosti se opravlja s čeki, odnosno s prenosnimi nalogi. PlačUa s čeki lahko opravijo občani pri vseh trgovskili, turističnih, gostinskih in ostalih organizacijah združenega dela v državi, čeke lahko vnovčijo tudi pri vsaki banki v državi. Banka na pismeno zahtevo odobri lastniku tekočega računa kratko- ročni kredit, ki ga lastnik koristi potem, ko je izkoristil že vsa razpoložljiva sredstva na svojem računu. Lastnik tekočega računa lahko pooblasti banko, da v breme njegovega računa plačuje zanj razne stroške (televizijsko in radijsko naročnino, najemnino, račun za vodo, ostale naročnine in pod.). Sredstva na tekočih računih se obrestujejo. Poslovanje s tekočimi računi predstavlja za nas novost, V razvitejših državah je ta sodoben način že tako ustaljen, dnakazujejo podjetja osebne dohodke zaposle- nim brez predhodnega dogovora na tekoče račune, Crčič Tončica 4. stran TEDNIK - ČETRTEK, 7. avgusta 1975 PRED 30 LETI Prve svobodne volitve (Nadaljevanje In konec) Mlajši, ki še niso bili obre- menjeni s starim strankarskim sistemom so mnogo hitreje dojemali, da bomo tokrat volili ljudi, najboljše med najboljšimi, ne pa predstavnike strank. Te kandidate so ljudje sami po- stavljali na zborih, izbirali so najboljše izmed sebi enakih. Glavni pogoj je bil, da je pred- lagani moral biti poštenjak, ki se ni umazal med vojno, ker le tak bo lahko pošteno zastopal ljudi v interesu utrjevanja nove Jugoslavije. Posebna novost je bila tudi ta, da so smele prvič voliti žen- ske in ne samo, da so imele vo- lilno pravico, še več, — smele so tudi kandidirati. Zato je bilo med kandidati, ki so jih postav- ljali na masovnih sestankih po vaseh, tudi precej žensk. No- vost je bila še zlasti za mlade, saj so imeli volilno pravico od dopolnjenega 18 leta naprej, pa tudi med kandidati je bilo pre- cej mladih. Upoštevajoč dej- stvo, da so zadnje volitve na na- šem območju bile leta 1938, je dejansko leta 1945 bilo dve tret- jini takih, ki so prvič v življenju šli na volišče. Brez pretiravanja lahko zapi- šemo, da so bile volitve pred 30 leti, tako po pripravi, izbiri kandidatov in izvedbi, najbolj pristno ljudske in neposredne. To potrjujejo tudi vsi še živeči aktivisti, ki so bili organizatorji teh volitev. Člani okrajnega odbora OF so bili neposredno zadolženi za posamezna ob- močja okraja, po sedanjih meri- lih za območje dveh do treh krajevnih skupnosti. Na ob- močju okraja pa smo takrat vo- lili kar 117 krajevnih narodno- osvobodilnih odborov, saj je imela skoraj vsaka večja vas ali naselje svoj odbor. Volili so predsednika, tajnika in 5 do 11 članov odbora ter enega do dva delegata za okraj- ni NOO. (Te delegate so kmalu za tem preimenovali v odbor- nike in šele z novo ustavo smo spet uvedli naziv delegat). Sko- raj za vsako funkcijo sta bila po dva ali celo več kandidatov, tako, da je bila možna široka iz- bira. Na podlagi kar najbolj demokratično predlaganih kan- didatov, so potem dali v Ptuju, v takratni tiskarni natis- niti kandidatne liste in glasov- nice. Večina kandidatov je ta- krat prvič videla svoje ime na- tisnjeno s pravimi tiskarskimi črkami. Za vsak krajevni odbor, v vsakem je bilo večinoma le po eno volišče, je bil zadolžen po en okrajni aktivist, ki je vašča- nom pomagal pri pripravi voli- tev. Iz takratnih poročil povze- mamo, da so bile priprave in tudi sama izvedba volitev naj- boljše na celotnem območju Haloz, kjer tudi delovanja reak- cije ni bilo čutiti. Slabše je bilo na območju Slovenskih goric, kjer so se pojavljale razne pa- role, pa tudi oborožene tolpe. Na Ptujskem polju so se pojav- ljale parole predvsem v Bukov- cih in Stojncih. Najtežje pa je bilo na Dravskem polju, zlasti v okolici Gerečje vasi. V samem Ptuju, v mestni narodno-osvo- bodilni odbor, so bile volitve šele v nedeljo 12. avgusta. To pa zaradi tega, da so lahko čimveč ljudi poslali na teren. Razpoloženju prebivalstva na posameznih območjih tedanje- ga ptujskega okraja ustrezno so bili tudi rezultati volitev. Čeprav so v večih krajevnih odborih glasovali 100 odstotno, je bila poprečna volilna udeležba v okraju okrog 89 odstotkov. Kakšna doslednost je bila pri nekaterih volilnih komisijah, najzgovorneje priča poročilo predsednika volilne komisije iz Nadol, kjer je med drugim napi- sano: ,,0d 176 volilcev jih je vo- lilo 175. Na volišče ni prišla samo G. M. Nadole47. Prišel je dvakrat njen mož, povedal, da je bolana in je želel namesto nje voliti. Glasom navodila mu tega nismo dovolili." Že dan po volitvah se je na peti seji sestal okrajni komite KPS Ptuj, ki je med drugim obravnaval tudi notranje-poli- tični položaj, zapisnikar pa je o tem zapisal: ,,Ugled Osvobodilne fronte stalno narašča. To potrjuje tudi velik odstotek udeležbe na vo- litvah. To je naravnost porazno vplivalo na reakcijo, ki je sku- šala z raznimi parolami o vrnitvi kralja, o okupaciji Slovenije po zapadnih zavezriikih itd. vpli- vati na prebivalstvo, da ne bi šlo na volišča. Člani KP so za volit- ve delali bolj po OF liniji. Skoraj povsod so na volitvah prodrli tisti kandidati med predlaga- nimi, ki so bili boljši, razen ne- kaj izjem, kjer so izvolili reakci- onarje. Ravno tem NOO mo- ramo posvečati skrb, zlasti pri pobijanju špekulacije. Vsem novim NOO je treba nuditi vso pomoč, da bodo odbori res- nično zaživeli in začeli opravlja- ti svojo funkcijo." V skladu s tem se je tudi odvijalo politično delo v tedanjem ptujskem okra- ju. Na dan 15. avgusta 1945 so v vseh krajih novoizvoljeni kra- jevni narodno-osvobodilni od- bori prevzeli dolžnosti od odbo- rov OF. S tem je bila napravlje- na tudi razmejitev med poli- tičnimi in oblastnimi funk- cijami. Prav v tistem času je bilo v Beogradu III. zasedanje AVNOJ, ki se je 10. avgusta 1945 preimenovalo v začasno ljudsko skupščino. Na tem zasedanju je bila sprejeta cela vrsta zakonodajnih aktov, ki so se nanašali na priprave za volit- ve v ustavodajno skupščino, to so bili zakoni o ustavodajni skupščini, o volilnih imenikih in o volitvah ljudskih poslancev. Nadalje so na tem zasedanju sprejeli zelo pomemben zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, zakonsko je bilo urejeno vpra- šanje državljanstva, svobode tiska, zborovanj in združevanj. izpopolnitev pravosodne orga- nizacije in več drugih vprašanj. Uresničevanje nalog, ki so izhajale iz naštetih zakonov za- časne ljudske skupščine DFJ, je bila tudi prva in najvažnejša na- loga, s katero so se spoprijeli novi narodno-osvobodilni od- 'bori, ki so bili po nekaj mesecih preimenovani v ljudske odbore. V obširnih pripravah na volitve v ustavodajno skupščino so zelo prav prišle izkušnje akti- vistov, ki so pred 30 leti priprav- ljali prve svobodne volitve na našem območju. Franc Fideršek i^ednik - Četrtek, i. avgusta 1975 stran 5 Helsinki - za mir v Evropi „miru pod orožjem ne more biti, kot ne bratstva brez enakih pravic" Prejšnji teden se je v Helsinkih, v glavnem mestu Finske, končala konferenca za evropsko varnost in sodelovanje. Končal se je sestanek evropskega vrha, ki je s sprejetimi listinami odločil o prihodnosti stare celine. Evropa se je v Helsinkih združila, vendar to še ne pomeni, da je tudi enotno združena, brezkompromisna, enaka in tako dalje. Kot smo lahko prebrali, je listina iz Helsinkov kompromis za nadaljnji razvoj bodoče, morda kdaj enotne Evrope. In evropski kompromis še ne pomeni izravnave, sporazuma, ampak le voljo evropskih državnikov, ki sodeč po trenutni situaciji delajo tisto, kar je v okviru njihovih možnosti, kar je prav za vse človeštvo, to je, da se vsaj okvirno innačelno borijo za mir na svetu. Pomeni, da popuščajo, da na obzorjih Evrope ni hladnih vojn, da se stihijsko ne oborožujejo, da se zavzemajo tudi za neblokovske, neuvrščene dežele. Res je, da je konferenca odprla nove poglede na mir in sodelovanje, da je vsem državnikom jasno, da je mir tista dobrina človeka, ki je nujna za eksistenco, razvoj, delo itd. Velik poudarek, vsaj tako je bilo razbrati iz govorov nekaterih šefov evropskih držav, je helsinški vrh posvetil tudi neuvrščenim deželam, kakor tudi nevtralnim. Blokovska Evropa je spoznala pomen, značilnost in vlogo neuvrščenih dežel. Pr av Jugoslavija je konferenci miru dala posebno obeležje, močan poudarek. Titov govor je odjeknil v svetu in kot tak postal pomemben dokument Helsinkov. Govor, ki so ga novinarji že nekaj ur pred začetkom nastopa dobesedno razgrabili, je globoko zašel v misli državnikov Evrope in ostalega sveta. Tito je bil konkreten. Ko je govoril o Jugoslaviji, se je zavzemal enako močno tudi za Evropo, za njen mir, sodelovanje in razvoj. „Miru pod orožjem ne more biti, kot ne bratstva brez enakih pravic", je spregovoril Tito, ko je ponovil pesnikove besede in prav te besede so tako globoko odjeknile v svetu. Moramo se boriti za enakost, za suverenost neke dežele, moramo ustvariti vse pogoje za človekovo življenje, delati konkretno, so bile glavne misli našega državnika. Tito je poudaril tudi, „da kar Evropa prav sedaj dela, je največje slavje jubileja - 30. obletnice zmage nad fašizmom." Konferenca se je končala, oz. šele začela, kajti prav sedaj je Evropa pred hudo te^o nalogo, da sprejete listine uresničuje še v praksi, da se v Evropi nadaljuje mir, da se preneha z vznemirljivim oboroževanjem, da se posveti razvoju, sodelovanju, da se uveljavijo novi zgodovinski pojmi družbenega, političnega in gospodarskega razvoja in vzajemnega sodelovanja na vseh ravneh. V Evropi mora \iadati mir prav tako mora mir zavladati v svetu, to ne sme biti zgolj helsinška fraza, ampak resničnost, za katero se borimo vsi ljudje naše oble. „Zelena knjiga" je torej podpisana. Dokument je podpisalo 33 predstavnikov držav Evrope, ZDA in Kanade. S svojim podpisom so zajamčili upanje, daje v Evropi, kakor tudi drugod po svetu potreben mir, večja varnost in boljše sodelovanje. Tudi predsednik Tito je podpisnik te listine, ki bo v bodoče zagotavljala tisto, kar Jugoslavija s svojo politiko že od nekdaj uveljavja v svetu. Ob koncu nekaj najvažnejših temeljnih dejstev iz sprejetih dokumentov: nedot^jivost meja; suverena enakost; izo- gibanje groženj s silo, ali uporabi sile; mimo reševanje sporov; spoštovanje človeških pravic; sodelovanje med državami; nevmešavanje v notranje zadeve neke države; ozemeljska celovitost držav; vestno izpolnjevanje obveznosti do mednarodnega prava; enake pravice in pravice do samoodločbe narodov; varnost v Sredozemlju. Leta 1977 se bodo v Beo^adu sestsdi ministri za zunanje zadeve, ki bodo ocenih uresničevanje sprejetih dokumentov iz Helsinkov. Pripravil z. k. 6. stran TEDNIK - ČETRTEK, 7. avgusta 1975 Iz delegatskih vprašanj Delegacija krajevne skupnosti Videnn pri Ptuju vprašuje, kako je z ureditvijo trgovine v Majskem vrhu. Na pobudo krajanov iz naselij Maj- skega vrha, Ljubstave in dela Dra- vinjskega vrha je KS Videnn že v lanskenn letu poslala pismeno po- nudbo trgovskemu podjetju Mer- cator —Panonija Ptuj v zvezi z usta- novitvijo prodajalne v Majskem vrhu 54, na bivšem Kastnerjevem, sedaj lastnik KK Ptuj. S KK Ptuj je že dogovorjeno, da odstopi zgrad- bo za ureditev prodajalne, v katero bi bilo usmerjeno 107 gospodinj- stev s 450 prebivalci. V večini so to družine, ki imajo zaposlitev pri KK Ptuj - TOZD Podlehnik, Po pre- hrambene artikle hodijo v4 — 5 km oddaljeni Videm ali Tržeč. Ista ponudba je bila poslana Povrtnini Maribor, ki je v lanskem letu na našo ponudbo pozitivno odgovorila in izrazila pripravljenost ustanoviti takšno prodajalno v haloškem območju. Ker pa ima v naši KS, se pravi v Vidmu svojo trgovino Mer- cator-Panonija Ptuj, je naša želja, da prav to podjetje odpre svojo podružnico prodajalne, oziroma trgovine v Majskem vrhu. Odgovarja Branko Gorjup, direk- tor Mercatorja — TOZD Panonija Ptuj: Možnost glede ustanovitve prodajalne na Majskem vrhu smo proučili in hkrati tudi ugotovili, da je občanom trgovina potrebna, vendar pa izračun rentabilnosti ka- že na nerentabilnost. Predvideni mesečni promet bi naj znašal cca 100.000 din; pri tem pa bi morala biti zaposlena vsaj dva delavca .in ker bi bil promet trgovine v pretežni meri promet z živili, razlika v ceni ne bi zadoščala za pokritje stroškov, kaj šele, da bi računali z rentabilnostjo. Naša ugotovitev je pogojena z rezultati proučevanj trgovin v Gorišnici II., Kozmincih, Medrib- niku, Majšperku, Apačah, Grajeni, Podvincih, Kekcu in Prodajalni Breg, ki imajo podobno struktu/o prodaje blaga kot bi ga imela prodajalna na Majskem vrhu in so v lanskem letu v poslovni izgubi. Navedenih prodajaln ne bomo opustili, saj se zavedamo potreb občanov tudi na območjih, kjer naše enote niso rentabilne. Organi upravljanja naše TOZD nasprotujejo odpiranju prodajaln, kjer ne pričakujemo rentabilnega poslovanja in-zato prosimo, da nam ne očitate, če se zavestno ne odlo- čamo za take prodajalne, za katere že v naprej vemo, da ne bodo ren- tabilne. KS Videm zato predlagamo, da svojo željo sporoči tudi drugim trgovskim podjetjem. Zato tudi ne nasprotujemo, da katerokoli drugo podjetje odpre svojo enoto, če mu to dopušča investicijsko stanje in če lahko računa na" uspešnost poslovanja. Priprava: MG Klub mladih pripravlja nov program Kljub temu, da je klub mladih v Ptuju že zaprt skoraj dva meseca programski svet pridno dela ria pripravah za novi program dela, ki mora biti takšen, da bo klub mladih resnično odraz življenja in hotenja mlade generacije. Program bo dokončno obliko dobil ob koncu meseca, ko se bodo znova odprla njegova vrata, takrat bo tudi skup- ščina Kluba. Klub mladih dela že četrto leto. Delo postaja iz leta v leto bolj orga- nizirano in tudi bolje vodeno, tako je opaziti tudi kvalitativni in kvanti- tativni skok v njegovem delovanju. Svoj delež k temu je pripomoglo tudi dobro finančno stanje. V zad- njem času je Klub mladih organizi- ral vrsto razstav, med katerimi mo- ramo zlasti omeniti foto razstavo, posvečeno 30-letnici osvoboditve, ki so jo pripravili tečajniki pod vod- stvom znanega mojstra fotografije Stojana Kerblerja, ki jih je seznanil s prvimi koraki v fotografiji. Po- trebno pa je omeniti, da je v Klubu gostovala tudi delavska univerza, ki je pripravila tečaj za novo sprejete komuniste. Vsaj dvakrat mesečno pa je v klubu tudi ples. Tudi za kul- turno hrano je poskrbljeno. Mladi so pripravili za svoje vrstnike več uspešnih recitalov, med katerimi velja omeniti kulturno umetniško društvo gimnazije Dušana Kvedra, ki je presenetilo s svojim odlično izvedenimi recitali, predvsem partizanskim mitingom. Prvi kartodrom v Jugoslaviji Ptuj bo ob občinskem prazniku pridobil kartodrom, seveda ob tem ne smemo prezreti dejstva, da so za to delovno zmago in uspeh poskrbeli prizadevni in vedno optimistično razpoloženi člani Avto-moto društva Ptuj. Udeležili smo se tiskovne konfe- rence, kjer smo zvedeli, da je proga za karting prva v Jugoslaviji, da je grajena po mednarodnih normativilfi, da je dolga 675 metrov, da se na odlično izpeljanih ovinkih in ravnih predelih proge doseže hitrost okrog 70 km na uro, da je na tribunah prostora za 10 tisoč ljudi in da je urejen parking za 400-500 avto- mobilov. Stezo je projektiral inženir Janez Belšak, seveda pa ni na projektu delal sam, temveč so mu vso podporo nudili vsi člani karting kluba, predsednik Avto-moto društ- va Viki I