Poštnina plačana v gotovini. mr 1 ■ 1« Ljubljana, 14. decembra 1939. — Leto XII. — Št. 51. flVICfl GLASILO KR.SCANSKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Tudi naša obletnica V novembru so minula štiri leta, («1 -kar sc jo ustanovila v Sloveniji nova delavska organizacija. V oktobrski številki »Bodočnosti« beremo, da se je takrat zib ralo v neki solbi Gospodarske zveze sedem mož in fantov, ki so skle-1,1 'J i ustanoviti to novo delavsko' organizacijo, ki si je nadela ime »Zveza zd roženih delavcev.« S tem korakom se je pričel »boj proti Jugoslovanski: strokovni zvezi na deželi, ki je do tedaj tlel le v naj-ožjein krogu. Kot priprava iza ta korak so bili poprej že številni napadi na JSZ po raznih mesečnih revijah, tednikih in tudi dnevnikih. Po ustanovitvi te nove centrale pa se je prenesel boj na deželo po posameznih vaseh in obratih Ta korak so prizadeti ljudje utemeljevali nasproti javnosti iz opravičilom, češ du^je JSZ zapustila svoja katoliška in krščanska načela in se preveč približala miselnosti brezverskega marksizma in da je ® tem podana nevarnost za krščansko delavstvo, da zapade veri nasprotni ideologiji. članstvo pa je ta korak proti Ji»Z dobro razumelo in se postavilo v odločno obrambo za JSZ prav povsod. Razumelo je delavstvo prav dobro, da gre tu za osnovna načela krščanskega delavskega gibanja, ki jih je položil vanj njegov ustanovitelj dr. Janez Ev. Krek. To načelo pa ni bilo nič drugega1, kot zahteva, da ostane »delavsko gibanje svobodno in neodvisno. Ne sme delavsko gibanje uravnavati svojega delovanja po kaki drugi, širši skupnosti, v tem primeru politični, ampak nasprotno, po potrebah delavskega gibanja se mora uravnavati vsaka druga skupnost. Saj delavsko gibanje »predstavlja jedro socialnega vprašanja in kot tako mora biti osrednja točka vsake »sirse skupnosti, v katero bi naj tudi ono spadalo. Delavsko gibanje podrediti kakemu drugemu činitelju, pa se n vi, izogniti »se socialnemu vprašanju pri jedru m ga reševati le po potrebi m miselnosti tistih ljudi, ki imajo vod-tvo si»rse skupnosti v rokah, v tem primeru le v krogu »političnega gibanja. Osnovna pogreška v tem je ta. da delavsko gibanje na ta način ohromi in ni več zmožno' slediti potrebam časa. Vse to je imelo pred očmi naše članstvo, ki je z velikimi žrtvami gradilo krščansko delavsko gibanje v duhu dr. Kreka. V JSZ pa je živa skupnost članstva, ki prav dobro ve, za kaj »se bori. IJan asu j a kapitalistična miselnost, ki se je tako zagrizla v srca vseh ljudi, da je prav za prav že odvzela človeku pravi pojem božjega stvarstva, odreka človeku vsako pravico do dostojnega življenja im dostojanstva, lin prav v teh časih je delavsko krščansko socia»-listično gibanje v prvi vristi poklicano, da bije »neizprosen boj proti tej neikr-“čamiski miselnosti današnjega časa, S 'takim pozitivnim delom, »ki je v korist zdravemu »socialnemu napredku v človeški družbi, bije istočasno naše gibanje boj tildi z vsemi negativnimi pojavu v različnih delavskih gibanjih, torej tudi z. marksizmom. Kajti če ne ] krščansko delavsko gibanje vršilo danes »svoje dolžnosti tako kot je tre-^ bodimo prepričani da bo»do to delo vršila drug, Prav zarodi tega je bilo vsako obdo zevanje JSZ »si komunizmom n marksizmom naravnost smešno, ko dn t° rcsnJca samo nasprotna, in mor-, a .bomo se prav kmalu »lahko ugoto- tavair. ? :pray. ki so JSZ obrneva? »ori, okitkom, ravno »sami naj-cialnii, Tomogli porastu negativnih »so-di pojavov. Ž S Katoliška skupnost V šesti številki letošnjega letnika »Dejanja« je Catholicus postavil trojno »bistveno vez katoliške skupnost i«, ki jo je zgostil v tri aksiome: »i z p o v e d a n j e iste v e re, prejemanje istih zakra me n t o v in priznanje iste vrhovne cerkvene oblasti. Ti trije aksiomi morejo obstajati kot trdna in edino sprejemljiva osnova prave in resnične katoliške skupnosti. Katoliška skupnost, ki temelji in vključuje ta tri spoznanja, more tudi objeti katoličane in jih družiti v resnično občestvo, ki živi in utriplje s časom in potrebami, ki se v časovnem prostoru postavljajo. O taki katoliški skupnosti veljajo Kristusove besede: »Veter veje, koder hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« (Jan. 3,8.) Ta prilika ni veljala le za katoličane prvih stoletij, za katoličane katakomb, temveč prav tako dosledno velja za naš čas in našo dobo. Katolicizem katakomb je svet in tedanjo družbo zamnjal prav zato, ker je nosilce nauka — katoličane — družilo zavest žive in dejavne katoliške skupnosti. Tem katoličanom je bil katolicizem resnično religija, ki vsakega posameznika v njegovi notranjosti, vesti obvezuje ob vsakem posameznem dejanju in besedi. Danes pa vedno bolj postaja ta katoliška skupnost, ki je imela svoje jedro v verovanju, včasih celo fraza brez vsake vsebine, brez vsakih obveznosti. In zdi se mi, dn je prav tako, kakor z boleznijo v liiši, tudi s problemom katoliške skupnosti. Catholicus je zapisal: »Kadar je bolezen v hiši, ljudje največ govorijo o zdravju«. Prav tako bo precej trdno držala trditev: kadar se katoliška skupnost krha in gnije, radi največ govorijo o njej in v njenem imenu sodijo in razsojajo. Zgoraj smo postavili bistvene aksiome katoliške skupnosti. Naslonitev in priznanje na ta načela, ki niso prav nič zamotana in ne zavisijo od svetne oblasti, je življenjske važnosti za obstoj in priznanje katoliške skupnosti. Prav tako je priznanje in urejevanje osebnega ali pa skupnostnega življenja po teh nučelih edina norma, po kateri je mo-goče o vključevanju v katoliško skupnost, njenem priznavanju in življenju v njej soditi. Pri nas na Slovenskem se je pa zgodilo čisto drugače. Vse življenje v katoliški skupnosti in tudi katoliško skupnost samo, so naši slovenski tako imenovani »pravoverni katoličani« od Mahniča sem zrli le z zorišča zunanje orgn-nizatorično-politične skupnosti. In priznavanje k takšni skupnosti je bilo navadno edino merilo katol. življenja in mišljenja. Takšno pojmovanje, ki je popolnoma razumljivo zloraba katoliške skupnosti, je na Slovenskem katoliško skupnost, kakor sem jo začrtal zgoraj, zatajilo in črtalo iz življenja in ustvarilo nek privid katoliške skupnosti, tako imenovano »katoliško skupnost«. Vsak zaveden delavec — član JSZ mora imeti „Delavski koledarček" za leto 1940, ki ga je izdala JSZ. Cena je vkljub velikemu obsegu samo 8 din. Dobite jih pri skupinskih odborih ali pa pri centrali JSZ v Ljubljani. Protidraginjsko zborovanje v Celju Svobodne strokovne organizacije so sklicale protidraginjsko zborovanje v Narodnem domu, ki so se ga v polni meri udeležili celjski delavci in nameščenci. Velika dvorana Narodnega doma je bila polna udeležencev, med kateri smo opazili tudi državne nameščence in zastopnike drugih poklicev. Na zborovanju so govorili Jože Golmajer, Jurač Jože, Jaka Vodopivec, resolucijo pa je bral in obrazložil Josip Petejnn. Zborovanje ja vodil tov. Pibrovc. številni zborovalci so govorom pazljivo sledili. Sicer pa je bila vsebina vseh tako življenjsko važna, da so bili udeleženci naravnost prisiljeni vztrajati do konca. Predvsem se je obravnaval položaj delavstva z ozirom na njihov zaslužek in na drugi strani potrošnjo. Na podlagi statističnih podatkov, ki povedo, dn ima na primer pri nas na Slovenskem 82.000 de- lavcev in delavk dnevne plače do 28 din, se je moglo zlahka ugotoviti, da to komaj zadostuje za preživljanje samca. Kje so sedaj še družine s številnimi otroki? Tudi povprečna plača delavca je silno nizka, dočim je povprečna plača delavk (19 din) naravnost sramotna! Nič boljši ni položaj nameščen-cev. Govorniki so za izboljšanje prej naštetih razmer predvsem zahtevali zaščito od oblasti, na drugi strani pa je treba pozivati delovno ljudstvo k večji družitvi, po kateri šele more prav doseči svoje zahteve. Celje, ki je znano kot najdražje me-sto v Sloveniji, je s tem zborovanjem dokazalo, da hoče napraviti konec vsemu, kar teži delovnega človeka. Na zborovanju pa so se udeleženci spomnili tudi poljedelskega delavstva, obenem pa so zahtevali tudi zboljšanje minimalne mezde. Papež Pij XI. je lansko leto (1. aprila t38) v vatikanskem radiju takšno počenjanje grajal, ker bi, kakor pravi, »to moglo zelo občutno oslabiti pravi katoliški duh, gorečnost in pobožnost med mladino in tako s tiskom kakor živo besedo popačiti nežnost njene vesti; z eno besedo, tako delo bi zmanjšalo popolnost krščanskega življenja in apostolat prave katoliške akcije, h kateremu so poklicani vsi katoličani, posebno pa še mladina.« Danes po vsem tem, kar se je s katoliško skupnostjo godilo od Mahniča dalje pri nas na Slovenskem, popolnoma dobro razumem strah mnogih katoličanov, ki skušajo vsako jasno besedo obsoditi za komunizem ali pa vsaj mar-ksizmu sorodno, kajti trdno sem s Ca-tholicusom prepričan, da se moč in življenjska sposobnost prave in resnične katoliške skupnosti preizkusi šele ob času preganjanj. »Zgodovina in sodobnost nam potrjujeta, da se \ takih trenutkih mnogo bolje izkažejo v zvestobi katoliškega prepričanja tisti katoliki, ki tudi v dobi svobode niso videli glavnega ideala katoliške skupnosti v politični ,udarnosti4 in .discipliniranosti4, dočim so drugi v nesvobodi i versko i politično zmedeni« (Catholicus: »Katoliška skupnost« — Dejanie 1939). Prav nič nnm ne bodo pomagale duhovne vaje, javna katoliška zborovanja, organizacije z disciplino in verskim življenjem, brošure in vse podobno, če pa naša »katoliška skupnost« kot celota v svojih dejanjih, metodah in tudi po svoji orientaciji in sredstvih, s katerimi se skuša uveljaviti, sploh ne pozna duha in bistva askeze, t. j. »odpovedi, duhovnega uboštva, pripravljenosti na žrtve in na preganjanja«, kakor je duha askeze pravilno in dobro označil Catholicus. Vprašanje je seveda, koliko smo vsi skupaj za takšen čas katakomb zreli in vredni. Vendar pa mora resnična verska vzgoja in vzgoja za resnično katoliško skupnost nujno vsebovati vzgajanje k du-hovnemu junaštvu. Za pravo katoliško skupnost je treba vere in življenja po tej veri. Ti dve dolžnosti pa nam nalagata osebno in javno izpovedovanje te vere. Takšno življenje je šele pravi apostolat. Ta apostolat je tudi dolžnost katoliške skupnosti, ki mora biti takšna, kakor sem jo zgoraj in ob bežnem pogledu na slovensko katoliško skup. nost, v grobih črtah zarisal in nnznačil. Dolžnost vsakega katoliškega človeka pa je, da v tej smeri in tem spoznanju živi, dela in gradi. Musek K. Vitko. Toda, če gledamo na eni strani neizmerno množico ubogih, ki so zaradi raznih, od njih neodvisnih vzrokov v skrajni bedi, na drugi strani pa toliko drugih, ki se brez mere zabavajo in trošijo ogromne vsote za popolnoma nepotrebne reči, ne moremo, da ne bi z bolestjo izpovedali, da mnogi niti ne izpolnjujejo zares zapovedi pravičnosti, niti ne razumejo, kaj zahteva krščanska ljubezen v vsakdanjem življenju. — (Divini Redemptoris.) Dohodki delavcev in sedanja draginja Anketa delojemalcev In delodajalcev v torek S. decembra na kraljevski banski upravi Spričo izrednega položaja, v katere-ga je zašlo delavstvo in nameščenstvo žaradi podražitve cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam, so svobodne delavske strokovne organizacije predlagale Zbornici za TOI, da bi se naj čimprej sestali zastopniki delodajalcev in delojemalcev na razgovor o zvišanju plač delavcem in nameščencem v Sloveniji. Prepis te vloge so strokovne organizacije poslale v vednost tndi kraljevi banski upravi s prošnjo, naj oblast to akcijo podpre. Kraljevska banska uprava je nato na podlagi uredbe o minimalnih mezdali sklicala za torek 5. decembra anketo, na katero je pozvala zastopnike delojemalcev in delodajalcev. Anketo je vodil načelnik oddelka za socialno politiko g. Kosi. Anketi so z delojemal-ske strani prisostvovale vse delavske strokovne organizacije in Delavska zbornica. JSZ je zastopal tajnik J. Rozman. Delodajalsko delegacijo je vodil in ji predsedoval generalni ravnatelj TPD g. Skubec s tajnikom dr. Golio in g. Plessom poleg drugih delegatov. Zastopnik bana g. načelnik Kosi je nvodoma ugotovil, da so se cene življenjskim potrebščinam občutno podražile in je zato treba zaslužke delavcev in nameščencev zvišati. Poleg tega je potrebno, da se zviša tudi minimalna mezda. Oblast bi želela, da se ji ne bo treba posluževati uredbe in apelira, da bi se naj to vprašanje uredilo v sporazumu s prizadetimi interesenti. Nato je podal daljše poročilo zastopnik Delavske zbornice referent Jurij Stanko. V referatu ugotavlja zbornica težak položaj delavcev in nameščencev. Ugotavlja, da ni namen razprave določati kakšne naj bodo plače, ker to je stvar strokovnih organizacij in delodajalcev na terenu. Predlaga draginj-sko doklado, ki bi se naj zviševala primerno draginji. Nato je v imenu Delavske zbornice predlagal: I. t. Cene najvažnejšim živilom naj se maksimirajo in uradno določijo; z intervencijsko politiko pa je treba poskrbeti, da bodo ta živila po maksimalni ceni v zadostnih količinah na razpolago. 2. Ravnateljstvo za prehrano in Privilegirana izvozna družba naj nastopata na tržiščih kot kupec le v kolikor to dopuščajo tržne razmere. Kadar špekulacija cene nedopustno dviga, naj nastopa kot prodajalec. 3. Ne samo v mestih ter krajih, kjer je sedež okrajnega glavarstva, ampak tndi pri vseh občinah z razvito industrijo ali obrtjo, naj se ustanove odbori za pobijanje draginje, v katere naj bo imenovan tudi predstavnik kon-snmentov na predlog DZ. 4. Pri kraljevski banski upravi naj se nstanovi »Banovinski odbor za pobijanje draginje«, ki naj bo posvetovalen organ banske uprave zn enotno delo na tem polju. V ta odbor naj prideta tudi dva zastopnika delavcev in nameščencev. Odbor naj takoj sestavi vse potrebno za ugotavljanje draginjskih sprememb in se naj potem po indeksu plače avtomatično spreminjajo. II. Glede na to, da je indeks cen živil narastel za 14.6% do 17.5%. naj sklene anketa, da naj delodajalske organizacije pozovejo vse svoje delavce in nameščence za čas izrednih draginjskih razmer, da uvedejo posebne draginjske doklade, in sicer: 1. Za mesec december v višini 20% brutto izplačanih zneskov za zaslužke do 1000 din, 15% za zaslužke do 2000 din in 10% za zaslužke nad 2000 din. V to doklado se všteje io vsi tekom novembra odobreni poviški plač na račun draginje. 2. Ako bj se draginja v decembru odnosno v naslednjih mesecih po indeksu spremenila navzgor ali navzdol za dva ali več odstotkov, se temu odgovarjajoče v prihodnjem mesecu zviša ali zniža draginjska doklada, vendar plače z doklado vred v nobenem primeru ne smejo pasti pod nivo plač z dne 1. novembra 1939. III. Prav tako pa naproša anketa g. bana dr. Natlačena: 1. da se zvišajo sedaj v dravski banovini minimalne mezde za 20%, t. j. povprečno za 0.50 din na uro; 2. da se naj posluži odredb iste uredbe in predpiše minimalne mezde za: a) zasebne nameščence in trgovske po. močnike; b) one skupine kvalificiranega delavstva, za katere bi to zahtevale zainteresirane delojemalske, odnosno delodajalske organizacije; 3. da predloži g. ministru za socialno potiliko z ozirom na znatno spremembo gospodarskih razmer predpis nove osnovne mezde, in sicer za 3 din na uro. Anketa naproša kraljevo vlado naj upošteva tudi izredno težki položaj aktivnih in upokojenih državnih, bu-novinskih in javnih nameščencev, kakor tudi delavcev državnih podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela, in odobri odgovarjajoče zvišanje njihovih prejemkov in pokojnin. # Po referatu zastopnika Delavske zbornice je prosil za besedo tajnik JSZ tov. Rozman. Zastopnik delodajalske skupine dr. Golia pa je takoj protestiral in zahteval, da se pri govornikih upošteva pariteta. Predsednik je ta predlog osvojil in je tako dobil besedo generalni ravnatelj TPD Skubec. Predlagal je prekinitev ankete, da se bodo zastopniki delodajalcev o predlogih, ki jih je predložil zastopnik Delavske zbornice, posvetovali. Po kratkem posvetovanju je dal v imenu delodajalske skupine sledečo izjavo: Podatki o plačah delavcev, ki jih navaja referat Delavske zbornice, so vzeti na podlagi zavarovanih mezd. Faktične mezde so seveda višje, tako so povečini zaslužki delavcev pri KID 62 din dnevno, pri TPD 48 din, za kvalificirane celo 60 din dnevno. Kar se tiče indeksa, se ta lahko sestavlja na različne načine. Indeks cen Narodne banke za cene na drobno v Ljubljani kaže porast za ? točk, t. j. 8%, ko n. pr. kaže indeks Delavske zbornice porast za 15%. Točno merilo je pri tem izključeno. Glede splošnega zvišanja mezd je to nemogoče n. pr. v stavbni industriji. Ta sklepa pogodbe za daljšo dobo, prav isto je z državnimi dobavami. Tu je, cene nemogoče spreminjati. Poleg tega je to nemogoče tudi zaradi tega, ker so podjetja zelo različna, nekatera prenesejo zvišanje, nekatera pa sploh ne. Več podjetij pa je itak mezde svojemu delavstvu že zvišalo. K prvi točki predloga Delavske zbornice, pravi, da bi bilo to mogoče, ako bi veljalo za vso državo, kar pa je povsem izključeno, ker nimamo zato potrebnega aparata. Zato te oblike delodajalci ne morejo sprejeti. Enakega mnenja z Delavsko zbornico pa so v drugi točki glede »Prizada« in je v resnici povsem neupravičen dvig cen onih predmetov, ki jih imamo v naši državi v izobilju. Ta stvar bi bila še nekoliko opravičljiva, ako bi imel kaj od tega naš kmet, toda to zvišanje cen so povzročili špekulanti, kakor tudi Prizad. Tudi v tretji točki so enakega mnenja in je prav, da bi se osnovali povsod protidraginjski odbori, v katerih naj bodo producenti in konzumenti paritetno zastopani. Prav tako se povsem strinjajo s četrto točko, ki predlaga, naj se ustanovi pri kraljevski banski upravi »Banovinski odbor za pobijanje draginje«. Niso pa enakega mnenja glede indeksa — ker more to voditi samo do večnih sporov. Tudi druge države so imele uveden indeksni sistem zvišanja in prilagoje-vanja mezd, pa se to ni obneslo. Gospodarstvo se ne da unificirati. Pete točke, v kateri se predlaga zvišanje plač, pa ne morejo sprejeti. V imenu delodajalske skupine je dal generalni ravnatelj g. Skubec izjavo, da bo Zbornica za TOI pozvala vse svoje člane, naj v okviru svojih mogočosti prilagodijo plače svojih uslužbencev sedanjim razmeram, v kolikor tega še niso storili. Predloga, da bi sc zviševale plače na podlagi porasta cen in indeksa, pa ne morejo delodajalci sprejeti. Glede predlogov za kraljevsko bansko upravo so s točko prvo, glede zvišanja minimalne mezde, sporazumni s to pripombo, da se naj upoštevajo gotove izjeme. Z drugo točko pod a) se strinjajo, da se predpišejo minimalne mezde za zasebne nameščence in trgovske pomočnike po zaslišanju delodajalskih in de-lojemalskih strokovnih organizacij. Ne strinjajo se pa s tem, da bi se naj določile minimalne mezde tudi za kvalificirano delavstvo. Tu ni nobene potrebe. Prav tako so enakega mnenja o tem, da se naj osnovna mezda zviša na 3 din na uro, ki naj velja za vso državo. Prav tako se strinjajo z apelom na oblast, da naj olajša težak položaj državnega uradništva in mu primerno zviša dohodke. Po izjavi zastopnika delodajalske skupine je dobil besedo tajnik JSZ liozmau, ki je pojasnil, da svobodne delavske organizacije niso zastopane v Delavski zbornici in zato tudi v njej ne morejo sodelovati. Prečital je izjavo, ki se glasi: Podpisane delavske in nameščenske svobodne strokovne organizacije smatrajo, da so edino prave predstavnice delavcev in nameščencev, preko katerih branijo delavcem in nameščencem v sedanjih izrednih razmerah vrednost svoje delovne sile, ki je po narasli draginji nevarno ogrožena. Delavci in nameščenci nimajo nika-kega vpliva na ukrepe, ki naj se izdajajo proti draginji. Zato jim preostaja kot edino sredstvo zn zaščito proti kvarnim vplivom draginje, le njihova naravna pravica in zahteva po sorazmernem zvišanju zaslužkov, ki bodo v skladu z njihovim gospodarskim in socialnim položajem. Splošno je ugotovljeno, da so cene najnujnejših življenjskih potrebščin od leta 1935. v stalnem porastu, dočim so ostali zaslužki nespremenjeni, čim so povprečni zaslužki nasprotno celo v upadanju. Katastrofalen porast draginje v zadnjih mesecih pa je že itak prenizke zaslužke znižal daleč pod dosedanjo točko in ogroža na celi črti naj-skromnejšo eksistenco delavcev in nameščencev ter njihovih družin. Zaradi tega položaja je bila že do-sedaj ogromna večina, posebno delavcev, pa tudi nameščencev, navezana na prehrano s cenenimi hranili (kruh, moka, fižol, krompir, mast, zelje). In ravno ta živila, ki so doslej v glavnem vzdrževala delavčevo življenjsko in delovno silo, so se pa tako podražila, da je nabava še teh življenjskih potrebščin v ogromni večini delavcem in nameščencem v zadostni meri onemogočena. Z ozirom na to zahtevamo: 1. Da oblast nujno ukrene vse potrebno, da se prepreči porast cenam življenjskih potrebščin in z drnkonič-nimi kazenskimi odredbami prepreči vsako špekulacijo. _2. Da se nujno prilagode vsi zaslužki delavcev in nameščencev potrebnemu eksistenčnemu minimumu in sedaj nastalim draginjskim razmeram. 3. Nadaljna regulacija zaslužkov naj bi se izvršila z draginjskimi dokladami na ta način, da se ustanovi premična skala draginjskih doklad, ki naj bi se ravnala po cenah življenjskih potrebščin. Ta skala naj se določi z indeksom potrošnje življenjskih potrebščin, katerega izdelajo zastopniki delodajalskih in delojemalskih organizacij s sodelovanjem oblasti. Spričo te situacije zahtevamo, da oblast omogoči svobodnim delavskim in_ nameščenskim strokovnim organizacijam v njihovih prizadevanjih^ za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja širokih delavskih in name-ščenskih množic polno svobodo v njihovem delovanju in jih pri tem važnem delu tudi vsestransko podpre. V Ljubljani, dne 5. decembra 1939. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani. — Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani. — Narodna strokovna zveza v Ljubljani. — Zveza bančnih zavarovalnih trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica, Ljubljana. — Zveza pri-vatnih nameščencev Jugoslavije, pod-zveza za Slovenijo v Ljubljani. — Slovenska nameščenska zveza, centrala v Ljubljani. Nato je ugotovil, da položaj ni tako lahek, kot ga je predstavil zastopnik delodajalcev. Brez kakih posebnih indeksnih primerjav in ugotovitev je dovolj tvarno to nakazal naš tisk, ki je zadnje dni polnil cele kolone s vprašanjem draginje. Delavske strokovne organizacije so zadnje, ki bi hotele ta težak položaj licitirati zase! Časopisje, ki je ta položaj, v katerega smo zašli, slikalo, ni v službi delavskih strokovnih organizacij. Zato so svobodne delavske strokovne organizacije spričo težkega položaja, v katerega je pri tej draginji zašlo delavstvo in nameščen- stvo, bile primorane, da so stavile Zbornici za 'IXJI predlog za razgovore o zvišanju plač vsemu delavstvu. Na to vlogo ni bilo odgovora in smatramo za potrebno, da smo se danes zbrali, da o tem razpravljamo. Vsaj tako smo bili prčpričani. Vendar pa vidimo, da gre samo za spremembo uredbe o minimalnih mezdah. Glede indeksa in ugotovitve cen — ter prilagoditve plač povišku draginje, pa menim, da ni res, da bi se to nikjer ne izvajalo. V Belgiji n. pr. imajo odbore, v katerih so zastopani delodajalci in delojemalci, ki določijo ceno produktom, pa tudi plače delavstvu na podlagi ugotovljenih indeksnih številk. Seveda plače našega delavstva še daleč niso take, da bi bilo kaj takega pri nas mogoče. Poudaril je še, da se strokovne organizacije dobro zavedajo važnosti in teže položaja in da so hotele delodajalce in oblast na to opozoriti, kajti ako bi prišlo do kakih težjih trenutkov, za to ne bodo prevzemale odgovornosti. Tajnik Strokovne komisije g. Jakomin je še pojasnil, da svobodne strokovne organizacije vztrajajo na 30% zvišanju delavskih in nnmeščenskili mezd in da ni govora o tem, kar je predlagala DZ, da bi se namreč morale prilagoditi indeksu oziroma zvišale navzgor ali navzdol kakor bo rasla ali padala draginja vse do tedaj, dokler ne bo delavcu kot nameščencu zasigurnna vsaj eksistenci primerna plača. Nato je govoril še zastopnik name-ščenskih strokovnih organizacij tov. Vrančič, ki je prikazal, kako slabo so plačani naši nameščenci, čestokrat slabše kot navadni delavci. Svoje ugotovitve je podprl tudi s številkami. V imenu nameščenskega odseka je prebral stališče nameščenskih strokovnih organizacij g. Košir. Zastopnik kr. banske uprave g. Kosi je nato debato zaključil in ugotovil, du anketa ni imela namena kaj sklepati, marveč samo zaslišati obe strani, tako delodajalsko kot delojemalsko. Stavljen je bil predlo;!, naj se izvoli komisija. ki naj sestavi komunike. V to komisijo so bili izvoljeni od delojemalske strani gg. Jurij Stanko, Kosem Drago in Košir. Za delodajalsko grupo pa generalni ravnatelj TPD dr. Skubec, dr. Pless in dr. Golia. Ta komisija je izdala o poteku in rezultatu ankete sledeče: Službeno poročilo o anketi predstavnikov delodajalskih in delojemalskih organizacij, ki se je vršila na poziv g. bana dravske banovine pri kr. banski upravi dne 5. decembra 1939 dopoldne o vprašanju prilagoditve delavskih in nameščenskih zaslužkov drnginjskim razmeram. Na anketi je predstavnik Delavske zbornice g. Jurij Stanko predložil iz. črpno poročilo s konkretnimi predlogi. To poročilo so dopolnili še predstavniki poedinih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij. Po kratkem posvetovanju je v imenu delodajalske delegacije obrazložil g. podpredsednik Zbornice za TOI, generalni ravnntelj Rihard Skubec, stališče delodajalcev do delojemalskih predlogov. Anketa se je zaključila s temi uspehi: Anketa je soglasna, da naj oblast in ostala pristojna mesta, zlasti Direkcija za prehrano in Prizad, pokrenejo čim učinkovitejše ukrepe, da se zajezi dra-ginjski vai, pri čemer zlasti ugotavlja, ila se je najobčutnejše podražilo baš ono blago, katerega imamo v naši državi v izobilju. . Anketa smatra, da naj se ne samo v mestih ter krajih okrajnega glavar-stva, marveč tudi pri vseh občinah z razvito industrijo ali obrtjo ustanove odbori za pobijanje draginje v smislu obstoječe uredbe. Prav tako naj _se ustanovi banovinski odbor za pobijanje draginje, ki naj ne bo le posvetovalni organ banske uprave, temveč naj razvije čim intenzivnejše delovanje na tem polju. Predstavniki potrošnikov v te odbore naj se imenujejo iz delavskih oziroma nameščenskih vrst. Zbornicn zn TOI bo priporočila vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjik, prilagodijo zaslužke svojih nameščencev in delavcev draginjskim razmera*, kolikor tega doslej še niso storili. Anketa je obenem razpravljala o povišanju minimalnih mezd ter je osvo; jila soglasno mnenje, da naj se sedaj 1959. — Št. 51. — 3 ■HHOHMHHnt Mariborsko delavstvo proti dragiiafi V nedeljo 10. t. m. se je vršilo v ve liki dvorani Sokolskega doma (prej Union) dobro obiskano delavsko zborovanje, ki so ga sklicale svobodne strokovne organizacije. Zn Strokovno komisijo je govoril strokovni tajnik Vidovič Stanko, ki je v svojem govoru orisal težak položaj delavstva zaradi naraščajoče draginje. Draginja, ki je »ostala zaradi izruha sedanje vojne v Evropi, je zadela najbolj delavstvo, tločim nekateri ljudje izrabljajo ta trenutek z navijanjem cen posebno onim življenjskim potrebščinam, Jki jih delavec za svoje vsakdanje življenje najbolj potrebuje. Med drugim je omenil tudi draginjske odbore, ki so se. zadnje čase ustanovili proti naraščajoči draginji, ki pa ne morejo stvarno vršiti svoje naloge, ker ni v njih zastopano delavstvo. Zaradi tega delavstvo odklanja vsako odgovornost za položaj, ki bi med delavstvom nastal zaradi naraščajoče draginje. Zahteval je, da se špekulantom — navijalcem cen življenjskih potrebščin ne predpišejo denarne kazni, ampak strog zapor ter se jim odvzame koncesije. Za Narodno strokovno zvezo je govoril Kravos Vladimir, ki je v svojem govoru poudaril, da v teh resnih časih delavstvo nima nikuke besede v svojih samoupravnih institucijah, _ koder bi se: moglo braniti proti svojim izkoriščevalcem. V vseh teh ustanovah, posebno v Delavski zbornici, sedijo ljudje, ki do zadnjega časa niso pomenili popolnoma nič. Ti ljudje danes_ vodijo samoupravne delavske institucije, ne da bi vsaj malo razumeli delavsko strokovno gibanje, kaj šele, da bi razumeli oziroma poznali dejanske potrebe delavstva. Zaradi tega delavstvo potom svojih strokovnih organizacij odklanja vsako sodelovanje s takimi ljudmi. Delavstvo zahteva, da se čimprej razpišejo v te ustanove svobodne volitve, potom katerih naj delavstvo samo odloča in da zaupanje onim, ki naj te ustanove vodijo in upravljajo. Za Jugoslovansko strokovno zvezo je govoril tov. Pestotnik Janez, ki je v svojem govoru navzočim obrazložil izigravanje delodajalcev obstoječe delavske zaščitne zakonodaje. Medtem ko vsakega izmed delavcev, ki si predrzne zahtevati svoje pravice na osnovi obstoječih zakonov, hitro označijo zn prevratnežn današnjega družabnega reda. V svojem izvajanju je tudi omenil uredbo o minimalnih mezdah, ki niti malo ne odgovarja eksistenčnemu minimumu, ki bi zadostoval za preživljanje posameznega delavca. Zaradi tega naj se uredba popolnoma razveljavi. V uredbi nuj se določi tudi 20% prebitek na akordno delo. Omenil je, du tudi uredba za starost in onemoglost ni v skladu z resničnimi potrebami delavstva. Nujno je, da se uredba izpopolni in da se 70-letna starostna doba zniža na 00 let. Med drugim je omenil, da podjetniki zahtevajo novelizacijo obrtnega zakona. Poudaril je, da se bo delavstvo odločno borilo proti vsaki spremembi obrtnega zakona, ki bi bila v škodo delavstvu. Za strokovno zvezo gradbenih delavcev je govoril Horvat Alojz, ki je razpravljal o izigravanju uredbe o minimalnih plačuli. V svojem govoru je tu-di zahteval, da se mora uredba o pre-skrbovanju brezposelnih razveljaviti in uzakoniti nova, pri kateri naj sodelujejo svobodne strokovne organizacije, ki do dobra poznajo resnični položaj zaposlenega delavstva. Zaradi tega naj se za sezonsko delavstvo določijo v novi uredbi iste določbe, kakor za ostalo delavstvo, ne pa tako, da bi v zimskem času od brezposelnih pod- por bilo izvzeto ravno sezonsko delavstvo, ki prav v tem času potrebuje največ podpor. Na koncu je Reberšek Karel prebral resolucijo, v kateri se zahteva, da je treba navijalce cen kaznovati ne z denarno kaznijo, ampak z zaporom. Resolucija tudi v podrobnem navaja spremembo delavske zaščitne zakonodaje, razpis volitev v delavske samoupravne ustanove, kakor tudi stroge sankcije za one delodajalce, ki bi te zakonodaje v polni meri ne izvajali. Resolucija je bila soglasno sprejeta in od po-slana na vsa merodajna mesta. S tem ie bilo to delavsko zborovanje zaključeno. Zborovanje je dalo od strani navzočega delavstva izraza, da delavstvo nikakor ne more nositi vse teže današnje draginje na svojih ramenih, ampak odločno zahteva, da del teh razmer, ki niso nastale po krivdi delavstva, prevzamejo oni, ki so vsa leta dobro služili na račun delavstva. Edino, kar si naj delavstvo zapomni, je to, da je le v organizirani skupnosti njegova moč. Dokler bo delavstvo sta-lo izven svojih svobodnih strokovnih organizacij, naj nikar ne pričakuje pomoči od nikoder. Tisti, ki pričakujejo svoje rešitve od drugega, se zelo motijo, in bodo zaradi tega svojega napačnega mišljenja zelo razočarani, Delavstvo tudi naj ne pričakuje rešitve od raznih političnih sprememb, ki bi mogoče v naši državi nastale. Delavstvo bo toliko imelo, kolikor si bo potom skupnosti samo priborilo. Lep delavski sestanek Tik oib italijanski meji pod vrhom Ratitovca je prijaizna vasica Sorica. Že dr. Krek jc kaj rad zahajal v ta kraj, bodisi da je prišel iz Selc ali pa i/. Prtovca. Da je bila Sorica dr. Kreku posebno pri srcu, priča še danes elektrarna, ki jo je napravil Sorčanom. Tu v tem tako oddaljenem kraju pa živi zares zavedno delavstvo, da je lahko vzgled marsilkakemu podeželskemu ali pa mestnemu delavstvu. Skupina JSZ lesnega delavstva obstoja tu že nad 20 let in jo vodijo zavedni delavci nad vse zgledno. Le enkrat ali dvakrat na leto lahko obišče zastopnik centrale te naše tovariše, da se porazgovorijo o delu JSZ, dn njihovih težavah in važnih vprašanjih, pa 'kl jub temu so ti tovariši zvesti člani svoje organizacije. Že večkrat se je pripetilo, da je hotela poskusiti svojo srečo kaka druga organizacija, v zadnjem času narodna delavska organizacija ZZD, pa ni nič opravila. Oni so zvesti) člani JSZ in bodo še dalje ostali, da rabimo te besede prav iz njihovih ust. Rekli so še to, da nam Poljedelsko delavstvo Delavstvo, ki je zaposleno pri vseli vrstah kmetijske proizvodnje, je pri nas dokaj številno. Pripada mn okrog 80.00<) oseb moškega in ženskega spola. Poljedelsko delavstvo je torej najmočnejša delavska stroka. Saj je zavarovanju zavezanega delavstva le petinko več. Več pa tudi ni zemljiških posestnikov, ki se preživljajo v pretežni meri s svojini posestvom. Vendar je ta množica kmetijskega delavstva brez vsakega vpliva in moči. NihCe se zanjo ne zmeni. Nasprotno! Še omalovažuje in podcenjuje se! O njej govoirijo kot da je ni. Posedujoči sloj nastopa, kot da je on sam tisti, ki nam daje poljske pridelke. Nikdar se ne omenjajo tisoči, ki opravljajo nič manj težko in plodonosno delo. To pa samo zato, ker je ta množic a — množica nemaničev, hlapcev in dekel, bajtarjev, kajižarjev, ki si služijo trdi kruh z najemnim delom v kmetijstvu. Da, najemno delo in zuljave roke m Usoda hlapca Jerneja so znamenja naših poljedelskih delavcev. Oni so in bodo, dokler bo naša zemlja, ker bomo težko kdaj prišli na njej do takega gospodarstva da bi bili na njej vsi enakopravni in da ne bi bilo gospodarjev in hlapcev. Če pa je tako, je prav, da veljavna minimalna mezda poviša za <1.50 dinarja, primerno upošte.vajoč sedanje izjeme iz člena 3. veljavne odredbe. Anketa tudi soglaša z mnenjem, da naj se osnovna minimalna mezda z ve- “ VSO drŽaV° d0,0Či nn tri m Hlapcev, ce pa je Jc --------- uu^u »o umjumu —--------------------------, Tiv®; • * J. 14 j*m priznamo pravico do obstoja med ki pa zaradi dežja seveda niso mogl Anketa se je tudi sporazumela s tem, Jnan/ins r°avPnam<) z njim kot z »ne priti, naj se po zaslišaniu nristomih or- bodi ,ga treba«. - ' Kati i se pohvalimo s svojo prosvit-ljenostjo in napredkom. Toda 'kaj ima od tega poljedelski delavec? Bore malo ali nič! Na vasi še vedno popolnoma ■—* —v-~, -— gospodari kmečikii posestnik, kmečki de- “Poštevati izredno težek položaj ak- lavec pa mora molčati kot je moral to ‘•'nih upokojenih državnih, banovin- pred Cankarjem in za Cankarja! Postil, in •------m. ***“»“» Ul"” vejte samo eno občino na Slovenskem. kjer župan uje poljedelski delavec? Ali ne bi bilo to nekaj nezaslišanega! Poljedelski delavec je brez zaščite in brez zavarovanja. Zanj veljajo že zastarele določbe deželnih postav, ne varuje ga nobena zbornica. Delavska mu .“»iiivcia sc je men sporazumela s lem, tla naj se po zaslišanju pristojnih organizacij določijo minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in trgovske pomočnike. Končno je anketa naslovila soglasni ®Pel na kraljevsko vlado, da blagovoli ^ _i! !nMA/1nn n<\ln/rn i nlr tivni skih in javnih nameščencev, kakor tudi delavcev državnih podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela in odobriti odgovarjajoče zvišanje njih prejemkov in pokojnin. organizacijo lahko prepovedo, duha pa na/m ne morejo in ob pravem času se bomo zapet znašli skupaj. Ko zgine sneg v pomladanskem času, vzamejo ti tovariši drvarsko orodje v roke in hajdi za kruhom po jelovških gozdovih, v tržiške grape in vrhove, in bogve kam še. Z velikim trudom si služijo svoj kruh in .skrbijo za to, da si za zimo prihranijo vsaj nekaj, da lahko preživijo svoje družine. Toda ta prihranek je kaj pičel, zato pa so zimski meseci večinoma čas stradanja in l>omanjkanja. Dobro in potrebno bi pa bilo, da se za te ljudi preskrbi iz javnih sredstev kake stalne podpore, posebno pri Borzi dela. Kdor te tovariše vidi in opazuje njihovo življenje, potem šele ve, ikaiko so važne razne odredbe in spremembe zakonov, in na licu mesta lahko ugotovi posledice iz-premeimb, ki se morda pri uradni mizi ne opazijo. V nedeljo 5. decembra so imeli ti naši zvesti tovariši svoj organizacijski sestanek. V prostorih gostilne Fajfar se je vlkijub dežju zbralo okrog sto samih fantov in mož, tako da so napolnili obe gostilniški sobi. Sestanek je otvoril tov. Koder z običajnim pozdravom in dal takoj besedo predsedniku centrale JSZ. V daljšem govoru je predsednik poudaril potrebo strokovne organizacije, njen pomen in delo, njene naloge in dolžnosti članstva v skupnem delu. Zahvalil se je aborovalccm za njih zvestobo do organizacije in obljubil vso podporo s strani JSZ njihovi skupini. Drugi govornik je bil dr. Jože Pokorn iz Škofje Loke. Prav lepo in razumljivo je razložil v kratkih obrisih pomen socialne zakonodaje, predvsem pa novo starostno zavarovanje. Po končanem sestanku, ki ga je zopet zaključil skupinski predsednik tovariš Koder, se jc zahvalil obema govornikoma, prav tako pa tudi navzočim, ki so prišli prav iz vseh okoliških vasi, tako iz Davče pa tja do Prtovča in tovariš Kant celo iz Bob. Bistrice. Svojo udeležbo so obljubili celo Dražgošam, ki pa zaradi dežja seveda niso mogli priti. Kako zelo potreben je bil ta sestanek, se vidi tudi iz tega, da so navzoCi imeli vse polno vprašanj od svojih zasebnih zadev do skupnih delavskih. Na ta vprašanja jim je radevolje dal potrebne odgovore dr. Pokorn, za kar so mu bili vsi zelo hvaležni. Delavstvo je gotovo pričakovalo od ankete mnogo več. Toda izjave, ki so Jih dali zastopniki delodajalcev, dovolj fS<>^°rno 8ovore> da se bo moralo de-javstvo za vsako izboljšanje položaja "»riti na terenu. Doka/, več, kako nuj-o potrebno je, da se delavstvo orga-kj^Vn v <>rtfanizacijah tudi vztraja, ,e t«ko bo moglo govoriti in bo •»postevano. JSZ se v teh naših obmejnih slovenskih krajih zelo razveseljivo razvija. Obljubili so tovariši, da bodo v kratkem ustanovili novo skupino v Davči, tako da bo vse gozdno in lesno delavstvo od Davče, preko Sorice do Bohinja in Dražgoš organizirano v JSZ, kar ruje ga iiouemi z,uuruica. ue_avS'Ka mu "jet m i-'*------------------------- ^ » da lahko samo moralno podporo. Tisti, bo seveda velikega pomena ne samo za ki pravijo, da mora biti kmetijsko de- JSZ, ampak tudi za njilh same, ker bodo lavstvo samo prilprega kmetovalcem, so tako lahko enotno nastopali za svoje sami iztisnili delavstvo iz kmetijskih pravice. Gozdarsko delavsko vprašanje zbornic. Kdaj bo za poljedelsko delav- je danes silno vazno, ker so ti ljudje stvo boije? Nič prej, dokler mu ne pri- od vseh strani zapuščeni in odvisni le skoči na pomoč zavedni in strokovno od svojega lastnega dela nn delavske organizirani delavec, ki mu bo edini zavesti. Zato pa našim tovarišem po- mogel pokazati pot do pravice- in do kretašem želimo pri njihovem napor- zmage. nem delu v organizaciji mnogo uspeha! Boj proti komunizmu V št. 49 »Delavske pravice« od 30. novembra t. I. sem objavil članek pod gornjim naslovom. Ker so stavki, »posebno pa še, če bomo še dolgo pošiljali med ljudi brošure, ki so kvalitetno zelo slabe in katoličana in resnega katoliškega dela nevredne« in »trdim, šla zaradi svoje nekvulitetnosti mimo ljudi in bo dosegla prav obratno, kakor so pa želeli izdajatelji«, — povzročili dvoumno razlago, pojasnjujem, da sem pri kritiki v članku navedene brošure izvzel citate iz papeške okrožnice »Divini Redemptoris« in sem se omejil le na razlago teh citatov. Prav tako nisem nikogar nameraval od branja brošure odvajuti. Pokazati sem le hotel na smer resnično plodnega dela proti vsem negativnim element-tom. Musek K. Vitko. Tečaj JSZ v Kranju Ob zelo lepi udeležbi se je v nedeljo, dne 3. decembra vršil celodnevni tečaj za obratne zaupnike in funkcionarje krajev, skupin JSZ kranjskega okrožja. Tov. Marinček je obrazložil pravice in dolžnosti delavca, ki jih ima iz bolniškega nezgodnega in starostnega zavarovanja. Tov. Pangeršič iz Vevč pa je pokazal, kakšne naloge in delo ima delavski obratni zaupnik. Njegovo poljudno in stvarno izvajanje je posebno dobro vplivalo na navzoče, kajti govoril je kot praktičen delavec, ki sam vrši funkcijo glnvnega obratnega zaupnika že več let. Zato so bile njegove besede zelo prepričevalne, pa tudi vredne vsega upoštevanja. Popoldne se je tečaj nadaljeval in smo predvsem obravnavali vprašanje sedanje draginje, kakor tudi vzroke, zakaj je ta draginja nastala. Rečemo lahko, da je tečaj v vsakem oziru uspel. Navzoči so izrazili željo, da bi se slični tečaji priredili večkrat, ker bi tako dobili v delo in naloge strokovne organizacije več vpogleda in praktičnih nasvetov. , Mezdna pogajanja v podjetju Remec & Co na Duplici V soboto 9. decembra tega leta smo imeli pogajanja v podjetju Remec & Co zaradi 25% zvišanja plač. Poleg tega je bilo treba urediti še vprašanje odpusta poročenih žensk in ureditve doklad delavcem za delo, ki ga opravljajo izven tovarne. Podjetje Remec že nekaj let načenja vprašanje zuposlitve poročenih delavk. Stoji na stališču, da bi se morale poročene delavke posvetiti gospodinjstvu. V tem ima podjetje prav. Le tega ne pove, kako naj se gospodinji z nezadostnimi sredstvi. Nobena poročena delavka, — vsaj v tovarni Remec je tako, — ne ostaja po poroki v tovarni zaradi športa in zaradi tega, ker ji ne diši gospodinjstvo, ampak zaradi tega, ker moro. Gospodarske razmere jo k temu silijo. Moški zaslužijo v tovarni Remec povprečno 370 din na 14 dni. Mesečno torej 750 din. Prav rade bi videle prizadete, da podjetje pove, kako naj družina izhaja s temi dohodki, zlasti še, če je navezana samo na zaslužek. Stališče podjetja nasproti poročenim delavkam je pa nerazumljivo tudi zaradi tega, ker je naperjeno le proti delavkam, katerih možje so tudi zaposleni pri tem podjetju. Če je mož zaposlen drugod, ne dela podjetje pri taki delavki nobenega vprašanja. Kdo naj razume tako logiko? Sicer se je dosegel na razpravi načelen sporazmu, da bo podjetje v takih primerih zvišalo plačo možu. Do konca januarja 1940 mora biti rešeno vprašanje, za koliko odstotkov. Dokler pa to ni določeno, smatramo, da je to vprašanje še nerešeno. Glede doklad se je dosegel tale sporazum: Podjetje povrne vozne stroške, plača dnevnice, in sicer za Belgrad, Zagreb in Novi Sad 40 din, za ostale kraje izven Slovenije pa 35 din na dan. Poleg tega pa še 50 par na vsako delovno uro. Za Slovenijo znaša dnevnica 30 din, za Ljubljano 18 din in vožnja. Do 10 km oddaljenosti od stalnega bivališča delavca ne plača podjetje nič. Zvišanje plač je podjetje kratko in malo zavrnilo, češ da prodaja izdelke še po starih cenah in da ne zmore povišanja. Delavstvo se seveda ne more zadovoljiti s takim zadržanjem in je ukrenilo nadaljnje ukrepe. Zanimanje zn sklepe velikega fašističnega sveta, ki je zboroval [prejšnji teden je bilo povisod veliko. Zanimanje je bilo Se posebno veliko zato, ker je Italija zelo jaisno pokazala, da' se močno zanima za rusko-finislko vojno. Po svetu so poslušali dveurni govor zunanjega ministra in enourni govor Mussolinija. O vsebini govorov je prišlo malo pojasnil v svet. Iz sklepov fašističnega sveta je najvažnejši del, ki govori o tem, da Italija me bo pustila .na Balkanu nikakšme spremembe brez njenega sodelovanja. »Veliki fašistični svet poudarja, da direktno iza>-nima Italijo vse, kar bi se moglo »goditi odi Donavi ali na Balkanu, ker ima Italija s tem delom Evrope skupne meje na suhem iin po morju. Te meje so se povečale po združitvi Albanije z Italijo.« Veliki faJšistični -svet je sprejel važen sklep tudi na naislov Anglije in Francije: »Glede pomorskega prometa hoče Italija ta promet obvarovati na jasen način in to zaradi svojega prestiža in zaradi svojih življenjskih potreb.« Sklepi, fašističnega sveta so potrdili le dosedanje stališče Italije: ne odreči se nikakor povečanju Italijo ob tej vojni; čakati, da pride omoč. Vojna na zahodu se vrši, le v malem obsegu. Največ je še bitk v zraku in na morju, vendar do prave vojne tudi tu ne pride. Vojna napraim Nemčiji je po svojem bistvu le gospodarska. Na zahodnih frontah v sedanjih črtah ni pričakovati odločitve. Zato imajo vse nevtralne državo prav, ako se boje, da bi se bojni spori prenesli na njihova ozemlja. V kratki dobi treh mesecev vojne so že utihnili dobromisleči optimisti, ki so nevtralnim državam 'napovedovali vlogo opazovalcev in pridnih trgovcev. Bati se je, da bo od takega optimizma za vise le škoda im usodna n ep r ip ra vi j enois t. Zavezništvo z Nemčijo je Itulija ponovno podčrtala ob zborovanju fašističnega sveta. Os Rim-Berlin je trdna. Ob tej priliki so francoski listi pojasnili zakaj Italija ni bila dolžna priti Nemčiji takoj na pomoč. Na koncu zavezniške pogodbe je bila dodana tajna klavzula, »da ima Italija vendarle pravico, da do leta 1942., ko se vrši svetovna razstava v Rimu, ne ‘prime za orožje. Italijanski listi z velikimi naslovi objavljajo, da Nemčija priznava Italiji prvenstveno mesto v balkanski politiki in na Jadranskem morju. Italija zahteva, da se n jene pravice na Balkanu priznajo, potem bo pripravljena braniti sedanje stanje na Balkanu. Kako daleč gredo te pravice in kaj vse vseljujejo, zaenkrat časopisi in italijanski politiki ne povedlo. Nekateri francoski listi so pisali,, da bo Italija za primer, da bo Romunija morala razpravljati o odstopanju svojega ozemlja, posredovala tako, da bo Romuniji svetovala, da naj željam Nemčije iin Rusije ugodi. v uradnih prostorih ekspoziture JSZ vršil delavski tečaj. Tečaj se prične točno ob 9. uri dopoldne. Zaradi tega naprošamo vse udeležence tečaja, da pridejo iše pred 9. uro. Na tečaju bosta predavala tov. Kores o načinu posredovanja delavskih zaupnikov in tov. Reberšek o ipomenu kolektivnih pogodb. Vse tiste, ki so se zadnjega tečaja udeležili, naprošamo, da ise našemu vabilu odzovejo. Tečaj je mujmo potreben za vsakega delavca, da spozna delovanje in namen strokovne organizacije, kakor tudi svoje 'pravice, ki jih ima po obstoječi delavski zaščitni zakonodaji. J esenice- Javornik Delavske organizacije: Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strok, zveza, Savez metalskih radnika Jugoslavije in Zveza združenih delavcev za Jeseniee-Javornik sklicujejo za nedeljo 17. decembra tega leta ob 9. uri dopoldne v prostorih »Delavskega doma« na Savi javno delavsko zborovanje s sledečim redom: 1. Položaj delavstva z ozirom na naraščajočo draginjo. 2. Naši predlogi pri KID. Poročajo zastopniki vseh delavskih organizacij. Dolžnost vsega delavstva je, da se v polnem številu udeleži. Brdo Naše opekarsko delavstvo je po ve- čini rpoKiaiiii iSeNt mwccev ’br("7’I Ker nas pa nihče ni; podpre s kakšno podporo, je sklenil odbor, da priredi 26. decembra 1939 ob 14. uri v gostilni g. Krnila Margona na Brdu božičnico s sledečim sporedom: 1. Otvoritev. 2. Govor predsednika JSZ tov. Srečka Žumra. 3. Deklamacija tovarišice Francke Jankovič. 4. Razdelitev daril. 5. Prosta zabava. Da bo stvar večjega obsega, na-prolšamo člane in članice, da pohitijo z. nabiralno akcijo. Naš uspeh bo, da pokažemo, da delamo enotno za svojega bližnjega. Vse, ki še niso plačali koledarčka, pozivamo, da ga sigurno plačajo do Božiča, da ne bomo ostali dolžni centrali. Trbovlje .Predavanje čast. g. Kača, duhovnega vodje skupine, bo v sredo 20. t. m. ob 5 popoldne v tajništvu. Ponovno prosimo člane, da se teh, za delavce tako važnih predavanj udeležujejo. Ne samo materialne dobrine, ki so človeku potrebne, tembolj so potrebne pravemu krščanskemu socialistu tudi duhovne vrednote, iz katerih črpa ljubezen do sodelavca, sočloveka. O vsem tem pa govori predavatelj. Zato ne izostajajte od teh predavanj. Skupina je prejela koledarčke, da jifh razproda med članstvo. .Prosimo; da jih čimprej prevzamejo. — Podpirajte svojo strokovno organizacijo. Solčava V nedeljo 17. t. m. se vrši po prvi sv. maši izredni občni zbor v prostorih kakor zadnjič. — Udeležba za vse člane skupine strogo obvezna. Delavski koledarček so plačale do U. decembra sledeče skupine: Celje 160 din, Gameljne 56 din, Jesenice 94 din, Kamnik 160 din, Kranj 560 din, Medvode 160 din, Rimske Toplice 80 din, Slovenj Gradec 40 din, Sta-hovica-kamnolom 120 din, Škofja Loka (obl.) 424 din, št. Vid (test.) 520 din, Zagorje 300 din, Ljubno 112 din, Maribor 320 din. Vse ostale nujno prosimo, da nam vsaj do Božiča nakažejo ves znesek, da bomo imeli račune v redu. Posnemajte navedene vrle skupine.