Leto 1894,
593
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXVIII. — Izdan in razposlan dné 26. oktobra 1894.
(Obsega štev. 207.)
807.
Dopustil niča z dné 10. septembra 1894.1.
za lokalno železnico iz Svitave v Poličko.
Mi Franc Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski;
aPosto]jski kralj ogrski, kralj češki, dalma-tinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski ® lirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda rakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-8 eški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; meJai grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
ker sta dr. Vaclav Hübsch, načelnik krajnega rjf^topa mesta poliškega v mestnem obzidju, in Jožef in *ana*JaUer’ uc* imenovanega krajnega zastopa kj f°sestnik nepremičnosti v Polički, zaprosila, da lok T ,''rna dopustilo, zgraditi in obratovati se V*0 ?e*ezn*co °d Svitave v Poličko, vzvidelo imen3111 ^ Z oz*rom na °^° Bovist te podjetbe, ovanima koncesionarjema to dopustilo na pod-
stavi zakona z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak št. 238.), in pa zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.), z dné 27. decembra 1893.1. (Drž. zak. št. 198.), nadalje zakona z dné 22. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 129.), podeliti takö-le:
§• 1.
Koncesijonarjema dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Svitava na progi Brno — Praga privilegovane avstrijsko-ogrske državne železnične družbe v mesto Poličko.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti :
a) Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodd, in za listine, ki jih naredf; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1. v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
(8loTeniflch.)
129
2. v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo, sè za-časnicami vred, in tako tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovpravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Za železnico omenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 650.000 gl. a. v. v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprejeti pri deželni banki kraljevine češke ter odplačati v 76 letih, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega vcljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 76. leta dopustila na največinski znesek 27.406 gl. a. v.
§- 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Prednostne obligacije naj se odplačajo prej kakor prednostne delnice.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi
dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila za obrestovanje posojila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako konce-sijonarja dotično prošnjo vložita šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarja precej vrneta prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
§• 6.
Sè zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takč, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ta ne bo popolnom* odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, Pre’ den se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopu‘ stilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je h ostale imovine železnične podjetbe.
§■ 7-
Morebitni stroški za beležbo efektov na toze'11 skih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih podjetba morala plačevati po preteku davka P‘° stih let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz hodek.
To isto velja o upravnem prispévku, ki g8)e. plačevati deželni banki kraljevine češke v visu’^ ‘/„odstotka posojilnega zneska, ki je vsak čas nerazdolžen, in pa o kakili povračilih za davke pristojbine, ki jih je dajati ravno ti banki.
Za državna doplačila podjetba ne plačuje nik8^ dohardnine.
§. 8.
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je začeti Prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega rokü za gradnjo, dolžna sta koncesionarja dati na zahtevo državnega upravstva zagotovilo, položivši varščino v efektivnem znesku 10.000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti P° krivdi koncesijonarjev, smé se izreči, da je ta varščina zapala.
§. 9.
Da izdelata dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in ° katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih baprava v javnem interesu.
srednim vodstvom in nadzorom trgovinskega mini-sterstva in generalne inšpekcije avstrijskih železnic, oziroma generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravstvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobaviti samö in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila more trgovinsko mini-sterstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornice ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§- 10.
8- 12.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-Pustilnica, in pa ukazil, ki jih zastran tega vkrene trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drz. zak. št. 238.) in železnični obratni red z dné 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), b pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne i^be in obratni predpisi, podani v redu za želez-bjski obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v to-j' °’ kolikor se bo z ozirom na posebne prometne 'n obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno znižano vozno brzino, trgovin-otnu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to s ran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih a trgovinsko ministerstvo.
Koncesijonarjema se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredita v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vred bo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
§• H-
ki •■1?radnia dopuščene železnice se po ukakazih, prišteti l J izdâ trgovinsko ministerstvo, izvrši pod nepo- ( privolilo
Ako bi po preteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo namerjane nove stavbe ali v pomnoži-
tev obratnih naprav in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Posojilna pogodba, ki se sklene z deželno banko kraljevine češke, nadalje družbena pravila, in pa obrazci prednostnih zadolžnic in delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načel-ništva (upravnega svčta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§. 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnern potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarja se zavezujeta, da bosta pristopila dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imelka opravnili reči za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega pripomaganja z vozili za veče vojaške prenose,nadalje da bosta pristopila vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
8- 14.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojaščine.
§. 15.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi ves čas, dokler traja dopustilo, na račun kon-cesijonarjev država, in koncesijonarja bosta morala upravstvu državnih železnic povrniti stroške, ki mu zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se even-tuvalno ustanové poprek. Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se z obratno pogodbo, katera se sklene med državnim upravstvom in koncesionarjema.
Pri tem se državnemu upravstvu, dokler se državno poroštvo res še zahteva in dokler še niso povrnjene poroštvene naprednine,ki jihje daladržava, pridržuje po svojem prevdarku vredba obrata, ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje lovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih železnična pod-jetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštnega upravstva in državnega telegrafskega za-voda, pri čemer se je vsak čas ozirati na obstoječe prometne potrebe.
Nadalje se vredba tarif za osebe in blago i*1 pa vredba dajatev za javne namene vsak čas prl' držuje zakonarstvu, in taki vredbi se morata koncesijonarja podvreči.
§• 16.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z Jném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo in moč, kadar se jima bodo uradoma priznanih.
Te dolžnosti imata koncesijonarja sarnö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarja sta dolžna, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872.1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
Koncesijonarja sta dolžna, v slučaju mobilizacij® in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat dopuščene železnice v toliko in tako dolg°> kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je to P°' trebno za premikanje krdel ali druge vojaške op®' racije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
§. 17.
Koncesijonarja imata dolžnost, državnemu uprav stvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporab0 železnice za promet med že obstoječimi železu1' cami ali pa takimi, ki se bodo še le napravl ® in bodo v državnem obratu, in to takö, da li;ua državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarn > za primerno odškodnino odpravljati ali odpravlja dajati cele vlake ali posamezne vozove po sop°
rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö takö, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici '■ dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Drž. zak. iz leta 1886. na strani 63.
§• 18.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na 90 let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo ®od, ako se po krivdi koncesijonarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kek prestop rokü ne mogel opravičiti v zmislu §.11. zakona o dopuščanju železnic.
§• 19.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da s®é dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat °ddana, vsak čas odkupiti po nastopnih do-
ločilih:
1. Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se _lni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v posled-ni*h sedmih letih pred samim odkupom; od tega Se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in Potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih Petih let.
popolnoma odplačalo, ob pogojenih rokovih dospé-losti, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dnč junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil, ki jih je dajati po odstavku 3., vsak čas še neodplačani del posojila, da ga sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil,-ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo posojila.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samö še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, potèm dovlačnice, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 20.
2- Ko bi se pak železnica odkupila pred Preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi P° določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega potrebščini fa Pogojeno obrestovanje in povračilo pri deželni ai)ki kraljevine češke vzprejetega posojila (§. 3.), s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno restovanje in razdolžbo po državnem upravstvu p °orene delniške glavnice v času, dokler traja do-® ho, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni zne-? določi za čisti donos, ki ga je jemati v pod-av° za °dméro odkupnine.
da ^ Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, j 1 s® koncesionarjema v še ostali dobi dopustila Do "i J° za Pogojeno obrestovanje in razdolžbo s°jda potrebni zneski do časa, ko se bo to
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zâlog, potèm dovlač-nic, ki so morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 19., št. 5.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 19.), obdržita koncesijonarja last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imela po obračunih tirjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere sta si sama koncesijonarja sezidala ali pridobila po pooblastilo
(Slowenisch.)
130
državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té i reči niso pristojstvo železnice.
§. 21.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljd za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tarn ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi, oziroma finančni koristi po-roštvujočega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprosili raz-loko trgovinskega ministerstva, katera naj se dd brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške podjetbe plačujeta koncesionarja, z ozirom na opravila, ki so ž njim združena, v državno blagajnico poprečno vračilo, čegar višino ustanovi državno upravstvo, oziraje se na obseg podjetbe.
Koncesionarja se odvezujeta zaveznosti, izrečenih v §. 89. železničnega obratnega reda z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, in pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§. 22.
Ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu uprav-stvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč kon-cesijonarjema pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem obla-stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spriéâlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem desetega dné meseca septembra v letu milosti tisoč osem slo devetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja šestinštiridesetem.
(LS) Franc Jožef s. r.
VVindisch-Oraetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.