Kam smo prijadrali?
Father James Černe je spet hucl na nas. Pravi, da bi on v svojih hlačah ne napisal "tako nizkotnega članka v Ameriški Domovini." Pozabil je pa povedati katerega. Prav ponižno prosimo, na j nam še to razodene.
On in gospod, ki ga zagovarja, čeprav P o njegovem ne potrebuje zagovora od nikogar, pa naj še prebereta v istem Amerikanskem Slovencu stavek iz samogo-vora na zadnji strani: "Mnogi so bili opljuvani in opljuvali so jih povrhu še tisti, ki bi jih lahko ščitili in morali ščititi." — Pa naj se spomnita na "zapeljane" begunce.
-o-
Višje cene za jeklo bo moral plačali ves narod v izdelkih
Za koliko se bodo zvišale cene raznim izdelkom, še nihče ne ve
Washington. — Višjo ceno jeklu, ki jo je dovolila vlada jeklarskim družbam, da so potem zvišale mezdo delavcem, bo moral končno plačati le odjemalec. Koliko bo moral plačati odjemalec za vsako potrebščino, v kater, ri je jeklo, bo odvisno od tega, koliko jekla je v predmetu.
To bo šlo nekako takole. Za kopalno banjo, ki tehta 200 funtov, bo treba plačati nekako 30 centov za jeklo več. To ni dosti, toda predno bo kopalna banja prišla v hišo, bo treba plačati že pre|cej več kot 30 centov nad prejšnjo ceno.
Podobno bo z drugimi predmeti, pralniki, pečmi, čistilci, stroji za rezanje trave in podobno. Vse ,za kar je potreba jeklo, bo dražje, od žeblja, ki drži tračnice na progi, do velikih tra-verz za hiše in mostove. To pomeni, da bo vožnja po železnici dražja, pa da bodo tudi države zvišale davke za vzdrževanje ces1
in kar spada k njim.
-,0-
j Na rokah imajo 5,000 i prošenj za gostilne
Columbus, O. — D i rek t oi 1 Sohngen je rekel, da državni od : delek za gostilniške licence ne bc sprejel nobene nove prošnje, do kler ne reši 5,000 prošenj, ki j it ima zdaj na rokah za pivo in vi no ter privatne klube. _
Kmalu bomo dobili ves
načrt, kako braniti s živežem za Evropo
Hraniti moramo s pšenico, maščobo in oljem, da bomo rešili Evropo
Washington. — Ameriške gospodinje bodo kmalu doznale program vlade, kako bodo hranile s živežem, s katerim bomo potem rešili življenje milijonom ljudem v Evropi itn Aziji. V petek je bila tozadevna konferenca pri predsedniku Trumami, ki pa ni dala v javnost še program. Poljedelski tajnik Anderson je pa rekel, da bo v kratkem obelodanil ves tozadevni program. Rekel pa je, da bomo morali Ame-rikanci prihraniti do 2,000,000 ton pšenice in pa na tisoče ton namiznih olj in maščobe.
Pri tem programu bo poklican vsak, da prostovoljno sodeluje, posamezniki, restavracije in hoteli. Za častnega predsednika tega živilskega odbora je bil imenovan bivši predsednik Herbert Hoover. V odboru bo pa delovalo 75 najbolj prominentnih oseb v deželi.
Razume se pa, da bo baziral ves ta program na prostovoljnem sodelovanju. To se pravi, da bo vsake osebe moralna dolžnost, da varčuje s živežem pri mizi in drugod, da ga bo potem več za lačne narode sirom sveta. -o-
Iz raznih naselbin
Detroit. — V Fordovi bolnišnici se nahaja Albin Serdoner, ki se je moral podvreči operaciji na kili. — V isti bolnišnici se nahaja tudi Lawrence Sluga, ki se je poškodoval pri delu. Stroj mu je zmečkal tri prste na roki, toda se še ne ve, če mu. jih bodo morali odrezati. — Na bolniški listi sta tudi Anna Potočnik in Andrew Semrov. ' Blanford, Ind. — Dne 23. febr. je umrl Bartel Oblak. Star je bil 64 let in bolehal čez dve leti. živel je v Parisu, 111. Zapušča ženo Elizabetho, v Clintonu, Ind., poročeno hčer Mary Ferra-re, v Wyomingu brata Cirila, v starem kraju pa sestro.
San Francisco, Cal. — Tukaj je umrl Math černivec iz Ely-ja, Minn. Delal je dalj časa v rudnikih po zapadu. V Oaklandu zapušča hčer. — Umrla je tudi Mary Zakotnik, stara 67 let in doma od št. Vida nad Ljubljano. Zapušča moža in odrasle otroke. -o-
SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI S KAKIM DAROM!
POLICIJA MORA ZDAJ POSEBNO PAZITI NA CERKVE
Clevelandska policija je dobila ukaz, naj odslej posveti posebno pažnjo cei'kvam, ker je v
zadnjem času iz tega ali onega	ui vzroka gorelo že sedem verskih	di institucij'. Zadnja žrtev požara	<-[,: je bila v soboto metodistovska cerkev na vogalu St. Clair Ave.	.. in Eddy, kjer je bilo škode do	" $25,000.	™ Vodstvo požarne brambe je si-	'' eer izjavilo, da v tem slučaju ni	te nobenega dokaza,, da bi bil ogenj	111 podtaknjen, ampak da je vseka-	^ kor čudno da je v zadnjih tednih gorelo že toliko verskih institucij. Ta požar v soboto je bil ra-	v! vno en teden potem, odkar je	1<>: r-genj uničil metodistovsko cer-	ns kev na Euclid Ave. in Holyoke'Gi
Ave.	'	j Ri
i
-—0----—	! st
Tito je močno ojačil j f čete v svojem delu * j 0 Julijske krajine	i jil
Rim. — Dva ameriška častni- za ka, general Lee- in admiral I'' James, sta poročala o svojem 023 pregledu Morganove črte, ki deli začasno Julijsko Benečijo v oku- ' Pc pačijo ameriško-angleških in ju-' goslovanskih čet. Obiskala sta 'x Trst, Gorico, Tržič in Udine ter i fa poročata, da so Jugoslovani mo- m čno ojačili z vojaštvom svoj del \ =
Beneške Julije . .......... ,. | j
V Trst pričakujejo vsak čas. ' komisijo, ki sestoja iz ameriških, j angleških, francoskih in ruskih' zastopnikov. Ta komisija bo šla! lahko, kamor bo hotela ter nato priporočala stalno mejo med Ju- V( goslavijo in Italijo.	kl
Oba ameriška častnika v svo- 11 jem poročilu izjavljata, da v ti-stem delu Beneške Julije, ki je ^ zasedena po ameriških in angle- ;' ških četah, nista našla ničesar, 1 ki bi odgovarjalo poročilu, da vlada tam nered in nemir. j *
NAJNOVEJŠEVESTI
| g
WASHINGTON. — Včeraj je d' dospel v Washington bivši angleški premier Winston d Churchill. Od tu odpotuje vjb Fulton, Misouri, kjer .bo imel | IV jutri govor o mednarodni po- d litiki. Tj e bo prišel sjn Churchillom tudi predsednik! n Truman.	| 11
SAN DIEGO, Kal. — V neko j k goro, 45 milj vzhodno od te- 11 ga mesta, je treščilo prevoz-j* no letalo Ubitih je bilo 27 i oseb. Letalo je bilo na potu z iz New Yorka v Los Angeles.' ]< MUKDEN. — Dairen, pristani- j r šče v ju-žni Mandžuriji, ki \ je glasom pogodbe med Ki- l tajsko in Rusijo svobodna s ; luka je taktično zaprto tu-J a jezemskim časnikarjem. Te j ] dni so prišli tje 3 ameriški i 1 i - poročevalci, toda po >23 urah ( so jih Rusi naložili na vlak1; in poslali iz mesta.	; i
--o-;—
3 Trupla 200 Amerikan-1 cev na Formozi
" Šanghaj — Iskalci ameriške a armade so našli trupla več kot a 200 ameriških vojnih ujetnikov, , ki so bila zmetana v skupen . r grob n a Formozi. Grob ni bil nič zaznamovan. ,| --o-
Lisice pridno pobijajo v Ohio
j Norwalk, O. — Od 7. januar-1 I ja, ko plačujujejo komisarji $3 za vsako lisico, so jih farmarji in lovci pobili že 66,.
Delavci v kavčukasti industriji bodo dobili 181 J2C več na uro
Washington. — Štiri glavne kavčukaste industrije in unija CIO so se sporazumele, da bodo dobili delavci v tej industriji 1814c poviška na uro. To prizadene kakih 100,000 delavcev. Od tega dobijo delavci 12 centov izplačano nazaj od 1. nov. 1945. Enajst dni so se vršila tozadevna pogajanja. ■Industrija in unija sta se spo-
razumeli, tudi v tem, da bodo ( kavčukasti industriji je bila do-
firme plačevale delavcem ob nedeljah dvojno mezdo, vrhu tega jim bodo plačale tudi poln dnevni zaslužek za 6 praznikov, če bodo delali ali ne.
Ta sporazum mora odobriti še vladni odbor za stabilizacijo in pa lokalne unije v kakih 40 tovarnah, ki jih obratujejo Goodrich, Goodyear, Firestone in U. S. Rubber kompanije. Potem pa stopi zvišana mezda Nv veljavo ob prvem plačilnem dnevu, šteto od zadnje sobote.
V zameno za to je pa unija izjavila, da za eno leto odstopi od zahteve za 30 ur dela na teden in plačilo za nadČas po 6 urah na dan Nekatere kompanije obratujejo zdaj po 36 ur, nekatere pa po 40 ur na teden,
Kompanije še niso izjavile, če bodo zaradi te večje mezde vprašale vlado za višje cene svojim izdelkom. Povprečna mezda v
zdaj $1.09 na uro in unija je zahtevala 30 % poviška.
* * *
Detroit, Mich. — Unija avtnih delavcev je izjavila, da je pri volji sprejeti pri General Motors pogoje, ki bi jih priporočal vladni posredovalec ali posredovalci. Kompanija je ijweila čas do včeraj popoldne odgovoriti na to ponudbo unije.
In res je General Motors odgovorila, da tegia ne sprejme in tako se stavka pri General Motors nadaljuje.
* * *
Washington. — John L. Lewis, predsednik unijskih premo-garjev,, je že obvestil premogovne družbe, da hoče z njimi razpravljati o novi plačilni lestvici. Obenem je pa Lewis glasom postave vložil pri vladi obvestilo, da bodo šli premogar j i na stavko 1. aprila, če ne dosežejo zahtev.
Guvernerjev tajnik Lokar je dobil raketirja, ki je izsiljeval denar
John E. Lokar, osebni tajnik skozi Gordon park, je pa prijeti
guvernerja Lauscheta ie bil že i več tednov na sledu raketirjem, ] ki so od gostilničarjev izsiljeva- 1 li denar za Lauschetovo kampa- 1 njo. Ker ni v resnici nobene take kampanje, je hotel priti Lo- ■ kar na sled sleparjem, ki so ime- : li navado, da so poklicali gostil-: ničarja, mu povedali, da so v službi pri državnem oddelku za žga- , nje in da pobirajo denar za Lauschetovo kompanjo. Zahtevali so vse od $50 do $100 in noben gostilničar se ni obotavljal dati denar.
Lokar se je trudil, da bi izsledil raketirje. Pred več dnevi je bil v Clevelandu in iskal. Filip Močilnikar, ki s svojimi brati vodi gostilno na 185. cesti, ga je nekega večera obvestil, da ga je nekdo poklical, naj pripravi denar. Lokar je šel naglo tja in čakali so 3. ure na raketirja, pa ga 1 ni bilo po denar. Najbrže je slu-
'til zasedo.
i
j V četrtek je prišel pa Lokar zopet v Cleveland, dobil je v ro-! ke čeke, ki so jih sleparji izme-j njali in končno dognal, da je podpisaval čeke nek bivši uslužbenec pod Brickerjevo administracijo, stanujoč na 250. cesti {v Euclidu. Poklical je euclidsko . policijo in šli so v stanovanje ra-i ketirja. Priznal je, da je čeke res ! on podpisal in izmenjal, trdil pa ! je, da je to delal za nekoga dru-'! gega. Odpeljali so ga na polici-1 jo v Cleveland Ko so se vozili
IZROPAL JE GOSTILNO SVOJE MATERE, TOVARIŠI SO GA PA NATO UMORILI
Knaus je bil ustreljen enkrat v ramo, enkrat v levo pleče, enkrat v hrbet in enkrat v glavo. Ko so truplo našli, je bilo tam že od 60 do 70 ur, trdi policija. Sodijo, da je bil ustreljen v sredo večer ali četrtek zjutraj.
Policija sodi, da je bil Knaus umorjen od svojih pajdašev, da
nenadoma priznal, da je res on prejemal denar, ni pa hotel izdati še par drugih, ki so bili ž njim v zvezi.
Včeraj nam je Mr. Lokar povedal, predno se je odpeljal nazaj v Columbus, da sumi, da je za vsem tem še kaj drugega, kot pa samo denar. Nekdo je hotel s tem dobiti na lahek način nekaj tisočakov, obenem pa počrni ti Lauscheta pri gostilničarjih, češ, da izsiljuje od njih denar za svojo kampanjo.
—_—o---
Rusi so streljali na ameriška letala, mornarica je vložila proteste
jih ne bi izdal. Sumnja, da je bil fant sam udeležen pri ropu v gostilni svoje matere, sloni na dejstvu, da ga je mati pognala od doma par dni poprej.
Washington. — Poveljstvo ameriške mornarice je vložilo pri ruski vladi oster protest, ker so Rusi streljali na dvoje ameriških letal blizu Dairena v Mandžuriji. Rusi so strelja-! li na ameriška letala dvakrat.' Prvič 15 oktobra in sicer 25 milj od obrežja, drugič pa pred 20 dnevi, ko je dvoje ruskih bojnih letal dohitelo ameriško letalo marinov ter ga 10 minut obstreljevalo. V nobenem slučaju ni bila ameriška posadka ranjena.
Pristanišče Daiern je odprto za vse narode glasom pogodbe med Rusijo in- Kitajsko z dnem 14. avg 1945.
|
Razne drobne novice iz Clevelanda m te okolice
Euclid Rifle klub—
Jutri večer ob 8 bo seja Euclid Rifle kluba v navadnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. Vsi člani naj pridejo, da se domenijo glede programa na strelišču. Materinski klub—
V sredo večer bo seja Materinskega kluba fare sv Vida. Na tej seji bo volitev stalnega odbora, ker sedanji je bil imenovan samo začasen ob ustanovitvi.
Dobro je opravil—
Naš zastopnik Jože Grdimi je kaj dobro opravil v La Salle, 111. pri nabiranju novih naročnikov. V soboto nam jih je poslal še 7 novih, prej pa 13, torej skupaj 20 iz La Salle in 2 iz Og'lesby, 111. Podjetje priporočamo—
Zadnji teden se je nahajala v Clevelandu prijazna farma-rica Mrs. Lucija Grabelšek iz Geneva, O. Bila je na obisku pri svojih hčerah, Toni in Ann, ki vodita dobro idočo delikatesno trgovino na 1152 E. 71. St. Podjetje toplo priporočamo našim rojakom. Pozdravi iz Colorado—
Iz Denverja, Colo sta se oglasili Mrs. Mary Lach iz 185. ceste in Mrs. Edward Klemenčič. Bili sta na pogrebu brata od Mrs Lach, John Marolta. Važna seja—
Podružnica št. 18 SŽZ ima jutri večer ob 7 važno sejo v navadnih prostorih. Seja je važna zaradi bližajoče se konvencije. Vse članice naj se udeleže.
Pismo od doma—
Frank Miklavčič, 1032 E. 71. St., je prejel pismo od -sorod -nice Marjete Znidaršič iz Ko-zaršič št. 8, p. Stari trg pri Ložu u. Piše, da je d: ma vse po-žgano in da so strašno trpeli. h >roka v Pittsburghu—
Mrs. Anthony Skur in hčerka Theresa sta šli v petek v Pittsburgh, Pa. na poroko Miss Isabel le Arch, hčerke slovenskega zdravnika in Mrs. Arch. Cerkveni poročni obredi so bili v soboto ob 10 dopoldne Ženin je Mr. Eugene Paul Shatlock. Vse najboljše želimo novemu paru.
Darovi za begunce
Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora:
Stari župnik Pisek, stanujoč kot upokojenec v Kanalu, je padel v roke partizanskim hijenam, feč dni so ga mučili, da se mu je končna omračil um. Kljub temu so ga 4. okt. 1944 vlekli na mor išče. Pred smrtjo so ga slekli in golega ustrelili. Gotovo. v veliko čast in slavo partizanstva. Kaj jim je prizadejal stari mož?
KAJ VSE LAHKO POVZROČI EN SAM NEDOLŽEN SANDVIČ NA SVETU
Chicago. — Charles Proper, star 28 let, se je vsedel v voz ulične železnice. Pod sedežem najde slučajno lunč foakso. Odpre, j o in izvleče dobršen sand-vič, katerega se z vso vnemo loti.
Opazi ga sprevodnik, ki protestira radi te proste prehrane, ker to je bilo njegovo kosilo. Proper v jezi zažene sandviče po vozu ,da jih je dobil vsak
potnik nekaj za vrat.
Na pomoč pride še motor-man. Potiiik je sunil sprevodnika v oko, motormana pa v čeljust, za boljšo mero je pa potrkal po šipah v vozu in jih 8 zdrobil, nato pa še odtrgal signalno vrvico Potem je stopil z voza, toda policija ga je našla en blok proč, kjer se je skril pod nek avto.
Za slovenske begunce so darovali sledeči iz fare sv. Lovrenca: društvo Sv. Imena $108.13, po $5: neimenovana, Mrs. Helen Cer gol, 9418 Elizabeth Ave; po $4: Mrs. Josephine Gustinčič, 9406 Elizabeth Ave; po $,">: Mrs. Josephine Pintar, 17 Linn Ave, Burgettstown, Pa.; po $2: Olga Gustinčič in Mrs. Frances Vidmar, obe iz 7612 Union Ave. po $1: Barbara Jakopin, Lorain, O.
V našem uradu je pa izročila $10.00 Mrs. Lucija Grabelšek iz Geneva, O. Najlepša hvala vsem skupaj za velikodušne darove. Priporočamo še drugim, da bi darovali po svojih močeh za te slovenske reveže.
Stalinov sin je bil povišan
Moskva. — Maršal Stalin je povišal svojega sina Vasila v generalnega majorja. Poveljeval je letalskemu oddelkku na 1 baltišk fronti.
j§ AMERIŠKA W^OOMOYINfl
8 DaROM! h	AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	ftWvC^Go	SLOVENIAN MORNING
~ IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
^	CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 4, 1946	LETO XLVI1I—VOL. XL mi
Tako sumi policija, ki je našla truplo 19 let starega Theodore R. Knausa (ni slovenske narodnosti) blizu Belvoir rezervarja, eno miljo južno od Euclid Ave. vse preluknjano od krogel. Fanta je iskala policija od torka, ker je bil na sumu, da je z drugimi izropal gostilno svoje matere, Mrs. Marie Estrate, na 2460 Superior Ave., ki so vzeli $4,117. Theodore je bil nedavno izpuščen iz deške poboljševalnice v Mans-!field. _
Spellman 1*1 časa" iti v na slavnosl
fej0lži, komuniste, da se ^lastiti vlade v
Madrid A
■artcjg Ameriški kardinal 'Pellman "je obvestil i-(la,ia Poslanika v Madri-časa udeležiti se di-wKV1>rejema v Madri-1 vre Tmov iz Rima. Sla-! talo. ° Je zdržalo prevozno1
Wa V!adni krogi S0 bili %,<£ vznemirjeni, ker * 7 za ^Povedjo obiskal V" u&ega kot pa "slabo
ta«ca 'le, Pa vlada gen.
^ia Sra' da -i* ™ delu y
^ šp !la zarota, ki hoče za-N) jj1!0 v nered in kaos. h M niVZ'lavil- da francoski "%ijP te Proti španske »1 ^iarnpak da jc na delu ' komunizem, ki se krva, polastiti španske via- Z
>VšPa revoluciJ°-
!?.aPrt{insko-francoski meji, ki ? Mirnn °lfh ^rani, je po-Hiiio Španska vlada je k \ na Posvetih s Fran- k
74
Washin * * *	r;
^'ilfS' Zed- države> K
\ c, " ^-anciju
so priprav-1 HdaoPelirajo na španski r ' Wv ani Francovo via- k > ape]	Pa še niso,
in ^ šn . '°Vlj en samo na l< 3 j p niJi, ali na narod "v t S Jjnaj." Francija za-|c % dJ apel tiče španskega t in zunaj, s čemer1 j.
^%«08!ev tudi španska E
r^vu^ada,ki jevpre- p Doznava pa ° ^ države apeli-1,, i, Vi; spanski narod do-
J^-bo v tem slučaj CSčun , g0tovo Ameriki/ W e.ne želita kake ko-' U	v Španiji. |
4^~Byrnes je J
V®^ iz Perzije
J}} napl°n diplomatski '
ljlSrftvV 'akaj0- ka'i b0! K Zal državni tajnik' četrtek je nam-
h' ^ d?1, da ni prav>:; V v0ia.Si aVa obdržavala 1
W	v drugi deželi '
'a iste- Rusija bi
h 2. m SV0^^ete iz Perzi-
Nekaj Jih -ie i'V\ li t , Uge pa ne reče "
bo.
^IJt^i^e bo dr-1
^itai v yrnes radi tega sicer ga
V ^a ^0 reši Per-
-Ce iziavi, da želi !k. ^ v deželi še ne-ž > je ^ijski premier, \	vedn° v Moskvi.'
V0s*2a?' Anglija in Ru-"Zale> dabo vzela , erzije 6 mesecev i^Su2eVr°Pski vojni, kar I.marca Rusija svo-h ni držala.
i v	70-
KK^ dan
"rNT13 XI1 je V sobotb
1 70- rojstni dan
°dkar je postal
H>	Cerkve. Dr.
0sebni zdrav-
'da je papež pri
m Zdravju.
'AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 4, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA
11
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov.________
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U S $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 lor 6 months. U S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each.______________________
Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._________
83
No. 44 Mon., March 4, 1946
Angleške težave
Izmed zmagovitih treh velikih držav je gotovo danes Anglija najbolj prizadeta. Doma so ogromne razvaline, ki so jih povzročili nemški bombniki. Leta in leta bo trajalo, predno se vse to popravi. Gospodarsko se Angliji godi sla-bcjše kot od Nemcev premagani Franciji. Angleško prebivalstvo še danes trpi take omejitve svojega vsakdanjega življenja kot jih je med vojno, če ne še v večji meri.
Poleg teh domačih pa vstajajo še večje zunanje težave. Dvoboj med ruskim zastopnikom Višinskim in angleškim zunanjim ministrom Bevinom na sejah IJNO je odmev tihih sporov in tekem med Rusijo in Anglijo. Rusija pritiska na življensko angleško, pot skozi Sredozemeljsko morje. Prišla je že na Jadransko morje, pritiska skozi Dardanele in postavlja zahteve po Dodekanezih in po Tripolitaniji. Skozi Perzijo (Iran pritiska v Perzijski zaliv in ruske prste čuti Anglija tudi pri težavah, ki si jih je nakopata z obrambo holandske Indonezije. Prav tako ne smemo pozabiti, da vprašanje Srednje Evrope še od daleč ni rešeno.
Kot da ni teh težav dovolj, je vstalo na konferenci UNO še vprašanje izpraznitve Sirije in Libanona. Res je pri tem predvsem Francija na zatožni klopi, toda tudi Angleži vedo, da teko oljne cevi tudi zanje skozi te dežele iz arabskega Iraka.
Prav zadnje dni pa znova pretresa angleški imperi znova indijsko vprašanje in povrhu še spor z Egiptom Upravičeno pravimo "pretresa," zakaj Angleži točno vedo da z imperijem blagostanje Anglije in njen političen vpliv stoji in pade.
Angleški imperij, v katerem solnce dobesedno nikol ne zaide, obsega 13,335,426 kvadratnih milj, to je četrt ze mefjske površine, in ima 570,000,000 ljudi, več kot četrtino človeškega rodu. Dežele angleškega imperija so med sebo povezane z raznimi vezmi. Nekaj je samostojnih dominijo nov, nekaj kolonij, nekaj mandatnih ozemelj, li jih Anglija samo upravlja. Zdi se, da je Anglija zvezana z vsako deže lo tako kot ta. smatra za najboljše. In gotovo je, da so mno ge s to vezjo zadovoljne, ker v tej zvezi gospodarsko pro spevajo in se čutijo varne. Vsaka angleška vlada, naj bodo na vrhu konservativci ali laboristi, ve, da more Anglija živeti le, če s temi deželami trguje, če od njih dobi njihove produkte in če spet tem proda izdelke svojih tovarn. Gospodarstvo je temelj tega imperija. Kmalu bo štiri leta, ko je Churchill izjavil: "Nisem postal kraljevi prvi minister, da bi predsedoval likvidaciji britanskega imperija." In sedanji zunanji minister je pred dnevi ponovil skoro isto, ko je rekel: "Nisem pripravljen žrtvovati britanskega imperija."
Bevin je to govoril posebno ob misli na Indijo, ki dela že dolga leta Angležem skrbi. 400 milijonov ljudi živi tam naseljenih na prostoru, ki je malo večji kot polovica Zedi-njenih držav. Žive tu ljudje različnih ras, govore 200 različnih jezikov in razdeljeni so na razne vere. Tej Indiji ponujajo Angleži neodvisnost dominijona, pa ne morejo tega Indijcem dati, ker ni nikogar, ki bi to sprejel. Severozapad-ni del dežele, kjer žive mohamedanci zahteva neodvisnost, svojo državo Pakistan. Noče pa ničesar slišati o zvezi z drugimi Indijci. Vseindijski kongres, kjer prevladujejo Hindu, noče ničesar slišati o odcepitvi mohamedanov, ampak postavlja samo eno zahtevo, naj gredo Angleži iz Indije. Ti spet vedo, da to pomeni strašno domače klanje, ki bi bilo naravno spet v škodo imperija. Prav sedaj je odšla v Indijo komisija treh angleških ministrov pod vodstvom Stafford Crippsa, da pomiri nasprotne indijske stranke. Upanja na dober uspeh je malo.
Poleg te razcepljenosti pa je treba v Indiji upoštevati tudi splošno napetost proti vsem tujcem. Danes nikjer ne marajo tujcev, ker so jim ti v prejšnih časih pomenili sovražne gospodarje. V tej točki so si najbrž vsi Indijci edini. Nekateri trdijo, da sploh samo v tej. Kako je to sovraštvo splošno, se je videlo v Kalkuti. Tam so napadali domačini Amerikance, četudi ti nimajo s težavami v Indiji prav nobene zveze. Toda tujci so in to je zadosten vzrok za sovraštvo.
Vrhu vsega pa grozi letos Indiji lakota kot že dolgo ne. Stradanje je mnogokje v Indiji v navadi, toda letos bo po vseh napovedih to še strašnejše.
Vse to razburja. Tako je prišlo do krvavih nemirov Bombaju. Najprej so se uprli indijski mornarji angleških bojnih ladij, kmalu pa so začele množice ropati po raznih mestnih okrajih. Nemire so sicer hitro zatrli in padlo je blizu tristo mrtvih. Toda nezadovoljnost s tem ni zatrta. Vsi vedo, da je prav tako kot drugod tudi v Indiji podtalna komunistična propaganda, ki vsak nemir izrablja in podpihuje. Tega se ne zavedajo samo Angleži, ampak v enaki meri indijski voditelji, ki so pozvali ljudstvo, naj se ne pusti zapeljati v nepremišljena dejanja.
Ta velika dežela je sedaj nemirna, željna svobode, željna boljših gospodarskih razmer, da more preživljati svoje številno prebivalstvo, pa obenem trenutno nesposobna, da sama sebe uredi. Zato je ta "biser v angleški kroni" kot so Indijo imenovali, tudi največja skrb in težava vsake angleške vlade. Zdi se, da ni mogoče vprašanja rešiti z eno samo potezo. Tudi če se Angleži umaknejo, to ne pomeni miru in svobode, ampak le divjo domačo vojno.
Za Angleže silno neprijetni nemiri so bili tudi v Egiptu. Ta dežela je sicer samostojna, ima pa tam Anglija pravico imeti na nekaterih točkah svoje vojaštvo. Dva pomena je to imelo. Angleži so hoteli držati prosto pot v Srednjo Afriko in pa varovati Suez. Danes egiptovski ponos burno zahteva, da se angleško vojaštvo umakne. Velika Britanija bi najbrž to takoj storila, če ji kdo pove, kako na drug način zavarovati prosto pot skozi Sredozemsko morje in Suez na Vzhod. V Kairi so nastali krvavi izgredi, ki delajo Angležem težke skrbi. Ne bi bilo težko zatreti teh nemirov z vojaško silo. Ne smemo pa pozabiti, da bi bil v takem slučaju za Egiptom ves arabski svet. In ta je ob vsej tej važni poti na Vzhod. Z vsem tem arabskim svetom bi torej hoteli ostati Angleži v dobrih odnošajih. Egiptovsko vprašanje gotovo ni tako težko kot indijsko in bodo s pogajanji našli jrimeren izhod. To tem lažje, ker je neki egiptovski politik upravičeno rekel pred kratkim, da Egipčani zelo žele, da gre britansko vojaštvo iz Egipta, da pa prav tako žele, da ne bi šlo predaleč, ker Egipt potrebuje angleške zaščite.
In pred kom ima Egipt strah? Egipčani čutijo, da ima tudi pri nemirih v Kairi mednarodni komunizem svoje prste vmes. Ta izrablja vsako priložnost, da še naprej kuri raz-draženost vznemirjenih ljudskih množic. Ker je danes Ru sija zastopnica tega komunizma, zato se z Egiptom vred male arabske državice boje, da seže ruski vpliv predaleč na Bližnji in Srednji vzhod. Dobro vedo, da se tej sili, ki hoče ukloniti mohamedansko Perzijo in mohamedansko Turčijo tudi male arabske državice same ne morejo upreti. Zato vidijo v Angliji nekako zaščitnico, čeprav je ne ljubijo.
Nikake jasnosti ni, kako bodo mogli Angleži pomiriti ta pretres imperija. Stare izkušnje in potrpežljiva vztrajnost, ki jim je prirojena, bodo verjetno našle pot do miru. Vendar so vsa ta trenja in vsi ti nemiri znamenja, da je kljub dobljeni zmagi nad nacizmom, vendarle še ves svet nekako potresno ozemlje, kjer morejo izbruhniti nepreračun-ljivi novi spori. Razvidno pa je tudi, da svet danes prav tako trepeta pred nevarnostjo komunizma kot se je pred zadnjo vojno bal nacizma.
Beseda od svojcev iz domovine
Mrs. K rebel iz Aberdeen Ave., je prejela od svojega nečaka Jožeta pismo iz begunstva na Koroškem. Pismo se glasi: Pegezz, 28. I. '46.
Draga teta!
Ker nas je vojska razmetala po raznih krajih, zato se oglašamo počasi eden za drugim. Do sedaj upam, da smo še vsi živi in zdravi. Tako se vam je Ivanka oglasila iz Trstia že pred neseci in je tudi prejela odgo-/or, kakor mi je pisala. Od nje lisem dobil skoro nobene pošte že skoro dva meseca. Tudi Milka mislim, da vam je pisa-a; jaz od nje nisem dobil že /eč kot 5 mesecev nobene poste. Nahaja se v Senegaliji v Italiji. Od doma izvem same slabe novice. Živijo v večnem strahu in vem, da vam mama ie more pisati kot bi rada in o radi cenzure. Tudi jaz ne (obim nobene pošte* od doma.
Precej podrobnosti od doma ;em izvedel od nekega pregnanca, ki so ga partizani pregnali, <er ni bil z njimi. Bojim se in ibenem tudi veselim, da pridejo nekega dne takim potom tudi atla in mama sem. Komaj smo odrasli, da bi lahko sami /.ase skrbeli, pa si moramo iskati zavetišča izven domovine. Kaj se je dogajalo pri nas, ne more nihče verjeti kdor ni o-kusil. Če bi bili samo pod italijansko in nemško okupacijo, bi še bilo kako, samo če bi partizanov ne bilo zraven, ki so skupno z okupatorjem izvajali strašne represalije napram našemu narodu, pesebno proti nasprotnikom komunizma.
Ko so prišli Italijani,-je bilo Življenje še nekako, a ko je stopila v vojno še Rusija, potem se je pa začelo gorje. Takoj po kapitulaciji Jugoslavije so se osnovali četniki, ker pa niso bi-
li zraven, komunisti, so ti osnovali ob vstopu Rusije v vojno svojo osvobodilno vojsko, ki je kričala v svet, da osvoboja okupirane kraje. Resnica pa je, da so res na videz tu ali tam napadli tudi Italijane, a to je bila le malenkost. Glavni njih namen je bil očistiti Slovenijo od nosno Jugoslavijo iprotiko-munistov in sicer tako, da se vsakega, ki ni komunist lepo likvidira ali .sipravi s sveta. Tako so padli v mnogih vaseh kar vsi moški in ponekod tudi kar cele družine. Požgali so tudi domačije protiikomunis-tov in tako so gorele kar cele vasi.
Tako je bila tudi Cerknica na vrsti. Gorela je trikrat. Prvič in drugič so jo zažgali
Nemci v borbi s partizani. Vse to je bilo načrtno narejeno, da nrod obuboža in da se tako u-sposobi za komunizem. Tretjič so jo pa prišli po enem mesecu požigat še partizani. Tako je pogorelo precej nad 250 poslopij. Točnega števila ne vem, ker potem nisem bil več doma. Da nismo bili od naše družine noben v internaciji, sam ne vem, kaj nas je rešilo, ali delavnica, v kateri sva delala s Tonetom, največ pa mislim da malenkostno znanje i-tlijanščine in molečnosti.
Ko so zbirali ljudi za v internacijo je šlo deloma po spiskih, deloma pa kar do kraja. Ko so prvič pobirali, so bili na vrsti vsi bivši jugoslovanski o-ficirji in podoficirji. Začeli so ob 11 zvečer, tako da je bilo do jutra vse zbrano in pripravljeno. Potem je bilo to na dnevnem redu. Včasih so pričeli zvečer in včasih pa zjutraj. Pri vsem tem pa so imeli tudi komunisti svoje prste zraven. Dajali in sestavljali so razne sezname protikomuni-stov, češ, da so nevarni Italijanom, ker organizirajo skupen napad na Italijane. Potem seveda so jih Italijani odgnali v internacijo. Bile so tudi borbe, a le na škodo protikomunistom in civilnega prebivalstva. Gorele so kar ceie vasi in kopičili so .se mrliči.
Partizani so svoje nasprotnike strahovito mučili in jih streljali kot živino. Mnoge so pekli, žive rezali in počasi mučili, obešali, oči iztikali in vse najstrašnejše so si izmišljali, samo da bi bili prisilili ljudi, da bi bili zanje. Ljudje, ki so to počenjali, so bili večinoma poklicne barabe, kajti, kdor se čuti še količkaj človeka,, bi kaj takega ne bil zmožen. Streljali so tudi Italijani, ali takega mučenja "pri nas niso počenjali. Partizani so tudi žive metali v jame. Tako je pri nas znana Krimska jama, katera je nekaj metrov na debelo napolnjena s trupli. Svojo žrtve so navadno najprej slekli in potem živo vrgli v jamo.
Razumljivo je, da so proti takem (početju, kolikor se je pač dalo, organizirali odpor, kateri pa je bil od okupatorja zelo omejen, kateremu je šlo vse to v račun, kajti delalo se je mnogo tega prav z njegovo vednostjo. To se je zamenjalo še s hujšim po itialijanski kapitulaciji 8. sept. 1943. Italijani in partizani so potegnili skupaj in udarili po vaških stražah, ki
pa so ibile le slabo oborožene proti masam tlalijanov pod partizanskim vodstvom. Razumljivo, da so bile vaške straže povsod premagane še predno so bila pogajanja z Nemci sklenjena. Nemci so namreč takoj, ko so zasedli vse vaške straže razorožili. Šele potem se je dalo doseči, da se je organiziralo domobranstvo, katero je imelo nalogo braniti se samo proti komunistom. V te vrstie je šla velika večina slovenskega naroda. Vršile so se tudi borbe, a okupator je imel pod stalno kontrolo domobrance, kajti bal se je, da ne dobi v hrbet novega sovražnika v domobrancih.
Že prej osnovani četniki so se morali skrivati in boriti se proti partizanom in Nemcem. Zaslombo so imeli le v domobranstvu, a to pa je bilo pod stalno kontrolo. Bil sem tudi jaz mobiliziran v partizansko vojsko, a užival sem tako enakost in svobodo, da sem komaj čakal, da sem ušel. Enako je bilo s Tonetom. To se nama je tudi posrečilo. Jaz sem bil v Ljubljani od italijanske kapitulacije do kapitulacije Nemčije maja 1945. Tone pa je nekaj časa voizil avto pri organizaciji o. t., ipotem pa je šel k domobrancem.
Tudi Nemci niso prav nič prizanašali slovenskemu narodu, kajti delali so še hujše kot pred njimi Italijani, a najhujši. pa so bili partizani. Kradli ropali, požigali, morili, zapirali in internirali so vsi, pošteno delal pa ni nihče. Radi tega, ker nismo bili ne za prvega, ne za drugega in ne za tretjega, smo morali bežati. Kdor je ostal istega mišljenja doma, je bil zapisan smrti prej ali slej.
Tako sem sedaj tudi jaz tukaj v Tirol ah z nekaj tisoči in čakamo, kdaj se kam odpre, najsibo kamor koli, samo v Titovo Jugoslavijo ne! Kajti kdor se vrne tja, zgine s površja 'zemlje. Sedaj samo čakam, kdaj izženejo še ata in mamo, pa če jih izženejo v Avstrijo, bom kar zadovoljen, toda bojim se, da bi jih poslali kam drugam. Takih dogodkov je v Titovini na tisoče in tisoče. Vlada le majhna skupina barab, ki se upira gotovemu poginu s preganjanjem poštenih ljudi in pobijanjem vsega, kar ne prija njihovim satanskim naklepom. Takih in podobnih zgodb ima vsak begunec za pisat in pripovedovati mnogo. Toda, to je le malenkost od vsega kar se je dogajalo in se še dogaja pri nas doma.
Pregnanstvo, begunstvo, u-bojstvo, zapori, dosmrtne ječe, vešala, to je vse na dnevnem redu. Sploh si ne moremo predstavljati, kako sedaj živijo tam doma. Res je, da tu živimo v taborišču, a vem da je boljše zame, da sem tu ali ne vem kje na svetu, samo doma bi se sedaj nerad znašel. Kaj se danes 'dogaja doma? Uboj, rop in nasilstvo . . . Komaj smo zrastli in si ustanovili dom, a sedaj pa čakam, da bodo še ostale pregnali. Milka, Ivanka in jaz smo it<ak zunaj. Tukajš-ria hrana obstoja iz 40 dkg. kruha, pol litra kave dnevno, opoldne pa grah, fižol ali kaj drugega, nekaj krompirja, tako da pride kakega pol litra na vsako osebo vsega skupaj. A rajši prestajam vse gorje taborišča in čakam kake odrešitve, kakor pa iti v gotovo smrt. Denar, ki sem ga prinesel s seboj, so nam premen j ali in nam pustili samo po 150 šilingov, za kar lahko dobim samo 10 dkg kruha na črni borzi; po maksimalni ceni je pa 35 pfenigov, a se ne dobi, ker je samo na karte.
S tem sem vam le površno opisal naše življenje, kajti če bi hotel popisati vse, bi bila precej debela knjiga in ne samo ena. Torej, to je moja prva pošta, a žalibog so same sla-
be novice, kar vam pišem.
Omeniti hočem samo malo še svobodne volitlve, ki so se vršile 11. novembra. To vam je bila prava komedija, kakor so nam pripovedovali očividci. Bila je samo ena stranka in sicer Titova. Skrinjica brez listnice je bila tudi poleg, ta za opozicijo. Narejene pa so bile tako, da se je takoj videlo in vedelo kako je kdo volil. Kdor sploh ni volil ali če je volil za opozicijo, temu je 'bilo zagroženo s prešel j en jem v izgnanstvo; kar po zadnjih poročilih tudi izvajajo. Tako bo občina Begunje pri Cerknici, ki niso volili, 95% zginila, kakor prihajajo zadnja poročila. Iz iste župnije so u-bili leta 1943 župnika g. Turka, iz sosednje župnije Grahovo pa so požgali cerkev in vas ter ubili duhovnika še leta 1942 itd., itd'., ni konca ne kraja. Vse to je delala in še dela komunistična partija, ki je-nevidna in skrita. Kar je vidno, je le orodje in dela izvršena po diktatu partije. Je to zelo majhna skupina, a zmožna strašnih reči.
Tako so bile- volitve, o katerih se je v svet poročalo svobodne, a v resnici pa je vladal tak teror, kakršnega doslej še ni smo poznali. Vera je strašno preganjana. Dovoljen je bil cerkveni list "Oznanila," ki pa je bil že po peti izdaji ustav ljen, kljub temu, da ni ipisal nič čez stranko. To naj vam zadostuje za 'prvo pismo. Ako kaj pišete domov, ne pišite čez partizane, ker v tem slučaju pisma ne bodo dobili in bo slabo naredilo doma . . . Končno vam pošiljam najlepše pozdra ve iz Tirolskega. Vaš nečak J -o-
Na ples nas vabijo
Vtorek 5. marca zvečer pri redijo članice podužnice št. 50 SŽZ plesno veselico v Sloven skem narodnem domu na St. Clair Ave.
Za vesele poskočnice nam bo igral Johnny Pecons orkester Vabljeni ste vsi stari in mladi ker bo za vse dovolj zabave in ker to ravno pustni torek, se bo gotovo vsak zasukal po mili vo lji. Poleg vse zabave pa bo dobro poskrbljeno z vsem, kar je potrebno za lačna in suha grla.
Torej, članice naše podružnice pridite gotovo vse in povabite tudi svoje prijatelje in prijateljice, kajti čim več nas bo, tem bolj bomo veseli. Na svidenje!
Mary Palcic.
-.o-
Metropolitan gostuje v Clevelandu
Metropolitan Opera Association iz New Yorka poda v letošnji spomladanski _jseziji osem različnih oper v Clevelandu v teku enega tedna. Svojo 21-letno sezijo odpre v Mestnem avditoriju dne 22. aprila in zaključi 27. aprila zvečer. Te opere bo di-igiralo sedem različnih dirigentov V operah nastopijo najbolj še pevske moči, ki jih zmore operna družba v New Yorku. V soboto 27. aprila pri popoldanski predstavi "The Masked Ball" nastopi med drugimi tudi naša odlična pevka Zinka Milanov.	,
Podane bodo sledeče opere: Carmen, Tannehaeuser, The Magic Flute, Madame Butterfly, Romeo et Juliette, Der Rosenka-valier, The Masked Ball in The Barber of Seville.
Naročila za vstopnice v naprej se sprejema v uradu Northern Ohio Opera Association, 613 Bulkley Bldg., Cleveland 15, O. Vstopnice se že lahko sedaj dobijo in sicer stanejo za sezijo od $9.60 do $50.00; za posamezne predstave pa so cene za sedež od $1.20 do $7.20. Od 18. februarja naprej pa se dobi vstopnice v Union Bank of Commerce.
-o-
— Povprečna oseba naredi dnevno 18,098 stopin j ali 7 in 7 osmink milje.
— Za vsak ducat { jih znese ena kokoš, P ;
je krog sedem_funtov"^ ^
Sr^'jf'
Krkotova žaga je v^ "P svojo enakomerno pes6"1:., rz-rz ... ko sem od* J rovnice. Slovo od tam J da vselej težko, vsaj v pr^J '» ko doma na Menišiji ^ dobro spoznal svojih If ^ Menišije so me odP^l,) * potem, ko so me vtakfl1 ^ hlačke, torej sem se , dati življenja prav za P1"^ rovnici, meneč, da se"1^: Pc izlegel. Ko sem bil Pa Lj v sa na pravem domu na j sem kmalu našel vrstna . bili vsak čas pripravi^ st ti z menoj po češnja";.^ a doli po potoku in vle£l 11 rake in opravljati druge . s, žne posle. Potem se«1 zabil na Žirovnico ter - ^ k od časa do časa na ob16' , 1 s bilo zame in za nekda«j, ta nike vselej
praženški P , J s
Nekaj me jih je sPrenJ iti dan do kapelice tovih rodvitnih njiv, kJ ) j( poslovili. V roke si111 Jd li, ker takat še nis^0 , jfl je taka navada pri ^ Jf. | tu spet pridi, je bil° .^ib? 1(1 ' rekli in se brez brl J t 1 obrnili nazaj, mene Pil [ iem si pomagal, kak°r.-^J ' in znal v nekaj ur od01 1 dišijo.	-J
Prva
hiša v Grahov - m
I	kova, kjer so
■ teta. Tam sem se ust^
• gredoč v Žirovnico, ^ $ domov grede. Grdo mene, če bi šel mi^0 ne da bi se oglasil-. grdo, ampak tudi v ) bo zame. Vselej me Je -J . zala šalčka dobre kave^f stric ali pa bratranec^ | vedno kaj podaril. J ^ 3 namreč
izdelovati A .. ne nožičke in enega se i) 110 deležen, kadar jj a ustavil. Včasih sem ^jjJI o ta, kakšna so bila . ^ij Pustili so nas nam** (i) V lepše življenje, kot & ^E e komaj kake dve leth ,)fP!J nas oče razdali, men"' j^I io kak ducat, na _v.t j;i;| ~ žlahti, večje pa , zadel veliko terno, d^ >J n oče v jejo k
gospodinjila pn u ■Jii m vnici. Dolgo sem Ulečna ujna moja P^j pa tudi niso bili za ^ V Grahovem pri ^ $ I za gospodinjo pa matere. In kadar vprašal očeta, kaks1 jj: 1 bili moja mati, so m1 ^ j
II	Lukovo mamo pog'^ p^l -- je bila tvoja mati. A SI 0 v Selšček k Vebrovi^I H vi pred mater in sl 'Lt^'J
boš gledal svojo i- Vebrovih je bila om<' fl materina sestra. Reb ^ Pi j dal, Vebrovo mam0 'e pa si rekel: taka 50 $efl v moja mati. Pa ^
tako prizadeval, dao(j#J d obrazov izklesal P. <<0, *J
3 •	~ (K I
:U matere, ni šlo, pa ^e .,]
^ kalo je tistega, kar fil
do matere in obra^.^ 1. J 2: more dati nobena M ie dobrota, nobena y, še tako sladak sm ^tei"^) 1- samo ena, samo ie je tako mehka, s ^' J tako pobožati, saD!°1jžlii, J 1- tako sladko nasmehni M
I-	topi in vriska srce. J
.3 svet...	-ie^'l
3. Pa pustimo to, ^v/J 0- mogrede rečeno. ^ oPjI >d samo zato, da sfi^^/J ie zakaj sem se tako ra jj«, 2ž Lukovih v Grahove":^.H b- me teta dobro na*11 ^ J p- basali žepe s tem inoSio^
II-	potnico, sem se V vem, če sem imel - ^jI da bi se zahvalil- i ^ f
di je zdelo, da se tak^, / 7 ob sebi razume. ' j Martinjaku.
AMERIŠKA DOMOVINA,
MARCH 4, 1946
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MARC
2.—Plesna veselica dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v SDD na Recher Ave.
APRIL
7.—Cerkveni pevski zbor fare Marije Vnebovzete cerkveni koncert v domači cerkvi.
7.—Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. prireditev v SDD na Waterloo Rd.
12.—The Young Men's Holy Name fare Marije Vnebovzete
priredi slikovno predstavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25. — Društvo Clairwood št. 40 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
27.—Društvo Marije Vnebovzete št. 103 ABZ. petintrideset letnica, v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
MAJ
18— Podružnica št. 49 SŽZ plesnai veselica v SDD na Re-eher Ave., Euclid, Ohio.
Med našimi Slovenci po širni Ameriki
Piše Jože Grdina
Joliet.
(Nadaljevanje) Mrs. Agnes Kozlevčar na isti cesti tudi rada čita Slovenske liste; toda, ker ji je takrat hodilo bolj kratko z denarjem, jo prestreže hčerka, pa pravi: "Ma, bom jaz dala." Rečeno storjeno, kar hčerka je dala denar. Malo takih deklet. Mrs. Kozlevčar je doma iz župnije Semič v Beli krajini.
Zapustim Hickory ter jo krenem na Smith cesto k Frank Zupančiču, jolietskemu čebelarju, ki se bavi samo z čebelami. Pravil mi je, da pridela takole od 8 do 10 tonov medu na leto; včasih še več. Doma. je z Vrhov, župnija Dobrnič na Dolenjskem Da bo imel bolj kratek čas kadar bo pazil na čebele, se je naročil na list.
Na isti cesti se nahaja tudi Joseph Gregorich, doma iz Prim-ce vasi, župnija Arnbrus; njegova .žena Mary je pa' iz Begunj pri Cerknici, je rekla, da je soseda Grmkovega Jaka (urednika Ameriške Domovine) in je dejala, da je bil fajn fant, tam doma v Begunjah. Kako je kaj zdaj z njim bo pa že v A. D. videla, ker si jo je naročila. Menda ja.
Tam ne daleč na isti cesti je Louis Smrekar, ki je doma iz Stične, žena pa iz Šmihela na Dolenjskem. Tam jim je bila pa že A. D. znana in žena jo je zelo pohvalila; zato so se jo tudi ta koj naročili.
Od tu sem napravil zopet dalj šo pot na Raub cesto, blizu Mus-tarj&vih, ima svojo hišo Ignac Kastelic. Ker ga prej ni bilo doma, sem šel ponovno in Ignac se' je kajpada naročil; doma je iz šrnartnega pri Litiji; od tam je tudi njegova soproga.
Od tam je bil zopet daljši ovinek k Frank Zupančiču na Granit St. Prav zanimivo je bilo razgovarjati se z temi ljudmi. Le smolo smo imeli vsi skupaj. List so naročili, jaz vse v redu poslal, drugi so ga dobivali, Zupančičevi pa ne, ker sta bila dva Frank Zupančiča v Jolietu naročnika na A. D., je morda bik mnenje, da sem ga jaz kaj polo : rnil. No stvar se je potem ure j dila. Oba Zupančičeva, mož ii
žena, sta doma iz Trebnjega na Dolenjskem.
K Zelkotu pojdi, mi je nasve-toval nekdo, ter pristavil, da je il Mr. Zelko tudi v ruskem ujetništvu. Frank želko živi na Broadway cesti in me je kar precej poznal, mi prožil roko v pozdrav ter pričel govoriti po rusko. Njemu se pa takoj vidi, da ni šel v Rusijo samo na uro gledat. Služil je tudi pri 17. pešpolku kot jaz in sicer je bil on pri 3. stotniji, jaz pa pri drugi. Tam so imeli tistega haupt-mana Raca in menda ga ni bilo fanta pri 17. polku, da ga ni poznal. Jaz že. želko je bil takrat tudi v Judenburgu, ko so strelja-i tiste "upornike." Mr. Zelko je doma iz Mirne peči. Da se je naročil na list ni treba še posebej poudarjati. Na isti cesti so tudi Vidicovi. Mož Louis je doma iz Sapa pri Šmarju, žena Terezija pa iz Semiča v Beli krajini. Tudi tu so vzeji %t.. .
Na Elizabet cesti pa živi dobra družina škof Anton, doma s Suhorja pri Metliki. Tudi tam so vzeli list, da vidijo kaj in kako piše in če jim bo všeč, ga bodo pa še naprej.
Na Elizabet cesti je tudi Joseph Ambrožič. Njim sem tudi že bil znan, zato ni bilo treba razkladati na dolgo in široko, po kaj in kako; kar naročili so se. Mož je doma iz Suhorske fare pri Metliki, žena Mary pa je tukaj rojena, ampak ameriška Slovenka.
Doli na Indiana cesti, blizu cerkve sv. Jožefa pa ima svoj pogrebni zavod Jean M. Težak, ki je tudi zelo aktivna pri KSKJ. Prav lepe pogrebniške prostore unajo tam in tudi na lepem prostoru. Tudi tam so se naročili.
Ker ni daleč tam jolietski kamnosek Simon šetina, sem stopil tudi k njemu; Mr. šetina se spominjam še izza konvencije KSKJ v Clevelandu, ko sva bila skupaj v tistem pover.ilnem odboru. Pri očetu šetina, stanuje tudi njegova hčerka Mrs, Josephine Erjavec, gl. tajnica SŽZ Tudi z njo sem se tam; srečal.
Vrnem se na Broadway, tei obiščem Mary Jurjevich, ki j< J vdova. Ker je bil takrat donu sin, ie kar on naročil časopis zt
mater. Mrs. Jurjevich je rojena v Metliki ter je v Ameriki že od 1893.
Na isti cesti, pa živi tudi Urška Ambrose, ki jo poznam še iz West Parka. Pa gledam, kje dobim hišo z označeno številko. Bolj zanemarjena hiša je izgledala. Dvomil sem, da bi tu živeli Slovenci ki imajo navadno vsepovsod lepe hiše pa še vrtove ali pa rože pred hišo. Ko ogledujem hišo, pa me iz druge strani ceste ogovori Urška, ki se je z sopro-kom sprehajala po vrtu. Aaa, tako, tam torej živiš? Jaz pa tistile "haus" gledam; se mi je zdelo, da tam ne bodo "Krajnci" sem dejal. Hiša od Ambrosije-vih je pa nekaj drugega; zraven je vrt po slovenskemu "muštru,": vse tako lepo urejeno pa snažno. To pa to. Imenitno!
Pri Ambrozij evih sem se ne-| kaj časa zamudil, ko smo se pogovarjali, kako je bilo na West Parku, ko smo hodili v večerno šolo. Urška ima na West Parku v Clevelandu brata Franka in pri njem je stanovala ta čas, ko je bila tam. ' Zdaj se prav imenitno komandira ; ena hčerka je že v samostanu kot redovnica, fantje nekaj pri vojakih. "I, nič nam ni sile zdaj," je rekla Urška," bolj težko je seveda bilo, ko je bila družina, otroci še majhni, pa slabo se je delalo. A vse je minulo." In zdaj se imajo prav dobro. Tudi se vidi na hiši, da je tam dober gospodar in dobra gospodinja. "Imamo sicer Glas Naroda že, ampak bomo v želi tudi Ameriško Domovino," in tako so tudi storili. Potem sem dobil od njih kar dva pisma, kjer pravita oba, cla jim je Ameriška Domovina zelo vseč.
Še k Mrs. Car:"'"? Gre<rorv
Kostanj evec.
dol kakor bi žalovale. Kar naenkrat je prihajal od nekod sprevod "same ženske v dolgih črnih haljah in z rumenimi debelimi svečami v rokah. Za njimi pa so nesli štirje možje od- _ prto krsto, ki je v njej ležal mrlič. Ko sem mu pogledal v obraz, sem zapazil, da je to moj obraz, da so to moje roke, ki so držale med prste razpe- v lo in so bile tako čudno bele in koščene. Umrl sem bil, in nesli so me k pogrebu. Hotel r sem se premekniti, da bi se ^ prepričal, ali je to res. A bil •sem kakor priklenjen na me- \ stu, noge so bile trde in tako r čudno trudne, da me je zeblo okoli srca. Sprevod pa se je j pomikal naprej, od nekod je zazvonilo, in tedaj sem se zbudil. Ura je bila v vaškem zvoniku ravno polnoči in njeni močni udarci so me rešili mučnih sanj. Toda potil sem se po vsem životu in glava me je bolela, da nisem mogel dolgo več zaspati ....	1
Ko sem zjutraj vstal 'in po- ' gledal skozi okno, sem videl starega Trnovca, Tratnika, j Franceta in Tončko, ki so j uprav stopali po poti za vrtom . mimo mojega stanovanja,- Tr- ( novec je bil videti čvrst in tr- j den, a opiral se je ob palico, zakaj brez nje si ni upal več na dolgo pot. Moški so bili oblečeni črno in imeli so tudi ] črne klobuke na glavi. Tončka • pa je bila oblekla svetlo oble- , ko, da je bila videti sveža ka- < kor jutranja rosa. šli so k no- ■ tarju v trg, da napravijo pismo. Pogledal sem za njimi, in tistikrat se mi je zazdelo, kakor bi stopal še nekdo drugi z njimi, in to prav vštric Franceta, skoro tik zraven njeg::,. Kdo bi mogel biti?, Toda, ko sem se razgledal, sem videl, da je bila samo Francetova senca, ki se je črtala ob stenah. Vendar me je to dirnilo nekam čudno in ves dan sem bil čmeren, nezadovoljen in zamišljen . . .
Štiri dni potem sem se proti večeru vračal iz gozda. Od-kazoval sem bil les nekaterim kmetom iz sosednje občine, in dolga je bila pot do mojega j doma. Toda vajen sem bil in ! truda niso poznale mojč nogo. S seboj sem imel puško in sem ter tje sem stopil natiho-ma v goščo ali na svetlo jaso, da bi morda spazil srnjaka ali kako drugo žival. Toda nisem imel sreče, gozd je bil kakor izumrl. Samo enkrat je tam visoko pod vrhom zalajal lis-I jak.
■ j Prišel sem na križpotje nad .! črno, tja kjer stoji kapelica in . i odkoder je najlepši razgled na .. črno in daleč tja do morja, j Tam sem se hotel odpočiti in . j sedel sem na 'hrastovo bruno, i' še nisem sedel dolgo, ko za-i slišim glasove ljudi, prihajajo-3 čih po poti iz gozdov, ki so bili ;- lastnina posestnikov iz Črne. t Hodili so počasi in večkrat so a postajali kakor bi nosili težko ti breme. Večnioma pa so mol-k čali in le odmev težkih in po-i- časnih korakov je prihajal na
moja ušesa.
sem stopil, ker živi prav na isti cesti. Tudi ona je vzela list. Doma je Mrs. Gregory iz Vavte vasi pri Novem mestu, ter prav marljiva Slovenka.
Pa k Math Krall-u Idi. mi je|_ ob neki priliki svetoval Mr. Za-j* lar. Math, ki j^VAJlf1 Hickory ce-j -sti je tajnik društva sv. Antona j KSKJ; torej dober naroden delavec. Doma je iz Adlešičev pri Črnomlju ter je bil doma sosed bivšega ljubljanskega župana dr. Adlešiča. Od tam je doma tudi njegova žena. Da so se naročili na list, o tem ni treba še posebej omenjati.
Na isti cesti obiščem še Ga-brijanove. Doma .je bila Mrs. Uršula Gabri j an, ki ni nič odrekla, da bi se ne naročili, ampak o tem naj pa kar mož določi. Ko se nekaj časa razgovarjava, pride domov mož John, ki ni nič okleval, ampak se je kar naročil. Tudi ta zakonska dvojica je doma iz Adlešičev. Dobri ljudje so tam iz Bele krajine in zdaj razumem, zakaj je bil tako fest fant dr. Juro Adlešič, ki je bil od tam doma.
V rezitni knjižici, ki ima sicer 50 potrdilnih listkov, mi je zmanjkalo potrdil. Gabri jano-vim sem ga napravil kar" iz navadnega papirja, v knjižici pa zapisal na platnice. Ko pridem že precej utrujen domov, pravi Miha: "Na tukajle je naročnina od Joseph Verbiča, ki živi na Ha-rison cesti. Že prej mi je Miha pravil, da bi se naročil tudi Mr. Verbic, ampak je bilo precej odročno, pa nisem šel. Mi je pa
dobri Mike skomandiral in pripomnil, da je Verbič rekel: "Ja, kakšen zastopnik pa je, da ne pride?" in plačal. Je hotel A. D., pa amen. Jaz pa tudi nisem nič protestiral in sem vpisal Mr. Verbiča, ki je pristna dolenjska korenina in je zdaj vdovec. Bog živi Verbiča in Hočevarjeve; drugič ko pridem tja, se osebno zglasim pri Verbiču. Bo gotovo še ponovil. Kajne Mr. Verbič?
Seveda nisem pozabil obiskati tudi jolietskega župnika Rev. Butala, ki je prav prijazen mož, zelo marljiv duhovnik, pa dober gospodar in farani sv. Jožega ga prav čislajo in tudi spoštujejo. Rev. Butala je glavni duhovni vodja KSKJ in je kot tak še toliko bolj znan v širši javnosti.
Tam službujeta že dva duhovna pomočnika; eden angleško govoreči, a drugi tudi .slovensko govoreči Rev. Kuzma. On je pa posebno priljubljen v Jolietu
V Jolietu sem zaključil svojo turo. Bilo je prav dobro, nara-vrfbst izborno. Ej ko bi bilo v Chicagu takoj pa sem bočno dvomil, da bo tako in to ni bilo prav. Iz mojega delovanja v Jolietu sem odnesel najlepše spomine in zdaj jaz te jolietslce rojake prav visoko spoštujem. Pospravil sem Svoje stvari ter se odpeljal proti Chicagu.
-o--
Stanovanjske udobnosti
Izmed 37,000,000 stanovanjskih prostorov v Ameriki jih je 1,500,000, ki dobivajo vodo j potom starih sesalik (pump) J na ročni pogon; skoro 12,000,-1 000 stanovanj ima še vedno j stranišča zunaj hiše; 14,000,000 j stanovanj pa nima nikakih ko- j palnih naprav.
--o-r-
— Značilno je, da fee atilope! ne boje ropota železniške loko-' motive.
!» MALI OGLASI
!--- !
Hišo kupim	i
Želim kupiti.hišo za 1 ali družini; mora imeti najmanj j
6	sob in mora biti v fari sv.j Vida. Kdor bi rad prodal, naj :; pokliče HE 5724.	(46) !
Avtne licence naprodaj
Kakor druga leta prodajamo | tudi letos avtne licence na 7220 St. Clair Ave. Odprto je od 10 dopoldne do
7	zvečer vsak dan, razen v nedeljo.	(45)
Bicikeij naprodaj
Proda se deški bicikelj ; isto-. tam: se proda tudi grelec, cir-, culating heater, na premog. . Vprašajte na 3304 E. 80. St. j ; DI 1334	(45)j
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete - proti glavobolu v naši lekarni, j CENA 50 CENTOV
i Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer*-Zaprta ves dan ob sredah.
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 42131
Novo vodstvo!
Gornja slika nam nudi prizor iz seje zastopnikov Združenih 'narodov v Londonu. Slika je bila posneta v času, ko je bilo v razpravi grško vprašanje. Levi na sliki (z očali) je Andrei Vishinsky, sovjetski podkomisar za zunanje zadeve; v sredini slike (s cigareto v ustih) je britski zunanji minister Ernest Bevin, na desno (sivolasi) je ameriški delegat Edward Stettinius, ki se pogovarja z Trygve Lie-jem norveškim delegatom, ki je obenem tudi, glavni tajnik organizacije Združenih narodov.
vacuum čistilce, električne likal nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215.
(M-T-x)
Kupim vaš avto
Kateregakoli izdelka in v kakršnemkoli stanju. Plačam v gotovini. Pokličite ENdicott 9712.	(M-W-x)
* IV T
|e, W): Spisal Jos. K ;|n2;pravični."je de- d iN si J hlpov< "Tistega e: hčeri ka ° goro ne more* S1
•C PreV6Č P°tre" Č1
dai b , t Posestva. Ako	b
Jo in A -"lo Posestvo raz-	n
»Pravi' j životarilo,	p
MrJf10 obudilo nevoljo	n
tfa otrok, in začetek	ol
■toni« ini začetek	m
CiiTdare,tiva- Do" k
»rej JP že drugega,	k
4°Stane Pri tem."	ir
a * umolknil in se	n.
il; J je hvaleč pri-	s<
J	Trnovec. Po- S
Poot^vasinvašohi- st V Šolo -i ' ko 80 hodili k čl
't?**JlZdaj Vidim> da °
'jf^iSi v sv°ji sodbi. p /i stalno 'Se mora naseliti z;
l|a<vi? V to ime naPi" d jf his0 J®+zveze med vašo n
tržiifnikov°;" ' & !Ta^<k; T Sami vese" SJ •Jsiize. tj" obrazi so bili v,
rff za wCltlene intoniral ic tak0 -
jjS «tm stin er le Prehitro. ^nj*1 l^neje sam
' S*bo tmU' Sem po" ti
L^lobpH	oblaeno F
> C ?fde' a tam u
.M^e J-.daleč za tret-> \Pob>aval0 . . . " M 0 nv	n
^ i C* imel hude in	d
^ Pr'išel sem bil	l
f m°J'i ljudje po-	"
6 Si J' Vse živahno	,
i!; S m solnce je	C
ili š r^edk,e ter risa-	P
A ^ in grmov-	'
t J Star il1
»	preštel sem "
' S ?ika1' i« vese-
J Cr/e Š1° d*l0 iz.
S ndeČkast0 ie po- J
U (Hba ' ko -ie izgini- ' % } ia fvetloba in me J p K f* Popolna ta-
"H *T v sekire, še l
r	Niti šume-
čuti- povsod
V	kakor bi bi- 2 ^ "SoK 011 niene. Ne-J ,>jai Se me je polo- ^
V	i:em oči, da bi 1 ako^l ušesa, da 1
6	i % g°Ce najmanjši (
zaman,j( A S; H daje konec ^ K k1 Sp 0stal sam sam- i v« lJ »koli praznoti. Po- ! i^l^nile S6be' ničesar se ]
iU'l ^oij moje rokG( vge ,
^kov štor izpod f./«; M a J0?' na čem. se-i	možgani so
^uHel tak« težki, da' ^Mi^ Pek^81111 ničesar I
4 JCk o me jevgla-!
j I HL2^avica in t,, ^ >4"ke muke. Te-1 trpljenju se !
7	i'^Wii '^m od da-1
8em kvišku in! C^s proti oni V, iN i^ala se jo ^ ^ ' odnasprot-
o. ' 'fh ^'fei tam Z0Pet e^^C6.8« druga za
V! ' See mi smrekami " ® 8mrek
f^l v fdle m.zakri-j.?1;	navz-
°Zdarjevi spomini
1946 MARC 1946
^□□□um® afflEsajffl®
aSllilŽO 21 22 23
in, n	--
5 kot Vnics apelirajo na dobra srca
^^tio i
i f Hk ^a r, požar uničil poslopje deškega sememsca Se'	Uršulinske akademije, Villa Angela,
/ ^^	vf Poslopje, v katerem je bila kapela, sta-
ti " V i °Vnice ter več šolskih sob, je popolnoma uni-
'A mzgraditi novega-
b-Piu je prebivalo 68 redovnic in novinke, ki i> :	?,2 strehe. Zato je treba takoj zgraditi novo
v	a kar Je pa potreba denarja. Sestre uršulin-
1 l/'^V Stiskina d°bra srca' da bi pomagala po svojih mo-k Ur ^nogo slovenskih deklet je že pohajalo in <r^kot8Ulinkam' ki 80 priznane dobre vzgojiteljice, rJ k, prav» da jim tudi Slovenci pomagamo v tej
t Vi^Jak
""	0v bi hotel kaj pomagati, lahko odda v uradu
V bodallv Pa izroči V našem uradu proti potrdilu. 0 čč. sestre večno hvaležne.
PELO DOBIJO
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY,
potrebuje žensko x» hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1;40 gj.
Zglanite se 9
Employment Off let
700 Prospect Ave. goba 901 od 8 z j. do S pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Ženska dobi delo
Žena ali dekle dobi delo za lišna opravila. Nič pranja ali ikanja. Ostati mora čez noč. ;glasite se na 17820 Notting-tam Rd. Tel IV 7330. . (48)
ženske za čiščenje
Poln dnevni čas od 6. z j. do opoldne
Plača Stalno delo
Zglasite v employment office 5. nadstropje
Wm. Taylor Son & Co.
______________(44)
MALI OGLASI
Delo išče
ženska bi rada dobila delo za pomoč v kuhinji; imam v tem izkušnje. Pokličite KE 2851.
________{M)
Hiše naprodaj
Na Glass Ave. sta naprodaj 2 hiši, za 4 in za 2 družini; S stanovanja po 4 sobe, 1 stanovanj po 3 sobe, 1 stanovanje 5 -ob. Dohodki $111 na mesec. Davki so $90 na leto. Cena je P0,000. Več informacij da
Muliolis Real Estate
HE 6728. __ __	_ (44)
Stanovanje išče
Veteran brez otrok išče stanovanje 4 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EX 4112.	(44)
Rodney Adams Heating
Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike x in termostate Za točno postrežbo j	pokličite
KE 5200 550 E. 200. St.
(FrL, Sat. x)
KUPIMO Rad bi kupil lot za 2 I grobova na pokopališču j sv. Pavla. Če kateri rojakov želi prodati, naj pusti naslov v uradu tega lista.
_(44)
Izjava
Ker se je v javnosti raznesla vest zaradi prodaje ključev in •;članskih kart, jaz, tajnik od • kluba društev potrj ujem, jd'a
■	sem vpričo nadzornega odbora
■	prenašal knjige v najboljšem i redu in pravilnosti. To potrj u-. jem s svojim lastnoročnim podpisom.
Joseph Mah, tajnik
kluba društev )	Slov. društv. doma.
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje v 5 sob in kopalnica, furnez; od-;t da se samo odraslim ljudem ) Pokličitee PO 8630.. (45J
flllPCP!

BACK PLASTER
DA pošilja denar v vse kraje stare domovine I J v a trne ali zračne pošte (AIR MAIL) in na. Vsaka pošiljatev je jamčena;	A
DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in j kraj;	^
DA izpolnjuje listine za dohodninski davek,
TAX) in DA opravlja notarske posle.
Postirežba pri Kollanderju je vedno •„{ Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki sp*d gov delokrog.	M
WELL-I SEE YOURE 14 J MP MfcS. PAVI5 (H THAT BET OF WHO COULD SME TRE MOST MTCHEN PAT,'
Gornja slika nam predstavlja del zadnje skupine WACS na transportni ladji West Point ob prihodu v New York, ki so dospele s pacifične fronte. V tej skupini je bilo 259 prostovoljk in se,dem M7AC častnikov.
ki je po dolgi in mučni bolezni preminu' ^ selil v večnost dne 4. februarja 1946 v star° ^
Po opravljeni sveti maši v cerkvi je bil položen k večnemu počitku dne 1946 na Calvary pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno Rev. Tully za opravljeno pogrebno sveto druge cerkvene obrede.	^j*
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo blag spomin pokojnemu okrasili krsto s j^r' venci. Prav iskrena hvala vsem, ki so darov ^ te maše, da se bodo brale za mir in P0^0^,.^1 duše. Enako hvala vsem, ki so ga prišli mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so
v 1 n Tj v*
svete maše in pogreba. Prisrčna hvala c ^f
štva Lipa št. 129 SNPJ, ki so se odele**1* ^
ter ga tako častno spremili na zadnji Potl M
• i 46
kjer so ga položili k večnemu počitku, . hvala pa nosilcem krste.	, J
Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje $o \ pri pogrebu brezplačno. Lepa hvala vsem, ^ y na en ali drug način kaj pomagali in nam ko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. J
gt& i
Prisrčna hvala A. Grdina in Sinovi zavodu za vso pomoč in postirežljivo na ter tako lepo urejeni pogreb.	^
Ti, predragi in nepozabni oče, končalo ^ Ji je zemljsko trpljenje, sedaj spavaj mir«0 .Jf^, nem počitku v svobodni ameriški zemlJ1 'rajsko vživaj. Mi pa bomo ohranili Tv°J ' min, dokler se ne snidemo nad zvezdam1.
Tvoji žalujoči ostali:
OTROCI.
Čudovito je za
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI LJUB. LJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
f J I I /| Sanje poskusite čist, / / I J1 lahek, izkušen na-\ ' A ^ /J čin, da pomagate \/	navadnemu hrbtobo-
lu. Denite Johnsonov HACK PLASTER ravno na boleče mesto. Ta lahek lek prijetno GREJK vas hrbet, olajša bolečino in otrde-lost. Gorka flanelasta podloga var-je pred mrzloto — zveie in podpira — vpliva prijetno. Napravljeno od Johnson & Jphnson. V vseh lekarnah.
vam vsak dan prinaia v hišo
Anthony Hočevar
ki se je preselil v . vednost dne 3. marca 1941.
Pet let je že poteklo, kar si ločil se od nas. ljubi sin in brat predragi, na Tvo.1 grob spomini hite.
Žalujoči:
JOSEPH in MARY HOČEVAR, starši FRANK. brat.
Cleveland, O. 4. marca 1946.
AMERIŠKA DOMOVINA
Povejfe fo sosedu, ki ie ni narofen nanjo
Cleveland, O. 4. marca 1946.
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
• T ■
AMttKiSKA DOMOVINA. MARCH 4, 1946
ŽIVI VIRI
IVAN MATlClC
Na Jasinju je gledal ] šajmule, kako so divjali od hiše t do hiše, grozili s puškami, tu- i lili. Toda ljudje niso prav nič obupavali radi tega, temveč so \ se ponašali celo nekako upor-i no. Stržen je kukal izza hiše j t pa vesle pokimal Vidu; Oslan'c je 'Stopal pokonci okrog hiše, 1 kovač je udrihal po nakovalu, da je ogenj kar brizgal. Glasno je zavpil: "Dobro jutro, Vid!" Bršlinova Sinja je stopila iz veže in kar planila k vozu : "Dobro jutro, Vid r' ga je gkboko' pogledala in lepe oči so se ji živo utriirjale. Fant je kar rdel zmeden in ji prijazno pokimal. Hotela mu je nekaj šepniti, toda fant se je previdno izognil: "Kosite sendžet?" je zavpil glasno. Sinja je pritrdila in videla, kako si je Vid potisnil klobuk po strani pa počil z bičem. — Stara Ošlajka : je,jokala sredi praga. Čemu joka, jo je vprašal Živojev. — Četou?—ga je gledala.—"Hudoba je poginila!" je kriknila in mahnila z rokami. Starka se ne more' več smejati, zato pač joče. Ko je šel mimo Si-včeve hi&e, je slišal stokati starega Sivca na postelji: "Hudoba je poginila, Bog bodi zahva-
' ljen!" .
Živojev je švrknil in vprega je kar zdrknila dol z vasi.
Simnovo so bili gnali pred simbo. Ko je pa šinila skoz vas strahotna vest, so dekleta izpustili pa begali pc. vasi kakor brez uma. Kaj jim bo tisti Čavsov potep, ko jim pa tla gore pod nogami! Domov grede je srečala,na vasi Brana, ki je hitel z volmi na delo. Z nasmehom mu je voščila dobro jutro, čisto mirno, kakor bi se ne bilo prav nič 'pripetilo. Potem se je odpravila na laz. Tam je našla Tineta ki se je na vso moč pehal za delom. Ponudila mu je saj trek. Vreč in upehan jo je gledal, potem so se mu pa udrle solze po licih.
"Žara! Tako si dobra!" je dahnil gin j en.
"Beži, Tihe, beži, da te ne ulovijo!" ga je gledala sočutno. Potem mu je povedala, kaj se je dogodilo ponoči.
"No, no, to pa vzamem nase," je rekel mirno. "Kar recite, da sem ga jaz. Zdaj pa pojdem.
Proti Dednemu pragu in od
tam čez mejo. Zbogom, Ž a-.,, t£ ra!"
"Srečno, Tine! Hvala ti za vse — in na svidenje še kdaj 1" k S težkimi koraki je odšel. S n trpkim pogledom se je oziralo ^ dekle za njim, dokler ga )ii zakrila gošča.	J3 VIII k Ajda zori v; "Dedina naša prešla je P na tujce, hiše naše v roke S; vnanjim. Osiroteli smo ji brez očeta, matere naše U- Vl le so ko vdove. Hlapci so n nam bili gospodarji, a ni- o kogar ni, da bi nas rešil iz j( njih roke." (Jeremija) n "Glejte tu: šestdeset ju- j< nakov. Vsi znajo sukati meč, in so vešči vojni." k (Visoka pesem) n Bilo je lepo, toplo poletje, t. Rženi cvet je bil ves sončen in o velik, jasnina je prodrla skozi r noč. Dolgo so žareli daljni r Vrhuni za zatonom luči, in ko č so dodobra ugasnili, je skoro t znova sinil svit iznad Tisovni- i ka. Sam dan in delo in rast. V s žetniku je pa žgalo to rumeno i sonce in ni bilo več rumeno, c ampak belo, razbeljeno je gre- < lo ta božji svet. Kar dremavo < je postalo Pogorje pod tem < dušljivim ognjem, a tem moč- i neje je svirala skržad v z aru- i menelem ž^tu in zreli traVi, < tem drzneje sikali gadi v raz- 1 beljenih grobljah. 1
Ljudje so dremavi polegli v sence v nedeljo popoldne, mladi svet se je pa razgubil skozi bujno rastje. Pečinka je žu-" borela čisto krotka po osušeni strugi, in mladež je navdušena brodila po plitvi vodi, a mla-! denke se skrivale po obrežnem grmičevju pa se v samih sraj-1 cah sramežljivo spuščale v tol-' mune. Kakor bi kradle prepo-1 vedan sad. In ko se je uti'ho-
1 tapil kak fantin v bližino, so
i
planile v goščo prav ko srne. Tu ni bilo za fante, ki bi se hoteli zagnati v air, le za take, ki so se bali vode. j Plavači so krenili drugam, j | Budinov, Odrinov, Tavžljev, | Podliparjev so šli za ozarami, - daleč naokrog mimo Viševika. l Onkraj Žuljeve poti so uzrli , j na gričih drugo gručo: jas'inj-ski fantje so imeli tudi kami-žole čez ramo in šli isto smer: I k Skabrškemu jezeru. Previd-J no, po ovinku so se bližali tru- j isču, ki se je razlegal daleč na-i 'okrog. In ko so stopili iz go-j ače, so uzrli pester živ-žav na ! nasprotnem obrežju jezera. Tam so bila kopališča in šeta-lišča, gostišča in godci pa živo 1 mravljišče ligurske gospode. Gruča fantov je stala negibna gori kraj hoste pa strmela dol
v to čudo: kričave barve kril in šajmulov, vrišč, mamljiva ti godba, drzka razposajenost v S vodi, pa ta dražest okolja. To Sl je fante kar prevzelo. Le po- _ lagoma so se spuščali dol k vodi. Na tej strani ni bilo kopalcev, kajti tu je bil svet še dokaj divji in neuravnan. Fantje so se ulegli za obrežno grmičevje, se počasi slekli, potem je pa smuknil drug za drugim noter, kajti od sile je pripekalo, jezerski hlad je pa bil tako mikav.
Sprva so kar zdeli v vodi, kakor tat, ki smukne nekam noter in se s strahom ozira po tuji lastnini, preden se je loti. Da bi kdo ne nagnal drzkih pastirjev, ki kalijo prijetno kopel. In so videli, kako je valovilo jezero na one strani, prav do srede jezera so se poganjali posamezni plavači; šlo jim je prav kot bi bili rojeni v vodi. In so se polagoma razmajali tudi ti pa zaplavali ob obrežju. Tu bela polt, tam pa je rojila skozi valovje temot-na tako naglo in sunkovito, da je jezero pljuskalo ob obrežje.
Naenkrat so zapazili beli, kako so zaplavale tri, štiri vodne vile do sredine jezera, potem se pa pognale proti temu obrežju. V dolgih zagonih so rezale vodo, na lepem pa izginile, ni jih bilo več. Mladeniči so začudeni gledali, ni pa trajalo dolgo, ko so se kar skoro prestrašili. Tri, štiri glave so nenadno pokukale iz vode prav pred njimi, da niso vedeli, pri čem so: kratki črni kodri so bili videti mastni, kakor da se jih voda ne prime, lepe črne oči so poredno motrile fante, vrat pa je bil v vodi, in fantje niso vedeli, imajo pred ■ sabo Ligure ali Ligurke. Po-! tem so se pričele glave počasi dvigati. Vrat, rame: gladka , temnorjava polt, ko močno za-. gorela. Zatem so se pa raz-i galile grudi: polne in bujne. . Zdajci so se fantje spogledali, i "Guj, guj,! Sunti janeli, l tam-ta-ta!" so zažgolele pa . tlesknile v smehu. — Ena, dve, t tri! Vse 'hkrati so se z živah-nim ploskom vrgle nad bele pa . jih pr'icele oblivati z vodo in . vpiti kot bi zajele kdo ve ka-. ko mikavnost.
> "O, le čakajte, mucke!" jim . je bušknil Budinov val vode, . s čimer jih je še bolj opogu-i mil, da so še z večjo vnemo tleskale po vodi,
Ostali so pa kar drveni stali tu in se niso mogli načuditi pogumnim devojkam. Potem so se pričele ponašati s svojo pla-
valno spretnostjo pa se na vse	(
načine poganjale po vodi, zdaj	■ na hrbtu leže, zdaj na trebu-
hu. Nazadnje se je zavihtela	,
ena ven iz vode — pa stala tu i v travi vpričo fantov, ta gola, temna dražest . . . Kakor bi dražila to belo polt.
Mladeničem je bilo nerodno, nekateri so se obračali proč, Podliparjev je kar po-1 begnil za grm. Mikavna dra-| žest je pa postajala! ..'bolj in' bolj drzka: vse so se postavile, na breg. Mladeniči so se nekaj časa obotavljali, slednjič jo pa odkurili iz vode, pobrali svoje stvari pa bežali proti host!.
"Gjujajt!" so vpile za njimi te razposajene vodne vile, tleskale z rokami in se smejale. Nekaj časa so se še poigravale na soncu potem se pa prožne pognale zopet v vodo. Mla-
deniči so se vračal' Fj pa bili vsi vedri in D žetnik je posPj* požel rumeno umaknil otavniku- . nevihte in plohe m , 1 makal to žejno Pog ^ jijo, da se je dodob«1^ 'odgnala novo rast. ^ \ pa nebesni ' ogenj ^ pustil in sonce je P i bolj rumeno. na vso moč brižen-j h kraju, sadeži zemlja naj da naj poprime, da »Jj dež te bridke zeI" j J In letni sadeži so d J Medtem je PaJ kavalo na skednF J (Dalje^prig^
AUGUST KOLLAN«
V SLOVENSKEM NARODNEM	|
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3,|
HEnderson 4148
NAZNANJA: J
............. ,	oOtfl
NAZNANILO IN ZAHVA^
Globoko potrti in žalostnega srca ^ vsem sorodnikom, prijateljem in znancem |V|f 110 vest, da nam je nemila simrt vzela iz 11 | našega dragega in nikdar pozabljenega
Alojzija Ahlin
... t N0VICE--zvsegasve,a
N O V IC E - -ki iih potrebujete
M 0 y | ^ ki jih dobite še sveže NOVICE-- P°P°'noma nepristranske
NOVICE- Scolikor mogoče originalne
NOVICE--kisozanimive