tmk ta resi mM] U pnuikov. Ilsseod višano za pot odstotkov. Fall Ittvar, lfaas. — Pnevnik ill River Globe je prešel pod ntrolo tekstilnih bkronov. List kupil Walter E. 0'Hara, bla-jnik tekstilne kompanije. edsednik nove družbe za pub-acijo tega lista je pa tekstilni varaar. New York, N. Y. — Brez dela okoli 15,0000 gledališkin igral-iv in igralk. Mnoga gledališča ačajo manj, kot določa lestvi- New Bedford, Maaa. — Odbor-ki unije tekstilnih delavcev rare svoje člane, naj se nikar i pridružijo dobrotvorni orga-zaciji Devon Mills Benefit As-Kiiation, ker je to prikrita kom inijska unija. New York, N. Y. — Društvo pdjetnikov v Detroitu podi Fo-tim učiliščnih dijakov od dvo-ine do dvorane v sporazumu fciliščnim dekanom. Unija za a-leriške civilne svobodščlne je u-edla preiskavo. Pawtucket, R. L — Tekstilna rrdka J. P. Coats, ki vodi v pla-ivanju nizke mezde in razbija-ju delavskih strokovnih organi-icij, ima v načrtu zgradbo veH-e tekstilne tovarne v Groenvil-i, S. C. -r-« New Tork, N. Y. — Matthew foll, predsednik Narodne civič-e federacije, bo v prihodnjem lesecu nagovoril Centralno de-tvsko unijo v Scrantopu in torcesterju. Članstvo delavskih Irokovnlh organizacij godrnja i pravi, da ne potrebuje nobe-ih zastopnikov podjetniških or-inizacij v delavskih organlza-jah. Taki zaatopniki naj kar o-anejo v podjetniških organizacijah in tam predavajo. New York, N. Y. — Poročila z aitija govore, da so bili trije redniki haitakih listov odvede-P v zapor, ker nasprotujejo, da >morščaki vladajo njih domo-Ino. Lynn, Maaa. — Socialistični jvornik Stephen J. Surridge ora plačati pet dolarjev globo, sr je govoril proti odredbam ipana Bauerja, malomestnega Sokrata. Surridge je apeliral i mestni svet ln je dobil dovo-enje za obdržavanje shoda po-an, ko mu je Bauer grozil, da i aretira, če bo govoril. Dasi-ivno je imel dovoljenje, je bil leeno aretiran in obsojen na pet farjev globe. Vložil je priziv i najvišje državno sodišče. To iu je odgovorilo, da je svoboda jvora krasna reč, dokler ne pri-8 v konflikt z drugimi prlzna-Imi pravicami posameznikov ln ivnostL Jorah prosi sov jote, naj prinojo zlikovce Ponarejalci dokumentov ao oo-vjcftokl uslužbenci v Parizu. Waahington, D. C — Senator Borah je v petek privatno apeliral na sovjetsko vlado v Moskvi, naj mu pomaga izslediti lopove, ki so falzificirali doku mente, v katerih sta on in senator Norris prikazana, da sta prejela od sovjetske vlade vsak po $100,000 podkupnine v svrho, da pridobita vlado Združenih držav za priznanje Sovjetske unije. Dokumenti so bili ponarejeni v Parizu in, kolikor je dognano, so bili spisani v sovjetskem poslaništvu. Borah sumi, da je falzlflkator uradnik ' v sovjetskem poslaništvu, ki dela dobre kupčije s tem, da zlorablja pod-pise sovjetskih komisarjev in sovjetski pečat. Ako se hoče sovjetska vlada potruditi, lahko pride na sled zlikovcu in gra kaznuje. Borah tudi želi, da ameriška vlada sodeluje s sovjetsko z namenom, da se razgalijo falzlfi-katorji, ki poetavljajo v slabo luč sovjete ln ameriške senatorje. Senatornl odsek, ki je preiskoval to zadevo, je bil informiran po Arthur Blise Laneju, načelniku oddelka za mehiške zadeve v državnem departmentu, da je neki George Barr Baker ponudil njegovemu oddelku §0 mehiških listht, ki so bilo doloma ukradene, večinoma pa ponarejene Mod tami listinami niso one, katero je lani objavil W. R. Hearst v svojih listih in o katerih se je kasneje dognalo, da so bile fal zifikati. Preiskava je odkrila, da gotovi lisjski ponarejajo mehiške in ruske dradne dokumente na debelo in Jim potem prodajajo za lep denar lahkovernim lastnikom ameriških časopisov, ki se radi Škandalizirajo nad Mehiko, boljševfki in ameriškimi ta-kozvaniml radlkalci. ovi davki na pivo v Nemčiji. Berlin. — Nemški finančni Inlster Cal Severtng je nazna-I, da bo naložen nov davek na vo, da se tako zmanjša deficit predpisanem državnem budže-i. Nemci, poeebno na Bavarcem, niso nič kaj zadovoljni z )vim davkom, ki podraži pivo, i zbirajo podpise za peticijo, ki ! naslovi na finančnega minira. rangtaoUoov eia dal uatrolltl dva očetova prijatelja. Mukden. Mandžurija. 12. Jan. - General Cang Hsueh-liang. n blvžega diktatorja Cangtao-na in goveroer mandžursklh roviac. jo včeraj ukazal uatro-tl Jang Ju-tinga in Cang Jin-naija, Id sta bilo visoka otrfaet-ika v Mandžuriji sa čaaa vlade kgovega očeta Obtožena sta Afghanaki vladar mora preklicati reforme. London, 12, Jan. — Kakor poročajo lz Kabula, Je afghanaki kralj Amanullah spoznal, da njegovi podaniki še niso zreli za evropsko civilizacijo, zato je začel delati kompromise s voditelji verskih robelov. Poročilo se glaai, da je Amanullah ugodil verskim vstašem toliko, da bodo ženske organizacije razpuščene in ženske šole zaprte in moškim ne bo troba sprejeti evropeke noše. Dalje je privolil, da se vrnejo v armado muslimanski duhovni ali "aveti možje", ki so bili odpravljeni. Amanullah j« tudi izpuatil lz Ječe rebelne voditelje, ki so bili ujeti tekom vstaje. Afghanaki vladar sam priznava, da Je prenaglo začel z reformami. Zato rajši popusti za nekaj čaaa, kakor da bi izgubil tron, nakar bo uvajal reforme polagoma. •Livarji še vedno no eUvkL New York Clty. — Livarji, organizirani v lokalni uniji št. 28, se še vedno bore za priznanje organizacije v podjetju Richard-son k Boynton Ca, daslravno jih Je družba izprla že prod letom dni. Mednarodna livarska u-nija jim še vedno deli podporo iz posebnega sklada, in izgledi kažejo. da bodo livarji končno prodrli s svojimi zahtevami ra priznan)« unije. Mla. da sta nekaj rovala proti mlademu govoraarju. Uffdfiik delavskega lista osmešil Wolla Najbolje je, da ae delavci oploh ne laobrazujejo, ker pootojl nevarnost, da poatanejo radlkalci. Taooma, Waah. — John Mc-Givney, urednik delavskega tednika 'Tacoma Labor Advocate", je sarkastično ožgal Matthew Wolla, podpredsednika Ameriške delavske federacije in predsednika Narodne clvlčne federacije, ki je obtožil Brookwoodo-vo učilišče, da uči in širi Ameriški delavski federaciji sovraž ne nauke in da je v službi Moskve. Urednik meni, da je najbolje, da se preneha z izobraževanjem delavstva, ker pošto jI nevarnost, da oni delovci, ki so izobrazijo, postanejo radikale!. Urednik piše: Odkar je delavska hierarhija proglaalla Brook-woodovo delavsko učilišče, da ne daje več podpore, nastaja logično vprašanje: Kaj pa je delavska izobrasba? Po kakšni formi naj se to izobraževanje vrši, ds ne spravlja v nevarnost gospodarske duše pravovernih? To so vprašanja, na katera je težko odgovoriti in Labor Ad vocate ne bo tega storil, ako ne pride navdihnjen je od zgoraj. "Mi opozarjamo vse, ki Žele postati Izobraževalci in učitelji, na kakšen enostaven način je bilo Brookwoodovo učilišče prokle-to. Zbrana so bila pričevanja, ki nimajo nič opraviti s stvarjo. Izdelana okusno ln sprejeta kot evidenca od svetega inkvlzitor ja. In na ta način je bil zavod s|N)znan krivim ln pahnjen doli po stopnjlcah v temo." Tako sp norčuje urednik Ik e<* le zadeve, ki jo je vprizoril nazadnjaški Woll proti Brookwoo-dovemu učilišču; Na to pa pravi s pravim zarkazmom, ki biča duševno omejenost in plitkost sovražnikov Brookwoodovega uči-Ušča in prave delavske izobrazbe, da se ne more odrekati hudičeve ženijalnostl tem radikal-cem, kl uče strašno doktrino za-drušne države, republike delov zkega razreda ln še več takih ln enakih krivih ver ln da se več krat omadežujejo z grehom, ker pripravijo delavce do čltanja dobrih knjig za razširjenje njih znanja in da ze strinjajo s programom, kl bi ga Narodna ci vična federacija nikdar ne dovolila ali sprejela. Gompers se je sam bahal, da je proč i tal ln prebavil socialistično propagando. A to jo bilo v onih bojevitih dneh. A danes je treba biti previden. Kajti najmanjša stvarca užali in izzivz čuječe oko Narodne clvlčne federacije. Zato je bolje, da se izobrazba delavcev popolnoma odpravi. 2ELEZHI0ARJI ČAKAJO NA 01 LOK RAZSODIŠČA Ako izpade povoljno, oe priglaae še drugI šdfgjaiški delavci. Elnateln razlaga svojo teorijo. Berlin. — Slavni učenjak AL bert Einstein bo v kratkem York Central železnice, tedaj so oglasijo delavci na drugih teloznicah. Razsodišče bo mogoče določilo mezdo za strojnike, kotlarje, kleparje, električarja, kovače in delavce za opravljanje železniških voz. Pennsylvanska i železnica je v preteklosti poaoafiala New York železnico. Pbvtšala je mezdo svojim uslužbencem fs toliko, sa kolikor zo zl jo priborili organizirani delavci na Naw York Central železnici. Male železnice razglasijo nekaj tednov kaoaeje, ko je bila povišana mezda os New York Central ioloznfal,j prostovoljno povišanje meada. Železničarji pričakujejo, da bo razsodišče podalo svoj odlok nekako sredi meseca. Unijo zastopa Donald R. Rlch-berg, odvetnik v Chicagu. Podpirajo ga fi. M« Jewell, predsednik železniškega departmenta A-meriške (fciavafce i federacije, 6. IL ftoga* predsednik organisa-tlje popfavljalcev voz la Otto 8 Byer Jr„ -posvetovslni Inženir za železniško delavce na Baltimor* & Ohlo železnici. Odlok bo podal odbor lz šest oseb. Dva zastopata organizirane delavce, dva sta založniška u-radnika, dva ao pa izvolili val štirje zkupaj. Unije zahtevajo, da se vsem delavcem poviša nu /. da za $1.4* na dan, tako da bo minimalna mezda $7.10 do $7.50 na dan. Zaztopnik! delavskih or ganizacij so dokazali, da so se stroški Now York Central železnice sa popaavila voz in lokomotiv zadnjih pot let znižala za $4,-625,000 in da železnica lahko po-viša mezdo za $1.46 na dan ln da ao delaoti opravičeni do tetfa mezdnega povišanja. Nova PffVH v soaatu za ntljavlfoije Apropriacljokl odsek določil pet-indvajriat milijonov dolarjev sa foiilftaje proiiibicije. Waahingtou. D. C. — V senatu Je bila v potek storjena nova gesta za uspešno forsiranje Vol-steadovega zakona. Senatni odsek sa apropriacljo jš v svojem poročilu priporočil zbornici, ds dovoli nadaljnlh $25,000,000, da se na U način da prilika prohi-bicijskl administraciji, da uve-IjaVi sušo v Združenih državah. I Odsek za apn^prlacije Je s svojo sugestijo napravil Imenitno potezo. Ako se bo senat odločil in dovolil to vsoto, bo nastal deficit v /akladnlškem departmentu. Verjetno pa nI. da bi senat dovolil to vsoto sa forsiranje prohlbicije, in tudi če bi sprejel v tem smislu predlogo. Je skoro gotovo, da bi bila zavržena od konferenčnega odbore. Avtoritete v prohi bič nem biroju že delajo na načrtih, kako bi a to vsoto financirati in razširili svoje aktlvaootl v fiskalnem lota. Id konča 80. junija. Detajli njih programa bodo predloženi senatnemu odseku so apropriacljo, kakor hitro dospe v glavno maet" prohlMeljskl komisar Jamee M. Doran. Povproiii zaslaiek delavoev v Ohioagi Delavci ao prejeli povprečno le po 16% od vrednosti produkt* Chicago, III. Tovarniški do-lavci na' čikaškem motropolitnem ozemlju so v letu 1927 zaslužili povprečno na leto le po $1,657. Tako se glasi preliminarno poročilo Cikaškaga trgovskega društva. To pomeni,, da je vsak delavec prejel povprečno le po 16% od produkta, kl ga je isdelal, aH 86% od dodano vrednosti sirovU ne v procesu Isdolovanja. To ozemlje se razteza na prek pet okrajev okoli Chlcaga ln o-kraja Lake v Indlanl, Poročilo pokazuje, da Je 11,445 podjatij, v katerih dela 502,709 delavcev, ki so prejeli na mesdi $783,158, 758. Skosi roke teh delavcev so Šle slrovine, ki so stale $2,608, 598,878 ln ko ao bile te slrovine (spremenjene v produkte, so bili ti produkti vredni $4,794,479, 658. Največ tega tovarniškega dela Je bilo izvršenega v mejah mesta. V mestu je 9,886 tovaren in v njih dela 871,637 delavoev, ki zazlužljo na leto $575,591,282 ln povprečno po $1,540 na delov ca. Ako so te številke primerjajo s številkami iz leta 1905, jo povprečni saalužek le $1,683, leta 1923 pa $1,482. V okraju Lake Jo zaposljenlh v tovarnah okoli 50,040 delavcev ln ti ao povprečno zaslužili po $1,675 na loto. Mnošlna Izdelkov se Je od lota 1996 do lota 1987 pomnožila za deset odstotkov, IteVUo zapoaljs-nlh delavcev jo pa ostalo skorsj nelzpremenjono, Stroji so v mnogih tovarnah nadomestili ročno delavoo. V ho-dočnooti bodo veš izdelali stroji in potrebovali bofc fnznj ročnih delavcev. Trust okušal cenzurirati šaoopise la Izrabi Joti uradnike za svojo propaganda. Waohlagton, D. C. — Propa-gatorji v službi elektrarikegs trusta v mestu New York, v državah Alabaml ln Ohlo so M borili sedem mesecev, da bi propre-čili priobčevanje uredniških člankov, kl so izhajali v rasnih čaaoplzlh ln so bili pisani v prilog ljudskega lastništva javno-potrobščlnsklh naprav. To Jo odkrila zvezna obrtna komisija, kl preiskuje propagando olektrar-skega trusta. Kampanja, katero so pričeli trustovl propagatorji za ooazu-r i ran Je člankov v listih, je bils osvetljena na podlagi pričam* Leon C. Bradleyja, bivšega direktorja truatovega informacijskega biroja v Alabaml. Bradiey je bil prvo priča pri obnovitvi zaslišanj glede trustovo propagande, kl Je pričela U. Jan./ Bradley Je izpovedal, da so ne-ksteri listi v državi Alabaml pričeli prinašati članke, v katerih je bilo rečeno, da elektrarne v provinci Ontario, Kanada, katere so last most in okrajev, odda JaJo električno silo koazumtn tom veliko cenejše kot trustove elektrarne. Bradley Ja potem s pomočjo nekega bankirja v Tus-calosl, Ala., uvedel preiakavo. da ugotovi, kdo pošilja članke listom v priobčitev. Preiskava je dognala, da članke pošilja Al \pjrn Service, čaa^>plsnl alndlkat, kakim dveoto listom od države Maine do CallfornIJe. Bradley Je poUm odšel na dalo. da pregovori lastnike in u-rodnlke listov, da bi pronehsli priobčevati članke, kl so sago varjall ljudsko lastništvo Javno potrebščinsklh naprav. Njegoš propagandni bi roj jo potrošil tisoče dolarjev in končoo se mu i« posrečita, da ao nekateri listi o-pustili sovražno sUJišše neprsm trustu in pričeli agitlrati sa njegove interese. Ra^ust političnih strank v Jugoslaviji Vae politične, narodnostne In verske stranke morajo pred-ložKI svoje ustave vladi. Hr-vatje ne dobe avtonomne vlade. Diktator bo Aušal sedlo!-ti narode v kraljevini. — De-lavake unije auapendirane. Dunaj, 13. jan. — Jugoalo-vanaka akoolutlatlčna vlada Jo odredila, da morajo vae delavske atrokovne unije pronekatl a delovanjem. Tako poročajo danea la Belgrada. Vsi glavni stani dolavaklh organiaacij bodo prti. Cenzura na čaooploo je po-ootrona, poeebno na Hrvaškeai, kjer jo središče opozicije proU belgradakomu režimu. General ftvkovtt nadaljuje s odatavlja-njem pokraJlnaklh la občinskih civilnih uradnikov, katero aado-meotujo s vojaškimi oficirji. Belgrad, Jugoslavija. 18. Jan. — Voditelji vlade v Jugoslaviji isjavljajo, da je diktatura v Jugoslaviji le začasna, toda dosedanji izgledi kažejo drugačno lice. Vzl znaki kašejo, da kralj v vsem posnema Španskega dikta-torja Primo de Rlvrra, kl Jo postal diktator v Španiji pred pe-tirni leti. Kralj Aleksander so je trdno odločil, da napravi Is mešanice ljudstev zodinjen narod. Policija Jo danes isdala odredbo zahtevajoč, da vso politično stranke v teku petih dni pred-lože popolno koplje njih ustav, naznanijo število Članstva In namene njikorganizacij. B tom misli vlada preprečiti vsako agitacijo napram novemu rošimu Nova odredba vlade i narodnostnih organizacij Izjave Članov kabineta soglašajo s deklaracijo, kl Jo je izdal general Živkovič In v kateri pravi, da sa bo vlada vrnila k parlamentarizmu, kakor hitro izvede popolni progtam, kl ga Ima v načrtu nova vlada. V deklaraciji je rečeno, da bo vlada sicer ščitila pravico manjšin in religij v državi, toda sprejela ne bo principa avtonomije, katero Hrvatje opioifično zahtevajo, Zodlnjonja narodov bo moralo biti izvršeno, prodno se vlada vrne k parlamentarizmu. Premljer 2ivkovič Je napovedal boj vsaki agitaciji, ki stremi zs ustvaritvijo separatnih držav v mejah kraljevine. Srbi ne bodo Imeli v državi nič več pravic kot Hrvatje aH Slovenci, Pokoriti so bodo morali vsem od? rodbam kakor ostalo manjšino. V deklaraciji Ja rečeno, da Js namen nove vlade ustvariti mednarodni mir »In povspešiti produkcijo v državi. Vlada obljublja pomoč kmetom s moderniziranjem agrikulture v vsej državi. Dsfsla bo, da o pamočjo Investicij tujezemskega kaplta-la razvije svoje industrije. Protostradi nasilja kozakov Poelan je bil guvernerju državo Pennay Ivani je. f Ptttsburgh, Pa. — Ameriška unija sa civilne svobodščlne ja poslala John F. Fisherju pismo, v katerem protestira in sahteva, da so uvede preiskava glede nasilja državne policije napram or-ganltlranlm rudarjem, V pismu jo rečeno, da so policija obnaša invnastopa kot da bi bila v službi Inkorporlranlh Interesov in pre-mogarskih baronov. Pismo na governorja ja podpisal ln poslsl Harry F. Ward, predsednik Unije, ln v nJem so našteti detajli napadov in nas!« Ija kozakov, kl so bili v pretočenem letu izvršeni nad mirnimi stavkarjl. — Na rasnih sodiščih v Pennsylvanljl Jo vloženih več tožb proti kozakom radi nasilja. Dijaki sozaaajajo Y- ŠMmataŠa^fll linsvnji Na konferencah pripovedujejo dogodke, kl oo jih došlvoll, ko oo delali v raanlh Induatrljah. New York. - Dijaki se v čedalje večji meri seznanjajo 4 razmerami, ki prevladajo v ln« dustrljsklh podjetjih širom A-merlke. Dijaki gredo delati v Industrijo ln tako pridejo v dlrok- _ ton dotik s delzvci in sistemom, obstoja v industrijskih pod- cljo, pripoveduje a konferenci, kl so Jo obdršavall dijaki v Chicagu, ln na kateri so pripovedovali svojo skušnje, katere so dobili, ko so delali v raznih indu-ztrijah. Neki dijak Jo pripovodo- • val, da Je prevažal mlako v mostu St. Loulsu ob zgodnjih urah In v nizki mssdi, kl jo prejemajo vosnikl. Drugi Jo pripovedoval o dolu v pralnici, tretji o dolu v Jeklarskih tovarnah Itd. Dijaki so zatrjevali, da so sllčns konfo-renoe, kot Ja bila ta v Chicagu, dobro sredstvo sa proučavanje Industrijskih razmer. Za dijake Je dobro, ako gredo delati v tovarne ln druga Industrijska podjetja ker Js to najboljša šola, da se seznanijo z delavskim položajem. Hlfčna konferenca se Je to dni obdržavala v New Yorku, katero se Je udeležilo nad dvesto dijakov is štirideset raznih učlllš«. Konferenci so prisostvovali tudi nekateri profesorji, ki so posne-Je izjavili, da so sllčae konference bolj poučljive in so dobi na njih mnogo več Informacij kot na konferencah, kl Jih obdrtuje-Jo rasna učlUljska druftftr tv; asociacije s bobnečimi naslovi .. Velika Malaka Marate Kedem letalcev oe ubilo. Royaltoa, Pa., 12. Jan. — Sedem letalcev ae Je včeraj ubilo, ko Je veliki transportni aeroplsn Pokkerjevoga slstems treščil ns tU kmalu potem, ko se Je vzdignil s Boli Ing letališča. Samo en letalec, Pktrick Conrey, je ostsl pri življenju, a Je dobil Uko tež-ke poškodb«, da so ga morsli prepelje« v bolnišnico, kjer se nahaja * kritičnem položaju. Mrtvi so: Henry M. Angeli, Joaeph B. Met'srthy, Henry Cro-nan. Kudolph J. Uhutta, Claren-ce E. Itirrh, Mike D. Kelly ln Samuel P. Jone«. Nesreča se Je zgodila, ko Jo seroplan letel nizko nad mesUiih In treščil ob neko drevo med dve-ma hišama in padel na dvorišče poleg nekega poslopji. Aeropian je bil v dobrem stanju, ko Je zapustil Bolting letalsko polJe in nihče ne ve vzroka, kl Je odgovorea za nesrečo. REKORDNA ZIMA. Sneženi vikarji la alloo mraz. Chicago. — Zadnje tri dni Jo po vsem centralnem zapadu zavladal* neznosna zima s sneži-nlml viharji in silnim mrazom pod ničlo, kakršen ni v navadi v teh krajil. Vremenski biro poroča, da 13, januarja sploh še ni bilo takiga mraza v Chicagu. Bilo Ji 10 pod ničlo, v okolici pa tudi 15. Iz Wfscomim, Mlnne-soti in Michigina poročajo o padcu temperaturi na 30 do 40 pod ničlo. Trt osebe so čes nedeljo zmrznile v Chicagu. III riM sodnik obložen ugrabljen ja dekleta. Chicago. — Chirles G. Krots, bivši sodnik na policijski postaji v bližnjim Broedviewju, kl ja bil prod leti strah vseh ■ I I stov, kl so prehitro vozili, jo bil aretiran na obtožbo, da Je ugrabil nekegs mladoletnega dekleta. Krotz Je bil pripeljaa v okrajna zapore, kjer bo čaka) obravnavo. -W- PROSVETA ■ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Om oglasov po dogovoru. Sokoplai m no vračajo. Naročnin«: Zedtnjone državo (laven Chlcaga) 9&00 na loto, l&M ca pol loto; Chicago ia Ciaaro |7.50 na loto, 13.78 aa pol lota, ia sa inoaom- Naolov as vaa. ker la* stJk s Uatoat "PROSVETA" NS7-II Ba. Uaradalo Avenae, Chicago, Iltiaolo. "THE ENLIGHTENMENT* Or«aa af tka Slovana Natioaal llenrflt^Bodotf. Owntd by (h* Hlovcao HstJoasI MU Sodetj. Advertiaing ratas on agreomont. Saboeriptlon: United States (escopt Chicago) and Canada >« 00 por : Chicago f7.«0, snd foraign countrioa IS.00 por roar. MP.MBKR OPTHE THB FEPERAT1 ATED press Datum v oklepaju n. pr. (Dec. 81-1028) polog vaftogs imena na naslova d« va mjt a Um dnovom potokla naročnina. Ponovilo jo pravočasno, ia as vam no uatavi Mat. i— ___ DELAVNA DELAVSKA STROKOVNA ORGANIZACIJA. ali ditajo brzojavke, ki se odvivajo na brzojavnem aparatu. To spoznanje je prebilo led in brzojavni usražbenci so pričeli pristopati v svojo organizacijo. ' Agitacija med njimi je zelo težavna. Glavno vez med njimi tvorijo organizatorji in pa strokovno glasijo. VESTI i Z HASEUMPI Mra. P. Šinkovec o miaijonih in drogom. , Loto aopat aa tonilo -v neizmerno večnost ja, vol no bo ao povrnilo, novo jo naatalo to. Breezy HIIL Kana. — Staro leto se je poslovilo od nea, in nastopilo je novo, vsaj tako štejemo, pišemo In čltamo. Precej dolgo je eno leto, ze nekatere pa še prekratko, in v tej dobi 866 dni, se marsikaj spremeni, pri posamezniku in v skupini. Kot vsako drugo, je tudi minulo leto prineslo več {sprememb v družinah, kakor pri društvih. Številne družine ao izgubile iz avoje arede dragega očeta, ali mater, sina, hčer, brsta in sestro, tako tudi društva, matere jednote, in zveze pa zveste in dobre Člane ter članice. Malo je društev, da bi ne izgubila katerega člana v pretečem letu. In tel, da se naše št. SS SNPJ, ne moro prištevati med nje. Izgubilo je 4 Še mlade člane, ki so obetali mnogo dobrega za našo Slovensko narodno podporno jednoto, tri iz odraslega oddelka, in enega iz mladinskega. Tri smo izgubili kar v teku enega meseca, takoj v začetku leta 1928. S Um pa še ni bilo zadoščeno materi naravi, in zahtevsla je še več. Dne IS. septembra m. L je Izbrala zopet mlado članico in sestro Frsnces Urankar, rojeno Žibert, staro 27 let. Želimo vam miren počitek. Upamo pe, da ne bomo v tem letu toliko prizadeti in nesrečni, temveč da pridobimo več novth moči zs porast društvs in jednotM Kot fte rečeno, staro leto je vselo slovo od nas, š njim pa nI zatonilo naše gorje, temveč se nedelj uje z nov in, In to se bo dogajalo leto za letom, toliko čase, dokler ne isprpgledarao ter spoznamo, da se nam moče pesek v oči. C as bi ie bil vsaj v dvajsetem stoletju, da bi postavili v zakonodaje in državne zbornice moše is naših vrst, ki bi delali za blagor nas in naše Interese, prijeli v eno roko vajeti, v drugo pa bič ter zaukazali Med zelo aktivne delavske organizacije gotovo spada organizacija železniških brzojavnih uslužbencev. Vsak mesec poroča o novih gmotnih pridobitvah, pa tudi o naraščaju članstva. V mesecu novembru je ta organizacija sprejela 419 novih članov. Ne mine meseca, da ta organizacija ne pridobi od dve do tri sto ali še več novih članov. Ti trajno naraščajoči uspehi v pridobivanju novitt članov govore, da sta vodstvo in članstvo organizacije sposobna pridobivati člane in da delata v sporazumu. Med odborom in članstvom ni tistega nepotrebnega boja za več moči, ki ubija vsako delo v korist organizacije in ki je znamenje, da se v organizaciji krha in poka demokracija, ki mora biti podlaga vsake prave delavske organizacije. V delavski organizaciji ne more noben član Iteti več ali manj, ne glede na to, kakšno mesto zavzema v organizaciji. Z drugimi besedami to pomeni, da v organizaciji ne sme biti diktature od zgoraj tone nagajivosti napram vodstvu od zdolaj. Ampak delo se mora izvrševati tako, kot ga določajo demokratična pravila organizacije. To pomeni, da svoboda vsakega člana sega tabo daleč, dokler jo ne omeji svoboda drugih članov. Dokler je vodstvo in članstvo organizacije prežeto g takim duhom, organizacija vidno napreduje, dasiravno se ima bojevati z izrednimi potežkočami. Ko se v organizaciji prične rušiti demokracija, prične ta peitfti in dostikrat končno tako oslabi, da se popolnoma razsuje. Zato morata članstvo in vodstvo v vsaki delavski organizaciji..... ^ —. biti vedno na straži, da se v organizaciji ne pHčne Od- mogotcem vseh daletrStojte! Do pravljati demokracija. Prve kbrake je lahko preprečiti Kadar se je bacil diktature že precej ugnezdil v organi-eaciji in že pričel učinkovati s svojim uničujočim delom, ga je pa težko napraviti popolnoma neškodljivim in na v*dno se organizira mašina, ki pogazi takoj v kali vsak poizkus za ponovno vzpostavljanje demokracije v organizaciji. t Organizacija železniških brzojavnih uslužbencev pa ne napreduje le v članstvu, ampak se lahko ponaša s gmotnimi pridobitvami, ki* dokazujejo, da imajo člani gmotne koristi od organizacije. . Tudi o teh uspehih poroča organizacija železniških brzojavnih uslužbencev od časa do časa. Zadnje pridobitve te organizacije za njeno članstvo so: Richmond, Fredericksburg & Potomac železniška družba je povišala brzojavnim uslužbencem mezdo za dva do tri cente. Zdaj prejemajo 71 centov in sedem dese-tink centa na uro. Centralna železniška družba v New Jerseyju je povišala mezdo za tri cente na uro, glavni kolodvor v Denverju pa tudi za tri cente. Mezda je zdaj 71 centov na uro. Na kolodvoru Baltimore & Ohio železnice v Chicagu je bila mezda povišani za tri cente na uro. Taka mezdna povišanja naznanja organizacija brzojavnih uslužbencev vsak mesec. . Članstvo te organizacije je v neprestanem mezdnem gibanju. Vodstvo organizacije je vedno na delu in se pogaja z raznimi železniškimi ravnatelji zdaj na severju, zdaj na zapadu ali na jugu, ali pa na vzhodu. Nikdar ne stavi pretiranih zahtev, pa tudi nikdar ne popusti. Po-gaja se toliko časa, ds doseže uspeh, pa naj bo še tako majhen v mezdi sli pa v delavnih razmerah. To^a uspeh je. s To pa podžiga članstvo k agitacijskemu delu, ker lahko reče, da je vodstvo lojalno članstvu. Organizacija železniških brzojavnih uslužbencev ni stara. Nekaj časa ni mogla nikamor geniti, kajti brzojavni uslužbenci so se smatrali tudi za nekaj boljšega kot navadni železniški delavci, pa so mislili, da ne potrebujejo organizacije. Razmere na železnicah so jih pa kmalu prepričale, da morajo biti organizirani, pa če nakladajo premog na železniške lokomotive, ali če pritrjujejo trač-,nice na prage na železniški progi, ali če sede poeimf v topli sobi in pritiskajo na gumb brzojavnega aparata. tu, in ne naprej t" Ali zaman, sedaj še nismo zreli sa kaj takega, posebno toliko časa še ne, dokler bomo sledili duhovnom rsznlh sekt, jih poslušali ko z lec poneumnjujejo ljudstvo, po-stavljali nove templje, mošeje, prirejali mfcsijone in cerkvene bazarje, ni misliti na boljše čase, ako bi jih še tako radi. Vss ta sličnost spsda k mogotcem, stoji na njih strani v vsski stavki In Izprtju ln se redi ns delsv-čevlh žuljih. Zaupanje pa imamo v našo mlado generacijo, da oni dosežejo to, kar smo mil zamudili os. sgrešili, ako jo bomo nagi beli k temu In jo podučili. Poduka jI je treba, da ne bo ostala pravestl suženj vse svoje življenje kskor smo ml. Mlado SWe in možgani, pe mlado drevo nagnemo lahko na katero atran hočemo, in v to smer raste v velikana. — Citatelji in čltatelji ce Prosvete žirom Unije naj ne mislijo, de pri nea v državi Sun flowers — solnčnlh rož —spimo venomer, kakor kralj Matjaž, da bo nam brada priraatla ter ae ovila tedemkrat okoli mlse. Ne, nikakor ne. de prav pihnemo ga. Kakor drugod, tako tudi ml ne 'maramo biti zadnji med zadnjimi. Slabi časi so res priplezali skoraj do vrhunca, pa vse to nas ne straši ln kot isglede, se nam še predobro godi. Kar potrdi, ker prirejamo stvari prevkar omenjene. Imeli smo sv. misijon v eni tukajšnjih farnih cerkva kar celi teden. Dobili amo misijonarje is Chicaga, enega izmed več tamkajšnjih frančiškanov, po domače povedano: petra s kapu-oo, da ao nas očistili naših starih grehov. Četudi Imamo po dva. tri in pet dušnih pastirjev v omenjeni farl. to fte ne zadostuje za nas grešne kos le. Treba nem Je bilo miaij^nara, de nam očisti naše duše. , Drveli amo po več milj daleč, pe nič ne de, ker imamo "Use**. in te ao nagle; saj smo že v stari domovini žli peš ure in ure daleč, ter drli čez dm in a trn, kar bi tukaj že ne. Spomnili smo se onih verzov iz stare klerikalne Avstrije, ki se glase: Taci k milijona, grelna duša, milosti studenci ti takoj toko; bika j zastarani grah ao odpotta, gla j apovadnieo, poklekni prod njo, rana »kaleče ao takaj cel'jo; žalostna srca ao tu ohladijo. No, ker je še tako smrtni, bi bil vnebovpijoči greh, ako bi zamudili srečni in zlati čas. Cerkve je tudi čimdalje več, in te stanejo denar, plačane pa morajo biti; za to je treba poskribeti. V te namene prirejamo bazar je, veselice, prodajamo številke in zraven še kolektamo, bolje povedano: fehtarimo okoli dobrih, mehkih in usmlljeiyh src Tudi svobodemiselci in brezverci so dobrodošli, samo 4a posežejo v žep. Vedno gs pihnemo, kaj ne!? Oh, ljuba pamet in razsodnost, kje tičits, da ju nikakor ne moremo sli nočemo dohiteti, če tudi smo v Ameriki v svobodni dsCeli, že po 16—20, pa tudi že čez trideset let, pa nam še vedno rojijo« take slabe misli po glavi, da verujemb v posmrtno življenje, tam gori nekje nad zvezdami, in rajsko veselje, ako bomo radodarni na te, grešni zemlji, če pravimi trpi mo pomanjkanje, ker upamo, da to je vse v Čast in slavo božjo. Ravno obratno je. Ako se kdo potrudi, in se zavzame, da se obdržava kak delavski shod dobrimi govornici ali kaj »podobnega, odzove se le mala peščica ljudi, drugi se pa isgever-jsmo na vse načine ''Nimam časa — je predaleč nimam Lise, itd., itd., pri čemur pa ne vemo, da to je nam vsekakor mnogo bolj neobhodno potrebno, kakor pa častiti leseno mallke Ce bi se deldvstvo bolj tega za vedelo, bi se le davno iskobaca lo izpod pritisks vladajoče sile Vem. da bo kdo rekel) "baba je pe kaj bo bSba." Pa presneto baba tudi dobro vt, kje jo čevelj žuli. Prav gotovo sem mislila ds se bo kdo drugi oglasil v naprednem časopisju, kot sta Prosveta in Proletarec, in Čudim se ker ni ne sluha ne duhs o tem Tudi jas bi se ne oglašala, pe ker so tudi mene nadlegova (kaj vse se domislijo!), sato pa piftem. Ako bi prosili zs svoje družine in sami sebi v pomoč bi človek radevolje pomagal po svoji moči, ne pa za stvari, niso za razsodnega delavca Drugič pa pižem vsledtegs: na, javnost izve, da ni vse zlato kar se sveti. Dalo bi se več stič-negs opisati, kot naprimer, poroke, krste In pogrebe, pa zs sedaj končam o tem. Ako bi slu čajno kateri se rastogptil in se razjezil nad tem dopisom in odgovarjal v klerikalni^ listih, želim, de se podpiše s pravim in polnim imenom, ter naj bo tud toliko dober, naj mi dotično št pošlje* ker jez nisem naročnica nobenega takega lista, čltam ps vse kar mi slučajno ali po naključju pride v roke. To naj alu-ži tudi tiatim radovednežem, ki ao me ie vprašali, ako tudi jas čltam katoliške liste. ii r CitetelJI, ln naročniki Proave-te, ki so Mojega mišljenje, naj mi oproste; tega ao vsega krive sedanje rasmere. — Končno moram še prlanati, da kolona Prosveti pod naslovom "Opazovanja". izpod peresa br. Ivana Moleka, mi pi^v ugaja, in se s vaem strinjam, aamo v št 800 s dne 22. decembra pa čitam preveč krike o influenci. In ai mislim, kaj pa to, Kmalu sem bila na Jasnem, kaj pomeni. Rade bi vprašala brata Moleka. in radovednost me lene, če bi on odklonil bolniško podporo, ako bi bil bolan delj časa ln tako močno, da bi sdravnik prihajal k njemu vsaki dan. morda dvakrat na dan. ter računel ta vsak obisk toliko, kož Je omenjeno v omenjeni številki Proevete. Posebno še. ako Je zevarovaa se dve ali tri dolarje dnevno, morda tudi več, zraven pa bi bil podpore tudi dslsisn. Jas aa e vejo oeebo vem. da bi Jo ne odklonila. peoebno še, ako bi ne bilo za zdravnika in zdravile |Ha» Molek: jeliče pri hiši, kot je to v mnogih siučsjih. Hvala gre Jehovi, da še nisem za "flu" klicala zdravnika, četudi sem jo že ob-< tatila, ravno tako ne za prehlad; sama sta prišla, sama odšla. Torej mene ae vaeeno ne tiče, in tako tudi ni jednota kakor nobeno podporno društvo bilo odškodovano od moje strani. Resnica je pa vse kar piše. To morsm potrditi. So pe slučaji vseeno taki, ker ne primanjkuje krokanja za bolniško podporo. Prancee Šinkovec. OPAZOVANJA Rožičnice in »biznea/ Terre Haute, Ind. — Tudi jaz se pridružujem tistim, ki odo-ravajo br. Molekovo kritiko glede božičnic. Ds pa ne bi kdo mislil, da idejo odobravam kar tako tjsvendar, evo dobrega vzroka: V Muncie, Ind., je dne 24. decembra John Payton spil dozo strupa, ker ni imel denarja, da bi svoji ženi, s katero je bil poroden šele dva meseca, kupil božično darilo. Božična ms nija ga je ubila. Drugi slučaj: V Shelbyvillu. Ind., je bil Elton Smith obso-en na $5 in tri mesece zapora, cer ni imel denaria, da bi svojim sorodnikom in prijateljem kupil "krizmus prozent," in se je podsl na krajo. Po božiču so ga izvohali in dne 2. jsnuarjs je bil obsojen. Ce bi ts dva imela pravo vzgojo glede Miklavže, bi bil prvi še med živimi, drugi pa prav gotovo Še ne bi postal tat. Sej otroci se igrajo vse leto, ne ssmo za božiče in druge dni je dobiti predmete veliko ceneje, na kar bi mogel delsvec gledati, posebno v sedanjih časih. Hf Prosveti nisem še opazil, da bi kateri izmed članov Slovenske narodne podporne jednote grajal br. Moleka za to, nasprotno pa je urednik "A. S." zabavljal čez to idejo kakor kakšno ščene. Potem je neki A. Dečman v iktem listu v št. 5 stresel svoj strup in žveplo na Moleka in gl. odbor SNPJ, posebno pa cika na Moleka. Ml-alim, da to izvira iz tega dejstva, ker br. Molek tako stvarno in nepobitno odgovarja g. Trunku. Zato pa iščejo dlako v jajcu. Kako lepo Molek zapiše TrunKov stavek, potem ps dostojno odgovori, nanj, vse dru gačfe pa je pri Trunku, ki vse tako zmeša, da ko to prečitam. vem toliko kot prej. Pred nekaj dnevi, ko sem či tal Pisano polje, sem si mislil: "Vendar enkrat," ko je citiral Molekov stavek, nato pa zapisal: "Jsz ps pribijem to-le." Pa je spet zsčel kvasiti. Zsksj g Trunk tako dela? Ej, zakaj? C« bi on zapisal polne Molekove stavke, na kstere misli odgovsr-jeti, bi čltatelji "A. S." kmalu spoznali, ksko ga on (Trunk) lomi. Potem pa good-night, g Trunk. J. A. Dečman privi, da je SNPJ dobra, ampak nje gl. od bor je zanič. Ne rezumem, kako more katere organizacije napredovati, če ao nje voditelji zanič. Kako je mogle SNPJ priti do ae denjegs viška? Ker je imela voditelje, katerim ne bi mr. Dečman aegel do gležnjev. Pe tudi dvomite, Če be še kdaj SNPJ dobile kakšnega gl. odbornika, ki bo šel s kakšnim Dečmanom roka v roki. Dečmsn pravi, da se tisti dopis naj njega napada mo. Sur, ker je on tako "ulj ud no" odgovoril!—P. Z. Briebane o jngoelovaneki dikta- viljziran in razumen kakor pov-turi. > prečni "Yankee", zlasti oni na Stari Briebane, glavni ured- meji juga in na širokem jugu. V nik Hearstovih liatov, ai je do- mnogih ozirih ao hribovski A-volil aledeči komentar k dogod- merikanci bolj neotesani in pra kom v Jugoslaviji: anoverni kot zakotni Jugoslova- "Nekaterim Jugoslovanom se ni-ne dopade, ker se je njihov kralj Ameriška vladna mašina res razglasil za obsolutnega monar- gladko teče, kar pa ni zasluga ha in naznanil, da ubije vsako- kake sposobne mase in navidez gar, ki se ne strinja z njegovo ne demokracije, pač pa je zaslu-s v tok racijo. - sa — ameriške industrijske av- "Kralj je zelo razumno napo- tokracije, ki temeljito kontroli vedal smrt ali dvajset let zapo- ra politični aparat dežele. Raz ra vsakemu časnikarskemu pis- lika med jugoslovansko in ame cu, ki nasprotuje njegovemu na- riško avtokracijo je le v fopni: Črtu. On ve, da abaolutna mo- tam vojaški generali, tu gene-inarhija in avoboda tiska se ne ralni msnažerji. moreta ujemati. Ameriška industrijska avto- I "Razburjenost, ki je sledila kracija je res mojster v vlada po vojni in vse tisto govorjenje nju in upravi dežele. To Je tre-o "samoodločevanju" sta poro- ba priznati kljub temu, da ni dila separatne države, za kate- brez škandalov in korupcije, re M bilo bolje, da ao ostale pod fciasti je mojster v tem, da ji do kontrolo drugih. Narodi, ki so danefi še ni izpodletelo poobla-sposobni za obstahek, obstoje Btilo od volilcev — vsled česar brez zunanje pomoči. jim milostno dovoli svobodo kri- "Med onimi, nad katerimi tike in svobodo protestnega kri-Vlada samopostavljeni avtokrat ka — in to imenuje demokru-Aleksander, so Dalmatinci, Sr- cjJ0 , bi, Hrvatje, Slovenci, Bošnjaki, p^tična demokracija je dan-Crnogorci, Hercegovinci in dru- daneg že /vaod humbug, po-gi. Napravit Ji te mešanice Bebno v deželah visoko razvitih homogenično (istolično) in g ad- taduBtrU;kjer je aa m^o"fadu- kracija in krvnik." Tako stari Brisbane. ža v Angliji, Nemčiji in deloma v Franciji. V drugih evropskih Mešanica ni tako velika kot ^ežela1h f Sele .^ija. Ce bi si domišljuje Brisbane, ki »ma- Jugoslavija imela industrijsko tra Dalmatince, Bošnjake, Her- *vt<>krate, bi ne potrebovala vo-cegovince, Črnogorce "in dru- Jašk,h- ge" za separatne narodnosti. Kadar se ljudstva Amerike Ameriška mešanica je veliko »n Evrope spamatujejo, bodo večja in nič bolj sposobnejša za imela industrijsko demokracijo aamovlado ali takozvano demo- brez svake diktature. Končno kracijo kakor jugoslovanska, so diktature vsake sorte samo Dejstvo je, da je povprečnik šola za ljudstva, da se spametu-"Bohunk" iz Črne gore, ttasne, jejo. Vsaka diktatura je znak Srbije ali Like prav toliko ci- ljudske nezrelosti. 1J8TNICA UREDNIŠTVA. HL — i. Debelak. — Obrnite se na kakšnega advoka ta, da Vem Ispoaluje potrebne listine. — Naslov, ki ga želite, Je: 82 Cortlandt street. New York Clty, N. Y. — Pozdrav! Radioeaagneteki aparat Je is umil profesor PetrovskiJ. član geofizičnega zavode v Ljenin gradu. Z njim ae morejo fcsle-ditl kovinska ležišče, ne de bi Mlo treba kopeti rove. Isnajdbo Je preizkusil ne Ksvkesu ter odkril po mnogih krajih eloje železne rude. Vrtahje je potrdilo njegove napovedi. Pristroj. ki ga nI težko prenašati, razodeva tudi * kakovost kovin v zemlji. Četrti kongres delavskih zbornic y Beogradu (Izvirno) Beograd, 27. dec. 1928. nemogočeno vsako povišsnje de-Prejšnji mesec se je vršil tu lavskih mezd. Ta zakon o poso-kongres Delavskih zbornic Ju- jllu je onemogočil tudi delavske goslsvije. Ta četrti kongres se štrajke s tem, da dovoljuje kar-je vršil v novi veliki, lepi dvo- telu uvažanje vžigalic za časa rani novozgrajene beograjske štrajka, ne da bi plačal carino. Delavske-zbornice, ki je bila po- Resolucija, zahteva ukinjenje te-vsem polna. Pred otvoritvijo ga škodljivega zakona, kongresa je bila svSČkna otvori- 2.) Rezolucijs o položaju jx>-tev novozgrajenega doms De- ljedelskih delavcev. Njihov pola vske zbornice (Radničke ko- ložaj je silno težak. Temu je kri-more). Svečanost je otvoril va neizpeljava agrarne reforme, predsednik. Delsvske zbornice s. potem splošns kriza v poljedel-Negoslav Ilič, ki je pozdravil stvu kakor tudi popolno zane-došle goste in delegate ter po- marjanje poljedelskih delavcev ročsl, kako je bila delavska s strani države in samoupravnih zbornice zgrajena, Ifdo je pod- teles.—Rezolucijs zahteva, da pri graditev itd. Za njim je s se z agrarnim zakonom popravi dr. Živko Topalovič, tajnik een- lastninske odnošaje, razdeli tralnega tajništva Delavskih zemljo veleposestnikov in jo do-zbornic, poudarjal pomen te sve- deli brezplačno poljedelskim de-čanoati in pokazal cilje, ki jim lavcem, ki nimajo zemlje, a se bo služil ta dom, ki je bil zgra- bsvijo le z obdelovanjem zemlje, jen s sredstvi in napori samih fri tem se ne sme delsti nobenih delavcev, cilju: negovsti delav- razlik med domačimi ali tujimi sko kulturo in umetnost. Po nerodnosti, govorih je msriborska železni- Dalje so sprejeli delegati ie čarska godba zasvirals pozdrav- več važnih rezolucij, tako o de-ni marš. lavakem zavarovanju, o vajen- Popoldne so se vršili pozdrav- cih, o delovnih pogodbah pomoč-ni govori k otvoritvi kongress, nikov in o svobodi delavske koa-izbrano je prodeedništvo kon- licije. Zadnja rezolucijs je ns-grese ln komisija za verificira- perjena proti omejevanje pravi-nje mandatov. Kongreeu je ce združevanja delavcev v svrho prisostvovalo 76 delegstov s 90 boja za večji kos kruha. Sicer glasovi. Razpravljali so o delu je soboda združevanje delsvcev, zbornic, o čemer so Delavske garantirane z Ustavo in z Zsko-zbomice izdale tlakano poročilo, nom o »ščiti delavcev, s držav Kot druga točka dnevnega re- ne oblasti ae ne drže teh zakon-da je bilo: O gospodarskem »kih določb ln Ustave ter ovira- položaju. V tefh pogledu sprejeli tri resolucije: 80 jo, omejujejo ali celo prepreč | jejo snovanje ali delo delavski' I.) Rezolucijs o švedskem "trokovnih organizacij. Resolu- posojilu. Delsvske zbornice ob- cUa protestira proti gaženju in aojajo sklenjeno posojilo s Šved- teptanju delavskih pravic, pre- sklm vžigeličnim karteiom, a ke- povedim ahodov, kongresov, terim se vaa produkcija in pro- konferenc in preda ven j, zahteva daje vžigalic predaja v monopol ukinjenje izjemnih mer proti de- temu kartelu brez kake prave lavcem in- predvsem ukinjenje kontrole. Se več, s zakonom se zakona o zaščiti države. postavlja skupna prodajna cena vžigalic, a se temelj ao vzete današnje nizke plače delavcev ln S sprejetjem teh rezolucij se je zaključilo dvodnevno plodo-nosno delo delavskih zbornic in nameščencev v tovarnah vžiga- zdej je naloga delavskih organi lic. Ce ae plače delavcem pove- zeclj, izvesti te zahteve in jih čajo, je minister financ dolžan z borbo uresničiti. Delevstvo si znižati monopolsko takso ne vži- j« priborilo svoje delevske zbor- gelice, ker pomeni, da vsako iz- niče in te jim bodo pomagale d^ boljšanje plač ne gre v breme uspehov. Ce nikjer drugje v Ju- kartela, marveč ne našo državno goajaviji, v de ta v akt h uatenovah kaso, a čimer je prav se prav o- ae dela trajno in aigurno. NarotiU aajboljil vensko mladino t Mladinski H«t Skebeki produkt vrnjen tovarni. Nevrport. Va. — V neko de-pertmentno trgovino v tem mestu Je bile poslana velika pošilja- telju trgovine in mu pojaanil zadevo. Upravitelj nI hotel imeti nobenih eitnoeti s organizirani mi delevci in Je vso pošiljat" tev nogavic od podjetja AJlen A vrnil tvrdkf v Kenoeho. Hoeiery Co, Kenoeha, Wia., v | She ve Je o tem obveetil stav-katerem delajo aUvkolcasi. E. f > karje v K o no* hi in Jih sagotoari'. fthave. tajnik državne delevake da bo gledal, de ne pridejo skeb-federecije. je zvedel za to Mi- "ki »*!elki v trgovine v njegovi Ijatev in se Je napotil k upravi- državi. kjer p« se je kmalu zapletel v neke prestopke in ga je dunajska policija zasledovala, dasi je bil Grauer na Dunaju agent konzulata. Zdaj se je pred me-zeci spet vrnil v Zagreb, ki pa vendarle nI popolnoma pozabil nanj. Venomer je Grauer prejemal grozilna pisma, a on ae ni bal, da bi ga kdo napadel. Saj je zahajal le v elegantne kavarne, kjer ni pričakoval, da bi ga kdo napadel. Tako je bil na sveti večer v kavarni Korzo. Natakar je prišel k njemu in deja "Nekdo vas kliče na telefon."— Grauerja je večkrat kdo klical na telefon, vendar je bil vselej oprezen. Tudi to pot je vprašal natakarja: "Kdo me kliče?" Natakar ni vedel povedati. "Kakšen glas je bil?" — "Moški." In detektiv Grauer »e je napotil proti telefonski kabini./Ko je šel mimo garderobe, ae je izza zastora pokazala neka roka z revolverjem. Padla sta dva strela in Grauer je zadet padel na tla. Zdaj leži še v bolnici, rani nista ne v orni za ftivljenje ln bo na pad prebolel. Policija pa zasleduje napadalca, a ae ji ni posrečilo priti mu na sled. Izdali so koj tiralico za nekim natakarjem, češ, da je bržkone on atentator. A U natakar se je sam prijavil policiji ln dokazal svoj alibi. Tako je v Zagrebu: napišeš za časopis članek, oblasti ga zaplenijo, urednika aretirajo. Dalje? Nič. Nekdo js streljal na detektiva. Detektiv je ranjen, vsa policija na nogah, krivca ni nikjer. Rezultat? Nekdo ranjen, nekdo pa se skriva . . . To je vse. — Eno stoji, da je kstollftki duhovnik dr. Korošec slab politik in zelo neuvlden človek s odrom na razmere na HrvaŠkem. Dva uboja ua Dravskem polju. — Maribor, 28. dec. — Komaj je msriborsks porota končala svoje delo, te sedita v mariborskih zaporih dva nova kandidata za prihodnje zasedanje. Kriv js alkohol, da pri nas ne mine nedelja, ne praznik brez krvavega pretepa z žalostnim kon cem. , V Poljanah ao se stepli fantje in Jože Polajzar je do smrti u-daril Franca Pušniks. Pri St. Jsnžu v Strnišah pa je Isto noč ztbodel Jože Pesek svojega tovariša Miho Tkalčiča. Zadal mu je globoko rano v levo ramo ln Tkalčlč se je v nekaj minutah izdihnil. Oba morilca so orožniki ie naslednji dan prignali v Maribor. IZ HUMORJA V ladjedelnicah v Trstu In Tr Ms je bilo koncem jsnuarja 1.1. zaposlenih 11,869 delavcev. Leta 100647 jih js bilo 16,4471 De-lsvce odpuščajo in sedsj je n-službenih šs 9000. V prihodnjih treh mesecih jih bo brez dsls šc najmanj 2000. Nova naročila zs vojno mornarico se prično Izvr-šsvstl šele koncem spomlsdi 1909. Ts čas bo gorje Štsvllntm delavcem in njihovim rodbinam pa tudi potem ne pridejo zopet vsi do dela. Pričakuje se, da bo do konca 1929 po ladjedelnicah najbrže 10,000 delavcev manj kskor 1926-27. Okoli 40,000 o-ssb preživlja delo v ladjedelnicah. V trtaskem dežeinem *«mf>»-dsrskem svetu so ae bsvill zno-vs z rszmersmi v ladjedelnicah In znova so prosili za pravično razdeljevanje dela s strani vojne mornarice, kar naj vpottevajo in dossftejo fašistični bijerarhi. 8acerdoti je ugotovil, da dobivajo druge Itslljsnake lodjsdelni-Ške akupine vaakovrstna naročila vojne mornarice, trftsškim podjetjem pa se odrejajo le krl-žarke In podmomlkl, dasi so sposobne za vsa vojnomornariška dsls. Pokszsl js potem nsprsm drugim podjstjem ns teškoče z dobavo strovln is Llgurije In Lombsrdlje ss zgradbe vojne mornarice. Breme transporta občuti rast v izredni meri. Is inozemstva st ne morejo nsrotlti si-rovins radi csrine . . , Jssao Je Iz tegs, ds Jt Itslijs Trstu kruta mačeha! Tržaški gospodje bi v sejah gospodsrsksgs sveta govorili radi edkrito in rezka, ps si ns upsjo. ksr Js prudssdnik prefekt V prejšnji trgovski zbornici so govorili svobodno večkrat tako, da se mopotcl v vihali naroČite si knjigo "ameri&ki slovenci.* IM ladljaaai v Čaka Dežela, ki je zaradi nje naatal apor med Bolivijo in Psragvajem. Veliki Cako, piše znameniti švedzki raziskovalec prof. Er-land Nordenskjftld, izvrsten poznavalec Srednje in Južne Amerike, je divja in nepriztopna dežela, kakor aem jih malo videl v svojem Življenju. Pokrivajo jo pragozdovi, namaka pa jo vele-tok Pilcomayo, ki je le meatoma ploven. Bolivijs si je večkrat prizadevala, da bi prodrla v notranjost teh krajev. Ustanovila je na bregovih Pilcomaya vojaške kolonije pod pretvezo, da bodo ščitile Indijance pred tujimi vpadi. V resnici pa je bilo to le demonstracija proti Paragvaju, ki se je tudi potegovala ln ae še vedno poteguje za poses£ Čaka. Cako je emlnentno gospodarska dežela. Njen največji zaklad je petrolej. Ker pa še nho zgrajene ceste, ln železnice, ss vrelci ne izkoriščsjo in petrolej ne izvsžs. Zvezo med Cakom in Argentino posreduje n. pr. parno ena prometna žila — slaba vozna pot, Vijofia se proti jugu. Ta dežela pa nI samo nerasi-sksna, ampsk tudi zelo redko obljudena. Prebivalstva je malo in Še ti, ki so se zssidrsl! tu. se bavijo izključno z živinorejo. ^^ kak4no Vf),jko d000 Isti. Priče ao okostjs vo jskov in služsbnUtvs obojega spola, ki ao potivsls v bližini krsljsve rakve. Bilo js kraljevo osobje, ki je bilo po tokrat-nem barbarskem običaju odvedeno s velikim pompom s truplom mrtvegs krsljs vred v njegovo grobnico in tam.umorjeno ali živo pokopano, tako da je Imel kralj tudi po smrti svoje služsbnlštvo pri sebi, ds mu Js streglo. Kskor poroča C, Leona r Woo l*y, direktor ekspedidje, so na šli oarsg,40 okostenjskov žr-tvovaftlh služabnikov nsoko!i krsl|eve krste. Med nejdsnimi prsdmttl Je mnogo zlatnine in oroftjs iz bskrs. Takega bogastva ps nI kskor v egipč*n»kih kraljevskih grobnicah. VAlahnmi nntmhuinin vidno manj pramoga Električna sila izpodriva parno. Waahlngton, D. C. — Hydro-električna sila je spravila okoli tri tisoč rudarjev ob delo v sla-bamskih premogovnikih. To st je po rasnih poročilih zgodilo zadnjih pet let. Rudarji bi nalo-Mll vsako leto dva milijona ton premoga več za tlektrarne v A-iahami iu milijon ton več premoga za elektrarne v Georgiji, ako bi ne bile vprežene vodne sile, da se izpremli^jajo v električne. Ko bo Alabama Power kompa-nija otvoriU avojo elektrarno pri Jordan framu, bo sopet večje Število rudarjev ob delo. Pre-mogova industrija ne bo cvetela saj za nekaj let v Alsbsml. V letu 1927 je padla produkcija premoga za 17,600,000 ton premoga. Nekateri premogovniki so bil! saprtl kar po cele mesece, v nekaterih jamah so pa dslsll po psr dni v tednu. Ttmu ss pridružuje Še konkurenss s oljsm In plinom na jugosapadu. Polovica parni-kov, ki pristane v pristanih Mehiškega šaliva, uporablja olje kot kurivo. Alabama ssveda bo trpela is-gube zaradi tegs, ker ne bo več Izvažala premoga v severne drŽave, odkar je bila rudarjem v teh drŽavah metda znižana. Rudarji v Alabaml zaslužijo slabo ln sletr od $2.60 do |6.00 na dan. ZADRUŽNA BOIsNlANICA SE USTANOVI V CHICAGU. Za ustsnovltsv ssdružne bolnišnice je treks tri tisoč zadružnikov. Chicago, 111. —Clvtčno bolniško društva ;Je prišlo do prsprl-čsnjs, da se ds ustsnovltl ta-družno bolnišnico s 8000 ssdruš-nlki, sko ti bbljubljo In ss ssvt-žejo plačatl*po $1.60 asesmenla mesečno skozi eno leto. Nepotrebna je zgradba novih poslopij, ktr st V vodstvo več bol-n I Anic Izjavilo, da Js pri volji ds-ti na razpolago svojo bolnišnico in zdravniški »Ub. Za osemnajst dolarjev vplačl ia na leto d/js ta zadruga za štl rinajst dni sdrsvljsnjs v bolnišnici brss kakega poaebnega pls čila. Bolnik ali bolnica dobi sepa ratno sobo, zdravnika in zdrs vila. Kadar Je n. pr. mati v otroški poatelji, atane to družinskega o» četa okoli sto flolsrjsv. Ti stroški ss snižsjo na osemnajst do-larjev ss člaht bolniške sadruge. Mati lahko počiva skosi štiri najst dni, kar Je v njenem litfe rssu in Interesu novorojenčka. Vstop v zadrugo Js dovoljen že po tem, ko Je prlčels nosečnost Voditelji te ssdruge so prora čunlll, ds se mors priglasili 6000 zsdružnikov in idejs Js IsvsdlJI-vs. FRANCOSKA PAROBRODNA DRUŽBA JE NASTAVILA NOVEGA UPRAVITELJA ZA POTNI AKI ODDELEK Hvllnl delavci m urnik. Summit, N. J. — Dslavd v petih tovarnah v tem mestu so na stavki že četrti mesec. Delsvcl zahteva jo ossmurnlk In prlzns-nje unije. Organizacija (Associated Slik Worksra js Isdsls ts dni spel ns vss lokale ss pomoč stsv-k ar jem. Odksr js v teku stsvks. se Je v tem mestu orgsnlslrsl nov loksl, h ksteremu spsdsjo skoro vsi tukijšnjl svllnl delsvcl Dr. krivim Chicago. — Dr. Amantt Ron-gettl, ki Jt bil zadnjo spomlad obsojen na smrt na električnem stolu, ktr Je* dekletu odpravil plod, naksr Jt umrla za zastrupljanjem krvi, s bil v petek pri ponovni obrfctnsvi spoznam krivim Is ubojs, ns vsč umora prve vrate kskor prvič. Kazen ss U prestopek Je zapor od enega do 14 let. daklrta ^kaajdo Chicago — Prank Schlleben, star 21 Ist. ki Js 26. sept. m I. ustrelil svojo 16 Ist etsro ljubico Kteffle Olslsc, Js hil obsojen od enegs do štlrlnsjst Ist ispo-ra. Achlisben Js ustrelil dekleta v jezi, ksr si Je izposodila od ne-kegs drugegs fanta 26 centov, ds Js Imsls densr zs votnjo nr testni železnici. Kell* li <>čntk pri poljski artilsrijl ss čsss svetovne voj ne in prišel js v Ameriko k Francoski Parobrodni družbi po končani vojni. On je prsisku-šen v svojem poslu in si rssuml v vseh oddelkih a še possbno v oddelku ss potniško sluftbo, bil Je vedno premovlran is sns ns drugo stopinjo od sačttka tvojt službe pri ti družbi dokler mu niso poklonili sedanji uprsvlttlj-skl prostor. Mr. Fsllx Lachesnes-Heude Je v ti deželi le 10 let, pa Jt It dosegel ospredje kot prvi mož upravitelj potntšksgs oddslkt. Z hitrim naraMsnjsm Francoske parobrodne družbe v tonažl s potniki, postaja ts posiclja vUneJša kot šs kdsj v sgodo-vini te družbe. New Vork Js glavno pristanišče lt ksterega ts prsktlčno vrši skoro vss potniški promet, na ssvsru Atlantika in odvisno od novega upravitelj potnikov, da obdrži psmlke vedno dobro na|»olnjene. ♦ Ae prodno Je bil poslan v New Vork po Francoski parobrodni ilružlil Ja imel Mr. Ltchssatt priliko sposnsti s potrebami potniške službe pri družbi in sicer v ItsliJI, Poljsksm, Jugoslaviji, Romunskem, Austrlji, Ogrskem in potoval Je prpoej tudi v Rusiji. Mr. l*achesnes ae dobro ssveda moči tuje govorečega tiaka in njegs priporočil na njih urad in vsled tega se Js vsd-no rsdovoljno s prijaznost |o sprejelo tujegovorsčl tisk, Šs poaebno v kolikor ss to tiče potnikov drugega in trstjegs r a* redu. (Adv.) Znamenje da tsAls ta ts, Js sMgsše vstsvljen, ksr al btt plsiss. Aks Jt val Hsl plačan In gs us prejmete, |S m*ograjskim »Urinarjem Vlaj-kom Ignjac-evtesm. ki ai je vte-Pel v glavo, da brzojavi na Mars P»»tom brrziilnegs brzojava. lT-•pelo mu je v toliko, ds Je brse- ! jav oddal in mu je pošta zaračunala visoko pristojbino. Prišel je na pošto in oddal sledeči br-zojav: v^ Prebivalcem Mama, Vsemir. Javite, ali imate kake starine na prodaj. Starinarnica pri narodnem guslarju, lastnik Vlajko Ignjačevič, Beograd, ulica Kralja Aleksandra 60 SHS.—Evropa, Zemlja. Napisal je brzojav z latinico, v mislih, da bo ta bolj razumljiva za prebivalce vsemirja. Na pošti so ga seveda gledali, zijali, misleč, da imajo norca pred sabo. A on je le trdil, naj preračunajo, koliko stane in da bo Že plačal vse. Zbralo se je celo o-sobje pošte, prišel je sam ravnatelj in nazadnje so le morali vprašati ministra pošte, ali naj sprejmejo brzojav ali ne. Minister je velel, naj brzojav sprejmejo in zračunajo koliko stane tak brzojav za tako daljavo. Sprejeli so brzojav, zračunali poštnino z ozlrom na oddaljenost Marsa od zemlje in sešteli vsega skupaj — 200 Din. poštne pristojbine. Plačal jih je stari-nar z veseljem, svest si, da je prvi, ki bo stopil v stik s stari-narji na Marsu. Ignjačevič trdi, da ga bo Že bodočnost proslavila in mu priznala to "prvenstvo", zaradi katere ga imajo Beograjčani za bedastega. Bum... Omladinci, ki so bili radi 1. decemberskih dogodkov v Za-gre aretirani, so bili včeraj, t. j. 26. t. m. izpuščeni vsi razen dveh. Vsi bodo sicer prišli pred razpravo — tako obetajo — a osvobojeni so preiskovalnega zapora. Streli na aveti večer v Zagrebu. V zagrebški kavarni "Korzo" je bil na sveti večer detektiv Grauer, ki ga je natakar klical na telefon. Ko je šel detsk-tiv k telefonski govorilnici mimo garderobe, je nekdo isza zavese ustrelil vanj dva strela, ki sta ga ranila, ne pa ubila. — Detektiv je bil pri Zagrebčanih silno osovražen in se je svoje-časno moral umakniti iz Zagreba. Zdaj ko se je vrnil, gs je nekdo hotel ustreliti. Kdo je bil, ne vedo. Velik tiskovni proces. — Preiskave. Zagreb, 28. dec., 1928. Danes se je pričela pred tukajšnjim sodnim stolom razprava proti odgovornemu uredniku časopisa "Narodni val", Krefti-miru Devčiču. Zagovarjati sc mora radi prestopkov določb, predvidenih po zakonu o tisku. Radi več zaplemb je bil svoj čas Devčič aretiran, dasi zakon ne nalaga preiskovalnega zapora ljudem, obtoženim po tiskovnem zakonu. Devčič je obtožen radi 26 prestopkov, češ, da je v listu širil mržnjo napram državi kot celoti in da je delal na plemenskem razdoru. Poleg tega je Devčič obtožen razžalje-nja kralja, ker je ponatisnil v "Narodnem valu" članek iz pariškega "Le eri due people". Njegov zagovornik je pa na današnji razpravi zahteval, naj sc razprava odloži dokler ne bi bil Devčič oavobojen preiskovalnega zapora in bi se lahko branil iz svobode. Predlog Je bil zavrnjen in se bo razprava vodila do konca. — Za razpravo vlada veliko zanimanje, ksr js to doslej nsjvečji tiskovni proces v Jugoslaviji. V zvezi z dogodki 1. decembra jt policija aretirala zdaj nekega mesarja Smida, za katerim jt policija takrat izdala tiralico. Mnogo prič namreč trdi, da je on streljal za čsss demonitrscij in ds Js mords on rsnll psr civilistov in nekegs pol les j s. Pri aretiranem ftmidu so našli revolver In izkaznico stranka prava; sam on pa zsnlkavs, ds bi bil 1. decembra streljsl dssi trdijo priče, ds Js on popolnoms podoben tistemu, ki Je streljsl. O atentatu ns detektiva Grauerja vodi policija obširno preiskavo. r Atentator ps Js svoja dsjsnje izvedel tako priprsvljs-no. ds ni niti sledu zs njim. Grauer js bil nsmrač v Zsgrebu zelo osovražen detektiv, fte od takrat, ko Je moral zalesovati Radiča Moral ee Je svoj čas radi tegs cslo umskniti v ino-zematvo, živel Js ns DusajuJ rrrrrrrCT^^ PONDELJEK. 14. JANUARJA. NAZNANILO. Drnštvesim tajnikom In tajnica* M Hm P®UHB BUMlJ«, d« ui«,r4j, ■aa—iti vae opremami* aa»|0T#T članov, ter ia«M i« naalov t odatM. lik. črtanih ia UebfenJh ilamn Z-x na niti apravniktvu Proaret«-, da * lak ko toino vredi imenik ss poiilju), lista Proaveta. Imena in nesla ve, ^ Ura pošljete glavnemu tajniku. o»u. na jo tam v arhiva ia Jih upravnik* na dobL Torej jo aolo vaftno, da ra. loj podi joto na aalaič aato pripru. I jenih listinah vae naslove uprsvaU kvu Proavete poaebej. Pri vaaki t^, men bi naslove apravnkkru poaebej. Pri vaaki spremembi Bule* naj m vaelej omeni atari in novi slov. Upravništvo aljadno «Mirt, da draštvaai tajniki in tajnice to up«. itovajo — Philip Godine. upravitelj. Ali ata ie naročili Prosveti ali Mladinci Hat svojemu pri. JsAelju ali aoroditiku v domovi, no? To ja edini dar trajne vrednosti, kl ga sa mal denar lahko pošljete svojcem v doma. vino. ■i m i ' 1 ■ ste, da ee »me v tujo državo ns-ati »amo ena. Več ni dovoljeno." "Kaj naj storim ž njimi?" "Kar hočete/' Gospod Poklukar premUljajc: "Proč jih ne vrlem. Najbolje. da jih pojem. Škodovalo ne bo za dolgo pot." Izvleče nov žepni nož, na katerem je bilo napisano na rogu ^Sarajevo". "Seveda, not je tudi pristen pridelek avstrijskih tovaren". "Kupil sem ga od Dabnatin-ca." "Ja, vi ljudje nimate nobenega smisla za domačo industrijo, samo čez vlado sabavjjate." r "8veta devic, deviea, prej ste dejali, da nimate bencina, a tu je celi sod." "Ljutomerčan je Is dolenjskih goric." "Mislit« mene. Odprite 1" Odprli so veho in ven je zadišalo po žlahtni kapljici. "Gospod kolega,"«se je obrnil finančar k policijskemu agentu, kaj pa vi mislita, ni li to morda "Cemilacut squva destilata in vino bencolus?" "Meni se zdi, da js to, "In vi* no veritsz trsnaportU"" Učeni možje, je mlalil sam pri sebi gospod Poklukar. "Tudi jss aem hodil v latinske tole." "Amicus kristale vinorus Ko-rintla." "Pokuslmo." , Kmalu Ja bila pri roki gumijasta cevka ln uradno ao kon-atatlrali, da ja to bencin za Člo-> veški pogon, na katerega ni ie carine, samo državna, oblsstns, "Večna slava in modrost." je pcmttno pripomnil gospod Po-khakar. "Zato sem primoran val vžigalnik zapleniti, aH pa plačajte petdeset dinarjev, ter za vžlgal-ni kamenček 60 para." "Plačam." Gospod financar je izvlekel v kovino vdelan pečatnik in pojavila aa je zapreka, kje segreti medenino. Gospodu Poklukar ju je tinila srečna misel v glavo. < "Prižgem cigaro in vi segre-jete psčstnik." "Za božjo voljo, saj se užge bencin v letalu." "Vozim brez bencina." "Skoda, koliko bi se obdavčilo." Izvlekel je cigaro. "Prosim, prlžgite." "Gromska strela, ne spravite mk ob služibo," js obupno zaječal finančnik. "Dokler ni pritigalnlk obdavčen, se ne sme niti enkrat zavrtati kolesce. Posodim vsm eno iveplenko." Izvlekel Je škatljl-co nemške tvrdke "Sok/'. Kmalu je bila procedura opravljena In novi vžigalnik je dobil državno znamko. "S«*Jaj pa poglejmo le malo po vaiem letalu. Mani ae zdi, da tu nI vse v redu." "Oprostite.. "Zs Boga milega, tu Imate pat kranjskih klobas. Ali ns ve- MORSKI VRAG Tom Mugrldge sa je umaknil gledajoč tako srdito in zločesto kot sem jas. Bila svs dvojica ti vali, kl sta bili skupaj zaprti in kazali zobe druga drugi. On ja bil strahopetec, kl ss je bal udariti, ker se ga nisem dovolj ustrsšll. Zavoljo tega js izbral drugo pot, da ms pripravi v strah. V kuhinji je bil samo en nož, Uj< bil kot not nekaj vreden. Ta nož jo po dolgoletni službi in obrsbi dobil dolgo, ozko klinjo. Videti je bil nenavadno krvoločen In izprva sem vsakokrat vzdrhtel, ko sem ga vzel v roke. Kuhar si je prt Johansenu Isposodll brusni kamen in ja pričal brusiti ta no*. Delal ja silno prelerno ln sa vas čas pomenljivo oziral proti mani. Vas dan ga js brusil na vseh straneh. Vssk prosti trenutek, kl ga ja dobil, ja vse! noft ln brusilni kamen v roke in brusil. Jeklo Js postalo ostro kot britev. Preskušal ga ja s okrotllno palca ali preko nohta* Bril si ja koaine na osadju roka, pregledoval z največjo natančnostjo reslno in js vsslej našel, ali ss Je delal, da Ja naiel nekje rahlo neenakost. Nato ga ja polotil sopet na kamen in brusil, brusil, brusil, da bi ae bil na vae grlo amejal, tako omeina je bila atvar. Stvar ja bila pa tudi resna; doznal sem namreč, da ga js bil zmoten rabiti, da sa js pod vso njegovo strahopetnostjo skrival pe» gum strahopetnostl kakor pri meni, ki bi ga lahko nagnil, da bi storil bat Isto, sopar kar ae ja ustavljala vsa njegova narava in kar sa js bal atoritl. "Kuhar brusi not sa Klado*" m ja šepetalo med mornarji, in nekateri so ga dražili radi tega. To pa Ja vsal ss dobro ln ja bil v resnici prav zadovoljen; pokimaval je taj-nostno, kakor da bi naprej vedel, kaj se neki zgodi, dokler si nI George Leaeh. prvotni ka-binskl strešnik, dovolil nekoliko surovih šal o tajefceMd. / , I - ------,...... Prlgodilo pa ae Ja, da je bil Leach eden onih mornarjev, kl so Imeli nalogo predramiti Mugrldge po kvsrtanju s kapitanom. Leach je oči vidno Izvršil svojo nalogo tako temeljito, da mu Mugrldge ni odpuatll; sledile so namreč hude beaede in grda imena, ki so se tikala omadeževanih prednikov. Leach Je pretil s nožem, kl ga ja bil brusil same. Leach se jo smejal in mu sabrusil še več domačih besed v obraz. Prodno pa ja vedel, kaj se je zgodilo, je Imel desnico razparano od komolca do zapestja. Kuhar se ja takoj umaknil in ja a peklenskim obrazom držal prod seboj nož v obrambni stoji. Leach pa je vzel vso stvar povsem mirno, dasi Ja kri brizgala po palubi kot voda Iz vrelca. "Te bom že ša dobil v roke. kuhare," je dejal, "in pošteno U bom. Mudi ae pa prav nič. Brez noša boš takrat, ko U dobim." Tako.rekoč se ja obrnil In ja mirno odtel. Mugridgov obraz je bil bled od strahu radi tega. In kaj lahko prej ali slej pričakuje od mornarja. katerega je bil uklal. Ampak njegovo tedenje je bilo še bolj besno kot doetej. VsUc strahu prod obračunom sa svoje dejanje ja spoznal, da je bilo to dejanje pravi nazorni nauk sa mene; poetsl je še bolj oblasten in nadut. Tadi ga ja obšja neka ala. sorodna bee-nostl. ki se ga je lotila ob pogledu ns kri. ki jo je bil prelil. Videl je rdeče vsepovsod, kamor se ja ocrl. Psihologija tega je eicsr silno zamotana. a vendar sem tako jasno videl, kaj se je godilo v njegovi glavi kakor ds bi Imel tt-skaao knjigo pred seboj. Minulo je več dni. Duh je še vedno vozil S pasatnikom. Lahko bi bil prisegel, ds sm Sedaj ja prilika, bratje in seetre, da ai vsakdo lahko naroči eno aU več knjig po iato niski ceni. Knjige ao dobre, poučne in morali bi jih bneti v vsaki MUL AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obMga 682 strani in mnogo krasnih sgodovlnsldh slik, je prijazna za Čitanje ki vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N". P. Jednote. Knjiga vredna $5.00-aedaj •••—.••••••.••••••••••.•••••••••••••••••••••••••••..... ......................... .$1.50 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine fat rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............SOc ZAKON BIOGENEZIJE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne salame, vsebuje veliko poučnega za vsakega človeka, vredna $1.50— aadaj ......................................................m........................... . ................... 6 0C PATER MA&AVENTURA V KABARETU—povest is življenja ameriških frančiškanov In doživljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1.60— SOda j ..........................................m..................................m...............SQC ZAJEDALO—povest in slika skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $1.75—sedaj...................................................................^gOc JIMMIE HIGGINS—zanimiva in krasna povest, spisal dobrosnani pisatelj Upton Sinclair, poslovenil L Molek, vredna $i.00-aedaj.....................50c "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih s* prologom in epilogom—mehko Tesana, stana ssmo.......................................................................................i0c "INFORMATOR"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—celo ■ ^ ^^MBOoeeooooooooeooooeooooeoooosoooe—ooeoooooooooeoooooJloeoooea lOc Ts znižana cena ja veljavna od L novembra 1928 pa do 1. aprila 1929. Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo in pošljite na Prosveto. { PROSVETA, 2657 S. Laamdale Ave., Chicago, IH Priloia&o vam pošiljam svoto $----------..... kot naročilo sa sledeče knjiga: Knjiga pošljite na naslov Ima**..........—............................................ Niilor,..HmM........M,H. ■■■>•■»>......iwimi-i..i... Mesto..............................................Driava.............. PrOoteno vam pošljem tudi naročnino za list Prosveta svoto $. Člani 8. N. P. J. plačajo ta celo lato $4-80. sa pol leta $2.40 in pa $6 00 astrama $8.00 sa naročnino. (To valja izvsemšl Chicagc in inoromske države.) Nars«a m knjige In sa naročnine lahka pošljete denar ? ja