LETO m, STE?. 27S
SLOVENSKI
Izdaja in tiska časapi&no-zaJožn&ško podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudd J an li uba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, tedefon 23-522 do 23-528
—	Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-528
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-4G3, za zunanje 21-632 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-K.B-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev
Tito in Haile Selassie ob njegovem obisku v Jugoslaviji
PREDSEDNIK TITO ODPOTOVAL
Beograd, 1. decembra. — Nocoj ob 19.55 je predsednik republike Josip Broz Tito s svojim spremstvom odpotoval v Split, odkoder bo z »Galebom« odpotoval na državni obisk v Etiopijo in Egipt.
Na železniški postaji v Beogradu so se od predsednika republike poslovili predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Ranković. Svetozar Vukmanović in Rodoljub Čolakovic, armadni general Ivan Gošnjak in mnogi predstavniki kulturnega in javnega življenja. Pri slovesu so bili tudi člani diplomatskega zbora.
Maršal Tito je prispel na- železniško postajo ob 19.45. Po himni in raportu poveljnika častnega bataljona je v spremstvu generala Žežlja pregledal častni bataljon.
S predsednikom Titom so odpotovali državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik ljudske skupščine LR Srbije Petar Stambolič, državni sekretar za notranje zadeve Sveta Stefanovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Joža Vilfan, generalni podpolkovnik Miloš Sumonja in generalni major Milan Žeželj.
Resolucija IV. plenuma SZDL Jugoslavije
O gospodarski politiki
v prihodnjem razdobju
Na podlagi referata tovariša Tita in razprave o problemih in nalogah v nadaljnjem gospodarskem razvoju dežele je IV. plenum SZĐL.J ugotovi!, da je bila dosedanja gospodarska politika usmerjena na premagovanje gospodarske zaostalosti in ustvarjanje pogojev za ohranitev nacionalne neodvisnosti. Pospešena industrializacija, katere namen je bil, doseči omenjene cilje, je bila pravilna in edino možna spričo podedovane zaostale gospodarske strukture in meč narodnih razmer, v katerih živela naša dežela v povoj-r, - m obdobju.
Pospešeni razvoj industrije, zlasti njenih bazičnih panog, je bistveno spremeni! strukturo našega gospodarstva. Povečanje industrijske proizvodnje se zrcali tako v povečanju proizvodnje na enega prebivalca, kakor tudi v izgradnji celotnih novih industrijskih panog, ki jih v predvojni Jugoslaviji ni bilo (nafta, strojegradnja, elektroindustrija, ladjedelništvo, vojna industrija) Razvoj bazične industrije je ustvaril pogoje za rekonstrukcijo in modernizacijo drugih gospodarskih panog, to pa je največji rezultat naših naporov v dosedanjem obdobju.
Industrializacija države je povzročila hitrejše spremembe v socialni strukturi, kar se zrcali v močnem povečanju prebivalstva mestnih in industrijskih središč, ki je bilo hitrejše, zlasti še v zadnjih letih, od ustreznega naraščanja narodnega dohodka in fondov potrošnih dobrin.
Orientacija naše gospodarske politike na bazično industrijo je ustvarila na višji ravni razvitosti nesorazmerja v gospodarstvu. ki so prišla do izraza v težavah, katere moramo odstraniti v prihodnjem obdobju. Proizvodnja potrošnih dobrin je močno zaostajala za proizvodnjo proizvajalnih sredstev in predmetov za delo. Kmetijska proizvodnja je bila v glavnem v zastoju.
Predelovalna industrija, ki proizvaja blago za osebno potrošnjo, je v primeri z bazično indù.-'ri jo znatno počasneje napredovala. Uresničevanje programa industrializacije je otež-kočaio boljšo uporabo danih zmogljivosti predelovalne Indu-strije, po dragi strani pa je politika reinvestiranja v korist kijučne izgradnje otežkočala normalno vzdrževanje predelovalne industrije.
Posledica vsega tega je bila, da je bila količina potrošnega
Elektrogospodarska
skupnost Slovenije
Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za
30 nov 1955.
Srednji dnevni dotok v kub. metrih na sekundo:
leto 1955 leto 1954 Drava (Dravograd) 151	158
Sava	(Moste)	1^-5	7.5
Sava	(Medvode)	28.4	54
Soča	(Doblar)	30	103.9
Indeks proizvodnje v primerjavi z 1S54. letom 88
VT SEME
Napoved za d rt ek : Pretežno o-blačno vreme, vmes nekaj padavin, zlest v južni in zahodni Sloveniji. Temperatura se ne bo bistveno spremenila. Deloma za-megleno.
blaga spričo nenehnega naraščanja kupne moči — kar je bilo spet posledica velikih investicij v bazično industrijo, katerih učinek se bo šele kasneje pokazal nezadostna, da bi ohranila ravnovesje v blagovno-de-narnih odnosih, kar je povzročilo težnje po naraščanju cen. To je negativno vplivalo na življenjski standard mestnega prebivalstva. V takšnih tržnih odnosih je bilo omogočeno tudi subjektivno učinkovanje na dvig cen, kar je spet ustvarilo -možnosti za razne špekulacije. Takšni odnosi na trgu so negativno vplivali tudi na smotrnejšo organizacijo proizvodnje in prometa. Dosedanji obseg in struktura investicij, kakor tudi druge oblike družbene potrošnje (posebno proračunske), so razen negativnih učinkov na trgu otežkočali tudi napore, da hi dosegii večjo izmenjavo s tujino, kar je bistven činitelj za izboljšanje plačiine bilance.
Z dosedanjim gosnoda-^Vim razvojem so bili ustvarjeni po-ioji, da v prihodnjem obdobju zagotovimo postopno odstranitev sedanjih težav in nesorazmerij. Bodoči program gospodarskega razvoja in gospodarska politika bi morala zagotoviti utrditev in postopno naraščanje življenjskega standarda delavnega ljudstva v skladu s splošnim razvojem proizvajalnih sil in delovne storilnosti, kakor tudi uravnovešanje plačilne bilance.
Da bi dosegli ta cilj, bo treba zmanjšati obseg investicij in spremeniti njihovo strukturo, da bi tako vskladiii razvoj težke industrije z razvojem industrije, ki proizvaja blago za široko potrošnjo. Razen tega je treba izboljšati in povečati kmetijsko proizvodnjo in doseči ugodnejše razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, da bi tako zagotovili sredstva za povečano stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
Povečanje industrijske proizvodnje, ugodnejše odnose v njeni strukturi, a zlasti še povečanje proizvodnje dobrin za široko potrošnjo je treba zagotoviti s čim boljšim izkoriščanjem, racionalizacijo, rekonstrukcijo in modernizacijo sedanjih zmogljivosti. Pri investicijah v industrijo je treba paziti' na to, da bomo s čim manj sredstvi dosegli čim večjo rentabilnost Težnje posameznih podjetij, da bi z izgovorom, da gre za rekonstrukcijo, zgradila popolnoma nove objekte, je možno preprečiti s temeljitim proučevanjem programa rekonstrukcije in racionalizacije. Takšne težnje bi omejevale, če jih ne bomo preprečili, naša nezadostna sredstva, potrebna v druge namene, in povečale težave v plačilni bilanci. Pri uresničevanju programa rekonstrukcije in racionalizacije je treba do maksimuma upoštevati sedanje zmogljivosti naše strojegradnje. Lokacijo industrijskih objektov bomo določevali na podlagi gospodarskih meril, da bi tako ZaTOiOviV nr ■’’•pr* ; »S-L’n	r>n-
goje za proizvodnjo. Posebno pozorneje je treba posvetiti tudi uporan! predvsem naših surovin v industrijski predelavi, kar velja zlasti za kmetijske pridelke in surovine. Popolno
ali pretežno izkoriščanje domačih surovin bi moralo biti merilo ne samo pri izgradnji novih objektov, temveč tudi pri razširitvi sedanjih, in to merilo naj mimo drugega določa prednost pri investiranju.
Skladnejši splošni gospodarski razvoj bo ustvaril pogoje za pospešeni razvoj zaostalih področij. Izgradnja industrije na teh področjih nujno terja ustvaritev tistih pogojev, ki bodo zagotovili ekonomičnost njenega poslovanja, kakor so zagotovitev prevoza in preskrba z energijo. V okviru obdelave perspektivnih programov bo treba posebno proučiti metodo in najsmotrnejše ukrepe za razvoj gospodarsko zaostalih področij.
Razvijanje smisla za varčevanje v proizvodnji in družbeni potrošnji ter navad v zvezi s tem bo prispevalo k razširitvi virov za finansiranje razvoja in izboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Zdaj imamo opravka z neredkimi primeri nesmotrne uporabe sredstev in razsipavanjem, zlasti še kar zadeva razpolaganje s proračunskimi sredstvi.
V naših naporih v prihodnjem razdobju sta posebnega pomena smotrnejša organizacija proizvodnje in dvig delovne storilnosti. Velikanske rezerve sa zlasti še v industrijski proizvodnji in bi le-te bilo treba v prihodnjem obdobju izkoristiti ter tako težiti po bistvenem znižanju proizvodnih stroškov. To bo ugodno vplivalo na življenjski standard in izboljšalo pogoje za uveljavljanje naših podjetij na svetovnem trgu. Proučevanje in uveljavljanje smotrnejših metod v proizvodnji, tesnejše in neposrednejše povezovanje znanstvenih ustanov s proizvodnjo, strokovno izobraževanje kadrov, odločnejša usmeritev zbornic in združenj na te naloge, vse to bo prispevalo k zmanjšanju proiz-
vajalnih stroškov in k boljši uporabi zmogljivosti.
Razen tega je bistven činitelj v boju za povečanje delovne storilnosti sistem plač ln premij. Izboljšanje plačnega sistema na podlagi pridobljenih izkušenj bi moralo omogočiti širšo zainteresiranost tako podjetij kakor posameznikov za povečanje proizvodnje in realnega dohodka. Kooperacija in koprodukcija v industriji, vtevši vojno industrijo, sta v vseh teh naporih važen činitelj.
V programih izgradnje v Industriji in na drugih področjih je treba že od začetka gradnje uveljaviti varčevanje, da bi se izognili prejšnji praksi nepotrebnega razsipavanja sredstev in luksuznega grajenja.
Zaostajanje energetike in prometa za tempom gospodarskega razvoja je problem, ki zasluži posebno pozornost v okviru naših perspektivnih načrtov. Pospešeni razvoj energetike je neogiben pogoj za skladnejši razvoj celotnega gospodarstva.
Glavna naloga naše gospodarske politike v prihodnjem obdobju pa je izboljšanje kmetijstva. Povečanje povprečnih donosov in postopna ublažitev nihanj v žetvenih odnosih, ki občutno prizadevajo naše gospodarstvo, so glavna naloga pri povečanju pridelka v kmetijstvu, v tej smeri pa imamo velike možnosti in rezerve.
Investicije na tem področju morajo prav tako biti usmerjene tja, kjer bodo dale najugodnejše in najhitrejše sadove. Takšne investicije se bodo zrcalile v naglem povečanju pridelka in narodnega dohodka v tej gospodarski panogi, s tem pa tudi v vsem gospodarstvu. Njihov učinek se bo pokazal neposredno v izboljšanju prehrane prebivalstva.
Napori za izboljšanje kmetijstva so neločljivo povezani z napori, da bi krepili in razvi -(Nadaljevanje na 2. str.)
\
ZfiHVSLS PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZA ČESTITKE
OB DESETLETNICI PROGLASITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE SEM PREJEL IZ VSEH KRAJEV NAŠE DRŽAVE, OD DELOVNIH KOLEKTIVOV IN USTANOV, MNOŽIČNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ, PRIPADNIKOV JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE IN JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE. OD NAŠIH DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV V INOZEMSTVU IN DRŽAVLJANOV VELIKO ŠTEVILO ČESTITK. KER MI NI MOGOČE, DA BI ODGOVORIL VSEM POSAMEZNIKOM. SE PO TEJ POTI NAJPRISRCNEJE ZAHVALJUJEM.
JOSIP BROZ-TITO
ZAHVALA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE PREJEL OB DNEVU REPUBLIKE VELIKO ŠTEVILO ČESTITK IZ VSEH KRAJEV DRŽAVE — OD DELOVNIH KOLEKTIVOV PODJETIJ IN USTANOV, OD DRUŽBENIH ORGANIZACIJ, PRIPADNIKOV JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE IN JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE TER DRŽAVLJANOV KAKOR TUDI OD NAŠIH PREDSTAVNIŠTEV V INOZEMSTVU. KER NE MORE VSEM POSAMEZNO ODGOVORITI, SE ZVEZNI IZVRŠNI SVET PO TEJ POTI VSEM NAJPRISRCNEJE ZAHVALJUJE.
ZVEZNI IZVRŠNI SVET
V____________________________________________J
Na svečami seji zveznega izvršnega sveta je v slavnostnem govoru predsednik Tito dejal: »Prehajamo v drugo desetletja življenja naše republike in trdno sem prepričan, da bodo v tem desetletju prišle do vidnega Izraza blagodati naporov, ki so jih doslej vlagali naši narodi, da bi laže in srečnejše živeli. Naša skrb mora biti v novem desetletju posvečena življenju in razvoju FLRJ, to je temu, d» delamo z vsemi svojimi sposobnostmi za srečo naših narodov!« *
V klopeh zvezne ljudske skupščine in na skupščinskih galerijah je nad 1000 otrok iz vseh krajev Jugoslavije doživelo srečanje s predsednikom Titom.
Na dan republike je predsednik Tito izročil podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju Red junaka socialističnega dela. Predaji odlikovanja so prisostvovali predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, dalje Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmanovlč, Rodoljub Čclako-vlč in drugi. Predsednik Tito je dejal:
»Tovariš Kardelj! Vem, tovariši, da delim mnenje vas vseh, da tovariš Kardelj kot neutrudni delavec v revolucionarnem času in pozneje v revolucionarni izgradnji naše države zasluži v polni meri to priznanje, ki mu ga danes izkazujemo«.
Edvard Kardelj pa je odgovoril: Prisrčno se zahvaljujem talco za priznanje kakor za izrečene besede. Priznanje in te besede so za mene zelo mnogo. Tudi vnaprej bom dajal vsa svoje sdie za napredek ljudstva, za dobro naše države, Jugoslavije!«
•
Zastopnik predsednika Tita, podpolkovnik Kneževič je predal Savi Antiču, kapetanu nogometnega kluba BSK pokal maršala Tita po zmagi nad Hajdukom 0:2.
Baklada mladine pred poslopjem zvezne ljudske skupščine.
Napredovanja v JLA
Ob Dnevu republike je predsednik FLRJ Josip Broz Tito izdal ukaz o napredovanju višjih oficirjev Jugoslovanske ljudske armade. Napredovali so: v čin armijskega generala: Gošnjak I. Ivan, general-pol-kovnik.
v čin general-polkovnika general-podpolkovniki:
Vučkovič M. Ljubo, Apostolski M. Mihajlo, Hamovič M. Rade, Jakšič Dj. Pavle, Kovačevič J. Veljko, KupreSamin N. Milan, Lekič B. Danilo, Orešča-nin S. Bogdan, Rukavina I. Ivan, Terzič I. Velimir, Vuka-nović B. Radovan.
v čin general-podpolkovnika general-majorji:
Bajič M. Mlado, Banina T. Ante, Bubanj F. Viktor, Kili-barda V. Mile, Knežević M. Velimir, Kosorič R. Pero, Peha-ček R. Rade, Petovar V. Rudolf, Sofijanič Dj. Rattoo, Šašič J. Jeito, Sumonja D. Miloš.
SesoiucijalV.p enmna SZDL Jugoslavije Seja zveznega izvršnega sveta
Nadaljevanje s prve strani.
jaii vse oblike združevanja neposrednih proizvajalcev. Zadružne organizacije bedo v prihodnje na različne načine pomagale individualnemu k.nein, da bi sprejel sodobne metode kmetijske proizvodnje, po drugi strani pa bodo krepile socialistične oblike proizvodnje in lastnine. Zato je tudi razumljivo, da morajo vse zadruge ne glede na njihovo sedanjo obliko bit- predvsem nosilci izboljšanja in razvoja kmetijske proizvodnje, zlasti tam, kjer ne zadostuje individualna pobuda kmeta. Ze doslej doseženi pozitivni rezultati zadružnih organizacij na nekaterih področjih kažejo, da je pravilno usmerjanje zadružne organizacije na proizvodnjo eden izmed odločilnih činiteljev za izboljšanje kmetijstva in za razvoj socialističnih družbenih odnosov.
Zadruge imajo zelo odgovorno vlogo na področju prometa. Varje je zdaj prenesena ' silno odgovorna naloga — odkupovanje kmetijskih pridelkov od individualnih pridelovalcev. To je bilo storjeno, da bi zadruge s sodelovanjem v prometu povečale socialistične sklade za izboljšanje proizvodnje in prispevale k stabilizaciji cen na kmetijskem trgn. Zadruge bodo to nalogo, ki jim jo je zaupala socialistična skupnost, uspešne izpolnile, če se bodo borile proti špekulantskim in monopolističnim težnjam na trgu kmetijskih pridelkov. Zelo škodljivo bi bilo, če bi zadruge težile za tem, da bi se or ejile ali pretežno osredotočile izključno na promet, ker bi to pomenilo da so se sprijaznile z nezadostno ali majhno proizvodnjo.
Naša politika nasproti vasi mora ustvariti pogoje *a povečanje pridelka in tržnih presežkov, zagotavljajoč ustrezno naraščanje življenjskega standarda kmetov. V naši socialistični skupnosti velja isto merilo za vas, kakor velja za tovarno, da je namreč treba povečati proizvodnjo in zmanjšati proizvodne stroške ter s tem ustvariti takšno razmerje med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov, ki bo zagotovilo enakomernejše povečanje standarda tako mestnega kakor vaškega prebivalstva.
Zadružne organizacije morejo in morajo biti nosilci boja za izboljšanje kmetijstva. Vezi med zadrugo in proizvajalci bi se morale razvijati v proizvodnem
g Vladislav Eibnikai §j	umrl
Beograd, 1. dec. Davi ob 9.5o jo umil Vladislav Ribnikar, direktor lista »Politika*.
ugledni javni delavec naše države. V zadnjih dveh mesecih je bil pokojni Ribnikar na zdravljenju v vojaški bolnišnici v Beogradu, kjer je umrl.
Ob smrti ljudskega poslanca in direktorja »Politike« Vladislava Ribnikarja je predsednik republike Josip Broz Tito poslal njegovi soprogi naslednjo brzojavko:
»Draga tovarišica!
Prosim Vas, da Vi in Vaša družina sprejmete iskreno sožalje od mene in Jovanke ob hudi izgubi, ki Vas je zadela.
Globoko me je ganila vest « smrti tov. Ribnikarja, ki je do konca svojega življenja, tako v narodnoosvobodilni vojni kakor tudi po vojni, čeprav hudo bolan, dajal vse svoje moči za dobro naše socialistična države.«
Zvezni izvršni svet je odredil, da se pogreb ljudskega poslanca v zveznem zboru zvezne ljudske skupščine Vladislava Ribnikarja izvrši na državne strdke. Imenovan je bil državni odbor za pogreb, v katerem so Rodoljub Cola-kovič, Veijko Vlahovič, Mi tar Bakle. Dušan Fetrovič - Sane. Miloš Mirtič, Neda Božinovič, Milan Bogdanovič. Tanasije Mladenovič, Ivo Sarajčič, Sio-jilko Stojiljkovič, Velimir Ne-deljkovič. delavec — predsednik delavskega sveta »Politike« in Branko Lazarevič, uslužbenec »Politike«.
Posmrtni ostanki ljudskega poslanca in direktorja »Politike« Vladislava Ribnikarja bodo izpostavljeni jutri, dne 2. decembra v Domu kulture »Narodni heroj Pane Djukič«. Maršala Tita 48 — bivši Oficirski dom, od 12. do 18. ure. v soboto, 3. decembra, pa od 8. do 9.30 dopoldne.
Pogrebni sprevod bo odšel izpred Doma »Narodni herqj Pane Djukič« v soboto, 3. decembra ob 10 dopoldne po ulicah Maršala Tita. Kneza Miloša, - Bulevàrdu revolucije in Rooseveltovem bulevardu do
novega {»kopališča-*
KOLEKTIVU UREDNIŠTVA »POLITIKE« V BEOGRADU
Ob smrti Vašega spoštovanega in cenjenega tov. Vladislava Ribnikarja sprejmite, dragi tovariši, izraze globokega so žalja, ki Vam jih pošilja tovariški kolektiv »Slovenskega poro-éevalca«.
ustrezale novim odnosom v proizvodnji In so nedvomno znatno prispevale k boljšemu delovanja celotnega mehanizma na
tem torišču. Vendarle so se v zunanji in notranji trgovini pojavile hude subjektivne pomanjkljivosti, ki omogočajo neracionalno trgovanje in tndi to, da se ne pazi vedno na koristi celotnega gospodarstva in skupnosti. Zato je treba delati za boljšo organizacijo naših podjetij, za boljše delovanje mehanizma izmenjave s tujino, za odstranitev malomarnosti in neodgovornega odnosa pri odpošiljanju blaga, dalje je treba najstrože kaznovati kriminal Itd.
V zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu je treba napraviti ustrezne spremembe v skladu z notranjim razvojem, da bi tudi s tem izboljšali pogoje za širšo in gospodarnejšo izmenjatvo * tujino.
V notranjem prometu je treba okrepiti družbeno kontrolo In razviti sistem državne inšpekcije, da bi odstranili pojave razsipništva in neodgovornosti ter s tem zaščitili Interese potrošnikov in skupnosti. Izboljšanje notranje in zunanje trgovine je eden Izmed važnih činiteljev, ki bo pozitivno vplival tudi na proizvodnjo samo, s tem pa tudi na življenjski standard. V okviru perspektivnih programov je treba predvideti izboljšanje gmotnih pogojev, tehnične opreme notranje in zunanje trgovine, gostinstva !a turizma
Naš gospodarski in družben! sistem je izpričal svoje prednosti Sedanje težave so logična posledica pospešene industrializacije v razmerah gospodarske zaostalosti in napete razdelitve narodnega dohodka, posledica nedograjenosti sistema in naših subjektivnih pomanjkljivosti. Odstranitev teh težav in slabosti ter skiadnejlši gospodarski razvoj vse to bo omogočilo, da bo naš sistem prišel še močneje do izraza in še bolj izpričal svoje prednosti.
Gospodarska politika, kakor tudi program gospodarske izgradnje v prihodnjem obdobjn sta povezana s sadovi, doseženimi s požrtvovalnostjo in ustvarjanjem delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Njihova socialistična zavest in prepričanje, da grade boljše življenje, sta omogo”"- da smo premagali velika --e težave v izgradnji in preobrazbi našega gospodarstva. Ta visoka zavest je temeljila na jasni spoznavi ciljev, za dosego katerih smo se borili v tem obdobju. Naloga organizacije SZDLJ je zdaj v tem, da
Sergej Kraigher odlikovan z redom Sela I. stopnje
Beograd, 1. dec. Z ukazom predsednika republike je bil odlikovan za posebno vnemo in uspehe na področju gospodarstva, kakor tudi za delo posebnega pomena za družbeni in znanstveni napredek države z redom Dela I. stopnje Sergej Kraigher, direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje.
Mamesto vencev za otroke padlih borcev
Namesto vencev na grob tov. Edvarda Kardelja st. so darovali okrajnemu odboru Zveze borcev NOV Ljubljana za otroke padlih borcev NOV in žrtev fašističnega
„	. v ...	. _ ,	nasilja znesek »6.500 din tovariši
redila v počastitev .’Ugoslov. Aleksander Rankovič, Vida Tom-narodnega praznika teden ju- šič in dr. Franjo Novak, Boris
procesa zs povečanje proizvodnje, s čimer se bodo krepili skladi zadrug in dohodek proizvajalcev. Možnosti za takšno kooperacijo na podlagi obojestranskih interesov zadruge in proizvajalca so v vseh panogah kmetijske dejavnosti široke. Edinole na tej podlagi je možno v širšem obsegu izboljšati proizvodnjo in povečati sredstva ter sklade zadruge kot samostojne socialistične gospodarske organizacije. Tej nalogi mora hiti podrejena in prilagojena naša kreditna in davčna politika, kakor tudi politika regresov, ki bi skupaj morali vzpodbujati k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti. Vsi omenjeni ukrepi skupaj z gmotno pomočjo tistih industrijskih panog, ki preskrbujejo kmetijstvo — to velja zlasti za strojegradnjo, industrijo kmetijskih strojev In orodja in kemično industrijo — bodo prispevali k hitrejšemu povečanju kmetijske proizvodnje in industrijske predelave kmetijskih pridelkov.
Delovne zadruge in kmetijska posestva niso dovolj razvila in zboljšala lastne proizvodnje v primeri s sredstvi, ki jih imajo, in še vedno niso postala vzor in privlačna sila za individualnega kmeta. V delu posameznih socialističnih gospodarstev prihajajo do izraza tako kakor v Industriji pomanjkljivosti v organizaciji proizvodnje, prav tako pa tudi v nezadostni orientaciji za rentabilno investiranje.
Veliki uspehi, doseženi v posameznih zadrugah in kmetijskih posestvih, so izpodbili teorijo o nezadostnih splošnih pogojih za uspešno organizacijo proizvodnje na sodobnem velikem socialističnem posestvu. Izboljšanje deia in povečanje proizvodnje na kmetijskih posestvih, kakor tndi krepitev njihovih družbenih skladov br povečalo zaupanje kmetijskih pridelovalcev v višje družbene oblike proizvodnje v kmetijstvu
Na področja izmenjave in premeta s tujino smo prešli s prejšnjega sistema popolnoma administrativnega vodstva na nove oblike in metode. Le-te so
Jugoslovanska gospodarska delegacija v Romuniji
Beograd, 1. dec. Jugoslovanska gospodarska delegacija bo odpotovala 3. decembra v Bukarešto zaradi določitve seznama blaga za trgovinsko izmenjavo med Jugoslavijo in Romunijo v prihodnjem letu. Ob tej priliki bodo razpravljali tudi o nekaterih medsebojnih finančnih zadevah.
Nova avtobusna zveza Murska Sobota - Lendava
-Murska Sobota, 1. dec. Danes ie začel obratovati na progi Murska Sobota — Dobrovnik — Lendava nov avtobus podjetja za PTT promet iz Ljubljane, ki bo prevažal pošto, potnike in prtljago Tako je tudi podjetje za PTT promet prispevalo svoj delež k zboljšanju slabih prometnih zvez v Pomurju. Potniki lahko kupijo vozne listke v predprodaji na poštah v Murski roboti in Lendavi. Sedeže za ta avtobus lahko rezervirajo sedem dni naprej.	K. M.
čimbolj vsestransko pojasnijo ljudstvu vzroke sedanjih težav, naše nadaljnje cilje in perspektive gospodarskega razvoja in s tem pomagajo, da bomo laže prebrodili težave in pomanklji-vosti, ki so doslej prišle do izraza v našem delu. Organizacije SZDLJ in ves vodilni kader se morajo lotiti izpolnjevanja sedanjih in bodočih nalog s stališča celote in enotnosti jugoslovanskega gospodarstva Par-tikularistične, lokalistične in šovinistične težnje, podcenjevanje vloge socialističnih sil pri zavestnem usmerjanju gospodarskega gibanja ter pomanjkanje široke kontrole so ovira v boju za dvig proizvajalnih sil države, za nadaljnjo Izgradnjo socialističnih odnosov in izboljšanje družbenega standarda. Pri odstranjevanju takšnih in podob nifc nepravilnih nazorov imajo zlasti odgovorno vlogo člani Zveze komunistov.
Naše družbene organizacije le samoupravni organi, a zlasti še podjetja in ljudski odbori, morajo sestavljati in uresničevati svoje programe in naloge na podlagi splošne smeri gospodarske poUtike. Enotnost nazorov in akcije v boju je eden izmed neogibnih pogojev, da bi načeia gospodarske politike v prihodnjem obdobju uveljavili.
Zahvala
Edvarda Kardslfa
Ker mi ni mogoče, da bi vsakemu osebno izrazil svojo hvaležnost, se po tej poti tople zahvaljujem vsem, ki so mi ob smrti mojega dragega očeta izrazili svcie sožalje.
Edvard Kodelj
Plačevanje delavcev v podjetjih, kjer so ustavljena investicijska dela
—	Osnovan je sekretariat za informacije zveznega izvršnega sveta
—	Ratificirani mednarodni sporazumi — Nova imenovanja
Pod predsedstvom Rodoljuba Colakoviča je bila 28 novembra v Beogradu seja Zveznega izvršnega sveta. Nav tej seji so sprejeli več uredb in odlokov predvsem s področja gospodarstva.
Z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o izdelavi in odobritvi investicijskih programov ter polaganju depozitov za zagotovitev plačila investicijskih del so urejene posledice, ki so nastale, ker nekatere gospodarske organizacije niso do 1. novembra položile depozitov, oz. predložile investicijskih programov, kar so bile dolžne storiti. Z uredbo je nadalje urejena uporaba depozitov v podjetjih, v katerih so s 1. novembrom ustavljena investicijska dela Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je pooblaščen, da izda predpise o plačevanju delavcev v podjetjih, kjer so ustavljena ta dela.
Danke bodo pod temi pogoji lahko dajale kredite tudi zadružne hranilnice.
Z drugim odlokom Zvezni Izvršni svet predvideva odobravanje investicijskih kreditov za reguliranje obveznosti, nastalih z gradnjo zadružnih domov.
Na seji so nadalje potrdili načrt osnovnega zakona o filmu. S tem zakonom se določa, katera podjetja in pod kakšnimi pogoji se lahko ukvarjajo s filmsko proizvodnjo, oziroma s prikazovanjem in delitvijo filmov.
S spremembami in dopolnitvami zakona o univerzah je določeno, da univerzitetni sveti morajo na predlog fakultetnih svetov zadržati v službi profesorje tudi po končanih 70 letih živ-ljenja. Raze tega je določeno, da se univerzitetni predavatelji, ki nimajo doktorata ali habilitacijskega dela, a dlje časa delajo kot univerzitetni predavatelji, sma-
Zvezni izvršni svet je nadalje trajo, kot da izpolnjujejo te po-sprejel odlok o odobritvi kredi- goje.
tov kmetijskim zadrugam za pokritje primanjkljajev in izgub, ki so nastale do 31. decembra leta 19^4. Po tem odloku bo Narodna banka dajala kredite zadrugam po predhodnem mišljenju okrajnega ljudskega odbora in Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Razen tega je potrebno, da se zadružniki predhodno ob-
Razen teh uredb je Zvezni izvršni svet sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o vplačevanju dohodkov proračuna in skladov gospodarskih organizacij. S to uredbo se določajo roki za plačilo prispevkov za družbene sklade. S posebnim odlokom je predpisano, da občinski ljudski odbori določajo in
vežejo na občnem zboru, da bo- sprejemajo prispevke za kadre
do iz rednih deležev pokrili primanjkljaj v roku treh let, da bodo uredili knjigovodstvo in da bodo osebe, ki so —očile izgube in primanjkljaji., tožili za povrnitev škode. Razen Narodne
v gospodarstvu od privatnih obrtnih in privatnih gostinskih podjetij.
Z dvema posebnima odlokoma je urejeno plačevanje uslug za zdravstveno kontrolo rastlin pri
Predlog zakona o pokopališčih
Soja cdrera za zdravstvo in socialno poli iiko
Ljubljana, 1. dec. Na današnji seji je odibor za zdravstvo in socialno politiko republiškega zbora Ljudske skupščine razpravljal o predlogu zakona o pokopališčih in ga z nekaterimi manjšimi pripombami soglasno sprejel
Potrebo po zakonski ureditvi vprašanj v zvezi s poko-pa-
vi načel, na podlagi katerih bo možno izdati potrebne izvršilne predpise po za to pristojnem republiškem upravnem organu.
Po predlogu zakona o pokopališčih upravljajo pokopališča kot komunalne sanitarne naprave občinski ljudski odbori :n to sauni, v krajih kjer so
tišči narekuje okolnost, da re-, krajevni odbori po krajevnem
publiška uredba o pokopališčih ne ustreza več današnjim razmeram. Ker je bil glavni namera dosedanje uredbe predvsem le izvedba načelne določbe splošnega zakona o ljudskih odborih iz leta 1949 o pristojnosti krajevnih ljudskih odborov za upravljanje pokopališč, uredba ni uredila vprašanj o 'istanovitvi, ureditvi in opustitvi pokopališč kot bistvenih elementov pravne ureditve pokopališč. Tako so se v praksi pojavili številni problemi, k! jih uredba ne obsega. Vse bolj in bolj se je zato porajala ootreba po zakonski uveljavit-
odboru, aii pa po pokopališki upravi. Pokopališko upravo, ki jo vodi upravni odbor, ustanovi občinski ljudski odbor kot finančno samostojen zavod.
Na pokopališču se pokopuje-jo mrliči iz okoliša, ki ga določi občinski ljudski odbor. Ce obsega pokopališki okoliš dele dveh ali več občin, določijo pokopališki okoliš sporazumno prizadeti občinski ljudski odbori, ki se tudi s pogodbo zavežejo, kolikšen de! stroškov za ustanovitev in za vzdrževanje pokopališča bo krila posamezna občina.
Novo pokopališče ustanovi
PR0SLÄVILI SMO SAN REPUBLIKE
Teden jugoslovanska glfisfce na Kitajskem
Peking. 1. dec. Kitajska centralna radijska postaja je pri-
goslovanske glasbe, ki se je začel 23. novembra. Prve štiri dni ioga glasbenega tedna so bili programu koncerti jugoslovanskega »Kola«.
Kraigher, dr. Marijan Dermastia. izvršni svet LRS glavni odbor RK Slovenije, uslužbenci kabineta tov Kardelja tn Alojz Novak.
Okrajni odbor Zveze borcev se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje.
V vseh krajih Jugoslavije in v tujini, kjer žive naši državljani, je bti svečano proslavljen 23. november, ki je bil povezan letos tudi z 10. obletni-o proglasitve republike.
Beograd je doživel na predvečer praznika veliko baklado mladine Zvečer pa je bila v Operi svečana akademija. Na praznik sam je bila ob 10. uri slavnostna seja zveznega izvršnega sveta, na kateri je govoril predsednik republike Josip
S b£J£ SKUPŠCINSKfcUA ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO
Ifužtieao apravlfasfe
luilfnrnili in znan^tveniEi zavodov
Ljubljana, 1. dec. Danes dopoldne je bila seja Odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, ki ji je predsedoval ljudski poslanec Josip Vidmar.
. Predmet razprave je bil predlog odloka o vodstvu kuiturno-prosvetnih, umetniških in znanstvenih zavodov.
V začetku je podal član i-vrš-nega sveta LRS Boris Kocjančič obrazložitev v imenu izvršnega sveta. Med drugim je dejal, da je po uveljavljanju splošnega zakona o univerzah in sipiošnega zakona o vodstvu šol ostalo odprto vprašanje razširjenja načel družbenega upravljanja na področju prosvete, znanosti in kulture za razmeroma številne zavode s takšno dejavnostjo. Gre za ustanove za katere ni niti splošnih niti posebnih predpisov (knjižnice, muzeji, arhivi) ali pa so predpisi, ki se zanje uporabljajo, pomanjkljiv’ ali zastareii (Zavod za spomeniško varstvo. znanstveno-raziskovaLni zavodi, gledališče itd.).
S tem odlokom’ bo ustvarjena možnost za uveljavljanje ustavnega načeia družbenega vodstva na teh področjih, ki je že uzakonjeno v Srbiji z zakonom o vodstvu	kul tumo-prosvetnih,
umetniških im znanstvenih zavodov. Slej ko prej pa bo s posebnimi predpisi urejeno to vprašanje za omenjene ustanove tudi v naši republiki. Da p* bi
takoj prešli na družbeno upravljanje tudi na tem področju, bo predložen Ljudski skupščini LRS predlog odloka, kakršnega je svoj čas Ljudska skupšč i že sprejela za umetniške akademije in podjetje »Triglav-film«.
Vodstvo zavoda naj bi po predlogu odloka imela upravni odbor in predstojnik zavoda. V upravnem odboru, čigar mandatna doba naj bi trajala dve ieti ter bi imel 5 do 15 članov, bi bili poleg predstojnika zavoda. ki je član tega organa po svojem položaju tudi člani, ki jih imenuje ustanovitelj zavoda iz vrst kulturnih in prosvetnih delavcev, umetnikov, znanstvenikov in drugih javnih delavcev ter člani, ki jih izvoli osebje zavoda. Naloga upravnega odbora bo skrb za spiošn.1 napredek in razvoj zavoda ter za to, da bo zavod dosega! postavljene naloge. Po predlogu skupščinskega odbora za prosveto in kulturo pa naj bi upravni odbor med drugim obravnaval tudi predloge in pritožbe državljanov glede dela zavoda, s čimer bi bila močno poudarjen« vloga družbenega upravljanja.
Predlog odloka predvideva tudi ustanovitev strokovnih, umetniških ali znanstvenih svetov v posameznih zavodih zaradi posebne narave in pomena kulturno-prosvetne, umetniške in znanstvene delavnosti, če to terja način dela v določeni V uvodih, kl imaj«
večje CiTganizaoijske enote z bolj samostojno dejavnostjo ps bf lahko ustanovili strokovne svete za posamezne organizacijske enote. Strokovni svet bo posvetovalni organ predstojnika zavoda ter ga po predlogu sestavljajo vodje posameznih organizacijskih enort in določeno število strokovni akov izmed osebja zavoda. Med najvažnejšimi nalogami strokovnega sveta bo obravnava in priprava predloga letnega delovnega načrta, razpravljal pa bo tudi o vseh vprašanjih, ki zadevajo strokovno delo zavoda, oziroma organizacijske enote ter bo dajal tudi mnenja o kadrovskih vprašanjih.
Predpisi odloka se bodo primerno uporabljali tudi za zavode univerze in posameznih fakultet, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, umetniških akademij ter za znanstvene, umetniške in kulturno-prosvetne zavode, ki so jih ustanovte gospodarske in družbene organizacije, seveda v skladu s predpisi, ki že veljajo za te zavode.
Odbor za prosveto in kulturo je po razpravi v načelu in v posameznosti soglasno sprejel predlog z nekaterimi popravki in dopolnitvami.
Na eni izmed prihodnjih sej bo odbor razpravljal o poročilih ljudskih poslancev Rudija Jam-hube o stanju tiskarn in Vlada Majhna o reformi šolstva.
B.L.
Broz-Tito. Istega dne dopoldne se je zbralo v prostorih zvezne ljudske skupščine nad tisoč pionirjev iz vseh krajev Jugoslavije, ki so prinesli pozdrave in najboljše želje predsedniku Titu. 29. novembra zvečer je priredil predsednik republike vsakoletni sprejem za državne, politične in kulturne delavce ter za diplomatski zbor.
Ob dnevu republike je prejel predsednik Tito čestitke od poglavarjev vseh držav, s katerimi ima FLRJ diplomatske odnose. Tudi zunanji ministri mnogah držav so poslali svoje čestitke državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču. Predsedniku republike in zveznemu izvršnemu svetu so poslale čestitke tudi številne gospodarske in družbene orga-niraoije in naši izseljenci iz tujine.
Vsa jugoslovanska diplomatska Id konzularna predstavništva v inozemstvu so priredila na Dan republike sprejeme, katerim so prisostvovali številni ’ državniki, politiki, umetniki, novinarji in drugi prijatelji naše domovine.
Ze ves teden pred 29. novembrom so se vrstile po vsej državi proslave, ki so jih priredili delovni kolektivi podjetij ter družbene in politične organizacije v čast 29. novembra. Največ teh svečanosti pa je bilo na sam Dan republike.
Tudi v vseh glavnih mestih ljudskih republik so bile na predvečer svečane akademije z izbranim umetniškim sporedom. V Ljubljani je bila taka proslava v Operi. Poleg drugih so tej svečanosti prisostvovali tudi predsednik ljudske skupščine LRS Miha Marinko, člani izvršnega sveta, ljudski poslanci ter vidni javni in kulturni delavci.
Za Dan republike je izdal predsednik Tito posebne ukaze, s katerimi je odlikoval 6823 državljanov. V Sloveniji je bilo odlikovanih 799 oseb in to: z redom Zasluge za narod II. stopnje 1, z redom Zasluge za narod III. stopnje 6, z medaljo Zasluge za narod 3, z redom dela I. stopnje, 16 z redom Dela II. stopnje 61, z redom dela III. stopnje 321 in z medaljo dala 391 oseb.
občinski ljudski odbor z odločbo. Prostor za novo pokopališče kakor tudi samo pokopališče mora ustrezati gradbenim in sanitarnim tehničnim pogojem, ki jih predpisuje pravilnik. Osnutek zakona določa, da se smejo na pokopališču graditi sami takšni objekti, ki so potrebni za sanitarno-leh-nično službo pokopališča. Nadalje zahteva, da morajo biti pokopališča ograjena, da so na pokopališču ali v neposredni bližini primerni prostori za polaganje mrličev na mrtvaški oder, za obdukcijo ter za shrambo pokopališkega orodja in drugih potrebščin. Odbor za zdravstvo in socialno politiko je v zvezi s tem predlagal, naj bi se več manjšim pokopališčem izjemoma dovolil en sam prostor za obdukcijo.
Predlog zakona nadalje dopušča izjemno pokopavanje tudi izven pokopališča in to potem, ko je bilo izdamo sporazumno dovoljenje pristojnega uprav, organa OLO in sanitarne inšpekcije, če so izpolnjeni potrebni sanitarni pogoji. Predlog zakona nadalje tudi posredno govori o prekopu in prevozu mrličev.
Prostor za grob se oddaja v uporabo proti plačilu za določen čas. Odškodnino za prostor in oprostitve tega plačila predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora.
Po predlogu zakona predpišejo občinski ljudski odbori z odlokom pokopališki red za pokopališča na svojem območju. Z njim se uredijo vprašanja. ki zadevajo vzdrževanje reda. čistoče in miru na pokopališču. dodeljevanje in vzdrževanje grobov, raspolaganje i opuščenimi grobnicami ter zanemarjenimi nagrobniki ter spomeniki, pravice in dolžnosti grobarjev oziroma pokopaliških paznikov in druga podobna vprašanja.
Osnutek zakona tudi določa, da morajo imeti vsa pokopališča, ki nimajo s tem zakonom predpisanih prostorov ali naprav ali ne ustrezajo minimalnim pogojem, ki se predpišejo s pravilnikom. , iste zgrajene oziroma urejene najpozneje tri leta po uveljavitvi tega zakona.	B- Z.
RAZVESELJIVO
Iz podjetja » Meso izdelki« so nam sporočili, da so ponovno znižali cene posameznim mesnim iz-
uvozu, izvozu in notranjem prometu ter za veterinarske usluge: za pregled živine in živinskih proizvodov. Prav tako je svet sprejel uredbo o Zvezni sanitarni inšpekciji ter odlok o volitvah organov samoupravljanja v zavodih za socialno zavarovanje.
Nadalje Je Zvezni izvršni sve| sprejel odlok, s katerim se rok za predložitev potrdil za izplačilo otroškega dodatka na osnovi novih podatkov o imovinskih razmerah podaljšuje do 30. aprila leta 1956, in sicer samo v primeru, kadar nepravočasne pi ložitve ni zakrivil kori? otroškega dodatka.
Zvezni izvršni svet je sprejel odlok o osnovanju ii lovnem območju sekretariat. v informacije Zveznega izvršnega sveta. Osnovna naloga sekretariata je v tem, da skrbi za obveščanje javnosti, tiska in radia o odlokih in dejavnosti Zveznega izvršnega sveta ter drugih državnih organov. Posebna naloga sekretariata je še, da pomaga pri obveščanju tujine in da koordinira to delo.
Na seji so tudi ratificirali vai mednarodnih sporazumov, predvsem gospodarskega značaja. To so: protokol o ekonomskem sodelovanju med Jugoslavijo in Burmo, trije protokoli med Jugoslavijo in Turčijo o izmenjavi blaga, o srednjeročnem aranžmaju o pšenici in bombažu ter dopolnilni protokol k sporazumu o plačevanju. Razen tega -e ratificiran sporazum o odložit»! jugoslovanskih dolgov Veliki Britaniji, trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Bolivijo, trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo in Albanijo, sporazum o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Norveško, sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko o vodnem gospodarstvu, veterinarsko sanitarna konvencija med Jugoslavijo in Bolgarijo, sporazum o zračnem prometu med Jugoslavijo in SSSR. sporazum o rednem zračnem prometu med Jugoslavijo in Egiptom ter konvencija o mednarodnem častnem premetu.
Izvršni svet je sprejel tudi konvencijo o zaščiti kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada.
Med drugim je Izvršni svet tudi imenoval nekatere nove funkcionarje. Novo izvoljeni član Zveznega izvršnega sveta dr. Pavie Gregorič je imenovan za člana odbora za socialno politiko in narodno zdravje ter za člana odbora za prosveto Zveznega izvršnega sveta.
Za sekretarja za informacija v Zveznem izvršnem svetu ja postavljen Jovan Marino-vie, dosedanji vršilec dolžnost: direktorja Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo.
Na predlog sveta Inštituta za primerjalno pravo je koordinacijski odbor Zveznega izvršnega sveta postavil za direktorja T~-štituta za primerjalno v -j0 dr. Borislava Blagojeviča. rednega profesorja pravne fakultete v Beogradu. Razen tega je Izvršni svet tudi izpopolni! Zvezno komisijo -za telesno vzgojo.
MI BILO PRAV
V ponedeljek pred državnim praznikom so delali vsi državni uradi in ustanove, prav tako pa tudi trgovine. Razumljivo je, da je bilo za naše delovne ljudi zelo važno to, da so trgovski lokali obratovali na ta dan in omogočili s tem nakup številnim državljanom, ki so ta dan prejeli svoj zaslužek. Mnogi delovni ljudje pa so tega dne želeli odpotovati iz mesta. Bili pa so neprijetno preseženi, ko se niso mogli poslužiti organizacije »Putnika«, ki nudi mnoge usluge potujočim ljudem, izletnikom in turistom. Naš »Putnik« namreč v ponedeljek ni posloval, kar pa je mnoge prizadelo ter ustvarilo nerazpoloženje med njimi. Pokazalo se je, da je »Putnik« pač taka uslužnostna organizacija, ki jo delovni ljudje, zlasti ob takih dnevih, kot so državni prazniki, komaj lahko pogrešijo.
»Putnik« sicer v ponedeljek ni posloval z dovoljenjem občine Center, vendar pa bi morala tako občina, kot tudi sam delovni kolektiv »Putnika• pomisliti na to, kaj njihova or-
dcikam oziroma mesu povprečno oanizacija predstavlja za mno-
za 20 do 30 dinarjev pri kilogramu. Po novem bodo prodajali sedaj svinjsko meso po 300 dinarjev za kilogram, govedlino pa po 240 dinarjev za kilogram. Cena slanini je zaenkrat ostala nespre-
ge državljane, ki ob navedenih prilikah v veliko večji meri kot običajno potrebujejo njihove pomoči in uslug.
Zato ni bilo prav, da je poslovanje »Putnika« izostalo,
menjena in jo prodajajo po 340 čeprao tudi njegovi člani za-
dinarjev za kilogram.
Kako pravčjo v podjetju »Me-soizdalki«, bi bilo mogoče še nadalje občutno znižairi cene mesnim izdelkom, če podjetja ne bi imela standardnih zalog, nakupljenih po znamo višjih cenah, kot so na trgu sedaj. To zaenkrat še ovira nadaljnje znižanje cen. V kolikor pa bo situacija na trgu glede -ponudbe in cen živine in prašičev še nadalje ugodna, lahko pričakujemo nadaljnjega znižanja cen mesnih izdelkov in mesa, še predino bolo v celoti potrošene zaloge, ki so Me odkupljene po višjih cenah. Upajmo, da se naša pričakovani ja ne bodo izjalovila.
služijo svoj počitek tako, kot drugi državljani.

D SIJ D J E J O 1
SERGEJ VOSNJAK
(glavni tn odgovorni uredna# FRANČEK DRENOVEO (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo)
SUSAN BENKO (ruvanja i VITLAN SEDA Ifcultung STANE LIRAH (Sport)
Za	odgovarja
•ORIS KBMAQ
mcbmbiu im J «LOTOSE POtOOfHJC / Ur. S 1
SPREJEM NOVIH CLUOV 021
(„Žalostna predstava“
NOVICE V SLIKI
Čiys?t3 bo korist?
Odločitev Edgarja Faura, ki je včeraj razpustil francosko narodno skupščino, je naletela na različne odmeve in le •sialo jih je ugodnih. Zanimivo pa je, da skoraj vsi komentatorji priznavajo F auru, da je s tem napravil spretno poetično potezo, ali bolje, da je
•	spravil tisto, kar je trenutno za njega še najbolj koristno.
Mirno lahko trdimo, da je Faurova vlada padala dolge oissece. Enkrat se ji je posre-ičo ostati na oblasti s po-i sočjo KP Francije, drugič s •močjo socialistov, tretjič je ■skupščina izglasovala zaupnico, ker je bila pred vrati ženevska konferenca in Francija ni mogla ostati brez svojega zastopnika — le malo-sat pa se je vlada sredine ! zares naslonila na tiste stran- i :e, ki naj bi predstavljale njeno večino v parlamentu. \ opravičena je torej trditev, | 'a je Faure ostal na 'vladi
•	lupščini navkljub, ne pa za- j radi podpore, ki bi jo moral i .sneti kot predsednik vlade v \
~hovnem telesu jrancoske .publike.
Zadnja nezaupnica je bila torej samo tista bilka, ki je ■šumeli dokončno zlomila hrbet.
tem, da je razpustil skup- i .scino, pa si je Faure pridobil I amo še to prednost, da bo j: vodil vlado, dokler se ne se- j sane nova skupščina, nato pa, ji .do ve, morda dobi spet ve- ; no in bo svojo vlado nada- j j e val?
Nezaupnico so izglasovali v j vest z datumom izrednih vo- j 'zv, ki naj bi bile še ta me-ec. Čeprav je. skupščina že : vrat potrdila Fav.rov pred- i§ log naj bodo izredne volitve || dicembru, je Faure ponov-10 zahteval glasovanje ter ga coverai z zaupnico vladi. -s vračanje datuma je bilo sicer sino, saj marsikatera stran-ni Se pripravljena na volno borbo, ni pa najvažnejše. Dcs:anci se le niso mogli spo- ji c rumati o spremembah v vo- ji nem zakonu. Glede novih coli’n ih zakonov — poleg se-■ .njega je bil še predlog za •o'.live po okrajih, ter volitve sistemu proporcionalnega : edstavništva — v skupščini
•	ploh ni bilo jasnih stališč, ukor jih tudi sicer ni o sploš-ni politiki vlade.
Ko je torej parlament izgla-30vel nezaupnico, je Faure 'j sil zvrniti krivdo na par- | - ent in ga je razpustil. V | h je imel en sam adut { — parlament je dvakrat spre- jj 'el predlog vlade, naj bodo i ce.nbra predčasne volitve. !! Če pa parlament ni sprejel j; •ovega volilnega zakona, tega ji ra, Faure, ni kriv, in bodo :
•	redne volitve pač na osnovi j dosedanjega zakona.
Seveda pa ta odločitev ni j osji tako popularna. Zlasti ra- ; iskalni socialisti, ali še bolj "očno, Mev.dès France je odločitev ostro napadel, češ da s em vprašanje ni rešeno, saj '10do po volitvah prišli v par-c.ment isti ljudje, ki so bili v njem že dosedaj. Volitve po okrajh, za katere se zavzemajo Mendès Francov i radici r.i socialisti, bi bile namreč zanje precej bolj ugodne in M verjetno bil rezultat takš-c s h volitev nekoliko bolj na lev o usmerjena, toda na vsak način bolj enotna narodna skupščina.
Prav zato pa Fauni priznavajo, čeprav neradi, spretnost.
Z razpustom skupščine si ni tamo zagotovil vladanja še za prihodnjih nekaj tednov, ampak tudi preprečil odklon na evo, ki bi ga prav gotovo prinesel vsak drug volilni zakon. Pri volitvah po dosedanjem sistemu pa Faure računa glede na to, da radikalni socialisti niso še pripravljeni, na večji uspeh svoje lastne stmje in s tem okrepitev desne strani skupščinske sredine.
Kako bo s temi računi, se bo bolje videlo kasneje, ko bo znan datum volitev in potek volilne kampanje, dokončno pa, seveda, ko bodo znanl rezultati volitev. Bati se je le, da se bodo ušteli i prvi i drugi, ter da bo po vsem tem hrupu in krčih Francija dobila prav enako skupščino, kot jo je imela doslej, z drugimi besedami da se bo nadalje-vrln politikantska politika, ki j nikomur ne koristi, pač pa j mnogim škoduje, še najbolj pa Franciji sami. A. Furlan |
Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«
New Pork, 1. dec. (kabio-gram). »Naš sedanji položaj priča, da so nas pretentali. Ne drznemo si uporabiti veta za Zunanjo Mongolijo, čeprav bi biio načelno treba to storiti. Mi sploh ne bomo glasovali, t. j. vzdržali se bomo. Toda to n; vse. Zaradi svetovnega nezadovoljstva, ki bi se zgrnilo nad nas, si ne upamo dopustiti, da bi zadeva s »pošiljko« padla. Ker ne želimo odkrito glasovati za Mongolijo, smo prisiljeni na ponižujoče ravnanje, t. j., da delamo za kulisami, da bi prepričali druge države, da kljub naši abstinenci glasujejo za Mongolijo in omogočijo sporazum. Za ljudi, ki neprestano proglašajo svojo privrženost moralnim načelom je to res žalostna predstava.«
S temi vrsticami doslej naj-brezobzirnejše kritike, kakršna doslej še ni bila izrečena, in ki je bila opažena tud; v drugih ameriških stolpcih, očita Walter Lipiman Dullesu in Lodgeu, ker sta samo zaradi tega, ker se n! pravočasno razmišljalo o sprejemu novih članov v OZN, pri-
pravila Ameriko v »položaj«, iz katerega ni dostojnega izhoda.« Zanj je vsa stvar »strašen primer, kako je mogoče izgubiti prijatelje«. . Izrazi ogorčenja znanega komentatorja so morda presilni, toda njegovo opominjanje na delovanje »za kulisami« je gotovo točno. Težave, ki se postavljajo na poti k uspešnemu uresničenju iniciative za sprejem novih osemnajstih članov, prihajajo sedaj od strani Čang Kajškovega predstavnika. On grozi, da bo z vetom onemogočil sprejem Mongolije in s tem tudi razbil vso »pošiljko«, kajti sovjetska delegacija je neprestano ponavljala, da bo pristala samo na sprejem vseh osmih kandidatov ali pa nobenega. Ker se v tem primeru prepletata občutljivost in prestiž, je vsa stvar vse bolj komplicirana, in ker so Rusi že pristali na kandidaturo nekaterih, za njih nezaželenih novincev, na Man-hattanu nihče več ne misli na to, da bi od tega odstopili. Ce je stališče predstavnika Four-moze še en poskus, da bi videli, ali bo druga stran popustila, te-
ZAČETEK PROCESA VIDMU
Trst, 1. dec. V obmejnih pokrajinah se je v teh dneh začela ponovna gonja proti bivšim partizanom. V torek se je začel pred videmskim okrožnim sodiščem proces proti šestim partizanom iz Furlanije, od katerih so bili trije odlikovani za zasluge v odporniškem gibanju. Obtožili so jih. da so 30. aprila 1945 v Pordenonu v Furlaniji likvidirali enajst ‘ pripadnikov fašistične enote »Brigatta nera«. Sorodnike likvidiranih fašistov je kot advokat na razpravi zastopal bivši pravosodni minister republike Salò Pietro Piventi. Razprava se bo nadaljevala 5. decembra.
V Trstu, kjer so še vedno v zaporu škedenjski protifašisti, se je moral zagovarjati pred sodiščem bivši partizan J. Sancin iz Doline, češ, da je pred dvanajstimi leti aretiral nekega fašista. Tudi ta razprava se bo nadaljevala 9. decembra.
Poslanca za videmsko pokrajino Mario Pettoli in Gino Beltrame sta vložila v Rimu parlamentarno interpelacijo na predsednika ministrskega sveta in pravosodnega ministra, v kateri sprašujeta, kaj namerava ukreniti vlada, da se zavre proti-partizanska gonja v Furlaniji, ki je v nasprotjm z Italijansko ustavo.
Sodeč po pisanju tukajšnjega tiska se priprave za proces prot: 50 partizanom briško-beneškega odreda nadaljujejo ter bo proces po vsej verjetnosti v mestu izven videmske pokrajine. Vse to kaže, da se italijanske oblasti ne nameravajo odreči temu procesu, četudi je v nasprotju z do-
ločbami mirovne pogodbe in duhom londonskega sporazuma. Poleg tega se je tudi že dosedaj pokazalo, da izkoriščajo take procese protidemokratični elementi za protijugoslovansko gonjo, da bi tako zavrll splošen proces normalizacije in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Zaenkrat tudi ni opaziti znakov, da bi se italijanske odgovorne oblasti zavzele za to, da bi do procesa ne prišlo, kar bi bilo ne samo v korist italijanskega naroda, temveč tudi v korist razvoja dobrih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. S. L.
daj je to nepotrebno. Po splošnem mnenju trdovratnost Čang Kajškovega predstavnika ni diplomatska igra, če pa do neke mere je, tedaj je Kitajec v svoji vlogi tako pretiraval, da je postal neprijeten.
Naj bo kakor koli — ameriška delegacija, ki je spoznala, kako popularna je zamisel o razširitvi OŽN, je pretekli teden sporočila, da se ne bo borila proti sprejemu Mongolije, sedaj pa se je znašla pred novimi težavami — kako prepričati predstavnike Formoze. Da to ni lahko, dokazujejo vsa osebna priporočila Eisenhowerja Čang Kajšku, priporočila, ki jih nihče ne potrjuje, toda tudi nihče ne demantira. V OZN nihče ne dyomi. da so bila vsa ta priporočila poslana. Govori se celo, da je na prvo priporočilo generalisimus odgovoril negativno, na drugo pa sploh ni odgovoril. Za ameriško prizadevanje spametovati vlado Formoze, so v tem primeru močni razlogi. Doslej je ameriška delegacija uspela prihraniti v OZN mesto za predstavnika Čang Ka.iška, toda če bo njegova nepremišljenost preprečila uspeh morda najbolj zaželenega ciilja svetovne organizacije, potem Amerika čuti, da , bi bil obstoj Čang Kajškove Kitajske v OZN močno otežkočen, če že ne onemogočen. Poleg tega bi del nezadovoljstva nad predstavnikom Formoze padel tudi na Ameriko, kjer svet živi v prepričanju, da ona lahko vpliva na Čang Kajška. Izkušnje Amerike s Sing Man Rijem kažejo, da to ni tako enostavno.
Kljub vsemu temu je optimizem. da bo konec tega zasedanja OZN združen s ar>reiemom novih članov, na Manhjftanu še vedno močen
Miroslav Radoičič
Pred kratkim so odprli , st .«ko linijo med Moskvo in Beogradom. S prvim letalom iz Moskve je prispel general Belecki. pomočnik načelnika glavne uprave civilnega letalstva Sovjetske zveze. Na zemunskem letališču so ga pozdravili Dragoje Djurič, sovjetski veleposlanik FirjubLn ln drugi. — Na sliki: prihod sovjetskega letala na zemunsko letališče
Labnrlstl poskusom z
proti
bombo
&*!ieg zahteva konec poskusov z nuklearnim orožjem
London, 1. dec. (Tanjug). Skupina 16 laburističnih poslancev je predložila v Spodnjem domu predlog resolucije, v kateri zahteva ustavitev eksplozij vodikovih in atomskih oornb. V resoluciji opozarjajo na to, kolikšno nevarnost pomenijo take eksplozije za življenje na zemlji. Britanska vlada naj ustavi vse poskuse z nuklearnim orožjem in zahteva od viad Sovjetske zveze in ZDA, da bosta tudi leti prenehali z nadaljnjimi poskusi. Vodja laburistične stranke Clerrmt Attlee je v izjavi, ki jo je objavil včerajšnji »Daily Herald«, zahteval, naj vlada takoj
Grška vlada demantira
Po zatrdilu grškega zunanjega ministra Greifa ne bo odpoklicala svojega veleposlanika iz Carigradu in tudi ne izstopila iz liiantsksga
pakia
Atene, 1. dec. (Tanjug.) Grški minister za zunanje zadeve je sinoči kategorično zanikal, da bi vlada pripravljala odpoklic veleposlanika iz Ankare in izstop Grčije iz Atlantskega pakta za primer, da Turčija ne bi zadovoljivo rešila vprašanje odškodnine za škodo, povzročeno med proti-grškimi demonstracijami meseca septembra v Carigradu in Smirni ter dala zadostnih
MANILA, 1. dec. (AFP). V silnem uraga.au, ki divja nad osrednjimi ln južnimi kraji Filipinov e v trrh dneh izgubilo življenje 128 ljudi, veliko pa jih pogrešajo.
poroštev za varstvo pravic grške manjšine.
Te vesti je priobčil včeraj popoldne v svoji drugi izdaji vladni časopis »Etnos«. Ko je poročal o bivanju predsednika Karamanlisa v Petrasu na Peloponezu, je časopis navedel besede predsednika o ukrepih, ki jih je storila grška vlada v Ankari, da bi pospešila ureditev odškodninske zahteve. Takoj za tem je časopis objavil vest »iz pooblaščenih virov« o pripravah za odpoklic veleposlanika iz Anicare in izstop iz Atlantskega pakta.
V Atenah pripisujejo porav-
navi odškodnine velik pomen in pravijo, da so od ureditve tega vprašanja skoraj izključno odvisne nadaljnje zveze med obema državama. Kakor povedo v dobro poučenih krogih, je grška vlada, ko jt v Ankari napravila korake za poravnavo odškodnine, določila mesec marec kot skrajni rok za rešitev tega vprašanja.
sprejme na znanje sovjetsko obljubo, da bo ZSSR ustavila poskuse z vodikovo bombo, če
Delegacije in obiski
Beograd. — Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel na protokolarni obisk novo imenovanega veleposlanika republike Francije g. Jeana Bae-lena.
Na protokolarni obisk Je sprejel tudi novo imenovanega veleposlanika Mehike g. Federica Atnaoga Rodrigueza ter novo Imenovanega pakistanskega poslanika g. dir. A. M. Malika.
Državni sekretar za narodno obrambo Ivan Gošnjak je danes dopoldne sprejel brigadnega generala Johna V/atersa, novega šefa ameriške misije za vojaško pomoč Jugoslaviji.
Pri sprejemu sta bila navzoča tudi dosedanji šef misije general Peter 'Hains in generalni major Franc Poglajen.
Brigadnega generala Johna Wa-tersa je sprejel tudi načelnik generalnega štalba JLA generalni polkovnik Ljubo Vučkovič.
bodo enako storile tudi ZDA ia Velika Britanija.
Ko je Clemnt Attlee v Spodnjem domu vprašal, če je Velika Britanija pripravljena prevzeti pobudo za razgovore o prepovedi numMeamih poskusov z zastopniki Sovjetske zveze in ZDA, je predsednik vlade Anthony Eden odgovoril, da je Velika Britanija pripravljena proučiti sovjetski predlog, da pa s» da to vprašanje po njegovi sodbi rešiti samo s splošnim sporazumom o razorožitvi.
Vodja levega krila laburistične stranke Aneurin Be v an piše v časopisu »Tribune«, da mora Velika Britanija sprejeti sovjetski predlog o ustavitvi poskusov z vodikovo bombo. Sovjetska zveza je z nedavno eksplozijo vodikove bombe opozorila zahodne sile, da jih je dohitela v nuklearnem orožju, piše Be-van in pravi, da je sedaj edinstvena priložnost za ustavitev poskusov. Če bo to novo upanje propadlo, bo padla na tiste, ki bodo za to odgovorni, težka krivda.
VON BRENTANO 0 ZDRUŽITVI NEMČUE
Bonn, 1. dec. (AFP.) Davi se je v Bundestagu začela debata o zunanji politiki Zah.
IZMENJAVA NOT
Ameriška pomoč tujini
Zunanji minister ZM zavrača zahtevo po zvišanju gospodarske pomoči državam Bližnjega vzhoda in Azije
Washington, 30. nov. (Tanjug). Ameriški minister za zunanje zadeve John Faster Dulles in vodja uprave za sodelovanje s tujino Hollister sta sinoči zavrnila zahtevo mnogih politikov, javnih delavcev in časopisov, naj bi ZDA povečale gospodarsko pomoč tujini. Dejala sta, da vlada nima namena spremeniti sedanjih načrtov za gospodarsko in tehnično pomoč državam Bližnjega vzhoda in Azije. Združene države Amerike imajo v omenjenih področjih pobudo v rokah In je načrt
ameriške pomoči tem državam neprimerno pomembnejši kot pa nejasne obljube Sovjetske zveze.
Sklep ameriške vlade razlagajo kot zmago tistega krila, ki se v predvolilni borbi zavzema za uravnovešanje proračuna. Poučeni pa sodijo, da zagovorniki večje ameriške pomoči državam Bližnjega vzhoda in Azije s tem niso umolknili, saj so med njimi vplivni Eisenhower-jev pomočnik Stassen in več velikih časopisov, ki zahtevajo, da se ameriška zunanja politi-
KITAJSKI NOVINARJI V MAKEDONIJI
R.IM, 1. de«. (AFP). Profesorji srednjih Sol v Italiji so danes začeli tridnevno stavko. Odklonili so predlog novih plač, ki ga Je Izdelalo italijansko prosvetno ministrstvo.
2 EN EVA, 1. dec. (AFP). Osem-
tnd vajs eta sej a a*m eri ško-ki ta j skih rastopniikov v 2enevl se je končala Canes ob 11.30. Po seji ni bilo izdano nikako sporočilo. Prihodnja seja bo 8 decembra dopoldne.
CHICAGO, 1. dec. (AP). — V prvih desetih mesecih leta 1555 je v prometnih nesrečah umrlo 31.080 Američanov, kar Je za 7•/• več ta* T leto 19H
Skoplje, 1. dec. (Tanjug). Danes je prispela v Skoplje delegacija kitajskih novinarjev, ki se kot gost Zveze novinarjev Jugoslavije mudi v naši državi. Novinarji so obiskali nekatera industrijska podjetja in si ogledali zgodovinske zanimivosti mesta. Opoldne jih je sprejel Vasil Djorgov, predsednik ljudskega odbora za okraj Skoplje
Med tridnevnim bivanjem bojo kitajski novinarji v Makedoniji obiskali Titov Veles, Bi-tolj in Ohrid ter si ogledali gradbišče mavrovskega hidro-kombinata ter neko kmetijsko zadrugo, raizvoj gospodarskih zvez med državama in ugotovili, da so dane precejšnje možnosti za razširitev gospodarske zamenjave. Delegaciji sta se dogovorili, da bosta še naprej iskali novih oblik za medseboj-
Bulgonin in Hruššev v Burmi
Rangun, 1. dec. (Reuter.) Sovjetski predsednik Nikolaj Bulganin in sekretar komunistične partije ZSSR Nikita Hruščev sta danes z letalom prispela v Rangun na sedemdnevni uradni obisk.
no gospodarsko sodelovanje v korist gospodarskemu razvoju njunih držav im za utrditev prijateljskih zvez med narodi Jugoslavije in Kitajske. Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije Osman Karabegovič je odpotoval v Jugoslavijo.
ka prilagodi novemu položaju in namesto vojaške pomoč; zviša raje gospodarsko pomoč tujini. V zadnjih tridesetih letih so dale ZDA za pomoč tujini lOl milijardo dolarjev. Od tega je odpadlo samo 25% na gospodarsko in tehnično pomoč, vse drugo pa na vojaško pomoč v obliki prodaje ameriških vojaških potrebščin. V zadnjih desetih letih so znašali ti izdatki 51 milijard dolarjev, od česar je odpadlo na vojaško pomoč 60%, drugo pa na gospodarsko in tehnično pomoč, ki je bila, kot v primeru Formoze, Koreje im Južnega Vietnama, uporabljena za ozdravljenje gospodarstva im večanje vojaške zmogljivosti. Sodijo, da pomoč državam Bližnjega vzhoda in Azije ni odstavljena z dnevnega reda in da utegnejo koraki Sovjetske zveze na Srednjem vzhodu privesti do spremembe sedanjega stališča ameriške vlade
Beograd, 1. dec. (Tanjug.) Pred nekaj dnevi so v državnem sekretariatu za zunanje zadeve izmenjali note med Jugoslavija in Italijo v zvezi z uvedbo koridorja za letalski promet med Rimom in Beogradom. Note sta izmenjala državni svetnik za zunanje zadeve Milan Bartoš in italijanski veleposlanik v Beogradu g. Guidotti.
Mešana jugoslovansko-itali-janska komisija je meseca avgusta letos določila koridor za jugoslovanska ozir. italijanska potniška letala na omenjeni progi. Sporazum o tem je sestavni del protokola, podpisanega konec meseca marca letos v Rimu, s katerim je ob-
novljen prejšnji začasni sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Italijo.
Letalska proga Beograd — Rim bo verjetno odprta prve mesece prihodnjega leta.
Upanje v mir na Srednjem vzhodu
Washington, 1. dec. (AFP.) Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil včeraj, da so ZDA prepričane, da je z obojestransko dobro voljo mogoče najti rešitev za spor med Izraelom in arabskimi državami. Dodal je, da je mir na Srednjem vzhodu mogoč.
FÄÜ3E SS JE ODLOČIL
Razpust skupščine
Pariz, 1. dec. (Tanjug) Francoska vlada je sinoči po triur-in debati sklenila razpustiti parlament ter določila, da bodo nove parlamentarne volitve v vsej Franciji 8. januarja, in sicer po starem volilnem zakonu. Sklep francoske vlade je prvi neposredni rezultat mrzlične borbe med francoskimi političnimi strankami v zadryih dveh dneh, odkar je vlada Edgarja Faura dobila nezaupnico. Ker pa je bila nezaupnica sprejeta
iTMluji vzhod jo vendar NAS kmeti
{Karikatura: Vicky v »Daily Mirror Ju«)
z ustavno večino in ker je v manj kot 18 mesecih padla že druga francoska vlada, je francoski premier izkoristil ustavno pravico, odklonil ostavko in zahteval od predsednika republike. da razpusti skupščino. Faurova vlada bo torej ostala, da bo opravljala tekoče zadeve in izvedla volitve.
Danes je odstopilo pet francoskih ministrov, ki so se sinoči izjavili proti razpustu skupščine. To so ministri Jean Berthon, Maurice Bourges-Maunooiry. Andé Morice, Henry Laforest in Gilbert Jules.
Uspešno zaključeni gospodarski razgovori
Kairo, 1. dec. (Tanjug). V Kairu so se končali gospodarski razgovori med delegacijama Jugoslavije in Egipta. V uradnem sporočilu je rečeno, da sta delegaciji pregledali dosedanji razvoj gospodarskih zvez med državama in ugotovili, da so dame precejšnje možnosti za razširitev gospodarske zamenjave. Delegaciji sta se dogovorili, da bosta še naprej iskali novih oblik za medsebojno gospodarsko sodelovanje v korist gospodarskemu razvoju njunih držav in za utrditev prijateljskih zvez med narodi Jugoslavije in Egipta.
Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije Osman Karabegovič je davi odpotoval v Jugoslavijo,
Nemčije. Minister za zunanja zadeve Heinrich von Brentano je prebral vladno deklaracijo, v kateri je rečeno, da vlada ne bi niti za trenutek omahovala začeti neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo o združitvi Nemčije, če bi menila, da koristi zahodnih sil in njene lastne koristi niso istovetne. Zahodna Nemčija niti združena Nemčija se nikoli ne bo pogajala s Sovjetsko zvezo za hrbtom zahodnih sil.
Brentano je nato govoril o bistvu pakta za evropsko varnost in nemško združitev, predloženega na ženevski konferenci. Dejal je, da je Zahodna Nemčija za to, da na njenem ozemlju ostanejo čete organizacije severnoatlantskega pakta, in zavrnil vsako možnost nevtralnosti ali demilitarizacije bodoče združene Nemčije. Odklonil je tudi predlog o ustanovitvi vsenem-škega sveta, sestavljenega ia zastopnikov Zahodne in Vzhodne Nemčije, in' zahteval združitev s svobodnimi volitvami. Zavrnil je tudi vse predloge Molotova o Nemčiji po ženevski konferenci.
Zanimanje ameriške vlade za egiptovske projekte
Washington, 1. dec. (AFP). —3 Egiptovski minister financ Abdel Moheim e! KasuDi je izjavil, da potekajo razgovori z zastopnik, mednarodne banke za obnovo in razvoj glede posojila za zgraditev Asuanskega jeza zelo ugodno. Tudi ameriška vlada se zelo zanima za egiptovske načrte v zvezi z graditvijo tega jeza. Po mnenju egiptovskega ministra za financ« bodo tra j aia pogajanja za posojilo 2OO milijonov dolarjev š« kak teden.
Kasuni je dal to Izjavo po sestanku, ki ga je imel s pomočnikom ameriškega ministra sa zunanje zadeve za vprašanja Srednjega vzhoda^ Georgeem Alienom.
KARAČI, 1. dei. (Renter). Pakistanska vlada Je sporočila, da ho predsednik vlade Mohamed Ali na povabilo kitajske vlade v začetku februarja uradno obiskal Kitajsko.
NIKOZIJA, I. dec. (AFP). Ct-perski nadškof Makarios Je dejal spričo obsednega stadija, ki ga J« odredil britanski guverner John Harding, da hoče Velika Britanija na Cipru uvesti totalitarni režim, ki mora propasti. Pripomnil je, da so na Cipra odpravljena vse svoboščine in da ne spoštujejo niti poglavitnih človeški* jrartc.
Bevizija grated đevolfenf
^ K UlTliEUl «AUII.BPI J
Druga knjiga revije „GEOLOGIJA“
GEOLOGIJA — RAZPRAVE IN POROČILA. 2. knjiga. Izdal Geološki zavod v Ljubljani. Založila Državna založba Slovenije. Urednik Kolenko. Tiskala tiskarna »Ljudske pravice« v 1000 izvodih.
Knjiga obsega 18 člankov na 29 skic. kart in drugih slik med tekstom ter 43 slik in 6 barvanih kart v prilogi, kar že na prvi pogled kaže prizadevanje avtorjev in uredništva, da bodi vsaka razprava čim bolj nazorna in dokumentirana. Uporabno znanstvena smer, ki jo je nakazal že 1. zvezek revije, prihaja do izraza tudi v tej knjigi. K temu so pripomogla raziskovanja na številnih rudarskih in gradbenih objektih v zadnjih letih, ki so nudila geologom vpogled tudi v globino zemeljske skorje in s tem možnost eksaktnejše obdelave geoloških problemov Da bi mogli biti posamezni članki v celoti objavljeni v enem zvezku, se je uredništvo odločile za knjižno ebliko revije. ki izide vsako leto le enkrat.
Iz podrobne vsebine navajamo: Poročilo direktorja Geološkega zavoda v Ljubljani ing. D Jelenca o raziskovanjih v letu 1953. Iz poročila je razvidno, da je delo zavoda usmerjeno v tri glavne smeri, ki so jih narekovale potrebe našega gospodarstva; oddelek za regionalno geologijo izdeluje geološko karto Slovenije, eddrl^v za ekonomsko geologijo opravlja s skupino za vrtanje in rudarsk? dela raziskovanja v zvezi z mineralnimi surovinami, in oddelek za inženirsko geologijo s svojo sku pino za vrtanje raziskuje predvsem geološke pogoje za gradnio hidroelektram na Soči in njenih pritokih ter na Dravi poleg drugih manjših nalog.
M. Pleničar v članku Obmurska naftna nahajališča objavlja vse geološke podatke o naftonosnih ozemljih v Slovenskih goricah. Medjimurju in Prekmurju, kolikor jih je zbral do leta 1953.
Akademik dr. i. Rakovec je obdelal zanimivo najdbo mastodontovega zoba v Centibskih goricah pri Lendavi.
Prof. dr. ing. J. Duhovnik poroča o molibdenitu iz rudišča Mežica. ki so ga prej delno po pomoti označevali za jordizit.
Ing. M. Kamrla je obdelal geološke pogoje za nastopanje premoga vzhodno od Laškega. Članku je priložena barvana karta ozemlja vzhodno od Laškega.
Prof. dr. Barič iz Zagreba poroča o mineraloških preiskavah kamenin iz Moslavačke gore.
Docent dunajske univerze dr. A. Papp je prispeval članek o fora-miniferah. ki jih je našel v rovu skozi severno krilo v rudn-ku Zagorje docent D. Kuščer.
Ing. B. Berce je obdelal magmatske kamenine v ožji okolici rudnika Sv. Ana nad Tržičem.
C.	Germovšek je tedelal barvano pregledno geološko karto Pohorja in v tolmaču podrobno opisal vse kamenine, ki nastopajo na Pohorju. Karta Pohorja bo dobrodo-la vsem. kj se s kakršnegakoli vidika zanimajo za Pohorje in tudi našim šolam. Uredništvo je v soomin zvestemu sodelavcu revije, ki žal ni dočakal izida knjige ker se je
pri delu smrtno ponesrečil, objavilo tudi njegovo zadnjo fotografijo.
Ing. F. Miklič je v marcu in Juliju 1954 izmeril magnetno dekli-naciJo Ljubjane D = —1*37,6'. kor se razlikuje za —10,4’ od dosedanje vrednosti.
A. Grimš čar poroča o nahajališčih montmorillonitne gline na Dolenjskem.
Poles navedenega vsebuje knjiga še krajše sestavke A. Ramovša, več poročil raznih avtorjev ter končno zanimivo poročilo o študijskem potovanju v Maroko, v katerem je ing. M. Dolenc obdelal manganova rudišča v Maroku, ki je v svetovni proizvodnji manga-
nove rude na petem mestu.
Nekatere podobne revije številčno majhnih narodov so tiskane le v tujih svetovnih jezik:h. Uredništvo »Geologije« le-lgh ni moglo posnemati, ker hoče s tiskano slovensko geološko besedo tudi pripomoči k razvoju slovenskega jezika. v katerem ie bilo na poiju geclcških ved bolj malo pisanega. To dokazujejo že citati znanstvene geološke literature, med katero odločno prevladujejo tuji jetiki, le po osvoboditvi se obrača stvar v tem pogledu na bolje.
Zaradi medsebojne zamenjave z inozemskimi revijami so Člankom dodani precej obširni povzetki v tujih svetovnih jezikih. Natančnost pri izb?ri vsebine ter skrb za I e po opremo je reviji utrla pot. :z naše ožje domovine. Geološki zavod je preko nje vzpostavil zamenjavo s 2V ustanovami. 23 domačimi in 303 inozemskimi.
Premiera v Mariboru.
(Kristina Brenkova: NcrjispLi reža)
Po dolgem času se je vodstvo mariborske gledališke hiše spomnilo n? naše najmlajše. Tokrat só s' lahko ogledali pravljično igro Kristine Brenkove »Najiepša roža« v režij: novega režiserja mariborskega gledališča Mirana Herzoga. To delo je bilo uprizorjeno kot tretja premiera v novi sezoni. Doslej smo videli Goetzovo »Hišo v Montevideu« in Camuscvo »Obsedno stanje«.
Pričujoča mladinska igra zajema snov iz eksotike korejskega pravljičnega sveta. Skozi tančico neznanega in izmoljenega se kažejo podobe realnosti, ki vabijo k sodoživljanju, ker so tudi otroku razumljive Etični problem — borba dobrega Z' zlim — raste na temeljih pisane fabulistike: lepa revna deklica Cinj Len se žrtvuje, samo da bi njen slepi oče, star ribič, spregledal. Za svojo veliko žrtev pa je bogato poplačana.
Zgodba je pisana z vidnim poznavanjem odrskih zahtev in že zato je vzdušje, ki ga igra ustvarja, polno neposrednosti in sugestivnosti. Pri tem so ji v veliko pomoč poleg scenske glasbe Marjana Vodopivca tudi izbrani baletni vložki. Dialog: so lepi in odeti v rahlo pravljično patino. Žal pa je pri večini igralcev bilo opaziti premajhno skrb za čistost jezika, kar je včasih vplivalo neprijet-
Novinarski koncert
no in se je slišalo omalovažujoče.
Inseenatcr Tošo Primožič se
je potrudil in po večini svoje delo stiliziral. To sicer zahteva od mlajišh gledalcev malo več domišljije, obenem pa je taka scenska rešitev bolj sprejemiji-va za starejše. V igri sodeluje skoraj ves dramski ansambel: Bedenkova, Samec, Blaževa, Haberl, Hočevar, Brunčke, Lavrač, Dobo viškova, Brunčkom, Tovornik, Mevija, Terpin, Plevel, Zemijič in Hanžič.
Na premierski predstavi je bilo gledališče polno šolarjev, ki so se marsikdaj tako vživel'. v dogajanje na odru, da so včasih tudi sodelovali. Gb Mariborskem Tednu kulture ..* presvete je bila Najiepša resa lep poklon SNG našim najmlajšim.	S. Jug
fu#
Petsr Psu
Lsney z s Sne-
I-likar si je Wall Disney Mickey-mää&o in še bolj guijčieo csvoja Hunsko publ;; u vsega svota, je r.i nikoli več razočaral. Vsak njegov film, pa č. -tud; ga je krbi :;. včasih ocenila ko*: nazadovanje, je veuriarie pomenil srečanje s humorjem, rr .-dosijo in »ealizmom Cadevi , domala neizčrpna far rzlja, v *; . smisel z* na-tcie drobne deta;!«, ki tako zelo ui,.*f a ..•> :: filme, in ne na zadnjem rr.e . : gicboko razumevanje otroka in njegovega dojemanja resnica :i m izmišljenih stvar:, osel» m z::.-J živali, so odlike sieht ranga njegovega filma in tua; «revij e risanke Peter Pan, k: jo pe i'.oi-geiu p-ičakGvan.u gleda , o na naših filmskih platnih v distribuciji Lovčen fiìn a iz črne gore
Izvršni svet Lj-udske skupćči-ne LRS je na svoji zadnji seji dne 25. novembra 1955 razpravljal med drugim tudi o reviziji gradbenih dovoljenj ter naročil državnemu sekretarju za gospodarstvo, da pripravi vse potrebno za revizijo gradbenih dovoljenj, ki so jih izdale okrajne ali občinske komisije na joodlagi 9. člena uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene. Razpravo o tam vprašanju je pokrenil Svet za urbanizem LRS zaradi tega, ker se določila te uredbe ne izvajajo.
Z naglo industrializacijo ter s tem zvezanim spreminjanjem strukture prebivalstva se je tudi v Sloveniji pojavilo nad vse pereče vprašanje, ki ga poprej več ali manj nismo poznali, ki pa predstavlja eno od izredno perečih vprašanj industrijsko razvitih dežei zapadne Evrope, namreč problem neprestano rastoče drobne privatne gradnje, manjših stanovanjskih hiš. To vprašanje ni interesantno samo z ožjega gradbenega stališča pa tudi s stališča urbanistične službe, če jo pojmujemo samo v ožjem smislu (kar pa ta služba seveda ni, ampak ima mnogo širši značaj), temveč je povezano z najširšo narodno gospodarsko problematiko. Ta drobna privatna gradnja spreminja naša naselja v brezkončna predmestja. ogroža javni promet, dostikrat že v naprej onemogoča trase novoprojekdranih komunikacij, zmanjšuje naše kmetijske površine, jemlje pokrajini njen naravni izgled in lepoto itd.
Naša rastoča industrija je pritegnila v mesta izredno veliko število delavstva s podeželja. Obstoječi stanovanjski fond kljub gradnjam s strani ljudskih odborov in samih podjetij še zdaleč ni mogel sprejeti vsega dotoka nove delovne sile. Zato se je smatralo za umestno, da bi izkoristili obstoječe možnosti za hitrejše gradnje in uspešnejše reševanje stanovanjskega vprašanja, s tem da se izkoristi tudi osebna zainteresiranost in materialna sredstva samih interesentov za stanovanja. Velik del stanovanjskih prosilcev je bil s podeželja; pripravljen je dati za zidavo svojo delovno silo in sposobnost ter osebni interes za organizacijo in potek gradnje, predvsem pa znatna materialna sredstva, zlasti les. Tako b: se izkoristile znatne materialne rezerve, ki so bile do tedaj v celoti neizkoriščene. Ta misel je v bistvu dala podlago za izdajo zvezne uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ 23-233 51). Na podlagi te uredbe dobijo tisti delavci in uslužbenci, ki sami zidajo stanovanjske hiše za svoje potrebe, brezplačno na razpolago zemljišče iz splošnega ljudskega premoženja, potreben kredit z znatnim olajšavami, oproščeni so plačila taks itd. Pogoj je le, da sam' prispevajo k gradnji določen del stroškov iz lastnih sredstev
Do sem je stvar popolnoma v redu. Toda stanovanjski problem ima še drugo stran, ki pa je ostala nerešena.
Predvsem rešitev stanovanjskega vprašanja ni samo v zgraditvi določenih stanovanjskih površin. Gre tudi za rentabilnost zidanja im to ne samo s stališča posameznega investitorja, ampak s splošno družbenega stališča. Ce primerjamo rezultate. ki jih je dala gradnja privatnih stanovanjskih hiš s tega širšega družbenega vidika, postane slika precej drugačna.
Sirjenje naših naselij v nepretrgana predmestja je postavilo v ospredje zlasti komunalna vprašanja. S postavitvijo stanovanjske hiše se za privatnika v glavnem konča problem njegove gradnje. To pa zato, ker ostale probleme rešuje skupnost. Novo naselje ali razširitev obstoječih zahteva nova komunalna dela. Treba je raztegniti cestno omrežje, kanalizacijo, vodovod, električno in telefonsko omrežje, javna prometna sredstva, prosvetne ustanove, usiužnostna podjetja itd. Vse to je včasih dražje kot pa samo postavitev hiš, zlasti če je tako novo naselje sorazmerno oddaljeno od starega naselja. Tako postaja rentabilitetni račun za družbo včasih popolnoma negativen. Ce družba daje za to sredstva, je popolnoma naravno, da lahko pri tem postavlja tudi svoje pogoje in zahteve.
Drugo vprašanje je vprašanje gospodarjenja z obstoječo kulturno površino, zlasti kmetijsko. Doslej se je .o tem vodilo prav malo računa. Ker je ta površina po naravnih pogojih nujno omejena, morala pa bo v bodoče služiti vedno večjim potrebam, je popolnoma razumljivo, da je o tem treba voditi najstrožji gospodarski račun. Zemlja je sama na sebi naravno bogastvo, ne samo rudnine v njeni notranjosti. Ce o teh vodimo točen račun in skušamo z njim čim bolj skrbno gospodariti, je logično, da moramo skrbno gospodariti tud: z zero?* iško površno ke- ’-----■ —v
ta daje potrebne prehranbene osnove. Te je gotovo in».;-o>ij splošen interes in družb; ne more biti vseeno, ali se' z obstoječo kulturno površino razmetava. Prav gradnja malih enodružinskih hiš je eden od načinov, da se najbolj negospodarsko troši plodna površina, deloma s samo zazidavo, na drugi strani pa zato, ker s svojo lego take hiše pogosto onemogočajo moderno mehanizirano kmetijstvo. Rentabilitetni račun take privatne stanovanjske gradnje se nam tudi s te strani pokaže v precej dvomljivi vrednosti. Zato se tudi že pripravlja osnutek zakona o zaščiti kmetijskih površin.
Nadaljnji moment, ki igra nemajhno vlogo, je vprašanje sistema naših komunikacij. Zaradi teženj, da si vsakdo postavi svojo hišico najbližje obstoječi cesti, prihajamo v stanje, da so naše najbolj prometne ceste na obeh straneh obsute z drobnimi stanovanjskimi hišicami, ki varen moderen promet skoraj onemogočajo. Z velikanskimi stroški gradi družba ceste, k:
j-nzv»"^ ‘t
modernega prometa potekati izven obstoječih naselij, zlasti velike tranzitne ceste. Kaj nam to pomaga, če pa je taka cesta v najkrajšem času po dograditvi vsa obzidana in se velike transverzale spreminjajo v kanale z neštetimi priključki. Varnost, ki jo zahteva moderen promet, je izgubljena, da ne govorimo o turistični vrednosti takih cest, ki dajejo vtis, kot da se voziš po predmestju.
2e samo ti momenti so taki. da je treba, če ne drugega.
vsaj iako privatno gradnjo je, regulirati, da se ne bo mogia anarhično sum orc-z ozira na vse narodno gospodarske interese. V namenu, da regulira to vprašanje vsaj do neke mere, je Izvršni svet LRS leta 1953 izdal uredbo o uporabi zemljišč za gradbene namene. (Uradni list LRS 44-143 53), Ta uredba določa, da ljudski odbori okrajev, mest in mestnih občin s posebnim; pravicami določijo s svojimi odloki, katera zemljišča se smejo uporabiti za splošne gradbene namene, katera zemljišča se smejo uporabiti za gradbene namene samo ob posebnih pogojih, katera se praviloma ne smejo uporabiti za gradbene namene, in katera zemljišča so zavarovana zemljišča. (Ta pravica je z zakonom o pristojnosti okrajev in občin prešla na občinske ljudske odbore.) Za splošne gradbene namene se ne smejo uporabiti taka zemljišča, ki se dajo bolj smotrno uporabiti ali ki so potrebna za poljedelstvo ali za narodno gospodarstvo sploh, za zdravstvo aili za narodno obrambo, zemljišča, na katerih po posebnih predpisih ni dovoljeno graditi, zemljišča, na katerih bi bila graditev komunalnih naprav zvezana z nesorazmernimi stroški in zemljišča v takih krajih, kjer so naravni ali drugi pogoji škodljivi za ljudsko zdravje. Za zemljišča, ki se smejo uporabiti za gradbene namene samo ob določenih pogojih, se razglasijo taka zemljišča, ki so predvidena za poseb-ae gradbene namene, in taka zemljišča, ki naj se zazidajo po posebnem gradbenem redu. Druga zemljišča se za gTadbene namene sploh ne smejo uporabiti. Za pripravo odlokov o uporabi zemljišč za gradbene namene so morali pristojni ljudski odbori imenovati posebne komisije, katere so morale urejati tudi prehodno stamp v zvezi z izdajo gradbenih dovoljenj, dokier ne bi bili izdani predvideni odloki. Dokler ti odloki niso izdani (in doslej še niso bili), se ne sme izdati gradbeno dovoljenje, dokler komisija ne izda načelnega sofista. da se sme določeno zem-
ljišče uporabiti za predlagano gradnjo. Pri že izdanih gradbenih dovoljenjih pa velja, da se gradnja sploh ne more pričeti, če komisija ne dovoli. Za vse tiste objekte, ki pa že stoje na zemljiščih, lei bodo razglašena na nezazidljiva ali zazidljiva ob posebnih pogojih, pa velja da se smejo prezidavati ali obnavljati samo ob pogojih, ki veljajo za nove gradnje.
Ta uredba ni mogla rešiti, pa tudi ni imela namena reševati vprašanja drobne privatne gradnje v celoti, ker je to širši problem. Skušala pa je vnesti v dosedanje gradnje določen red. ki bi bil v skladu z občimi interesi. Toda tudi taka uredba kot je, se po zapažanjih Sveta za urbanizem ni izvajala. Ne gre pri tem samo za samolastne gradnje brez gradbenega dovoljenja. Za to imamo zadosti učinkovite predpise, da gradbena inšpekcija take gradnje ustavi. Gre za to, da so privatniki gradili na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih v zakonitem upravnem postopku, kjer pa organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja ni upošteval določb navedene republiške uredbe. Tako imamo danes ponovno celo vrsto objektov, ki se grade v nasprotju z načeli, ki jih ta uredba postavlja, iz razloga, ker komisije, postavljene po tej uredbi, niso upoštevale teh načel. Gre torej za take odločbe, izdane v upravnem postopku, kjer gre za očitno kršitev javnih interesov. Popolnoma naravna je tedaj zahteva, da se javni interesi zaščitijo in da se izvede revizija vseh gradbenih dovoljenj, ki so bila izdana po uveljavitvi navedene uredbe. Zato bo potrebno eventualno izdati zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene, ki bi pooblaščal pristojne nadzorne organe, da že izdana pravnomočna gradbena dovoljenja razveljavijo, če so bila izdana v nasprotju z določbami zakona.
Vprašanje zase je seveda reguliranje drobne privatne gradnje v celoti. O tem zaenkrat še nimamo zadostnih predpisov, nekateri, kot na primer že navedena uredba o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev pa take gradnje zaenkrat še celo pospešuje. Popolnoma naravno je, da bi bilo nemogoče enostavno prepovedat; take gradnje. To ne bi bilo prav, niti v interesu same družbene skupnosti. Ne samo v redu, ampak popolnoma nujno je. da se take gradnje spravijo v sklad s splošnimi interesi. To pa bomo lahko dosegli s podrobnejšimi predpisi o tem vprašanju, kot tudi s konkretno "-olitiko ljudskih odborov
Ob zaključku jubilejnega tedna tiska in radia je bil v soboto zvečer v veliki unionski dvo-! rani v Ljubljani uspel novinarski koncert, na katerem so sodelovali mešani zbor Glasbene Matice, simfonični orkester Slovenske filharmonije in operni solisti pod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka. Koncertu so razen vidnih političnih in kultur-! nih delavcev prisostvovali zlasti i številni novinarji in člani delovnih kolektivov ljubljanskih tiskarn. Letošnjemu koncertu ob 10-letndcd osvoboditve in jubileju svoje stanovske organizacije so hoteli dati novinarji še poseben poudarek s tem, da
so izbrali za program izključno skladbe jugoslovanskih avtorjev. Po uvodni Dramatičn' uverturi Blagoje B-erse so v vokalno instrumentalnem sporedu peli priljubljeni solisti alfcistka Elza Karlovčeva, sopranistka Vanda Gerlovičeva, tenorisl Rudolf Franci in basist Zdravko Kovač. S skladbami Gotovca, Mokranjca, Škerjanca, Simonitija in Pavčiča so podali lep, čeprav sicer samo bežen vpogled v zakladnico domačih samospevov. V zaključni točki, ki pa je zavzemala dobršen de.i programa, so mešani zbor Glasbene Matice, filharmonični orkester in solist Samo Smerkolj pod vodstvom Cirila Cvetka izvedli finale kantate slovenskega skladatelja Blaža Arniča »Duma« na besedilo Otona Zupančiča. Občinstvo je nastopajoče toplo pozdravilo.
Dolga vrsta arr.t:' tv, animatorjev, risarjev, recitatorjev in režiserjev je ve.' l>:- .. yevim - 4 stvoru ustvarila kresno fi;-v	v
upodobitev slavne angleške pravljice o Petru Panu, voditelju ' - a tistih otrok, ki so s*,; Kdaj izgu-hili mamicam ali dojiljam in n išli zatočišče v pravljični deželi, ;* * r bodo sicer ostal: vodno maj i in srečr.i, a boria tildi vedno fr-grešili mrt—iss!;- ljubezni m pline. Živalski svet, lsi g a je Disney zna! tako čudovito o : v Bambyju, se je > Petru P ■ umaknil ra drago mesto pisanemu vrvežu gusarjev. Indijancev in .številnim pravljični ir. bitjem. .. jih na čudovitem sanjskem poletu po nočnem nebu c!>išče:o ir* londonski otroci ir. z njimi vred vsi tisti, ki bodo pripeljali v dvorano svoje otroke in rudi sami našli v filmu košček svojih atri-:-kih let in sanj.
Ras je škerta da «c naše ri. :r:-Micijsko pedietje Vesna liin-. •:! potrudilo toliko, da bi črnoge -	•
mladi publiki — kateri ie i v prvi vrsti namenjen — lažje dojemanje zgodbe s tem, da bi oskrbelo slovenski prevod tekst *..
S. G.
ANKETA 0 DINABJU
DINAR SEM ALI TJA
Zakaj in čemu?
Rad bi napisal nekaj o varčevanju, toda bojim se, da ne bd bilo dolgočasno. Rad bi povedal o varčevanju tisto, kar se mi zdi v resnici važno in kar daje varčevanju smiselno vsebino, toda bojim se, da bralci tega ne bi prebrali. Rad bi napisal marsikaj, kar se mi mota po možganih, toda bojim se, da bi bilo predolgo. Težko se je odločiti, kaj in kako naj bi napisal, da bo bralca zanimlalo ter mu koristilo. Toda, odločiti se je treba in — odločil sem se
Bi ali ne bi?
Pravijo, da je večkrat težko se odločiti za eno ali za drugo stvar in da je težko začeti. Tudi jaz mislim tako. Bi ali ne bi, se v življenju mnogokrat ponavlja. To se skoraj -«dno ponavlja takrat, kadar stoji človek pred to ali ono, za življenje važno odločitvijo. Takrat človek po navadi tehta in pretehtava svoje stvarne zmožnosti ter svoje sposobnosti in znanje. Človek koleba, ko razmišlja o tem, kaj bi rad, in o tem, ali Je to, kar bi rad, mogoče doseči, in o tem, kako je mogoče doseči to, kar bi rad. Človek koleba in niha med svojo željo im ovirami, ki bi jih bilo treba premagati na poti k uresničenju svojih velikih in malih želja. Človek se torej odloča, ge odloči in potem odloča Ko pa se že enkrat odloči in neko delo začne, ga to delo prevzame, krepi njegovo voljo In težnjo, da bi dosegel postavljeni cilj in uresničil svojo željo. Končno človek občuti neko vrsto notranlega ugodja in zadovoljstva nad tem, da je pni delu im svc(jl odločitvi
vztrajal ter dosegel, kar je nameraval. Delo in premagovanje težav torej vsakega človeka tudi krepi in vzgaja.
Kako obrniti dinar? — je mnogokrat eno najtežjih vprašanj in sicer za tistega, ki ima premalo denarja, kakor tudi za tistega, ki ga ima preveč. Mnogi, ki imajo sicer malo denarja, ga trošijo tako, kot da bi ga imeli preveč — in — mnogi, ki imajo denarja dovolj in mogoče preveč, ga trošijo tako, kot da bi ga imeli še več, kot ga v resnici imajo. To je razmetavanje ali slabo gospodarjenje z dohodki. Umno trošenje zasluženih dohodkov, ustvariti z majhnim denarjem razmeroma veliko, pa pomeni varčevanje in dobro gospodarjenje. Brez varčevanja torej umnega trošenja in gospodarjenja ni in ne more ' biti. Tudi varčevanje torej vsakega človeka vzgaja in navaja k umnemu trošenju in gospodarjenju.
Varčevanja torej ne smemo razumeti samo kot navadno vlaganje prihrankov, ki je tudi lahko pritrgovanje od ust, ampak kot sestavni del pametnega in koristnega gospodarjenja in trošenja sredstev, s katerim; razpolagamo. Vlaganje prihrankov pa prav tako pomeni bodoče gospodarjenje in umno trošenje sredstev, ki se bodo z vlaganjem nabrala. Vse to m ravno lahko, zato tudi pri tem ne manjka vprašanja — bi ali ne bi7
Številka 2426
2426 ni številka loterijske srečke, ki bi ziadeia milijon: tudi ni številka na robijo obsojenega kaznjenca ali kaj podobnega, temveč število tistih
mladih in starih, moških in žensk, učencev, dijakov, študentov, raznih poklicev, delavcev in uslužbencev, gospodinj, upokojencev in kmetov, Id so sodelovali v anketi Ljubljanske hranilnice ter odgovorili na postavljena vprašanja, kaj menijo o varčevanju.
Zanimivo je, da so v anketi sodelovali tudi številni kmetje iz vseh predelov Slovenije. Drug za drugim so se vrstili odgovori kmetov iz Bele krai'-ne in Dolenjske, s Kozjanskega, s Prekmurja, z Gorenjske. Notranjske in Primorske. Sploh kaže anketa veliko pestrost tako glede starosti udeležencev ankete (od učenca osnovne šole pa do upokojenca), kakor tudi glede njihovega sestava, po!d’-ca in dela. s katerim se ukvarjajo posamezniki, ki so na anketo odgovorili Celo iz daljne Bosne se je oglasil delavec, k* varčuje in nalaga svoje prihranke.
Kaj pravijo?
Ko sem obrača! list za listom ir. bral odgovore, je 99 od 100 ljudi odgovorilo, da je denarna varčevanje potrebno. 99 ljudi je tudi odgovorilo, da je nalaganje denarnih prihrankv pri denarnih zavodih koristno za vlagatelje in za skupnost, eden id sto ljudi pa je odgovoril, da je nalaganje denarnih prispevkov pri denarnih zavodih koristno le za skupnost, ne pa za vla-
gatelja. Prav tako so se skoraj vsi izrekli za ustanavljanje novih hranilnic, odnosno njihovih podružnic. Med njimi so tud: predlogi, da naj bi vsaka občina imela svojo hranilnico.
Kdo že varčuje ali želi varčevati?
Odgovori na anketo kažejo, da precej ljudi varčuje in nalaga svoje prihranke v hranilnico ali druge denarne zavode. Med odgovori sem naletel na učenčka, ki nalaga vse podarjene mu dinarje na svojo hranilno knjižico. Ta bo gotovo znal umno gospodariti in trošiti svoj imetek, saj pravico, »kar se Janezek nauči, to Janez zna«. Za malim učenčkom pa se vrstijo po spolu, starosti in poklicu drugi varčevalci Seveda pa je precej manj takih, ki že varčujejo, kot pa tistih, ki bi želeli in nameravajo varčevati ter postati vlagatelji svojih prihrankov. Več je tudi takih, ki pravijo, »rad bi toda...« Večino pa imajo oni, ki nameravajo prihraniti del svojih rednih dohodkov in jih nalagati v denarne zavode. Velika večina naših delovnih ljudi terej, sodeč po odgovorih, ima voljo do varčevanja.
Podatki o delu in službah, ki jih opravljafo posamezni udeleženci ankete, povedo tudi, da so to ljudje s sorazmerno manjšimi in srednje velikima dohodki.
Udeleženci ankete sicer niso vsi odgovorili, zakaj bodo postali vlagatelji. Nekateri kmetje nameravajo naložiti svoje prihranke zaradi nevarnosti požara ih tatvine; drugi vlagatelji zaradi tega, ker menijo, da koristijo s tem sebi in skupnost in podobno.
Zelo zgovorni pa so odgovori na vprašanje, v kakšen namen bi vlagatelji porabili svoje vloge*
Kmetje in upokojenci bi svoje vloge večinoma porabili kot dopolnitev za starostno preskrbo in za primer bolezni, nekateri za potrebe šolanja otrok, drugi zopet za ustanovitev gospodinjstva, dalje za letni oddih ali druge namene, kot za nabavo pohištva, knjig, raznih aparatov itd., ki jih ni mogoče kupita iz tekočih dohodkov. Eni imajo pred seboj bližnjo ali bolj oddaljeno potrebo, drugi skrb za bodočnost v primeru morebitnega poslabšanja svojega materialnega položaja, tretji želijo izboljšati svojo udobnost, zadostiti svojim kulturnim potrebam in dvigniti raven svojega znanja itd.
Za nekaj bo že prav prišlo
Vsi pa si niso na jasnem o tem, v kak namen bi porabili svoje vložene prihranke. Ti so v svojih odgovorih zapisali, da bi prihranke porabili za nedo-
ločen namen. Tudi mala dijakinja, prvošolka, še ni vedela, za kaj naj bi svoje prihranke konkretno porabila. Vsi, ki so tako napisali in se odločili za vlaganje prihrankov v nedoločen namen, so gotovo mnenja, da je rezerva vedno dobra in da bodo prihranki za nekaj že prav prišli. Vsi ü čutijo potrebo in imajo voljo do varčevanja. Gotovo smatrajo, da je umno trošenje dohodkov vsakemu človeku potrebno ne glede na {o. da trenutno ne vedo, za kaj neposredno bi te prihranke uporabili ali kaj bi z njimi kupili. Menim, da imajo prav.
5 odstotkov
Vprašanje, »koliki del Vaših mesečnih dohodkov lahko prihranite in vložite?«, pove, kakšne možnosti za varčevanje imajo delovni ljudje, ki so na anketo odgovorili. Na to vprašanje so odgovorili različno. Nekateri ne morejo ničesar prihraniti, čeprav bi želeli nalagati; drugi bi lahko vlagali pet do 'deset odstotkov. Večina bi lahko vlagala pet odstotkov od svojih mesečnih dohodkov, manjši del pa deset odstotkov. Tudi tisti, ki že nalagajo svoje prihranke, vlagajo največ 5 do 10 odstotkov svojih mesečnih dohodkov. Mali kmetje v gospodarsko zaostalih krajih bi lahko vlagali 0 do 5 odstotkov drugi kmetje pa so zapisali 10 odstotkov. Med upokojenci n; nobenega, ki bi mogel vlagati več kot 5 odstotkov svojih mesečnih dohodkov. Najbolj pogosta možnost prihranka, ki jo navajajo udeleženci ankete, ]•
torej 5 odstotkov mesečnih dohodkov.
So tudi taki
Nekdo brez naslova je v odgovoru napisal, da ne bo postal vlagatelj, ker nima denarja. Na vprašanje, »koliki del mesečnih dohodkov lahko prihranite in lahko vložite« pa je ;s neznanec odgovoril, da 10 odstotkov.
Nekdo drag, verjetno jezen na vse skupaj in samega sebe, pa je na vprašanje ankete odgovoril takole: varčevanje ni potrebne; vlaganje prihrankov v denarne zavode je nekoristno za vlagatelja in koristno za skupnost; nove hranilnice a.i podružnice niso potrebne; vlagatelj ne bo postal; vlagal bi v poslovalnico in blagovnico in da ne more ničesar prihraniti, ker mu od 0 do 30 odstotkov mesečno še primanjkuje.
Za zaključek
Od sto pregledanih anketnih listov torej en sam primer neresnega obravnavanja varčevanja, ki je morda edini od skoraj 2500 udeležencev, in ki kaže, da smatrajo naši delovni ljudje problem varčevanja za resno vprašanje. Vsekakor ne moremo molče mimo tega, da velika večina naših državljanov misli zdravo, pošteno in dokaj realno. Čeprav sem pregledal le majhen del anketnih listov po številčnem redu, kot so prihajali, moram vendarle reči, da se mi zdi, da odgovori kažejo precej realno mišljenje večina naših ljudi o varčevanju
Pavle Zrimšek j
Upravni Odbor Nogometne ivez? Slovenije je iruel minulo soboto in to edel j o redno sejo. na kateri so udeleženci po poročilu komisije za dji-predek nogometa pri zvezi razpravljali predvsem o tem, kako bi dvignili slovenski nogomet.
morali priskočiti na pomoč tudi kvalitetni klubi.
Neogibna potreba pri nadaljnjem ustanaiTjap ju novih Klubov in razvoju nogometa pa so igrišča. V naši republiki imamo zdaj 50 registriranih igrišč, io je taksnih, ki so sposobna za prvenstvena tekmovanja. Od teh je 34 v lasti klubov, ostali pa uporabljajo igrišča drugiii klubov. To je predvsem pereče v Ljubljani. To se zapleta še posebno «edaj, ko -e je rokomet na široko razmahnil in 'O tudi njemu ootrebna igrišča. Pohvale vredna je akcija mladinskih brigad, k» so v letošnjih delovnih akcijah zgradile na ozemlju bivših okrajev precej novih igrišč.
TRDNI ODBORI JAMČIJO NAPREDEK
Eden odločilnih činiteljev za na-prek nogometa je tudi dobro vodstvo v klubih. Pogosto vodijo klube »častni* predsedniki in sekretarji, delo pa sloni na dveh, treh delovnih članih. V takih klubih je_ temu primeren tudi uspeh dela.
SLOVENSKEGA NOGOMETA
vir domačih igralcev. Nedvomno pa je vprašanje takšnega dela in tako
» r,	i-arann na relilfp fi.
Razprave prt upravnem odboru NZS •«o ciie to pot, razen ostalih problemov, usmerjene ua to. kake bi našli nv.o obliko tekmovanja, ki naj bi biia hkrati rešitev dveii zelo kočljivih vprašanj. 1. kako organizirati tekmovanje, ki naj bi popravilo Uvali tele slovenskega nogometa v primerjavi s sosednjimi republikami, 2. kako doseči množičnost v nogomet-snen športi:. Komisija za napredek nogometa je ugoto ila in nakazala pr^blerre ter vzroke za nizko raven našega nogometa. Seveda je treba uspehe in neuspehe gledati skozi prizmo objektivnih iu subjektivnih či/iiteljev in nato delati.
DOBIM SMO NOVE INŠTRUKTORJE
Najprej d\ig trenerskega kadra. V ta itemeli je /veza športov Slovenije prispevala pomoč v znesku 300.UeO.— dinarjev /a strokovno izpopolnitev trenerjev. Skupaj z Inštitutom za telesno vzgojo v Ljubljani je bil nato organiziran v Rovinju trenerski tečaj. tretji v zadnjih letih. V tem tečaju je dobilo 15 kandidatov osnovno /nanje, ki ga sedaj že prenašajo na svoje igralce. Komisija je pri izbiti kandidatov za tečaj upoštevala take iz krajev, ki so trenutno glede nogometa zaostali, predvsem iz Gorenjske, Primorske in Notranjske. Komisija je zategadelj navezala stike s sveti za kulturo in prosveto v Novem mestu, Kočevju in Črnomlju. Kočevje je prijavilo dva kandidata, Črnomelj in Novo mesto pa po tri.
Uspeh tečaja je bil na splošno zadovoljiv, saj je izpit za nogometne inštruktorje z uspehom opravilo 94% kandidatov. S rim se je število treneri* v-instruktorjev v naši republiki povečalo na 65. Kljub temu pa je položaj še zmerom najslabši v primorski nogometni podzvezi, kjer n:. n ti en ega strokovno usposobljenega trenerja. Tega je predvsem kriva podzveza sama. ker ni storila več pri svojih klubih, da bi v tečaj poslali po on 'ga karuPdata.
začrtane poti vezano na velike finančne stroške.
p
MLADINSKA TEKMOVANJA
Napredku nogometa, zlasti pri mladini, lahko prispevamo tudi z dobro organizardjo tekmovanja med mladinskimi moštvi. Doslej je bilo to tekmovanje razdeljeno v več skupin. Tekmovanje kvalitetnih enajsteric i
skemu nogometu v celoti enakovredno s sosednjimi republikami
ŠIBKA STRAN -
REGISTRACIJE
Upravni odbor je pregledal tudi tlelo komisij za registracijo igralcev pri podzvezah. Pri kontrolnem pre-
gledu pri podzvezah je bilo ugotovljeno, da ljubljanska, mariborslca in celjska podzveza delajo natanko po določilih pravilnika, medtem ko so v
enajstericami, ki -=o	slabše,	nikomur	gorenjski	podzvezi nekatere admini-
ne prinaša koristi.	Igralci	kvalitet-	strativne	pomanjkljivosti. Delo	take
nih klubov podcenjujejo svoje slab-	komisije	primorske podzveze ▼	Go-
še nasprom ke na	tekmah	in zato.	rjcj je bilo slabo in površno,
pokažejo pravega znanja Drugi
Vsi	vemo	in se	strinjamo	?» tem, da
ie za nap		redek	nogometa	potrebna
m n-ož	ičnos*.	To lahko dosež'		emo samo
torlaj	. če v	•se po.	svetimo vzjroji mia-	
dine	in pionirjev.		To je lah	ko izved-
H ivo	«n mo	s p ra’	-ilniin delom v klit-	
hi h.	T rdno	«mo	n rep ribani.	, da bi z
m nož	»enim	vklfi	revanjem	mladine
nojo:	urini	klubi	odkrili	nei/Črpen
prihajajo na igrišče že pripravljeni na poraz. Take tekme prav gotovo ne dvigajo kvalitete mladinskih moštev.
Sicer pa klubi in Forumi mladini in pionirjem ne posvečajo zadostne pozornosti. To potrjuje okoliščina, da klubi še zmerom nimajo niti mladinskih niti pionirskih moštev. Finančno močni klubi dajejo razmeroma malo sredstev za mladino, včasih sploh samo simbolično. Izjema med njimi je ljubljanska podzveza, ki je lani organizirala 10-dnevno taborjenje 32 mladincev na inorju pod strokovnim vodstvom dveh trenerjev.
Dvig nogometa v Sloveniji je mogoč samo z zboljšanjem kvalitete in množičnosti med mladino. Diskusija je dala smernice, mladinska io tekmovalna komisija ter komisija za napredek nogometa pa so prejele naročijo. naj prihodnje seje izdelajo načrt .kako bi dvignili mladinski nogomet toliko, da bi zagotovili sloven-
Itostrifd o blaškem smučanju
	sli'	VILO	KLU	BO V	NARAŠČA	
	7,k	) razv	eselj	ivo je, da >e je		od
z	''oj	C Skl		te v	marcu ste	vilo
k		v po v	eča !o	i od	S9 na 93. U	sta-
i.	jvlj:	m je n	ovili	klubov je plod orgra-		
Tl'	:7ira	nega	d: la	komi	sije ter povi	rza-
r..	* -■ ; i	- JH-.Ü	lični:	.ii or	ganizacijami	na
Tt	■•eni	I. Ps»	>rbn<’	1 na	Dolenjskem	se
j«	■	'<nzu!o	. da	je sa	mo tako mog	;očr
• i klube
lastne noge
us taca vi j	ati nove.	V krajili.	kjer so
ti« m no vi j	»'ni novi	klubi, so	dokaj
dobra no	• corn et na	igrišča, kar	■ je se-
veda tu-	rii eden	bistvenih	pogojev
fonu ira n.	ja klubov		
PROPAGANDNI NASTOPI
Za propagando nogometnega športa v zaostalih krajih bi bilo treba pri-r ,i razna srečanja. Stroške naj bi k-;.podzveze ali pa NZS iz svojih pr- rimskih sredstev. Zastopniki k?"5viv bi z veseljem pozdravili pobudo in z razmnevan jem pomagal* izvesti načrt. Take tekme v - bi organizirali v Črnomlju, No-• ~1 « Kočevju in Rakeku in bi
Za proslavo 50-!etn!ce Avstrijske smučarske zveze so izdali na Dunaju izredno lepo opremljeno in bogato ilustrirano knjigo, v kateri je med drug m tudi razprava z noslovom »Iz smučarske zgodovine Avstrije«. Napisal jo je Walther F; alg. vodja smuško-zgodov falskega arhiva Avstrijske smučarske zveze.
Ker je spadala Kranjska do konca prve svetovne vojne pod Avstro-O grško monarhijo, razpravlja pisec tudi o starem bloškem smučanju.
»Anno 1639 je izšlo v Ljubljani zanimivo Valvasorjevo delo Slava vojvod ne Kranjske. V tem delu beremo, da so tamkajšnji kmetje, živeči na kraški visoki planoti Slovenije (700 do 900 m nadmor-
ga Jezera uporabljali dvoje lesenih plohcev. . . pribl žno pet čevljev dolgih. . . snredaj navzgor zakrivljenih. Ti plohe! so jim služili kako za vsakdanje prometne potrebe tako tudi za šport.«
Nacionalni olimpijski odbor Saara se bo verjetno umaknil iz mednarodnega olimpijskega komiteja, tako da posarski športniki ne bodo nastooüli kot posebna ekipa na olimpijskih igrah. Športni voditelji zahtevajo, naj bi Zahodna Nemčija dovolila njihov nastop v nemški reprezentanci.
Obvladali so celo izrazito alpsko tehn ko krmarjenja, saj so »vijugali in kljukah v svojem spustu kakor kače«.
V nadaljevanju razprave trdi pisec, da so privedla raziskovanja do dokazov, da so smučali že v 13. stoletju, da pa nikakor ne vemo odgovora na vprašanje, odkod so prišli v Slovenijo smuči. Dalje ugotavlja p sec, da smučajo v vaseh Meti j e m Bloke še dandanes tako, kakor v starih časih, da hodilo na smučeh k maši in jih u-porablja-jo celo pri pogrebih »Slo-
yp~wT.:	'f-n "\rr V ’•«	r.vj,.’*:	('7-'"
ri smutschi), za krmarje pa imajo ustrezni naziv smučar.«
»Čeprav omenja Scholl mayor bloške smuči ponovno leta 1393 (pred njim piše o njih tudi Pcd-grivarski leta IS45 v Kmetijskih in rokodelskih novicah, op. ured.), moramo ugotov ti, da je bS ta nenavaden smučarski otok b\z vpliva na razvoj smučanja v Srednji Evropi oziroma v A vs tirili.«
»Ce trdi A. Vieth 1794. v svoji Enciklopediji telesnih vaj, da je nekje na Tirolskem kraj, kjer u-porabljajo smuči in se človeku zdi, da je na Laponskem, je zelo verjetno.« piše W. Fiaig, »da se nanaša to na bloško smučanje, kajti, da bi bila uporaba smuči na Tirolskem okrog leta 1794 doslej neznana, se zdi naravnost nemogoče«.
Opomba: V tem sestavku omenjeni Schollmayer Henrik je živel v Starem trgu pr: Ložu kot oskrbnik. Kot velik prijatelj smučanja Je napisal kratek priročnik o kretanju na smučeh (v nemškem jeziku), ki je izšel leta 184-9 v Celovcu. Prvi smučarski priročnik v slovenščini z naslovom Smučar je napisal Rudolf Badjura leta 1924.	D. U.
Kolesarski DSĐ Ilirija — javlja članstvu, prijateljem kluba, da bo letošnji občni zbor v sredo 7. decembra cb 19. uri v domu ob Vodnikovi cesti 155. Članstvo in prijatelje kluba vabimo, da se občnega zbora pol-nošt e vino udeleži.
NOGOMETNA ZVEZA CELJE
Registracija; za ND »Kladivar«
Celje Stojanovič (Savo) Vukan s pravico nastopa na prijateljskih tekmah 8. 12. 10-55 in prvenstvenih tekmah 8.	3.	1956, po čl.
23/1 za NK »Rudar« Trbovlje Rejevec (Peter) Peter s pravico nastopa na prijateljskih in prvenstvenih tekmah 3. 12. 1955, po čl. 22/2 Škof (Ivana) Ivan s pravico nastopa na prijateljskih tekmah 25. 12. 1955 in prvenstvenih tekmah 25. 3. 1956. po čl. 23/1
Kljub dogovore m in sklepom upravnega odbora, da se morajo vse registracije objavljati v Službenem glasniku NZS. sta te sklepe dosledno izpolnjevali samo Ijubljauska in mariborska podzveza. Tako poslovanje je privedlo do nerodnosti v podzvezah in posledica leca je bila. da so v posameznih klubih nastopali igralci, registrirani za več klubov (Izola). Tako delo resno ovira delo drugih v ?\ezi, ker je treba tekme razveljaviti, 7 o ra di česar trpi reden potek Tekmovanja. Posebej ncvŠcčno je, da klubi, ki «o nastopili z nepravilno registriranimi igralci zaradi razveljavljanje tekem pogosto niso oškodovani, marveč njihovi nasprotniki, ki morajo igrati ponovno in s tem trpeti polovico teh izrednih stroškov.
Sprejeti so bili sklepi, ki so obvezni za vse orjtgnizacije io klube.
FINANČNO POSLOVANJE
Komisija za gospodarsko-finančno poslovanje je poudarila, da je upravni odbor skušal v tekočem letu pridobit:	Čimveč finančnih sredstev,
predvsem za dvig nogometa. To mji je v glavnem tudi uspelo, saj kaže v primerjavi z letom 1934 dohodki za več kot 130«/# presežka. Izdatki so se znižali komaj dobrih 50% planiranih. Občutno so narasli izdatki za dotacije klubom in organizacijam, ki jim je bilo razdeljenih nad 400.000 dinarjev. Največii znesek je prejela Zveza nogometnih trenerjev (88.000 dinarjev) za dvig trenerskega kadra povrh dotacije, ki je bila potrebna za trr»'-=ki tečaj v Rovinju. Razen tega je debila Z,veza nogometnh sodnikov 40.000.—. mariborska podzveza 30.000.—, primorska podzveza 50.000.—, ZNK Ljubljana za mladinsko prvenstvo FLRJ v Bania Luki 30.000.— in NK R lok raji n n 50.000.— dinarjev.
Zaključni sklep: skupščine klubov morajo biti izvedene do 15. januarja
Ko] po šport v sindikatih?
V	našem dnevnem časopisju, radijskih poročilih, pa tudi na raznih sed ah športnih organizacij, doslej nismo opaž li, da bi razpravljali o športni dejavnosti člar-nov sindikatov. Pa poglejmo kakšna je bila njihova športna dejavnost letos.
V	o&viru zimskih in letnih iger, ki so jih pr redili republiški sveti sindikatov metalurgov, grafikov, kovinarjev, kemikov, državnih uslužbencev, lesnih delavcev, je nastopilo nad 32.000 članov, kar pomeni 11% od celokupnega števila zaposlenih delavcev in uslužbencev v Slovenij . Na njihovih športnih objektih, ki Jih Je nad 200, je bilo 2500 nastopov. Kaj f številke pomenijo, Sklep vrhovne športne organizacije v letu 1949 o razpustitvi sindikalnih Športnih akt vov, ozir. da je potrebno sindikalne športne aktive vključiti v redne športne organizacije, kolikor pa to ne bi hotele, pa jim je treba vsako pomoč odrekati. Je bil neutemljen in zgrešen. Kot nam Je znano, je Izvršni odbor Zveze športov Slovenije na en izmed svojih sej razpravljal tudi o teh vprašanjih. Žaklju čil je. da je potrebno obstoječim sindikalnim športnim aktivom vsestransko pomagati, na drugi strani pa delati na tem. da se usta-nove tudi novi akt vi pri tovarnah, podjetjih ln ustanovah, saj ti predstavljajo dejansko delavski šport in tu je treba iskati tudi poti za množičnost v športu.
Torej zopet se odpira športnim delavcem novo torišče dela, sindikalnim podružnicam pa nove boljše perspektive za udejstvovanje njihovega članstva v športu.
na
P A Z 1 7
smučarsko
opremo
?
Smučke terjajo	posebno nego. Danes so smuči zlepljene iz več pia-	ske smuči	lahko povežejo z dolgim
sti,	zato skrb zanje	ni več^ tako preprosta, kakor nekoč. Smuči iz enega	jermenom	na sredi tesDO skupaj io
kosa so se obdržale	najboljše na nekoliko vlažnem zraku, žeto, da se	jih nato vržejo v kot. To seveda ni
les	ni preveč izsnšil. Lepljene smuči ne smejo biti na vlagi, ne sinejo	prav. Tudi	kvalitetne inozemske «mu
stati na vročem zraku, postaviti jih moramo na snh prostor, kjer e. Vin
riage li, k
Pozimi, po vsaki vadbi moramo smuči skrbno obrisati s krpo, da se odstrani vlaga s smuči in z robnika. Robniki zarjave, rjasti zavirajo glad-ko smuko. Ce se počasi odlušči ali 1936. «knoščine nogometnih podzvéz odrgne lak s stranskih robov smučke rio 13 februarja 1956. «knpščine Zve- ali s hrbta smučke, se mora ta mesta ze na bo 4. marca 1956 v Ljubljani, na novo prelakirati. Lak varuje les Ivan Rugelj, pred vlago. Smuči, ki so ob strani
soma lahko popusti, kar se sicer pri dobri kvaliteti lepila ne zgodi.
. .	.	_	niso vse tako kvalitetne, da bi
niti vročine niti vlage. Vlaga razkraja lepilo, sicer ne hitro, toda sča- prenesle tako ravnanje. Zato: obriši
smuči, poveži jih spodaj in zgoraj io vtakni v sredo 3 cm debelo zagozdo.
zmerom lakirane, ne bodo dobile Potem jih postavi na snh, nezakurjen vlage med plasti in ne bodo popustile prostor! Smuči ne smejo nikdar statt Na drsni ploskvi imamo iako gladko na soncu več kakor nekaj minut! plast, kolikor je ni, moramo smuči Sonce prekrivi prevleko na drsni
lakirali.
Tudi doma že izdelujemo dobre prevleke in lahko s pridom uporabi-
ploskvi, sonce prekrivi tudi smučko.
Posebno poglavje v skrbi za opreva dba na modernih srna-
LJUBLJANSKE ULICE SO ZAVZELI TEKAČI
Militile - ziiaagovaiee na „Teku repiiliiike“
Čeprav je termometer kazal blizu ničle, se je v torek na ulicah Ljubljane zbralo nekaj tisoč gledalcev, mimo katerih je teklo 122 tekmovalcev te vsakoletne zaključne manifestacije športne pr. reditve pri nas. Prišli so iz 12 športnih društev in 15 partizanskih, večidel s podeželja celo iz oddaljenih Raven in Murske Sobote. Od ljubljanskih partizanskih društev sta bila na startu le Tabor in Vič, nikogar pa n bilo iz doma, pred katerim se je ta tek začel in končal. — Letošnja VEH. tek je bil brezhibno pripravljen in tudi enako izveden, le reditelji naj bi v bodeče bolje opravljali svojo nalogo, predvsem na Cankarjevi cesti do cTja pred Narodnim domom. Tam so taikoj po vsakem teku — to je bilo letos prvič! — razdelili prvim trem zmagovalcem sžom nske pokale (bilo jih
'A
ko dolgi progi pr: starejših mladincih doži-veil favorit Hafner Franc (Ljubljana), ki je moral zaradi poškodbe noge celo odstopiti in je bil tudi ob pokal, ki bi ga prejel letos v trajno last. Na glavni, najtežj prog. (člani 4500 m) je tokrat zmagal z znatnim naskokom znani rekorder in zvest udeleženec Teka republike Franje Mihalič (Partizan Beograd), pred Zdravkom Cerajem iz istega kluba. Najboljši Slovenec na tej progi je bil Špacapan Saša (Ljubljana). — Med mladinkami je zmagala nesporno Slamnik Ančka (Klad.),
mo izdelek Bitenca iz Ljubljane. Ne- F*"1? ie	.... , x „
kateri menijo, da moderne inozem- c?‘l» recimo :,a Kastle-sntuceh. Z novimi tvasile smučmi sraucas približno 6 dni, da se jih navadiš. Ce so trde, tudi 14 dni. Nato ne treniraš več z njimi, temveč jih hraniš samo za tekme. Še posebno pa moraš paziti, da ne vadiš z njimi na zdelanih stezah z žičnico, ker bodo v nekaj dneh onesposobi jene. Pri nas je prav ta napaka v navadi. Kdorkoli je okusil prijetnost sntuke z odličnimi smučmi, jih ne da več z nog. Žal, te smuči razmeroino hitro izgubijo svoje odlične tekmovalne lastnosti. Dobre Kastle-smuči vzdrže največ 40 do 60 «Ini smučanja, se pravi 40 do 60 tekem, potem niso več uporabne za tekme, temveč samo še za trening. Enako velja za vse lepljene smuči. Pri drsenja čez jarke se namreč ■'.manjša prožrost smučke. Zato dobro /»pomni: z novimi lepljenimi smučmi vadi samo nekaj dni. petem jih h»*», ni samo za tekme. Treniraj na podobnih starili smučeh!
Ostrine robnikov odrgnejo smuči v krivini, včasih tako močno, da je -tu očka nerabna. To preprečimo a okovom v krivini in na repih smuči.
pri članicah pa Stamejčič Draga (Odred). Obe dobro poznamo kot odlični tekmovalki tudi na teka-lišču. Pri mlajših mladincih je bil prvi član Odreda Groznik Pavel pr starejših mladincih pa član Ljubljane S‘ros fiel-:
Celotna letošnja prireditev je bila prav gotovo za zaključek vrste športnih proslav v desetem letu svobode nadvse uspela in so organizatorji (AZS. ljubljanski atletski kolektivi :n sodniki) ta izpit opravil odlično tud; za to. ker so izvedli priprave složno in p riservali svoje deleže z najboljšo voljo.	Mr.
NAMIZNI TENIS
Besedo imajo mladi igralci
Vič 2:1, Česen : Ti german 2:9, Zajc : Ahačič 2:i (v ekipnem) in končno še uspeh cniaainke ŽNTK Ljubljane Trscnpuževe. ki je .zio-člla Pogačarjevo 3:2, v ekipnem tekmovanju pa premagala tudi zmagovalko med ženskami Bogatajevo.
Hlebš je znova potrdil sloves najboljšega igralca v Sloveniji. Nekoliko več posla je icnel le s Tomažičem in Pričo, katera je premagal s 3:1. Na drugem mestu je obstal Ahačič, kateremu sledita Teran in Priča. Zenske so se
: <(■■■ y yQüäSääS
U
Mortiti h	ora
Cera j in Mihalič
NOGOMET
Nogometna podzveza Maribor,
Registracijska komisija:
Za NK »Kovinar«, Maribor, se tekmah prot: Postojni. Graf:

odigranja prvenstvene nogometne čas Je od 15. ure do 22. ure in v tekme NK Trig.av : NK Izola in nedeljo. 4. 12. 1955. od 8. ure do
zaradi nastopa na prvenstvi **
je lepo število), vsak od njih pa je prejel tudi zavitek z darilcem praktične vrednosti (maj co. hlačke ali copate), ki so jih pri-ij spevala nekatera ljubljanska ji podjetja. — Tnije kolektivi so J dobili za presenečenje Še poseb-* no priznanje za najštevilnejšo ,J udeležbo — vsak po 10 kom.
• .a po čl. 23-1 Hernah Dr; go, štev. 1C359. s pravico nastopa na p: Ijateljs-icih tekmah 2. 1. 1955 in prvenstvenih tekmah dne 2. 4. 1956.
Za NK »Fužinar«, Ravne na Ko-
zoia in nedeljo 4	12. I9oo od 8. ure do J športnih majic, dar Zveze športov
=Wen:h zsMiučka tekmovanja. V tem ca- .« slovenile, ki Je za vse udele-ificarju su ni nobenega odmora ni se tek- ž„nce dala tud almanah .10 let
m Taboru z igralcem, ki ni bil me igračo neprekinjeno po vrst- || v svobodic Najštevian-lše «o bili registriran za NK 1*0,0.	nem redu. Kkipa, ki ni na mestu, ,f zastopani Odred. Kladivar in od
:.....	" ' partizanskih društev Železničar
Magdič Ljubo, igralec NK Izole ko je vrsta na njej, izgubi tekmo je kaznovan na osnovi člena p. f.
51.52 n 55 DP NZJ s Šestmesečno
roškem,
Ko- Prepovedjo nastopanja zaradi mp.nial: 23-1 dajanja netočnih podatkov ob	J
sc registrira po čl.
Gr;zold Andr: jan, štev. 10360, s pravico nastopa na prijateljskih tekmah dne 2. I. 1956 in prvenstvenih’ tekmah dne 2. 4. 1956, a MK »Branik«,
reg
štev. r.35!
in Polanec Franc. štev. 10363, ^	,
pravica nastopa na vseh tekmah za NK IZO;° dne io. 12. 1936.
Za NK »Brr,nik« se Še registr-ra po čl 23-1 N3dipalf:	Josip,
štev. io?n s pravico na<-to«p3 na p i'vi rteh t-kmah 2. 1. 1955 in prvenstven-h dne 2 4. 1C36
2. Tekem ne bodo preložili niii
priliki registracije ‘za NK Izolo 3. Igra se po dvojnem coupe in nastopa za NK Izolo, ko še ni sistemu in sicer tako, da igrajo bil registriran. Jakič	S avko.	premagani	v s\^oji	grupi naprej
igralec NK Izole Je kaznovan na In odpade od nadaljnjega tekmo-Za NK »Branik« Maribor .se osnovi člena 51 in 52 DP NZJ s vanja Usta ekipa, ki je izgubila ’gistr ra oo čl. 22-1*Muršič	Franc	šestmesečno	prepovedjo nasto.	dve tekmi	Shema	tekmovanja je
Kovač	MarUan.	!0362	P^-nja zarad	daiania netočnih	razv dna v knjigi	A. Strahonja
podatkov cb priliki registracije »Odbojka«, stran 133.
4 Tekme, ki so označene na priložen! listi s črkami A—H. se igraio na dva dobljena seta. Prav tako tud;	v kolu	poraženih, in
sicer tekme, ki so označene A—J in M N
Polfinalne in finalne tekme pa
ODBOJKA
VSEM PRIJAVLJENCEM POKALNEGA TURNIRJA
Tehnična komisija OZS )e na svoji seji dne 25 11. 1935 na podlagi pismenih prijav za pokalno se igraio na 3 dobljene sete D: ;r!rTrTo sodišče Nogometne prvenstvo LRS v odboj k žrebala
in določila način tekm-ovamja.
i Pričetek turnirja je 3. 12. 1955 točno ob 15. uri v telovadnic’
TVĐ Partizana — Zgornja Šiška
zveze Slov nije je na svoji zadnji cri; izrek’o naslednje kazni:
NK Izola je kaznovana na csno-ri členov 27 in 55 d:sc plinskega
pravilnika NZJ z dvomesečno (Vodnikova c.) v :zvedbi Šport prepovedjo nastopanja zaradi ne- nega društva Ilirije Tekmovalni
BC
0
&
0
e
0
0
ti
C
f*
o
a
0
Grori'siiüD.ü trgovsko podjetje
„TEKSTIL“
Ljubljana, Cin! Metodova ul. 3
feiflfoa 20-081
Mclnpredprii rnroži nudimo vscikovrsmo »eksH’nc biayo p?> konkiusiténiìì cenah ln v veliki izbiri.
3
0
s
o
a
n
:)■ CDI	a OBOK CDS C2«(_^aCJIkC3HC3B
5. Tekmo se igrajo po vrstnem redu:	Najprej vse tekme od
A—H !n nato v kolu poraženih, tekme ki «n označeno s črkami od A—H Nato se od ° ra polfinale zma-eovelcev I. J ter tekme L. M N Nato finale zmagovalcev <K) in tekme za 2. 3.. 4 in 5 me«to v kolu poražen h
6	Tekmovalna komisija si ori-® držule pravico spremembe vrst-fj nega reda tekom v n ri mera da Z katera od nr; i?vlien;h ekip od-
storv at* nastor»;'o kake druge ne. or^dtr	r>W»;*p:Tip Prav tako
*;< r*r d»**n*o ftvVrpoVP^og kOTTTSlia 07<3 nrav1«^ e.o sn-emembe tudi drag;b navod5! F V »no oDOzaria-mo d«» oon’o trrvrHp pkio do!e-
* gatu Oizc nredlovjt; '“gitimacije y fhno«*	r>«i OFS
7	Pr'vožko ro*ì1ìfl ^-ndstvo tur-nirta k4 ga so-ta-.r’-jajo 7sstorm k tekmovgir*© komlriip OZS. ored-StV-rdUr Z^n-rr: sodn;ko-* OZS in člen nnr^’kolia Pr:+o^be se re-
5 il lo Io IciVrr -'s	morii;
Tak~n za or'to*>tx> 509 din. k> se io mora predložiti taikoi ob prijav oro*està, to Je takoj po končani tekmi.
L
0
«
G
jt iz Maribora. — od šestih točk ‘J smo v dveh doživeli preseneče-■f nie. Favorit pr članih na 1400 m Vipotnik (Klad.) je mo-ral kloniti pred klubskim tovarišem Gajškom in s tem Izgubil pokal, ki bi ga po dosedaniih dveh zmagah letos lahko dobil v trajno last. — Podobno usodo je na ena-
AVTO-MOTO
Ocenjevalna vožnja pa Gotenjskežn
Avto-moto društvo Ljubljana je priredilo preteklo nedeljo v počastitev Dneva republike ocenjevalno vožnjo po Gorenjski, in sicer s startom na Vilharjevi cesti. od koder so udeleženci vo-z !i v Domžale, Kamnik. Komendo. Cerklje, Vodice na cilj v Parmovo ulico.
Na Trgu revolucije je bila nato spretnostna preizkušnja, ki se jo je udeležilo 3] članov AMD, od tega 11 z avtomobili in 20 z motorji. Rezultati:
Avtomobili stare gradnje:	l
inž Marjan drman (Fiat topolino). 2 Janez H ng (DKW), 3 Jože Miklavčič (Fiat topolino) — vsi člani Liubljane:	avtomobili
nove gradnje:	1 Raoul Jemec
(F at topolino), 2. Albin Vrhove (DKW), 3. Jože Kovačič (DKW) vsi člani Ljubi lane; motorji posamezno:	1. Drago Podberščak
(Puch). 2. Hinko Šimenc (Puch) (člana Zdr. Vrhunci:	motorji s
prikolico: Janez Oblak (Zündap) 2. Ivan Ribič (BMW), člana Ljubljane.
V splošni ocen.’ je bil na-jboljš Jemec, ki je dobil za nagrado Ipd pokal ;n brušeno vazo. ostali najboljše plasirani vseh kategorij pa so prejeli poticale, oziroms diipkwne.
V ponedeljek je bil v Kočevju končen četrti turnir v spomin ustanovitelja kočevskega nami z-nega tenisa ing. Mirana Horvata in hkrati tudi prvi republiški turnir v letošnji sezon:, uueie^oa je bùia za-iadi sklepa plenuma NTZa o ločitvi jun.oio-kin od seniorskih turnirjev neatodiko skromnejša, vendar so razen Jerama nastopili vsi vidnejši igralci iz republike. V srclopu republiškega turnirja je bila tokrat prvič uvedena nova disciplina ta-koimenovanih kadetov (zaka-j ravno tuj v zu e vek, ko sta aoma-c; imeni mlajši članj ai; pa starejši mladinci prav tako dobri), kot druga posebnost pa so se prvič na turnirju v Sloveniji pojavili izprašani sodniki. Obe novosti sta bili med ljubitelji bele žogice z zadovoljstvom sprejeti, zlasti pa še disciplina »kadetov«, ki bo kot vse kaže rešila pr obl etn igralcev, ki se po prekoračitvi starostne dobe za mladince niso mogli uveljaviti pri članih in so v velikem številu zapuščal: namiznoteniške vrste. S sodniki nismo bil; vselej zadovoljni, čeprav so svojo nalogo v glavnem zadovoljivo opravili.
Primanjkuje jim več avtoritete ter odločnosti, zlasti pri reševanju kritičnih primerov. Nekoliko nerodno je tudi to. da so v večin: primerov sami aktivnj igralci, največkrat celò mlajši od nastopajočih vrstnikov.
Horvatov coupe je znova potrdil veliko vrednost naših mladincev in mladink, ki so se začeli uspešno prebijati prot; vrhu. Po zaslugi načrtnega dela z mladino v nekaterih klubih (Triglav, Kočevje,
ZNTK Ljubljana) imamo večje število izredno nadarjenih mladincev, od kaiterih si lahko nadejamo marsikaišnih uspehov tudi izven republiškega merila. Nekateri -zmed teh so že v Kočevju krepko zmešali račune nekaterim favoritom na papirju. Tako je Teran po zmagi nad St rumbi Jem 3:0 premagal še Kocjana 3:2 (slednjega je premagal tudi v ekip- v Budimpešti se Je začelo teknem tekmovanju z 2:1) in se uvr- movanje za plavalno prvenstvo stil na tretje mesto v skupini Madža-rske. na katerem so bili do moških A. Za njim ni mnogo za- serigj doseženi naslednji najboljši
KAJ PA ČEVLJI?
Čevlji so tisti del smučerske opreme, ki terja precej nege. Novih čevljev «pr\a ne maž-mo z mastjo, ker je novo	usnje	dovolj	prepojeno z
mastjo. Mažemo jih samo s kremo. Pozneje, ko jih že nekoliko zdela -once in mokrota, jih namažemo z mastjo še mokre. Potem jih obe-imo ušit (ko smo vtaknili kopita; na iopel zrak (od 30—49* C). Velika vro-r-ina kvari usnje. Topel zrak izkusi odo, razširjene pore v koži pa vsrkajo mast in preprečijo prehudo izsuševanje	kože.	Podplat	premažemo
večkrat s firaežem, da postane bolj odporen Za podplat je najbolje, da ca prevlečemo s 3 mm močno gumo, ki je na zunanji sireni rebrasto na* «•ezana. To gumo vidimo eri vseh inozemskih smučarskih čevljih. Ima
____________________________     __	več prednosti. Ohrani usnjeni pod-
V	polfinalu	razšle	z	naslednjimi	plat. po	snegu	ne drsi,	olajša hojo
izidi:	Tracr.puž	:	Pogačar	3:2,	Bo.	tudi po	skali	in po	kopnem, ne
gataj' : Ereith 3:Q- V finalu je Bo- odrgne smučke, torej ni trebe Varoga tajeva premagala Traoiipoiževo valne plošče na smučeh. Tudi naša 3:2 po trdi borb; in osvojila prvo *^ava« bo morala misliti na izdelek cnesto. Med kandidati je uničeval te vrste! Problem je samo precizno nasprotnike z močnimi udarci lepljenje gume s podplatom. V Kra>-Sedej in si zaslužil prvo mesto, n ju je podjetje, ki precizno izdeluje Rezultati polfinala: Sedej : Pri- »j»ka naročilo, želeti bi bilo, da z reca 2:0. Uranič : Teran 2:1 in fi- Sdamo pove svoje zmogljivosti, firmo naia: Sedej : Uranič 2:1. Najvišji in podobno. Slabo lepljena guma pu-naslov v skupini moških B pa .le «ča vodo do podplata, ki prične gniti, pripadel Tomažiču s finalno zna- Ce hoče.? imeti v čevlju suho, potem
eo ns.d Vidmarjem 2:0. Ekip n: disciplini niso prinesli presenečenj in sta se v obeh uvrstili v finale ekipi odreda in Triglava. Obakrat so zmagali Tri già vani in sicer pri moških prepričljivo 5:9 pri ženskah pa nekoliko manj 3:2. Pri moških dvoj c a h ie zmagala dvojica Ahačič—Hlebš, pri ženskah Bogateti—Teran in pri mešanih Podobnih—Pogačar.
uporabljaj raje usnjene vezalke, pie-iene pijejo vodo, ki prodre tako tudi do nogavic.
PUMPARICE
PRIMERNE ZA VADBO
Kar zadeva obleko, bi omenili, da «3j tisti, ki mnogo vadijo na snegu, nosijo pumparice, dolge smučarke hlače pa le za tečaje, in nastope. Ta-
ZmagovalCi v ekipnem tekmova. ko bodo podaljšali življenje dragim
rv’u ln posnrrtezni.ki so preieli za nagrado lene pokale in diplome. Organizacija je bP-a vzorna, le v odnosu nekaterih Igralcev do
•unučarsVjm dolgim hlačam. Za daljšo fv^t si tekmovalci obujejo nizke čevlje z gumijastim poplatom, oblečejo mimparice, smučarske čevlje in dolge
fur’kf^r.nprtev :n obratno bi bilo hlače pa deneio v nahrbtnik, pač v bodoče zaželeno nekoliko več zakadi lažje hoje in ohranitve opre*
strpnosti.
P. C.
ostajal tudi Price, ki je izločil Rebolja 3:0 ln zasedel za Teranom četrto mesto. Navedimo še nekaj uspehov mladih: Uranič : Petro-
izldi: na 190 m prosto: Nveki 59.1, na 100 m prosto za ženske: Gyen-
Madžarskega reprezentativnega vratarji Fazekasa so zaprli, ker je pritihotapil ob zadnjem gostovanju v tujini precej dragocenih ur ln drugih vrednosti za okrog 7 milijonov dinarjev. To je že
eve 1:97 na 200 m prsnn za žen- tretji vratar madžarske reprezen-
__•	__ .	.	«	c/t us 70'rv+il-i rvr-ì tslriam
ske; Hansen (Danska) 2:59.5
tance, ki so ga zalotila pri takem nečednem poslu.
Irski kolesar Seamus Elliot Je y Zagrebu Je gostovala «ìaj-1 zboli šal svetovni rekord v kole- storica dunajskega šporfckluba,
sarski vožnji na 1000 m z letečim stamtom s časom 1:06. Prejšnji re-
in sicer proti domačemu Dinamu. k Je bil to pot izredno raz-
kord ie branil Belgijec Ostende s položen in je Dunajčane odpravil z visoko razliko 7:2 (4:1).
V Mariboru sta se na zelenem pop'll sreČ3-li reprezentanci Varaždina in Maribora. Gostje » bili tehnično boljše moštvo, ln s
časom 1:00.2.
Zagrebška waterpolska ekipa Mladosti ie gostovala na mednarodnem turnirju v Hannovru in zasedla med štirimi udeleženci pr.
Sovjetski velemojster Vasilij Sm slov je predsinočnjim odigral ubi• -n < •	P- d
skah proti najboljšim ljubljanskim šahistom ter v 12 partijah zmagal, v 15 remiziral, tri pa izgubil Drugi sovjetski velemojster Geier je pokazal svoje znanje na Jesen cah. kjer je nastopilo proti njemu 31 domačih Igralcev Zmagal je v 22 partijah, v 8 remiziraj in izgubil eno samo
Smislov je gostoval tudi v Mariboru kjer Je nastopil proti 29 domačim šahistom Zmagal je trinajstkrat remiziral petnajstkrat, ze Hodsdcn le te dni obvestil ma- verze In ostalih najboljših nogometašev iz Ljubil an e sta se v *r*>r živafcni	rarši z nedo-
’očerri.m izidem 2:2 '2’ON To j«
vo mesto. Premagala je ekipo Spa- 1° tekmo tesno (2:1) odločil’ v nMe 3:2 ln eno nemško moštvo svojo^ korist. Ce^ trt blH imeti ne-fWesserfreunde) 4:3 ter Igrala * ’ ‘	'*x '-	*■* “ - - 1
nadmo0nelš’m te-kmecem Rote Er-rle neodločeno 2:2
Sekretar avstralske atletske zve-
kaj boljših strelcev, bi bila njihova zmaga 5e Izdatnejša.
V Ljubljani smo bil; z nogo-metn m sporedom zelo skromni. Nogometne reprezentanci Un4-
enkrat pa izgubil. Zmagovalec Je diarska at’eta Ihairosa Jn Tabori
bd dr Šmigovec iz Slovenskih Konjic.	,
V Celju je igral simultanko ve. lemoister Geler proti 30 šah stom
Ja, da preklicuje vabilo za njune gostovanje v Avstraliji v prvih
dneh decembra Dostavil Je. da d-ohro snriöeva’o za študente!
hodo Avstralci proučil* možnosti. Dobil je 26 partij, v štirih pa re- če bi lahko povabili oba Madžara mie ira L	v Januarju ali kdaj pozneje.
V medneroditi nogometi»* tekmi Je Anglija v Londonu prem», gača Španijo 4:1.
Tam žive za smučarski praznik
Pozor-partizani na smučeh!
Mraz nam napoveduje zimo ta belo odejo. Na njej bodo imeli prihodnje leto jugoslovanski smu-üarji velik praznik, toda tokrat ne bo v gorenjskem, marveč v koroškem kotu — v Ravnah. Ta prelepi železarski kraj z okolico se bo spremenil v podaljšek olimpijskega kraja Cortine d’ Ampezzo. Ravne, do nedavnega neznane po smučarskih tradicijah, prevzemajo izvedbo enega najbolj popularnih smučarskih tekmovanj v Evropi — tekmovanje za »Coupe Kurikkala«. Ve* kraj s široko okolico prevzema to nalogo, ki spada med letošnjo sezono snega In z njim zvezanih športov med najtrši organizac jski oreh Smučarske zveze Slovenije. Ko bo ugasni! olimpijski ogenj v Cortinl d’ Ampezzo in bo tamkaj konec olimpiade smučarskega športa in turistične atrakcije, bo sprejelo dobršen del smučarske elite športno društvo »Fužinar« iz Raven. Ta na v*o moč skromni naslov pa Je mnogo bogatejši po svoji delovni vnemi, organizacijski spodobnosti in drugih odlikah, ki morajo biti še zraven, da najde tako ugledna smučarska priredi, tev kakor Je to tekmovanje pot v prav nič po romansko zveneči smučarski teren.
Prvo mednarodno tekmovanje metalurških podjetij Avstrije in Jugoslavije Je komaj dobro odkritim organizatorjem in smučiščem prineslo mednarodni slo. ves in priznanje. Za gostoljubni m iznajdljiv; smučarski kraj 50 po tem našli prazne stolpce tudi v tujih časopisih Letošnje državno prvenstvo v klasičnih d -sciplinah pa je že zavzelo dobršen del poročila na plenumu Smučarske zveze Jugoslavije. Kaj se Je zgodilo na teh prireditvah? Pravijo, da nič posebnega. Tujci pa: bilo je prijetno, nepozabno in slovesno.
Coupe Kurikkala ni padel z neba
to zaupanje v Ravenčane, njihovega »Fužmarja« In smučarje pravzaprav ne pomeni kakšnega izrednega presenečenja. To je za koroški kot ie še en pomemben dogodek v bujni desetletni rasti. Leta 1951 je nacionalna smu. čarska zveza Francije predlagala v spomin na leto prej umrlega finskega mojstra smučarskih tekov Juhe Kurikkala vsakoletno
Ze v hudi zimi 1941-194« so posamezniki in manjše skupine
partizanov uporabljale smuč za premike, predvsem za izvidni-ško in kurirsko službo. Zanimivo je, da je bila prva domovina sodobnega smučanja tudi v te h usodnih letih prav tam, kjer jo je opisoval c naših krajih slavn. zgodovinar Valvasor, na
Bloški planoti ter na Gorenjskem.
V naslednjih dveh zimah so z vse večjim razmahom osvobodilne borbe vse bolj uporabil a-li smuči v te namene povsod tam. kjer je bila njihova uporaba bolj ali manj potrebna, in s cer v Karavankah. Kamniških planinah. Mozirskih planinah, po Pohorju in tudi v roških gozdovih.
Prve dni novembra 1914 je bilo vreme podobno kakor letos, toda prvi sneg je zapadel že takrat precej zgodaj. Sneg in mraz sta bila za partizana huda sovražnika. Naša obveščevalna služba je izvedela, da se tudi sovražnik pripravlja za zimo, zlasti v postojankah med Idrijo in Tolminom in v Gorenji vasi, kjer je začel ustanavljati smučarske enete.
Operativni sektor tedanje 31. divizije v IX. korpusu je obsegal takrat severno Primorsko in Gorenj, sko do Save, torej pretežno sred-njepianinsko in gorsko ozemlje, kjer pozimi normalno zapadajo precejšnje količine snega in se je razen po z gaz enih poteh nemogoče premikati brez smuči.
Potrebo, da se pri tej diviziji ustanovijo redne smučarske enote. st3 zlasti spoznala ničein'k artiljerije IX. korpusa major Aleksander Zupanc-Aco, pa tudi sam komandant korpusa polkovnik Jože Borštnar. V drugi polovici novembra so že popisovali vse smučarje. hkrati pa naročil: tovarišu Finžgarju, naj začne urejati smučarsko delavnico v Cerknem.
Vsaka brigada in vsak jurišm bataljon — taka jo bila formacija — naj bi imp] po eno desetino smučarjev, pr? diviziji pa naj bi bil ustanovljen smučarsk:	ved.
Belo v smučarski delavnici Je hitro napredovalo in konec decembra 1944 so že začeli opremljati prve borce s smučmi. Najprej je bila opremljena desetina z avtomatskim orožiem iz juri.snega bataljona, đo novega leta pa še ostale Iz vseh treh brigad. Vsi ti berci—smučarji so p m zbrani v divizijski smučarski vod, v katerem so približno teden dni vežbali skupno v vojaško—smučarski tehniki Ir taktiki na Cerkljanskem vrhu. Vod se je udeležil nato tudi dvodnevnih tekmovanj v Cerknem, in sicer v patruljnem teku. smuku in skokih. Tekmovanje se je končalo s slavnostnim mitingom in razdelitvijo praktičnih nagrad za prvake.
Naslednji dan je dobil vod nalog ,'po majorju Matejki-Pemcu. ki Je p3del maja 1945 pri Gorici) za desetdnevni pohod na Gorenjsko. Vod se Je premaknil Iz Ce-
pleza nad Cerknim v popolnoma enakih uniformah in belih haljah ter dobro oborožen preko Robidnice, Slugove doline in Železnikov v Rudno, kjer je prenočil v udobnih bivališčih. Naslednje jutro je krenil preko Dražgoš, Jamnika, Češnjice in vseh Dobrav v Kropo ter si v tamkajšnjem župnišču uredil začasno oporišče. Pojav prve redne smučarske enote v teh krajih je razumljivo vzbudil splošno pozornost po vsej Gorenjski, toda tako, da je ljudska govorica iz voda napravila brigado, kar pa nam je bilo po eni strani tudi v korist. Sovražnik namreč v tem času ni udaril nikoli iz svojih postojank na Brezju, v Radovljici ali Kranju, ne glede na to, da so bile sovražne smučarske enete z Gorenjskega angažirane tudi v ofenzivi proti našim enotam na Štajerskem. Talio smo se lahko pri belem dnevu skoraj nemoteno premikali v neposredni bližini sovražnih postojank.
V ostalem pa so za širjenje vesti o partizanskih smučarski enotah skrbeli tudi borci sami, ki so hitro poiskali zveze z domačini. To je bilo samo po sebi razumljivo, saj so bili večinoma doma z Gorenjske: z Jesenic, Bovjega. Mojstrane, Boh. Bele, Bohinja, Tržiča itd. Mnoge matere In očetje ki so prišli tiste dni na obisk v Kropo, so tamkaj prvič videli svoje sinove kot partizanske borce, nekateri pa žal tudi zadnjič, ker jih je približno polovica iz tega voda padla v poznejših borbah.
Naslednje dni je ta vod mimo tega, da je opravljal redno patruljno službo, sodeloval še v dveh akcijah. Tako ga je komanda mesta Kranja poklicala, da prevzame zaščito mobiliziranja voznikov iz tega področja, ker Je bilo treba prepeljati okoli dva vagona sol! iz K roke v Cerkno. Pod poveljstvom Prešernove brigade je vod naslednji dan odšel Iz Kroke v Podltcc. kjer Je bil štab Prešernove brigade, in prejel tam nailog, da še pred mrakom izvede varnostno črto na liniji Prezrenie-Ovsiše. Tako Je ta brigada nemoteno Izvršila svojo nalogo — rušenje nekaterih objektov, ki so se
Upravni odbor LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA PREDDVOR PRI KRANJU razpisuje mesto
saiMostofüega
računovodje
Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta z vsaj 3-letno prakso, ali dovršena ekonomska srednja šola s 5-letno prakso, ali dovršena srednja šola z 10-letno prakso. — Praksa po možnosti v lesno industrijskih podjetjih. Družinsko in samsko stanovanje preskrbljeno. Nastop po možnosti takoj.
zdeli štabu brigade nevarni in koristni za sovražnika. Vod je položaje zapustil oko-li polnoči in se odpravil v oporišče v Kropo, takoj nato pa se je po dvodnevnem pohodu zglasil pri štabu divizije, kjer je bil zopet raz.puščen. Na Primorskem se je namreč že pojavila prva pomlad.
Smučarski ved v času svojega obstoja neposredno ni uničil nobenega nasprotnika, zato pač, ker na odprtem zemljišču ni naletel nanj. S 25 možmi, kolikor jih je štel, pa bi bilo seveda brezsmiselno napadati utrjene postojanke, kar tudi ni bila njegova naloga. V moralno-političnem pogledu pa je prav gotovo prispeval svoj delež. Že sam pojav uniformiranih in discipliniranih borcev, ki se pri belem dnevu gibljejo okoli sovražnih postojank, je v ljudstvu vzbujal zavest o moči naše vojake. Povsod, kjer smo se ustavljali, nam je ljudstvo takoj preskrbelo hrane In zakurjena prenočišča.
Glede obvladanja smučarske tehnike in vzdržljivosti so bili smu-čarji-borci toliko na slabšem, ker so bili pač obremenjeni s težkim orožjem, tako da so rnhogo teže premagovali terenske zahteve. V glavnem je pri njih zmagovala volja in vzdržljivost. Oprema pa, ki jo je izdelala naša delavnica, je odlične prestala preizkušnjo.
Smučanje Je torej tudi v primeru oboroženega spopada — posebno za partizansko taktiko in strategijo — velikega pomena in zato je prav, da se naša mladina mimo tega, da si na smučeh utrjuje zdravje in fizične moči, popravlja na tem prometnem sredstvu po snegu tudi za obrambo države. Društva in organizacije, ki se ukvarjajo s tem športom, b5 morale glede na to v svoje načrte dela sprejeti tudi skupinske pohode in Izlete na smučeh, morda združene z bivakiranjem v ne-oskrbovanih kočah ali pa celo v pastirskih bajtah, ker bi to dopolnjevalo načrt predvojaške vzgoje za mladino.
Anton Ažman
tekmovanje, kt naj pospešuje zanimanje za smučarske teke in omogoča primerjavo med vrlinami smučarjev — tekačev. Sredi leta 1952 se je za Avstrijo, Italijo, Švico in Zahodno Nemčijo vslcljuč la v tekmovanje za »Coupe Kurikkala« tudi Jugoslavija. V teh deželah je izmenoma to tekmovanje, ki se ga udeleže razen smučarjev iz omenjenih držav, m adone vsi uglednejši evropski mojstri v smučarskih tekih. In tokrat je na vrst; naša država ^Krajem:	Feldberg v Zahodni
Nemčiji. Mo rez — Les Rousses v Franciji, Gantrisch v Svici in Courmayer v Italiji, kjer je bilo doslej od ustanovitve že prirejeno tekmovanje za »Coupe Kurik-kaila«. se bo zdaj pridruž i naš koroški kot. Vabljiv je kakor zna biti privlačna njegova smučarska povest za desetine krajev, kjer je iz leta v leto več razumevanja za plemenito športno tekmovanje, pa naj bo to na kakršni koli odeji. Povest Raven, ne samo smučarskih, marveč tudi tistih Raven, ki na vseh konc h in krajih kipe k napredku, nam ie pripovedoval zvezni kapetan za smučarske teke Gregor Klančnik.
V	kvadratu privatnih skrbi in odgovornost- je našel toliko časa, in to v kvadratu čigar koti se imenujejo Pokljuka (tu so tečaji za olimpijske priprave), Andermatt v Svici (tu bo po tekmovanjih 15. januarja 1S53 končno sestavljena naša olimpijska vrsta) Cortina d* Ampezzo in Ravne, kjer je ta čas potrebnih še mnogo priprav za neofdaino, toda zelo častno in ugledno srednjeevropsko prvenstvo v spomin smučanja — tekača Kurikkala.
RAVENSKO VZDUŠJE JE ODLOČILO!
Ce kdo misli, da je Gregor
Klančnik v Ravnah edini, s katerim se je mogoče temeljito pogo-voritih o ravenskih športnih in še posebej smučarskih tradicijah, je v silni zmoti. Kraj letošnjega tekmovanja za »Coupe Kurikkala« je izbralo med številnimi jugoslovanskimi kraji ravensko vzdušje. Z zveznim kapetanom Gregorjem sva se začela pogovarjati — kakor je pač v navadi — najprej o predvojnih letih, dokler se nisva pretolkla do desetega, ll. in 12. februarja. do dni tekmovanja.
V	tem zaporedju Je medna res najlaže priti do enostavne log:-ke. Za prenekaterega Ravenčana ali pa Ravenčan ko je mimo tega že zdaj, ko je še mnogo časa za priprave, samo ob sebi umevno, da dela za bližajoči se dogodek tudi okoli polnoči. Tu smo sredi vzdušja, ki ga je ustvarilo desetletje, sredi vzdušja, ki zanesljivo obeta, in tu naj se začne ravenska povest.
nega razmaha republiškega mladinskega prvaka Stefana Robača, pozneje državnega mladinskega prvaka v alpskih disciplinah Emila Kamnika, pa Fanediove, Ose-njaka. Ta imena omenjajo Ravenčani, tujci pa kar cele Ravne.
Smučarski raj koroškega kota je severno pobočje Uršlje gore Pravijo ji tudi Plešivec. Domačini pa ne marajo tega plešastega imena, ne dovolijo, da bi s koroške strani kdor koli tako zmerjal njihovo goro; to mu dovolijo samo. če jo gleda z druge strani Tu so ugodni smučarski teren: za razne smučarske discipline — za klasične n alpske. Na Navrškem vrhu je izsek za slalom z vzpenjačo. Izsek za smuk je v pobočju Uršlje Tu so na višini oko-
li 850 m dogradili po dveh letih lep Smučarski dom za 60 goetov. Okoli Raven so štiri skakalnice. Tako pripravljene Ravne bodo letos sprejele razen okoli 120 (!) « tekmovalcev za »Coupe Kurkka-la« še troboj mladincev Koroške, videmske pokrajine in Slovenije. To se bo zgodilo (4. in 5. februarja) pred naj večjim tekmovanjem v smučarskih tekih, kar smo jih imeli na naši beli odeji. Z vžav na snegu bo torej precej krepak odraz živahnosti kraja. kjer seveda ne poznajo edino smučanja, ampak tudi odbojko, rokomet, nogomet, atletiko, plavanje, nami zn :	tenis, folklorna
plese. Toda zdaj pred «imo žive Ravne in Ravenčan: predvsem zs bližnje smučarske praznike.
Odlika ravensk h tekmovanj je namreč v tem, da pritegnejo in razgibajo krajevno skupnost z vsemi njenimi organizacijami vred Odlika ravenskih tekmovanj je v tem. da pomenijo za kraj slovesen praznik. Športne tekme v Ravnah so bile in bodo — tako obljubljajo — tud stvar političnih organizacij, »Svobode«. »Partizan«, radioamaterjev, prostovoljnega gasilskega društva, reševalne postaje, fotoamaterjev, da ne omenjamo posebej mladine m vseh drugih. Športne prireditve v Ravnah menda sploh niso športne prireditve v tistem pomenu besede, ki velja za večino običajnih športnih dogodkov. V dneh športnih tekmovanj (to se Je že vse zgodilo!) prireja »Svoboda« kulturne prireditve, člani »Partizana« sodelujejo na prireditvah »Fužinarj a«, kakor da je to samo njihova prireditev, radioamaterji vzpostavijo zvezo UKV. ki omogoča obveščanje o tekmovanju. fotoamaterji skrbe za izdelavo fotografij, avto-moto društvo sodeluje pri obveščanju; skratka večidel kraja je na svojih mestih. Zato ni čudno, če se tekmovalci radi vračajo v Ravne, ki so si osvojile že kar stalno mesto na koledarju smučarskih tekmovanj m zraven tega še precejšen turističen sloves. Ravensko povezanost z vsakokratnim tekmovanjem Je ocenila Smučarska zveza Jugoslavije kot novo. zelo uspešno obliko v izvedbi državnih tekmovanj, ki so v svoji širini vsekakor tudi primemo slovesna.
POTOVANJE CEZ DRŽAVNE MEJE
se Je za sloves ravenskega športa in športnikov začelo, kakor smo že nakazali, po osvoboditvi, še bolje z rastjo železarne. Treba je zapisati, da so bili sicer ugodni smučarski tereni pod Uršljo v stari Jugoslaviji še brez tradicije.
Predvojne Ravne: lokalne smučarske tekme. Kvaliteta pod slovenskim povprečjem. V železarn; ie delalo 400 (štiri sto) delavcev Danes jih Je petkrat več. Razumljivo, tudi zanimanje za šport je primemo večje, več je organizatorjev, več je zamisli, več je sposobnih za izvedbo velikih tekmovanj in te povojne Ravne so dale že na sredi svojega povoj-
Prazniki po igriščih in dvoranah
Čeprav vreme zadnjih dni pripadnikom športa in telesne vzgoje n: obetalo največ, predvsem pa se nanje vse te dni nikakor ni hotelo ozreti sonce, so vendar vse nameravane spored« opravili polnoštevilno in v zadovoljstvo svojih mnogih neučaka-kanih prijateljev in obiskovale ev.
BSK — POKALNI PRVAK IB55
Na Dan republike je b la odigrana najvažnejša nogom en tn a tekma sezone, in sicer finale za jugoslovanski pokal med BSK in Hajdukom v Beogradu. To srečanje je bilo pravzaprav repriza enakega dvoboja iz leta 1953 krt se je po čudnem naključju končal z enakim rezultatom v korist istega nasprotnika. V te: letošnji tekm; je namreč BSK gladko premagal državnega prvaka Hajduka 2:o (2:0). Tako je ESK drugič v devetih letih dobil najvišjo nogometno lovoriko, in sicer pokal maršala Tita.
NAJBOLJŠE TELESNOVZGOJ-NO DRUŠTVO L. 1955
Na Dan republike so Imel! v Mariboru izredno in zato še bolj prisrčno slavje, in sicer podelitev priznanja najboljšemu teles-novzgojnemu kolekt vu v Sloveniji. Društvo Partizan Železničar iz Maribora je bilo dan po. prej razglašeno za najboljše te-lesnovzgojno društvo v Sloveniji, in sicer med ocenjevanjem tekmovanja za pokal »Ljudske pravice«, v katerem se je več mesecev dolga vrsta naših naj-delavnejših telesnovzgojnih enot potegovala za to priznanje. V ožji izbiri med društvoma iz Corn riškega ter z Viča ie navsezadnje dobilo največ točk to društvo lz Maribora, ki je ns Dan republike priredilo slavnostno akademijo ;n na njej prejelo pokal »Ljudske pravice« in še prapor Okrajne zveze TVD Partizana —. kot naiboljše v okraju. Prireditev je bila zelo dobro o-b iskana. počastili so jo pa tudi številni politični in telesno vzgojni voditelji.
KEGLJAČI V KRANJU IN LJUBLJANI
Tudi kegljači v teh prazniških dneh niso držali križem rok. V Kranju so tekmovale podzvezne kegljaške reprezentance mošk h. med katerimi so se najbolj izkazali Celjani (2321) pred Kranjčani (2283) in Ljubljančani (2258). V Ljubljani pa so tekmovale ženske mestne reprezentance iz Ljubljane, Kranja, Celja in No-
TVD PARTIZAN — VIC PREJEL ZASLUZENO PLACO..
Težko je reči, ka] je bilo lepše
»Veličastnim proslavam desetletnice popolne osvoboditve naše domovine izpod jarma fašističnih okupatorjev in njihovih domačih hlapcev, proslavam te največ je zmage narodnoosvobodilne vojsk e, se pridružuje tudi »PARTIZAN«, društvo za telesno vzgojo na Viču. S prireditvami, ki jih organizira ob tej priložnosti, skupno z množičnimi organizacijami in društvu, želi na področju svoje dejavnosti prispevati k dvigu pomembnosti jubileja, tega nadvse važnega dogodka v zgodovini slovenskega ljudstva, želi pa obenem počastiti tudi spomin na tiste borce iz vrst članstva, vzgojenega v predvojnih telovadnicah- na Viču, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo in našo lepšo bodočnost.«
Teh nekaj vrstic smo povzeli iz brošure, ki jo Je izdalo teles-novzgojno društvo »Partizan« — Vič v letošnjem jubilejnem letu. Vse od 26. marca pa do 26. novembra, ko je bila v dostojno urejenem telovadnem domu na Viču zaključna telovadna akademija. so prizadevni telovadci in telovadke v tem delu Ljubljane posvetili svojo dejavnost zgodovinski obletnici. TVD »Partizan« Je k sodelovanju pritegnilo vse množične organizac je terenov Vič, Rožna dolina, Tobačna tovarna, SD Svoboda. DPD Svoboda. IX. gimnazijo. Osnovno šolo. Društvo prijateljev mladine, Strelske družine Rajko Škapin. Zvezo borcev, gasilce in druge organizacije ter ustanove. Za cel časopisni stolpec bi vam lahko našteli prireditev v letošnjem letu, za katere Je bil pravzaprav pobudnik —
zelo pogosto pa tudi prireditelj — »Partizan«.
Za svojo plodno dejavnost, za veliko skrb za zdravje, razvedrilo in popolnost v svojem področju, za vse opravljeno delo v letošnjem letu in še poprej, je TVD »Partizan« — Vič dobilo zares zasluženo plačilo. Društvo velja za drugo najboljše med vsemi tele&novzgojnimi enotami v naši republiki, in sicer po oceni letošnjega tekmovanja telovadno akademijo, letos že tretjo vadnih društev.
2e zgoraj smo omenili telo-po vrsti, ki so jo prispevali nesebični in prizadevni člani vodniškega zbora skupno z vsem članstvom poleg rednega dela in vadbe v razgibanih poletnih in jesenskih mesec h. Ves zbor in mladina — izkazali so se zlasti Doljak, Hribernik. Kokole, Vel-kavrhova. Benkova tn drugi, so
žrtvovali marsikatero prosto urico za priprave za telesno akademijo, ki je ve-ljaJa za zaključek proslav na V ču v počastitev desete obletnice osvoboditve.
Pred nabito polno dvorano, pravzaprav telovadnico v društvenem domu, so nastopili v petnajstih točkah dobro naštudiranega in pripravljenega sporeda vsi društveni oddelki pod nadzorstvom svojih vodn e in vod-nitkov Maroltove, Kobavove, na-čellniice Hartmanove, Natlačena. Kermavnerja, Varška, Poljšaka, Cerkven ka in načelnika Hvaleta.
Na prireditvi je nastopilo izredno veliko pripadnikov društva, starejših in seveda še več mlajših. Množičnost partizanskih društev je torej tudi to prišla do veljave. Lahko pa zapišemo, da izraz akademija za prireditve, na katerih je poudarek na množičnosti, ne pa toliko na kakovosti, ni najprimernejši.
Med točkami sporeda, 15 po številu, nam je bilo težko iz» brati najboljše. Ena izmed značilnosti akademije »Partizan« — Vič je še ta, da so zadovoljnim gledalcem najbolj ugajali »športniki« v vrstah telovadcev. Tekma mlad ncev v skoku v višino narjmlajših in tudi najstarejših Je n. pr. pritegnila pozornost najmlajših tn tudi najstarejših obiskovalcev. (Povemo še lahko.
da so vsi v prvem poskusu preskočili višino — 150 cm.) —Enako velja tudi za prikaz jiu-jitsa, za nastop članske vrste na drogu im bradlji in pa za o-rodno vadbo mladinskega in članskega, moškega in ženskega oddelka na konju, krogih oz. dvovišinski bradlji.
o
Po ljubkosti m število nastopajočih pa so prekašale vse ostale točke izvajanja naj mlajših. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva K. Podlogarja so nas prvi presenetili strumni pionirji v vlogi vojakov. »Raznoterosti« in »Zibelke« cicibanov so zelo ugajale, nič manj pa ne vadbena ura moškega pomladka in »Mlinček« ženskega pomladka. Dobro je uspela še parterna telovadba, točka »Vesela deca«, zlasti pa zaključna točka mladink in sestava »Obroči«.
*
V hokeju na ledu je enajstori-ca Zagreba zmagala nad moštvom Jesenice B s 14:3, ekipa Ljubljane pa je prav tako slavila izdatno zmago nad Papimi-čarjem 11:1. Senzacija pa je: zmaga Jesenic A nad Zagrebom 5:2!
Ostali hokejski izidi so biti še tile: Ljubljana : Zagreb 6:4 na Jesenicah. Jesenice :	Crvena
vega mesta. Zmago so sl priborile Ljubljančanke s 6 točkami pred Kranjčankami m Celjankami.
*
V	hokeju na kotalkah je moštvo Nove Gorice igralo te dni zadnjo tekmo za državno prvenstvo in visoko premagalo moštvo Pula (11:4) ter si tako osvojilo naslov državnega prvaka v tej športni panogi.
V	prvj hokejski tekmi na ledu
|e domači HD K (hokej sko-drsalni klub) premagal ekipo Krke iz Brežic 11:4.
=Mf Cf §=^4
f0Lj h\ Igr3
-/s*	-ì
fi?
à ü!4 üü
2. V. S. PUGACEV II n. »Letonski t.« 1950
M 'oMQißt Wk	m m
ìli II H« S Ü	gl m. m ih p t P Wt
Pl fai H"	m^w*"
MAT V DVEH POTEZAH
Rokatini napad je upravičen u-daj, kadar je nasprotnikov kraljevi po-•ožaj oslabljen (kar je posledica bodisi nasprotnikove neprevidnosti bodisi napadalčevih manevrov), napadalec pa obvlada središče in ima /.brane primerne sile. kuko je tedaj potrebna odločna akcija, kuže današnja partija z letošnjega madžarskega prvenstva.
SICILSKA OBRAMBA BAKOIVYI - KAPU
I.	c4 c3 2. Sc3 Sc6 3. g3 g6 4. Lg3 Lg7 5. d3 (16 6. Le3 S!6.
Kadar beli ne izvede ie v otvoritvi d2—d4, govorimo o zaprti sicilski obrambi. Crni se razvijajo tudi s e6 in Sge7, da ne prepusté točke d5 nasprotniku.
7. h3 0-0 8. Sge2 e3 9. 0-0 Sd4.
To je dosledno, čeprav nekoliko >reuraojeiK>. V poštev je prišlo na
pr. 9----Le6 10. f4 Dd7 11. g4 efé
«2. Sf4: Se8 z ev. Sc7.
10. f4 Sh5
Previdnejše je bilo Se8, ker robni položaj skakača pobudi belega k ve-ikopoteznemu napadu.
II.	f3! gfa
Crni zagrabi za vabo, ker se zajeda, da mu sicer ostane slabša igra, upajoč, da beli nima preostrih nad&-i jevanj. Toda . . .!
12. S:d4! ed4 13. D:h5 dr3 Nič boljše ni 13 . . . de3 14. cf5. Crno rokadno krilo je zdaj močno oslabljeno n beli mora za napad mobilizirati samo še belopoljnega lovca.
14. bc3 L:c3 15. ef5! L:al
Crni nima več zadovoljive obrambe. Ka 15. . . .	16	bi lahko	sledilo 16.
f.(l5+	Kh8	17	Tf4 Lai:	16.	Dh7:d-
Kh7: 19. T1i4t Kg7 20. Lh6+ in mat. \a 15.	. . . Lf6	bi odločila	16.	Tf4: na
15. . .	DT6	—	kar bi bilo	še	najbolj
odporno — pa spet 16. Tf4! Lai: 17. Le4 itd., ali mirno 16 Tab 1 s 17. Tf4
16.	f6! L.16 17. Le4
S tem pade točka h7 in partija. Konec je izsiljen
17.	. .TeS 18. D:h7 + Kf8 19. Lh6+
Ke7 20. LgSI
Crni se mora s trdnjavo več vdati, ker uteče matu samo z žrtvijo cele dame.
A. Preinfalk,
TO POT OCENIMO KLUBE - ENAKOMEREN RAZVOJ VSEH TREH PANOG
lido prvaK „prvenstev“
Ob zaključku vsake sezone navadno sestavljamo razne lestvice najboljših tekmovalcev, ocenjujemo njihove uspehe med letom In ugotavljamo napredek ali nazadovanje v tej ali oni disciplini. To pot pa smo sestavili drugačno tabelo, po kateri ne ocenjujemo posameznih tekmovalcev, temveč ugotavljamo aktivnost In uspehe slovenskih plavalnih klubov v pretekli sezoni
Plavanje je športna panoga, ki združuje tri povsem različne discipline: plavanje, waterpolo in skoke v vodo. Klubi v svojem delu večkrat pozabljajo na to dejstvo in usmerjajo svojo aktivnost v večji meri v eno ali drugo disciplino. V Sloveniji se klu t; v tem pogledu — v primerjavi z drugimi klubi v državi — še dokaj sorazmerno razvijajo. Tak nesorazmeren razvoj zapažamo zlasti izven naše ožje domovine, saj večina »velikih« Jugoslovanskih klubov (Jadran — Split, Mladost — Zagreb. Primorje — Reka Sever — Beograd. Jug — Dubrovnik) skokov v vodo sploh ne goji. v svoji pretirani vnemi za water-polo pa so nekateri (Jug) šli tako daleč, da so opustili celo plavanje. Razumljivo je. da se tak nepravilen odnos pri naših vodilnih fclubih zrcali tudi v kvaliteti. Medtem ko se v mednarodni areni z vso resnostjo potegujemo za najvišji naslov v waterpolu. predstavljajo naši plavalci nekako osrednji niv<> evropske kvalitete, rfkoTd Pa capljajo nekje na repu evropskih dogodkov. To smo najbolj drastično občutili lani na evropske m prvenstvu v Torinu.
V Sloveniji smo. kot sam že omeni! v tem pogledu nekoliko na boljšem Naši vodilni klubi 7 vso
RESNOSTJO SKRBE sa enakomeren razvoj vseh treh panog Da bj tudi sistem tekmo-a prisilil klube k takemu težimo za tem, da »o tudi
v Ligaškem tekmovanju zastopane
vse tri panoge.
Ze nekaj let se ukvarjamo z mislijo, da bi morali prav zaradi te »enakopravnosti« vseh treh panog proglašati tudi »prvaka prvenstev« se pravi oni klub. ki je na vseh prvenstvenih tekmovanjih sodeloval z na j večjim uspehom. Letos sem poizkusil, da b; med slovenskimi klubi izbral takega »prvaka«, ostalim pa dal zaslužena mesta Seveda je ta progla-glasitev neslužbena, le pa zanimiva tn bi lahko služila kot predlog za razpravo, da bi v bodoče to osvojil! kot »službeno«. Ce bi bilo tako proglašam]e še združeno s častnim priznanjem najboljšega plavalnega kolektiva v absolutnem merilu, tedaj bi se morda marsikateri klub še bolj potrudil In ne bi omalovaževal tekmovanja
V ocenjevanju sem najprej postavil načelo razmerja med plavanjem. waterpolom in skoki v odnosu 3:2:1. Morda bo kdo nasprotoval Češ da bi morali vsa prvenstva enako ocenjevati To razliko sem vzel upoštevajoč število udeleženih klubov na prvenstvih dalie pa moramo uoošte-vat! tudi število disciplin v'olimpijskem programu.
Drugo gradacijo v sorazmerju §:3:2:l sem upošteva! med posa meznlmi prvenstvi: državnimi, republiškimi. državnimi mladinskimi in republiškimi mladinskimi. Po tem razmerju Je prvo mesto
na državnem prvenstvu ocenjeno za plavanje 600 točk, za waterpolo 400 in za skoke 200. republiško 450,	300.	150. mladinsko državno
300, 200, 100 in mladinsko republiško 150.	100	50 točk. Za vsa
ostala mesta so izračunane točke po logaritmični krivulji. V to oceno sem vnesel tudi plasma v ligi, kjer pa sem klube »C« skupine ocenil po realni vrednosti, čeprav so bile vse tri skupine formalno enakovredne. Upam. da mi tega Radovljičani ne bodo zamerili, ker bi tudi drugačna ocena v končni razvrstitvi ne vplivala na plasma. Po taki ocenitvi dobimo naslednjo tabelo:
2PK Ljubljana upravičeno zavzema prvo mesto med slovenskimi klubi. Njegovi tekmovalci so letos osvojili dve republiški prvenstvi (plavanje. skoki) eno zvezno (skoki — mladinci) ln prvo mesto v »A« skupini hrvaško-slovenske lige. Na vseh ostalih republiških prvenstvih so zasedli drugo mesto Bili so najboljši slovenski klub na državnem prvenstvu v plavanju. Tekmovale! Ljubljane so v vseh treh panogah Izenačen slovenski klub. njihova bodoča naloga pa bo še bolj okre piti waterpolo ekipo, ki naj tudi v zveznem merilu zavzame mesto kakršnega že imajo skakalci in plavalci. Njihov prvi štart na letošnjem turnirju za vstop v II zvezno ligo je bil prvi uspešni korak v tem pogledu
Kranjski Triglav je klub, ki Je v zadnji sezoni najbolj vidno napredoval. Njihovi mladi plavalci, ki so osvojili republiško mladinsko prvenstvo in bili drugi na republiškem prvenstvu so glavna udarna sila tega kolektiva. Tudi waterpolisti so od lani zlezli na repubiškl lestvici za mesto više.
Njihova bodočnost pa Je prav v tem ker imajo v svojih vrstah veliko število mladih dobrih crawlistov. ki bi se ob dobrem strokovnem vodstvu lahko razvili v odlične waterpoliste. V skokih so Kranjčani sloneli doslej vse preveč na nekaterih posameznikih Skakalna šola v Kranju, ki je pričela z vzgojo naraščaja, pa kaže. da bodo tudi v tej panogi Kranjčani kmalu prodrli led.
Po zaslugi vrhunske skakalne ekipe in waterpolistov. ki so osvojili republiško prvenstvo, je ljubljanska Ilirija zasedla tretje mesto v skupni oceni Ilirija le od vseh slovenskih klubov sodelovala na največ prireditvah. Edino wateroolisU niso sodelovali na zveznem tumlrlu vseh ostalih zveznih in republiških tekmovanj Da so se udeležili. S kvalitetnejšo pla\Talno ekipo ki je letos močno n opustil a. bi s«» lahko Ulrjanl še
vedno potegovali za naslov »prvaka prvenstev«
Kamničani imajo od »velike« četvorice najbolj neenakomerno ekipo. V plavanju se z vso res nostjo potegujejo za drugo mesto v republiki, v waterpolu, še bolj pa v skokih pa močno zaostajajo Opažamo pa da se Kamničani tudi v teh dveh panogah trudijo, da po kvaliteti dobite svojo plavalno ekipo. Razveseljivo je, da so bili letos skakalci na republiškem in državnem prvenstvu.
Ostali štirje klubi tvorijo drugo kvalitetno skupino. Prešeren Je med klubi druge skupine najbolj perspektivno moštvo. Radovljičani so se letos udeležili vseh republiških prvenstev (razen skokov) V plavanju so nekateri posamez niki že dosegli tisto kvalitetno raven. ki presega republiški okvir Več skrbi bodo morali seveda posvetiti water-poli) in skokom zla-
sti še ker Imajo lepo urejene skakalne naprave
Mariborski Branik je bil na treh republiških prvenstvih Res da niso nastopili z kdo ve kako velikimi uspehi vendar pa je že to uspeh da so se po dvoletni abstinenci ponovno srečal; v borbi z najboljšimi slovenskimi tek movalci Plavalci Branika kažejo najboljšo voljo zavreti krizo, ki jo preživljajo zadnja leta. Žalostno pa je. da so v Mariboru Dopolnoma zamrli skoki, kjer so Mariborčani pred let* predstavljali eno naimocneiših ekip v državi.
Celjani nima io nogolev za večji razvoj plava’neca športa, zato moramo vsakršno njihovo delovanje v tei smeri smatrati za usoeh Blejčani so se letos udeležili le mladinskega waterpolo prvenstva Ta neaktivnost, nekoč dobrega kluba, je odsev padca, ki je zajel blejski plavalni klub
v zadnjih letih
Ob zaključku še nekaj midi o aktivnosti plavalnih klubov. V isti sapi, ko nesporno ugotavljamo napredek plavalnega športa v Sloveniji, moramo ugotoviti tudi precej neprijetno dejstvo, da so število klubov ki sistematično goje plavanje zmanjšuje. Leto* lahko govorimo — med 15 registriranimi klubi — le o šestih klubih k| so Dokazal; vse leto smotrno aktivnost. Celjani so zaradi objektivnih težav obsoieni na kampanjsko delo. za Bleičane smo že dejali, da so letos životarili, medtem ko orer»stala sedmorica registriranih klubov, k! sploh ni omenjena v tabeli ni pokazala v veliki večini nobene tekrr.ova’no aktivnosti Nedvomno se bodo morali merodajni forumi nad ♦■em problemom resno zamisliti* M’tja Prešeren
Državna prvenstva	2PK Ljubljana	Triglav	Ilirija	Kamnik	Prešeren	Branik	Celje	Bled
plavanje	«2 (11)	M (1#1	M G 5)	M (13)	—	—	—	—
waterpolo	1« (M)	—	—	—	—	—	—	—
skota	IM (3)	140 (4)	200 G)	74 (8)	—	—*	—	—
Republiška prvenstva								
plavanje	4M O)	368 (2)	847 (1)	305 (S)	166 (6)	202 (5)	—	—
waterpolo	243 (2)	203 (3)	300 0)	133 (5)	111 (6)	165 (4)	91 (7)	—
skota	IM 0)	101 (3)	122 (2)	82 (4)	—	—	—	—
liga	4M 0)	4M G)	247 (4)	368 (2)	135 (7)	—	81 (9)	—
Državno mlad. prvenstvo								
plavanje	—	—	47 G2)	75 (10)	—	—	—	—
skota	100 m	—	82 (2)	— •	—			—
Republiško mlad. prven.								
plavanje	122 (2)	150 (1)	82 (4)	101 (3)	68 (5)	55 (6)	—	—
waterpolo	—	100 tn	55 (4)	—	68 (3)	—		82 (2)
Republiško plon. prvenstvo								
skota	10 (11	8 (3)	12 G)	—	7 (4)	—	—	—
	1761	1518	1426	1190	665	431	171	83
ßtevüke v oklepajih pomenijo mesto, id ga Je khib dosegel na prvenstvu
JANEZ TRTfOTC -ZA OČETOM: RISE« MIKI MUSTER
184. Naslednjega dne sta priplula do kraja, kjer se je
«iruga vedno bolj naraščajoče reke razcepila na dva rokava. Bila sta prepričana, da ju deli otok, zato se ;.ma je zdelo pač vseeno, po katerem rokavu odplavata äaije. Odločila sta se za desnega. Voda je bila tam spet :ko mirna in tako globoka, da si z drogom nista mogia pomagati. Spravila sta čoln k desnemu bregu in se Izkrcaia.
185. Sklenila sta napraviti si dve vesli. Blizu brega sta našla prikladno drevo, ga posekala in presekala na primerno dolžino, nato pa še preklala. Les je bil trd in morala sta se močno truditi, da sta pc dolgotrajnem ob-tesavanju napravila vesli, ki sta bili vsaj za silo uporabni ia podobni takim, kakršne uporabljajo Indijanci. Na bregu sta tudi zakurila in skuhala kcsiio.
186. Hudo utrujena sta po kosilu legla v senco mogočnega palisandra in znova zadremala, zavita pred komarji in drugim mrčesom v šotorsko plahto. Kuni, ki se je bi! že med njunim delom nadremuokai. ni več čuti! potrebe, da bi se jima pridružil. Povohal je v pragozdno goščavo, pomaha! z repom in se odpravil na raziskovanje kdo ve česa. Ovohavajoč tla je lezel v goščavo.
VPHMSfiNJÄ
N.	J. L.
Vprašanje: Kot delovni invalid zaradi poslabšanja bolezni ne morete še nadalje opravljati dela
v.-letarskega pomočnika, za kar ste Izučeni in b; se radi prekvalificirali za drugo obrtno celo ali pa bi šli v kakšno srednjo šolo. Kok kil so progoj i za sprejem v zavori za rehabilitacijo invalidov?
Odgovor: O tem, za kakšno delo se lahko prekvalificirate, odloči okrajni zavod za socialno za-Vo’o-vanje na podlagi mnenja in-V a I. dsko -p o v o; n inske k Gcn.is.ig e, ki bo ugotovila, če so pri Vas pogoji za to in koliko časa Vam bo za prekvalifikacijo treba glede na Vaše sposobnosti in veselje za delo te ali one vrste, ki bi ga še 1 ah ko opr ar* : j al !.
Zato r.e-oravite obrazložen predlog za dovolitev prekvalifikacije na omenjeni zavod za soc. zavarovanje.
G. K. L.
1.	Vprašanje: Ali Vam je smelo podjetje ukiniti izplačevanje povračila sl roške v za ločeno življenje za čas. ko ste bi M bolni in s:e bili v raznih bolnišnicah?
Odgovor:	Priznano povračilo
stroškov za ločeno življenje pripada ao konca tistega meseca, v ka:crcoi prizadeti dobi stanovanje v kr ja službovanja. Odločilno je. da je prizadeti še v delovnem razmerju z dotičnim podjetjem in da tiiu stanovanje v kraju službovanja še ni bilo nakazano.
2.	Vprašanje: Ali ima upokojenec, ki sprejema starostno pokoj-
tud.i pravico da invalidnine kot vojaški vojn: invalid.
Odgovor:	Upokojenci, ki so
v oj - ki vojni invalidi, imajo po 3. ed.ee o invalidskih prejetn-z dne 13. G. 1952 tudi pravico
c.c osebne invalidnine po zakonu o vojaških vojnih invalidih; pravica do invalidnine se namreč prizna ne glede na premoženjsko ■ve družine in ne glede na dohodke osebnega dela, socialnega zavarovanja (pokojnine) ali kakršnekoli drugačne dohodke. V pa nimajo pravice do invalidskega dodatka po 3.030.— din na mesec.
G. O. L.
Vprašanje: V podjetju delate
vsako drugo nedeljo po 16 ur, za kar ste prejemali aosedaj 50% dedr‘.ek za nadurno delo. Sedaj delate prav tako vsako drugo nedeljo po 16 ur, vendar ne dobite dodatka, zato pa ste crosti za isto tolil:o ur oo delovnih dneh, uro za oro. Ali Vam pripsda tudi v teh pogojih 50% dodatek za nadurno delo?
KOLEDAR
Petek, 2. decembra: Blanka *
Na današnji dan leta 1*68 se Je rodil v Planini pr: Rakeku skladatelj Oskar Dev. Zložil je vrsto samospevov in mnogo pesmi za moške in mešane zbere. Naj večje za-sluge si je pri dob I z nabiranjem narodnih pesmi, predvsem koroških, k:	jih je sam
preprosto harmonizira!.
*
2. decembra 1916 je umrl znani slovenski kritik -n 1 terami zgodovinar Fran Levec. V prvih letih svojega slovstvenega u-stvarjania je zlagal pesmi, pozneje pa se je pod Strgarjevim vpl livom posveM'1 uredniškemu delu. krit k: in zgodovini. Bil je več let urednik »Ljubil a n skeča zvonar pozneje pa med neaktivne ii Šimi organizatorji Slovenske Matice.
Vse Inženirje in tehnike obveščamo, da je pr; Zveznem zavodu za socialno zavarovanje oodvzeta akcija za dokup službenih let iz časa samostojne (privatne: poklicne dejavnosti (pred 15. 5	1945),
ki jim doslej niso bila šteta v starostno zavarovanje Prizadete inženirje in tehnike pozivamo, da se zarad:	izpolnitve anketne
pole in nadaljnjega ukrepanja prijavijo pr: pristojnem republiškem strokovnem društvu Inženirjev in tehnikov ali pr: Zreži inženirjev in tehnikov LRS. Ljubljana, Erjavčeva II Skrajni rok za prijavo je 8- XT1. 1955. -Iz pisarne Zveze inženirjev ;n tehnikov LRS.
Društvo za napredek gospodinjstva v Ljubljani razpisuje ponoven vpis v naslednje tečaje-
1.	začetni tečaj za pletenje;
2.	nadailgevaliv tečaj za pletenje;
IN ODGOVORI
Odgovor: Mislimo, da se je Vaše nedeljsko delo uredilo le v sporazumu z Vami.
Dasi ni pravilno, da se računa nedeljsko delo enako, kakor delo v delovnih dneh, ker se nedeljsko delo plačuje kot nadurno, dvomimo pa, če Vam pripada plač:io za nadurno delo ker s tecn, da ste zaradi nedeljskega dele ob delavnikih prosti, nimate več nadurnega dela, ko ne opravljate dela skozi več ur, kakor je to bilo popi eje, ko ob delovnih dneh niste bili prosti.
P. R. G.
Vprašanje: Ali mora lastnik hiše, ki m vključena v stanovanjsko skupnost, ki mora po odloku Okrajnega LO odvajat: 90% najemnine, sam plačevati zavarovalnino prot požaru?
Odgovor:	Odlok, kd ima tak
predpis, b: bilo po našem mnenju razumeti tako, da se iz zbranih 90% najemnine plačuje tudi zavarovalnina. Del najemnine v višini lo%, ki se v Vašem, primeru priznava hišnemu lastniku, enako služi vzdrževanju hišnega lastnika, kakor del v enaki višini od najemnin v hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost. V tem primera se namreč Iz najemnine plačuje tudi zavarovalnina. Zavarovanje hiše proti požara je po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš, izrecno predpisana in mora hišni lastnik predeti 10% najemnine brez odbitka. Tako sklepamo po določbah 45-a čl. in 54. čl. uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš.
J. K. Ljubljana
Vprašanje; Pr* podjetju ste bili kot ključavničar 3 leta v delovnem razmerju, sedaj pa se nahajate v priporu. Koliko časa in kolikšen del od plače Vem pripada za čas, ko ste v priporu?
Odgovor: Po čl. 6 uredbe o
prejemkih delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, kadar niso na delu. se delavcu oz. uslužbencu gospodarske organizacije. ki je suspendiran, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca o’ izdaji odločbe o suspenziji, ena tret ina prejemkov po tarifni postavki, ki mu je določena po tarifnem pravilniku. To tretjino prejemkov boste prejemali ves čas, dokler boste v priporu, oz. dokler bo trajala suspenzija, razen v kolikor Vam delovno razmerje med tem časom ne bi prenehalo zaradi odpovedi s strani gospodarske organizacije.
3.	tečaj za vezenje.
Začetek tečajev bo 8. decembra 1955. Tečaji bodo večerni in trajajo vsak po 8 tednov.
Vpisovanje bo 5., 6. in 7. decembra med 16. in 18. uro v Zavodu za napredek gospodinjstva. Erjavčeva 12 (preko dvorišča). Učnine 7G0 din se plača ob vpisu
Otorinolaringološka sekcija bo imela sekcijskj sestanek 2. decembra ob 18.30 uri na C oddelku otološke klinike v Ljubljani. Dr. Hribar Zleta bo podala kratko vsebino kongresa francoskih oto-Iogov v Parizu.
Na sestanku se bo obravnavalo tudi vprašanje včlanjevanja v Udruženje ORL Jugoslavije Zaradi važnosti tega vprašanja želimo polno udeležbo slovenskih c-to logov.
Filatelistični klub Ljubljana vabi svoje članstvo na važen članski seta.nek v nedeljo. 4. decembra. ob 10 ur: v klubskih prostorih v kavarnj Union.
Kemiki, inženirji. Slovensko kemijsko društvo obvešča vse člane in nečlane, da je pri Zavodu za socialno zavarovanje FLRJ v teku akcija za priznanje, oz. dokup službenih let odvetnikom, zdravstvenim delavcem in tehničnim strokovnjakom za dobo pred 15. V 1945. v kateri so te osebe opravljale samostojno (privatno) poklicno dejavnost. (Člen 21. tč. b Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin) Za to so n-arn potrebni podatki, ki so razvidna iz Anketnega lista. Anketnj list morajo izpolniti vse osebe, ki so opravljale eno navedenih poklicu :h dejavnost1 pred 15 V. 1945 ne glede na to ali opravljajo to samostojno dejavnost še danes ali so v delovnem razmerju, prejemajo pokojnino ali pa niso niti v delovnem razmerju niti ne opravljalo samostojne dejavnosti (to so inženirji in drugi) Anketni list
izpolnjujejo tudi nečlani. Vse, ki pridejo v poštev, prosimo zaradi kratkega roka, da se javijo takoj na Zvezo inženirjev in Tehnikov LRS — Erjavčeva lil, ali pri ing.' Zorgi — Murnikova 3 (Kvcnijski oddelek T. F.) dne 2. in 3. decembra od 16. do 29. ure — Odbor Slovenskega kemijskega društva.
Sestanek društva veterinarjev, ljubljanske sekcije, bo v soboto 3. decembra ob pol 10. na ob.čajnem mestu.
Odbor
Pozivamo vse delavce in uslužbence, katerim je prenehalo delovno razmerje v Tovarni organskih barvil v Celju od 1953 leta do danes, da takoj uveljavijo svoje terjatve, ki jih imajo do podjetja iz plačilnega sklada, pri blagajni podjetja. Po preteku treh mesecev nimajo več pravice do izplačila.
TOB Celje
Poskusite še Vi
najboljšo kremo!
»JELA« kopalne soli imajo čudovit učinek na tvoje telo. Krepijo živce, dcs:nficirajo in kot prerojen si po kopeli z »JELA« soljo.
Gospodinja, pri mesečni nabavi, na odlični
ne pozabi.
Pri mokri jeseni bo krompir zelo gnil! Torej ne spravi krompirja, da bi ga posul s preparatom »KROSAN«.
V drogerljskih poslovalnicah
dobite
GO'KO t A B I E T S
za dezodorizacijo toaletnih in drugih zatohlih prostorov
NEŠTETO BOLNIKOV. Id so pri
zdravljenju želodca in jeter, žolča in črevesja uporabljali rogaški »DONAT« vrelec, je danes hvaležnih, da so to storili. Ce ga za te namene potrebujete tudi Vi. ga zahtevajte v trgovinah, ki ga dobe pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju« v Ljubljani.
Ne pozabite, da bo žrebanje loterije Gasilske zveze LRS 4. dec. 1955 ob 11. uri na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani.
GLEBSUŠCfi
DRAMA LJUBLJANA
Petek. 2. dec. Zaprto.
Sobota, 3. dec. ob 29: Miller: Lov na čarovnice. Izven in za podeželje.
Nedeija, 4. dec. ob 10.30 dop.: Golia: Jurček. Izven in za podeželje.
ob 15: Golia: Jurček. Izven in za podeželje.
ob 20: Miller: Lov na ča-rovnice. Izven in za podeželje. Gpozarjamo, da igra v »Lovu na čarovnice« Proctorja Lojze Rozman, Cheeverja pa Anton Komar.
OPERA
Petek. 2. dec. ob 19.30:	Wolf-
Ferrari: Štirje grobijani. Abonma red B.
Sobota. 3. dec ob 19.30: BALET: Kogan-Semenov: Amazonke. Mozart: Les petits riens.
Lh o tika : Balada.
Borodin; Polovski plesi.
Abonma red H.
Nedelj?., 4. dec. ob 19.30: Massenet: Man on. Izven.
Za gostovanje Kitajskega klasičnega gledališča so bile vstopnice razdeljene na kulturne, znanstvene in prosvetne ustanove in društva. Za prodajo bo ostalo
malenkostno število vstopnic za drug] večer, 7. dec. V prodaji bodo vstopnice v ponedeljek, 5. dec., od 17. ure dalje v Operi. Ustanove in društva opozarjamo, da morajo dodeljene vstopnice dvigniti v soboto od 10.30 do 12.30 ali v nedeljo v istem času pri dnevni blr.gajnj v Operi. Rezerviranje zaključeno.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Petek, 2. dec. ob 20: Anouilh: Colomba. Abonma LMS I.
Sobota, 3. dec. ob 20: Giraudoux: Trojanske vojske ne bo. Izven. Nedelja, 4. dec. ob 15: Gogolj: Ženitev. Izven.
ob 20; 'Cehov: Ut va. Izven. Zadnjič.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana — Mestni dom Sobota. 3. dec. ob 20: Schiller: Marija Stuart, tragedija, gostovanje Mihaele Saričeve, izven.. Nedelja, 4. dec. ob 15.30: Schiller: Marija Stuart, tragedija, gostovanje Mihaele Saričeve. ob 20:	Finžgar:	Divji lovec,
ljudska igra, izven.
Ker je bila zadnja predstava »Marije Stuart« popolnoma razprodana in mnogo obiskovalcev m dobilo več vstopnic, jih kup te že v predprodaji od petka dalje pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-380. Prihodnji leden bo premiera Ssnečičeve komedije »Ljubezen in logaritmi«.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (šentjakobski) trg Petak, 2. dec. ob 17: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Sobota, 3. dec. ob 17: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«, ob 29.39: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Samo za odrasle.
Nedelja, 4. dec. ob II: Frane Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«.
ROČNE LUTKE Resljeva c. 28
Nedelja, 4. dec. ob 17: Frane Milčinski »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic za vse predstave od 10. do 12. ure na upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva c. 28, tel. 32-020. in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE
Sobota. 3. dec. ob 19.30: Molière: Šola za žene.
Nedelja. 4. nov. ob 19.30: Molière: šolo za žene.
Komedija v petih dejanjih. Zveze z vlaki ugodne.
MESTNO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota, 3. dec., ob 20. George Axelrod: Sedem let skomin. — Izven.
Ponedeljek, 5. dec., ob 19.30: Shakespeare: Othello. Gostovanje v Žalcu.
Izžrebane dobitke bodo izplačevale, vse pošte v Sloveniji.
KONCERTI
V ponedeljek, 5. t. m., koncert za repnizni (oranžni) abonma. Spored — Berkeley. Simfonija; Mendelssohn, Koncert za klavir in orkester s solistko Jelko 5u-hadolnik-zalokarjevo; Bach. Magnificat s sodelovanj eoi zbora in solistov Nade Vidmarjeve, Vilme Bukovčeve, Elze Karlovčeve. Gašperja Dermote in Zdravka Kovača. Dirigira Bogo Leskovic, zbor naštudiral Jože Hanc. Preostale vstopnice od 30o do 150 din pri dnevni blagajni.	-K
Vokalno instrumentalni koncert Glasbene Matice bo danes. 2. decembra. ob 20. v Filharmoniji Zaradi garderobe v mal: dvorani ne bo bifeja.	-K
MADRIGALCHOR IZ CELOVCA
je danei eden najboljših avstrijskih pevskih zborov. Lani je na mednarodnem tekmovanju v Arezzu dobil prvo nagrado. Koncertiral bo jutri, v soboto, v Filharmonij: s sporedom, k j obsega skladbe 17. in*18. stoletja moderna dela in priredbe narodnih pesmi evropskih narodov. Abonent; vseh abonmajev in študenti imajo 50popust.	-K
ö MRLI
Umrla nam je naša mama
JOŽEFA LANG roj SMOLE
Posmrtne ostanke bedo prepeljali iz Celja dne 2. decembra ob 19. -urj izpred mrliške veže na mestnem pokopališču v Dolenji Logatec, kjer'bo istega dne zadnje slovo ob 16. uri;
Žalujoči: hči Slavica ter s nova J-ože m Venko z rodbinami Smole. Črepinko, Milavec, Rother in Gale.
Celje, dne 1 decembra 1955.
-v*®
V 67. letu starosti je nenadoma umrl naš ljubljeni brat m stric
Karel Čadež
upokojenec biv-e »Jugoslovanske knjigarne«
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 3. decembra 1955 ob
15.30	iz Petrove mrliške vežice na Zalah na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Žalujoči; brata sestre in ostalo sorodstvo.
Dotrpela je naša preljuba sestra, teta in svakinja
SLAVA K LAUTA roj. PANČUR
Pogreb bo v petek 2 decembra ob 14.30 iz Jožefove mrliške ve žice na pokopališče Zale.
Žalujoči: brat Franci, sestri Ivana in Albina, ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana. 1 decembra 1255.
Umrla je
JERCA OVEN Kladezna 21, upokojenka Tobačne tovarne Pogreb bo 3 decembra ob pol 3-Žalujoči: nečakinja Sotlar Marija in Gradišar Franc ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana. Minnessota.
Sporočamo žalostno vest, da je po kratki, mučni bolezni umrl naš ljubljeni mož, očka brat, stric in stari očka
ANTON ŠVILTGOJ
upokojeni železničar Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. decembra 1955 ob 15. uri iz Andrejeve mrliške vežice na pokopališče Zale.
Ljubljana. Medana Gorica, dne 1. decembra 1955
Žalujoči: žena Marija: hčerke: Tončka por. Ogrin. Marija por. Pirc, Nada por. Čerin, zeti, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Dotrpel je naš stric in svak
ANTON ČEBOKLI
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. decembra 1055, ob 15. uri iz Antonove mrl. vežice na Zalah.
Žalujoči: nečak Vojko in Irena,
svakinja Marija in ostalo sorodstvo.
Ljubljana. Maribor, 30. U. 1955.
ZSHVSLE
Zahvaljujemo se po tej poti vsem, ki so ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo Socialistični zvezi delovnega ljudstva, Zvezj borcev, pevskemu zboru »Dušan Jereb«, govornikom in darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Ožaloščena družina Kastelic.
Muhaber.
Ljubljana, Beograd.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, k: so spremili našo drago mamo
FRANČIŠKO ZEBAVEC
na njeni zadnji poti.
Zlasti se zahvaljujemo dr. jen-koletovi, duhovščini, znancem in sosedom za njihovo pomoč, darovalcem vencev in cvetja ter vsem k: so nam izrazili sožalje. Žalujoči mož In otroci ter ostalo sorodstvo.
PUTNIK SLO VENU 11
PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral "avtobusni izlet na VIL zimske olimpijske igre v CORTI-NO D’AMPEZZO v Italiji . koncem januarja 1956. Zahtevajte programe izleta v vseh poslovalnicah PUTNIK.
PUTNIK v Ljubljani bo organiziral SILVESTROVANJE v priznanem hotelu BELLEVUE v Bohinju. Zahtevajte programe v vseh poslovalnicah PUTNIK.
V prihodnjih dneh bo objavljen program izletov v letu 1956! Zasledujte naše objave v dnevnem časopisju in radiu.
Ce kupite srečko gasilske loterije lahko za 50 din zadenete premijo 300-000 din.
OBJ SVE
OBVESTILO
Komisija za prodajo hiš iz sklada Splošnega ljudskega premoženja pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Moste razpisuje po Odloku o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada Splošnega ljudskega premoženja (Ur. list LRS št. 51-54)
JAVNO DRAŽBO
naslednjih hiš iz Splošnega ljudskega premoženja:
1.	tristanovanjska hiša, Ciglar-jeva 15, z izklicno ceno 1,409.009 din;
2.	dvostanovanjska hiša. ' Domžalska 1, z izklicno ceno 527.009 din;
3.	dvostanovanjska hiša, Kavčičeva 43. z izklicno ceno 755.COO din;
4.	d vostamo v aajska visok opri tilč-na hiša. Kluno-va 5, z izklicno ceno 1,153.000 din:
5.	dvostanovanjska hiša, Križna 22, z izklicno ceno 1,052.000 din.
Javna dražba navednih niš bo v sej-nj dvorani Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste, Zaloška c. 51 a, v četrtek, 15. 12. 1955, ob 9. url dopoldne.
Vsak ponudnik mora najkasneje uro pred pričetkom javne dražbe položiti v gotovini, v obveznicah notranjega posojila mesta Ljubljane ali v obveznicah dižavnega ljudskega posojila kavcijo v viši-n, 10% izklicne vrednosti, in sicer odseku za proračun ObLO Ljubij ana-Moste, ki mu izda potrdilo o položeni kavciji. Brez tega potrdila se ponudnik ne pi ep usti k dražbi.
Udeleženci iz N03 v letih 1341, 1942 in 1943 ter druge osebe, naštete v 6 a členu Uredbe o dopolnit vj uredbe o prodaji stanovanjskih h.š Splošnega ljudskega premoženja, kakor tudi vsi ostali interesenti, dobijo vsa podrobnejša pojasnila o pogojih in plačilu kupnine ter vsa ostala potrebna pojasnila glede v razglasu navedenih nepremičnin pri Tajništvu ObLO Ljubljana-Moste. soba st.
8.
Komisija za prodajo hiš Splošnega ljudskega premoženja Občine Ljubljana-Moste.	-O
H S1PISI
Višja pedagoška šola razpisuje mesto profesorja za risanje. Pogoji so navedni v Odloku o Višji pedagoški šoli, čl. 13 (Uradni list LRS Štev. ,26-55). Prošnjo s podatki o dosedanjem strokovnem in pedagoškem delu naj kandidati vložijo do 25. decembra 1955 na Višjo pedagoško šolo. Stari trg 34.
RAZPIS
Vinarsko sadjarska šola Svečina razpisuje naslednji delovni mesti:
1.	gospodinjske učiteljice, absolventke Srednje kmet. šole Maribor, z eno ali dvoletno gosipoainj-sko šolo in enoletno prakso;
2.	delovodje za vinogradništvo in sadjarstvo, absolvent Srednje kmet. šole z 3-letno prakso ali absolvent Vina rako-sadj arske šole s 5-letno prakso v proizvodnji.
Plača se določi po tarifnem pravilniku in dogovoru, stanovanje je zagotovljeno.
Ponudbe polij ite na Vinarsko sadjarsko šolo Svečina, pošta Zg. Kungota.
RAZPIS
Glasbena akademija v Beogradu
razpisuje natečaj za profesorja srednje glasbene šode, za violino.
Kandidat mora predložiti:
1.	prijavo kolkovano s 30 din;
2.	dokazila o šolski izobrazbi (končana višja glasbena šola);
3.	podatke o pedagoškem in umetniškem delu.
Prijave na sekretariat Glasbene akademije v Beogradu, Marsala Tita 50.
Rok za prijave je 15 dni po objavi natečaija v časopisu.
Iz rektorata Glasbene akademije
F, UDIO
SPORED ZA PETEK
Poročila:	5.C5, G.no, 7.00.	13.00.
15.00,	17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.20 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored),
6.20	Naš predlog za Vaš ledilnik:
6.25	Reklame. 6.35 Jutranji orkestralni spored; 7.10—7.30 Klavir in hammond-orgle v ritmu; 11.00 Radijski koledar; U.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Operetna in lahka glasba: 11 45 Cicibanom — dober dan! (L Suhadol čan:	Sestrica
Zlatolaska); 12.09 Slovenske pesmi pojeta Mariborski ženski komorni zbor in Planinski oktet: 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v decembru; 12.40 Popevke m ritni : 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.30 Odlomki iz znanih oper; 14.25 Zanimivosti iz znano-«ti m tehnike: Vlivanje v starih časih; 14.35 2ele!i ste — poslušajte!; 15.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet, poje Ivo Rob č:	15.30
Utrinki iz literature — Izak Babeli: Življenjepis Mateja Pavbčka Rodioniča:	15.45 Narodne pesmi
poje Gorenjski vokalni kvintet: 16 00 Modn! kotiček: 16.10 Popoldanski s mfon.ični koncert — Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za violino in orkester. Sergej Prokofiev:	Trije fragmenti iz baleta
»Romeo in Julija«: 17.20 Zabavna In plesna alasba. vmes reklame:
18.00	Ljudje med seboj: 18 15 Pred mikrofonom so Veseli godci. Stir-1e fantje in Vašk kvintet: 18.35 Tečaj francoskega iezika — 11. lekcija:	18.50 Zabavne melodije
izvaia na harfo eTon.i Teupen: 19.00 Radijski dnevnik:	19 30 Zabavna
glasba, vmes reklame: 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled:
20.15	»Portret z Broadwaya« Sigmund Romberg, sklađatell popularnih melodij: 21.00 Mednarodna
Nenadoma nas je zapustil naš nepozabni in nad vse ljubljeni zlati mož, skrbni očka, brat, stric in svak
jo m kos
avtopodjetnik
Pogreb bo danes, 2. decembra 1955, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Prešernova 29, na šmihelsko pokopališče. Žalujoči: neutolažljiva žena Mara roj. Lapanje, sin Božo, hčerka Lidija, bratje, sestre, nečaki in ostalo sorodstvo.
Novo mesto, Hoče, Krško Birmingham USA, Zagreb, Ljubljana.
»UNION«: indijski barvasti film »MangaJa, hči Indije«. Tednik FN 43. Predstave cb 16.30, 18.30 in 21. V gl. vlogi: Dilip Fumar.
»KOMUNA«: amer. barvasti film »Mouiin Rouge«. Brez tednika. Predstave ob 17. 19 in 21. V gl. vlogi: Jose Ferer in Zsa-Zsa Gabor.
»SLOGA«:	amer. barvasti film
»Peter Pan«. Tednik. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Ob 10 uri matineja istega filma.
»VIC«: amer. barvasti film »Do zadnjega.«. Predstave ob 16, 18 -n 20. V gl. vlogi: Richard Wid-cnark in Jack Palanca.
Predaja vstopnic v vseh štirih kinematografih cd 9.30—11 ter od
14.	dalje, za «natine;o pa od 9 dalje.
»SOCA«: premiera franc, barvastega filma »Rdeče in črno*. Predstave ob 16. 18 in 20. V gl. vlogi: Danielle Đarrieur in Gerard Philipe. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje.
•SISKA«:	nemški film »Osebna
tajnica«. V gl. vlogi: Sonja Zle-mann, Rudolf Prack in Paul Hörbiger. Režija: Paul Mertin. Predstave ob 16. 13 in 20. Prodaja vstopnic od !4. dalje.
»TRIGLAV«: nemški film »Osebna tajnica«. V gl. vlogi: Sonja Z;e_
m.ann, Rudolf Praok in Paul Hörbiger. Predstave ob 10, 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15. dalje.*
»LITOSTROJ«: franc, film »Sužnji«. ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
VEVČE: italijanski film »Na ostrini meča«.
DOMŽALE:	ruski barvasti film
»Dobri prijatelji«, ob 20-
BREŽICE: ameriški barvast film »Poletno gostovanje« in FN 46.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvasti film »Pas za pištolo«.
KRANJ »STORŽIČ« :	ameriški
barvast’ film »Rapsodija«, ob 16. 13 in 20. Film no predvajan na wide-screen sistemu.
JESENICE »RADIO«:	ameriški
barvasti film »Kapetan Ken«, ob 13 in 23.
radijska univerza — a) Velika industrija Louis Charvet:	Pomen
prevoznega problema v teiezar-stvu — b) Carlos Chagas: Bioelsk-trogeneza — IV cel: 21.2'J lera Plesni orkester Rad’a Ljubljana; 21.43 Filmske melod’je, 22.15—23.93 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.15_23.90 UKV program: Plesna
glasba; 23.00—21.90 Oddaja za tujino — na valu' 327,1 m (prenos iz Zagreba).
KS LI GGiSS!
OSPODINJSKO POMOČNICO —
starejšo, z znanjem kuhe. sprejme dvočlanska družina brez otrok, takoj ah po dogovoru — Plača 4000 do 5033 din. Naslov podružnici SP Celja.	22525-1
L£SKAE£>:i POMOČNIK, odsiu-žcn vojak, išče zaposlitev. Ponudbe pod »Pleskarski pomočnik« v ogl. odd.	22433-1
OSPODINJSKO POMOČNICO — z znanjem kuhe. sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 22478-1 ENIŠKO z2 osemurno dnevno pomoč iščem. Zglasite se de-poi-dne. Naslov v ogl- odd. 22490-2 rAREJŠO varuhinjo k triletnemu fantku iščem Vse po dogovoru — Prodam sisro pohištvo in kfaviT Ogled od 15. do 15. ure
il dt-nil' i n

KLAVIRSKO HARMONIKO, n evo. 120 basov 5 :egistrov. prodam. Dvorni trg 3-II. levo, od 1C. do 12. ure	22510-4
SMOKING m frak prodam. Nas o v v oglasnem odd.	22514-4
KAVČ, nov, pok tiran, prodam. — Dravlje. Kovaška S.	22427-4
KAUČ. 100 cm širok (oreh), in otroško posteljo prodam. Cankarjeva 11-m desno. 22486-4 DVE MREŽI 1C0X-20. dobro ohra-
njeni. za posteljo, ugodno pro-
dam.	Naslov podružnic:	Slov.
ooročevalca Kranj.	22344-4
NAPRODAJ KISA v Rožni dolini, Cesta VII-14 Ogled v nedeljo,
4.	decemb: n od 10. do 3 2. ure. MIREN’STUDENT tehnike riče ra navado tudi neopremljeno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd. ali na naslov: Lindič. Ljubljana. Trubarjeva Costa štev. 42 .	22523-9
STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za stanovanje v Reki. Plačam selitev. Naslov v oglasnem, oddelku.	22485-9
PROSIM najditelja, naj izroči nudeno krzno (par dihurčkov), izgubljeno med prazniki, za nagrado Naslov v oglasnem oddelku. SP.	22519-10
IZGUBLJENA 1e bila ženska zlata
ur3 od »Na-ME« do Frančiškanske ulico Poštenega najdit?!ia lepo prosim, da ic za nagrado vrne. Naslov v ogl. odd 22507-10 IZJAVLJAM, da nisem plačnik dolgov, ki bi 1ih napravila Rozalija Rokave rojena Mazej iz Topolšice, okraj Šoštanj. — Rokave Anton.	22477-11
OPREMO za novorojenčka sem izgubila 26. novembra od Dvotrža-kove do Vilharjeve. Vrnite za nagrado. Matilda Ekmečič. Vilharjeva 3-a.	22508-11
t	Pekarna	in	slaščičarna	t
♦	•
t Piran razpisuje mesto j
S	RAČUNOVODJE.
:	?
t Pogoj: dovršena srednja •
♦	šola	in	najmanj	3-letna	f
«	♦
S praksa. Plača po tarifnem |
J	pravilniku.	♦
Cprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje odproda naslednji material:
4	nosilce I NP, 34 cm (traverze), dolžine H in 12 m; šasijo »Chevrolet«, motor »Pontiac« in 12 zavornih čeljusti z oblogo za avto Federal.
«fctarccrriße in hrulee
poročevalca
opozarjamo na našo veliko* nagradno anketo, ki jo bomo v okviru proslave 10-letnice tiska v svobodi objavili v prihodnjih dneh. Zasledujte obvestila v našem dnevniku in radiu.
Časopisno založniško podjetje ,S!ov. poročevalec'
Prestave Dneva republike v Celi n
Cinkarna - zmagovalec sindikalnega tekmovanje -- Obletavati je začela nova razdelilna
transformatorske postajo v Selcah
Talco velike razgibanosti, Kanor je Celje zajela ob Dnevu republike, tu ne ponva.mo. Proslave m akademije so se vrstile a ragu za arago, slavnostnih zasedanj delavskih svetov je bilo prav gotovo toliko, koli »r je delovnih kolektivov. Praznično razpoloženje je bilo čutiti na vsakem koraku
Prvo večjo proslavo ira čas; Dneva republike je pripravil Okrajni odbor sindikata trgovskih. gostinskih in turističnih-delavcev v Celju. Bogat in lep program so izpopolnile recitacije člana Celjskega gledališča Jeršina, nadalje odio mek iz diame »Sedmorica v kleti«, slavnostni govor tov Uranjeka. nastop mlade har-mouikašice Marije Bernardove ter nastop moškega komorne-
£3 'oor-rt.
V	soboto zvečer je bila v Kulturnem domu v Preboldu tudi slavnostna razglasitev tekmovanja. ki ga ie razpisa’ Okrajni sindikalni svet ne čast desete obletnice osvoboditve ter Dneva republike Tu slovesnost je bila združena z lep*.? "k-demijo domačega Partizana. Na slovesnosti pa je tami k OSS Celje Rudi Poper-ko razde'i! zmagovalnim kolektivom. ozirom? njihovim sindikalnim organizacijam lepa priznanja. V skupini kolektivov. ki imajo nad 500 zano-sienih. je zmagala celjska Cinkarna. k: ie za ta uspeh preje’a v traino last tudi lep prsno»-. 7.1 Cinkam'» so se razvr-s*i’i: miemma Store, steklarna Rc-Jr-ka S’atint! in Tovarna email-'mne oosede v Celiu V drugi «kur>'n,i kolektivov ki imajo do 500 zaposlenih, ie bila najboljša Tov3ma +=ht-n*e 'r r»o»»a r.iei on sled»ta ko»—uvčna !"d»istri»a '-7 T-:bai in Raton - S»ore V troti» sku-p;n; so tekmov?1» Icnl'-i-tivi. k-imaio r*rri kakor 100 zaposlenih Med temi ie '-mae.al kp’ektiv Aurea iz Celia n? dr>]?o mesto se ie uveljavilo
Co—ino o.....-o?- —<:»vo na trol-
je na P“o»,r-7u»»tvo. i» četrti skvo-ni so n?»"» s»»oie '» «neb ■ ustanove in trsro«»«ka r-od-etia Zmagal ie kolektiv Kosnno-tshne iz Celja re njim na sta se uvrstila OT..O Celie ter Liudskt magazin »z Capa
V	soboto je bila lepa slovesnost tudi ob izročitvi nove ncrdellne transformatorske postaje 110/35/10 kV Celje — Selce, svojemu namenu. Te slovesnosti so se udeležili
uiiiogi zastopniKi detovmn Kolektivov in oblasti. Zgraditev uova razoeiiiiifc transformatorske postaje v "elean pr; Celju je narekoval predvsem verik odjem eiektrične energije za široko potrošnjo tei obratovanje novega elektro-piavza v železarni Store. Z dograditvijo te postaje bo urejeno napajanje visokonapetostnega omrežja na celjskem območju. Postaja je zgrajena kot napajalna postaja 35 kV za celjsko področje ter za železarno v Štorah. S transformacijo 35/10 kV bo preskrbovala z električno energijo tud: bližnjo okolico in mesto Celje. Pri gradnji te postaje je sodelovala vrsta domačih in tujih kolektivov Pomembnost domače proizvodnje je izražena tudi v tem da je 90" 1 vse opreme domačega izvora in, da so vsa gradbena ter montažna dela opravili domač strokovnjaki.
Med naj lepše in najbolj uspele proslave je vsekakor spadala akademija na čast desetletnice Industrijske kovinarske šole Tovarne emajlirane posode. Številke, ki so jih potrdili govorniki: direktor šole Rado Žerjal in drugi, kulturni program in športne trofeje, ki so jih učenci spre-
NA GORIŠKEM
Na predvečer praznika so se v Novi Gorici v kinodvoran zbrali številni prebivalci iz Nove Gorice, Solkana in bližnje okolice ter prisostvovali proslav» 12. obletnice rojstva naše državo. Svečani govor je imel predsednik okrajnega ljudskega odbora Gorice ing. Karmelo Budina. Proslavo je izpopolnil koncert pevskega zbora Svobode tovarne oohiotva v Nov: Gor ci.
Tudi v Ajdovščini so imeli ist: večer akademijo. Kinodvorana je bila premajhna za številne udeležence, ki so ostali še v dolgi vrst ob vratih. Uvodnemu govoru so sledile pesmi, ki jih je zapel pevski zbor Iesno-indu-str:.iškega podjetja v Ajdovščini. Tudi pionirska zborna recitacija in ree it sc je zastopnika JLA so lepo uspele, nič manjši uspeh pa niso dosegli gimnazijski recitatorji Za zaključek je pevski zbor ajdovske gimnazije zapel ^kaj pesmi n internacionalo.
V	Vipavskem križu so sodelovali pri proslavi tudi člani ajdovske svobode, domača godba in šol'sk] otroci.
V	Šempasu so pripravili razstavo vin, Gor ško gledališče pa ie gostovalo s Kreftovimi »Celjskimi grofi«. Tudi v Vipavi. Šemoetru . Dornberku in drugod so lepo proslavili Dan republike. Po šolah so imeli uspele proslave že nekaj dni pred praznikom.
Najlepše ilustracije objavlja revija »TOVARIŠ«
■KB<*raeB*RB<eBa5nrasai«
Deiczvshi svet tovarne strojev STUP - liIDŽfi
razpisuje
natečaj
za delovni mesti:
L TSHMICfJEM 8IREKT08J5 2. KCMEBOÄlNEßg DIREKTORJA
Pogoji:
1 Končana tehnična fakulteta s 15-letno prakso v »radnji strojev ali s 5 leti na vodilnih mestih v podrtjih /.a cradr.jo strojev:
2. ekonomska fakulteta z 10-letnc prakso ali 5 iet na
odilnih mestih
Konkurirati morejo tudi kandidati s srednjo ekonomiko šolo. ako imajo 15 let prakse ali pa 8 let službe na rodilnih mestih Kot praksa se razume delo v podjetjih
•3 gradnjo strojev in kovinske industrije.
Za delovno mesto komercialnega direktorja je obvez->.o znanje enega tujega jezika, in sicer nemškega, francoskega ali angleškega.
Stanovanje je preskrbljeno.
Plača po sporazumu.
Prijave za ta natečaj se bodo sprejemale do 15. de--embra leta 1955
Delavski svet tovarne strojev STUP - ILID2A
jeli za uspehe v medšolskem tekmovanju, so potrdile, da se v tej strokovni šoli vzgaja tudi razgledan ter politično zdrav kader To lepo šolsko proslavo so s svojo navzočnostjo počastili najvidnejši predstavniki oblasti.
Zelo značilno ie počastil Dan republike mestni odbor Zveze borcev. Na proslavi v
V IDRIJI
V	Idriji smo .meli • osrednjo proslavo Dneva republike na predvečer v dvorani Svobode. O nastanku tega našega naj večjega praznika in narodnoosvobodilni borbi na Idrijskem, je govoril oredsednik občinskega ljudskega odbora Lado Božič. Kulturni spored sta pripravila orkester in pevski zbor domače Svobode. Posebni proslavi sta pripravili tudi gimnazija in osnovna šola Povsod so pripravili pevski spored Med drugim so nastopili folklorna skupina gimnazije z narodnimi plesi, učenci osnovne šole pa z baletom in simboličnimi plesi. Tokrat so sprejeli v pionirsko n mladinsko organiza-C'io tudi več no-vih članov.
F. V. .
? JARŠAH
Delovni kolektiv tovarne Indu-plati v Jaršah je priredili v počastitev Dneva republike uspelo proslavo O pomenu dneva republike je govoril predsednik sindikalne podružnice, tamu pa je sledil kulturni progranr ki so ga pr pravili moški pevski zbor tovarne in recitatorji Partizana iz Jarš. Vso pohvalo zasluži zlasti recitatorka Rezd Sitar. S programom, ki je trajal dobro uro, so bili zadovoljna vsi navzoči.
m v LITIJI
V	Litiji smo proslavil; Dan republike s svečano akademijo. Po slavnostnem govoru so nastopili mladinski pevski zbor gimnazije, orkester, moški in ženski pevski zbor DPD »Svoboda« ter solisti. Prav zadovoljni smo b ii z izvajanjem novega združenega orkestra Glasbene šole in Svobode, ki tma vse pogoje, da se razvije v dostojno glasbeno enoto, kakršno smo sedaj v Litiji znatno pogrešali.
Zelo lepo je uspela proslava našega državnega praznika tudi v Kresnicah. V okrašenem Gasilskem domu Je o pomenu 29. novembra govoril direktor Industrije apna. V obš'mem kulturnem programu, M je sledil, pa so se zlasti Izkazali pionirji domače osnovne šole. Uspele proslave so bile tudi v Šmartnem. Gabrovki in vseh drugih večjih vaseh litijske občine.	-k.
prostorih hotela »Savinja« so predstavniki mestne organizacije ZB med drugim obda-r vali otroke padlih borcev in tako tudi na tej svečanosti potrdili, da je skrb za partizanske otroke največja dolžnost in naloga b»vših borcev.
V okviru bogatih prireditev pa je bila v dvorani Zdravstvenega doma odprta še razstava slik, ki jo je priredila likovna sekcija KUD France Prešeren. Razstava bo odprla do U. decembra.	M. B
IZ SL0VENJEGA GRADCA
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora v Slovenjem Gradcu je sklenil u-vesti v mestu tržne dneve Uredili bodo primerne stojnice Trg bo posloval vsak petek Ta ukrep pozdravljajo vse delavske :n na-meščenske družine. Svet za kmetijstvo pričakuje, da bodo okoliški kmetje na trg primerno zalagali s poljskimi pridelki. Na seji sveta so še predlagali, da se združita mestna ekonomija v Slovenjem Gradcu in ekonomija KZ v Starem trgu v skupno kmetijsko gospodarstvo, ki bo lahko mnogo več proizvodov pošiljalo na trg.
Muzej NOB v Slovenjem Gradcu se je preselil v nove večje prostore. Vodstvu muzeja bo sedaj omogočeno, da razstavi mnogo več zbranega gradiva ter ga razporedi bolj pregledno, kakor pa je bilo doslej mogoče. Zveza borcev je začela nabiralno akcijo v bivšem slovenjegraškem o-kraju, s katero nameravajo zbrati primerna sredstva za opremo muzeja NOB. Podjetja in organizacije se radi odzivajo ter je u-pati, da bo muzej v kratkem primemo opremljen.	F. M.
MARIBOR
Petek, 2. decembra.
Dežurna lekarna:	»Melje«,
Meljska c. 2.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 19.30: Lorca »Mariana Pihe-da«. — Izven.
RADIO
5. — 7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 7.30 7.40 Domača poročila in objave, 7.40 — 8.00 Igrajo Strje flosarji, Id. — 23. Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava mariborskih likovnih umetnikov je odprta vsak dan od n. do 16. ure.
KINO
Murska So-bota avstr. film «Stari grešnik«.
DELOVNI KOLEKTIV
Zadr. trgov, podjetja »PLANIKA« - Tolmin
CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SIROM PO NASI DOMOVINI ZA PRAZNIK —
29. NOVEMBER.
SLADKOGORSKA TOVARNA KARTONA IN PAPIRJA SLADKI VRH, pošta Šentilj v Slovenskih goricah
razpisuje delovno mesto šefa
komerciale
Pogoji:
dovršena ekonomska fakulteta ali popolna srednja šola (Ekonomski tehnikum) z delovno prakso v Industriji celuloze, lesovine in papirja.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Vse ostalo po dogovora.
Ponudbe pošljite na naslov podjetja.
Prodamr
ose Ss ibi
A3 % t U
»FIAT 1500«, v debrem stanju, za 900.000 din.
Zvezda,
Maribor, Tržaška c. 6
I!
Delovni kolektiv projektantskega podjetja
PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA
razpisuje
na podlagi temeljnega zakona o štipendijah in odloka o višini štipendij
ŠTIPENDIJE ZA 3 SLUŠATELJE
višjih semestrov arhitektonskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani. Stipendije se bodo izplačevale od 1. januarja 1956 naprej. — Pismene prošnje z življenjepisom* opisom dosedanjega študija, premoženjskih razmer ter s potrdili o položenih izpitih, dostavite do 20. decembra 1955 na naslov: Projektivni atelje, Ljubljana. Cankarjeva 18-IV. — Prav tam so na vpogled podrobnejša pojasnila o obojestranskih obveznostih.
T0VIRM MESNIH IZDELKOV MM! E0H - K0Š1KI
ISKRENO ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE?
Naš kciskHv se bo tudi v bodoče potrudil, da zadovolji svoje cenjene stranke s kvalitetnimi izdelki po zmernih cenah!
Kolektiv
DESIUERUE IN TOVARNE LIKERJEV
Ljubljana
čestita vsem potrošnik ©m in vsem poslovnim prifciteifem ob Dnevu republike!
Bombažna predilnica m tkalnica Trzic
razpisuje mesto
fciseO»
*«*°‘C!,7pe«et’n
If©«!* ^
Pogoji : ustrezna višja a!' strokovna izobrazba z najmanj 10, czr. 15-Isino prakso v tekstilni stroki fn najmanj 5-letno prakso v samostojnem vodenju večjega tekstilnega podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite do 5. decembra 1955 na upravo podjetja.
»Zelena snet? Kaj je zelena snet? Kaj lahko napravi?« je
zmedeno vprašala.
»Upajmo, da tega nikoli ne bomo spoznali,« je rekel; in v njegovih jasnih očeh se je pokazalo nekaj strahu podobnega.
III
DRUŽBA PUNSONBY ODPUSTI NAMEŠCENKO
Oliva Cresswell se je zbudila, ko je njena budilka poslednjič obupno pozvonila, in premagala skoraj nepremagljivo skušnjavo, da bi ponovno zatisnila oči. Njen prvi občutek je bil, ka«tor da bi bila vso noč ne zatisnila očesa. Spominjala se je, da je legla v posteljo ob enih in da do tretje ure ni mogla zaspati. Spominjala se je tudi, da je hotela vstati, si skuhati nekaj čaja in počakati na senčni vzhod; in ko je bila hotela dognati, če je to romantično ali neumno, je utrujena zaspala Toda štiri ure spanja so mnogo premalo za mlado, zdravo dekle m zato je le z največjim naporom spravila male, bele nožice si so še tičale v pižami, preko posteljnega roba ter pet dragocenih minut topo in brezmiselno strmela vanje. Nato je odšla v kopalnico in odprla vodno pipo. Nato je pristavila kotliček. Pol ure pozneje se je počutila osveženo, a za težja dela nesposobno.
Ko si je na poti v službo popolnoma opomogla, ji je postalo jasno, da jo začenja skrbeti. Ne da bi bila hotela, je izvedela neko skrivnost in pijani Mr. Beale, ta vriskač, ji je bil vsilil svoje zaupanje/ Vendar je bil Mr. Beale — in tega se je tako nenadoma spomnila, da se je ob tej misli naglo dvignila (sedela je v avtobusu in sprevodnik, ki je mislil, da hoče izstopiti je potegnil za zvonec) — presenetljivo trezen in gospodovalen.
Ali naj pove zdravniku? Dr. van Heerden ji je bil vedno dober prijatelj. Zdelo se ji je, da bi bilo izdajstvo, da, saj tudi
je izdajstvo, če mu prikrije dejstvo, da je bil Mr Beale snoči v njeni sobi.
Toda ali je bil res samo slučaj, da je isti ključ odklepal njena in zdravnikova vrata? Če je tako, je to resnično mučno Brez odloga si mora dati napraviti novo ključavnico.
Na vogalu velikega hišnega bloka, ki je bil last Punson-byjeve trgovske hiše, je stopila iz avtobusa. Punsonby je bila ena izmed najuspešnejših in istočasno najuglednejših londonskih trgovskih hiš in za Olivo je bila velika sreča, da je dobila v njej namestitev, kajti služba pri Punsonbyju je bila podobna državni službi, bila je zanesljiva, a mnogo bolje plačana
Ko je stopila na pločnik, je bežno pogledala na veliko okrašeno uro. Zagotavljala sl je, da je dovolj zgodna, in ravno ko je hotela stopiti skozi velika steklena vrata, skozi katera so hodili nameščenci v razne oddelke, se je nekdo rahlo dotaknil njene roke.
Presenečena se je obrnila in se zagledala v obraz Mr. alea, Ki je bil videti nenavadno eleganten v dobro krojeni sivi obleki, v mehkem sivem klobuku in z velikim šopkom vijolic v gumbnici.
»Oprostite, Miss Cresswell,« je rekel prijazno. »Ali se lahko nekaj pogovorim z vami?«
Dvomeče ga je pogledala.
»Ljubše bi mi bilo, če bi si bili izbrali drugo uro in drug prostor. Mr. Beale,« mu je odkrito dejala.
Prikimal je.
»Popolnoma se zavedam, da sta čas in kraj slabo izbrana,« je rekel. »Žal pa mi opravki ne dopuščajo izbire. Sem namreč zaposlen,« pri tem se je smehljal, »kljub svojim malopridnim navadam.«
Pozorno ga je pogledala, kajti zdelo se ji je, da so bile njegove besede porogljive. — Toda ni se več smehljal.
»Ne bom vas zadržal več kot dve minuti,« je nadaljeval. »Toda v teh dveh minutah vam moram mnogo povedati. Seveda vas ne bom nadlegoval z zgodbo svojega življenja.«
Tokrat je opazila veselost v njegovih očeh in proti svoji volji se je morala kljub temu, da ji ni bilo do smeha, smehljati.
»V središču mesta imam pisarno,« je rekel, »in prosim vas, da obdržite to zase. Sem namreč strokovnjak za pšenico.«
»Strokovnjak za pšenico?« je ponovila in zbegano nagubala mlado čelo.
»Nenavaden poklic, kajne? Toda to sem Veste, nekoga potrebujem za zaupni položaj. Moja pisarna je zelo lepa, služba je dobro plačana, delovni čas ni predolg in delo je lahko. Rad bi vas vprašal, če bi jo hoteli sprejeti.«
Odkimala je in ga z novim zanimanjem pogledala, toda ne brez suma.
»Zelo ste ljubeznivi, Mr Beale, in moj dolg do vas se s tem še poveča,« je dejala, »toda nimam niti najmanjše želje, da bi zapustila Punsonby. Tam mi delo zelo ugaja in čeprav sem prepričana, da vas moje zasebne zadeve ne zanimajo« — lahko bi ji odgovoril, da ga vsekakor zanimajo, vendar je molčal — »vam povem, da zelo lepo zaslužim in da nimam namena niti želje, da bi menjala službo.«
Njegove oči so mežikale. »To je nesreča zame!« je dejal. »Sedaj vam moram povedati le še dvoje. Prvič, če bi delali zame, bi bili zagotovljeni, da vas ne bi v nobenem primeru nadlegoval s svojimi navadami, ki ste jih najbrž že opazili in ki so morda krive, da imate proti meni predsodke. Drugič, želim, da mi obljubite, da mi v primeru, če bi kdajkoli zapustili službo pri Punsonbyju. daste prvemu priložnost, da si zagotovim vaše sodelovanje.«
Zasmejala se je.