r Največji slovenski dnevnil^^ v Združenih drŽavah Velja za vse leto - • - 16.00 Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto . $7.00 Za innzrnnihro celn Wn $7 Oft I^si ;slovenskih idelavcer V AmerifcL If^he largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: G0RTLANDT 2876 NO. 153. — ŠTEV. 153. Entered as Second 01m Matter, September 21, 1908, it the Post Office at Mew York, H. Y„ wider Act of Congress of March 3, 18tT _NEW YORK, FRIDAY, JULY 1, 1927. — PETEK, l. JULIJA 1927. Zavojevanje zraka je skoro popolno. USPEH MORNARIŠKIH LETALCEV BYRD JE IZGREŠIL SVOJ CILJ Byrd ni pristal v bližini Pariza. — Armadna letalca, ki sta poletela iz Združenih držav na Havajsko otočje, sta se morala boriti z velikimi tež- kocami. — Zadela sta na nasprotne vetrove. PARIZ, Francija, 1. julija. — Commander Richard E. Byrd ni s svojimi tovariši pristal na Le Bourget letalnem polju. Silna ljudska množica, ki ga je pričakovala, se je razočarana razšla. Nekateri domnevajo, da je aeroplan "America" izgubil svojo prvo smer ter da je moral vsled pomanjkanja gazolina pristati v kakem samotnem francoskem kraju. HONOLULU, Havajsko otočje, 30. junija. — Potem ko sta priletela iz Oaklanda v sijajnem soln-čnem svitu novega dne, sta poročnika Maitland in Hegenberger završila včeraj zjutraj prvi polet preko Pacifičnega oceana z ameriške celine na Havajsko otočje. Dospela sta brez spremstva, kajti armadni aero-j plani, ki bi ju morali pozdraviti, so ju zgrešili v te-J mi in dežju. t Nikake nagrade nista dobila, a bila j sta deležna pohvale najvišjih častnikov armade in; mornarice, čestitk governerja Ha vaja ter odobra-; vanja tisočev, ki so čakali ure in ure v dežju, da ju pozdravijo. Poročnika .Maitland in Hegenberger sta prenočila tukaj v ponosni zavesti, da sta dosegla nov rekord v avijatiki. Dobila sta osebno brzojavko od predsednika Coolidge-a, ki je proslavil izurjenost Maitlanda kot pilota in Hegenberga kot naviga torja. Kot civilista bi lahko dobila nagrado James Dole-a v znesku $35,000 za transpacifični polet. Kot armadna letalca, kojih dolžnost je bila izvršena, pa sta odklonila $10,000, katero svoto jima je ponudil neki list za ekskluzivno povest glede po leta. Od časa naprej, ko sta se Maitland in Hegen berger dvignila v Oakland v zrak, pa do časa, ko Sta pristala tukaj na Wheeler polju, sta srečala le no ladjo in še to sredi oceana. Leteča z naglico kakih sto milj na uro, sta za-učila 2400 milj dolgo potovanje v petindvajsetih urah in petdesetih minutah. Maitland in Hegenberger sta bila trudna in lač-nitfko sta dospela. Skoro celih 26 ur sta bila neu morno zaposlena z vodstvom monoplana. Nobene hrane nista imela, Jcajti chickensandwichi, s katerimi so ju založili prijatelji, so se izgubli nekje v aeroplanu. Kljub temu pa sta bila dva najbolj srečna človeka, ko sta stopila iz aeroplana na Wheeler polju, da pozdravita svoje višje častnike. — Uresničil sem sen svojega življenja, — je re kel Maitland poročevalcu Associated Press par minut pozneje. — Vedno sčm hotel poleteti na Havajsko otočje. Nobenega časa pa ni bilo za podrobne informacije, kajti čakali so drugi, da pozdravijo letalca. Par ur pozneje pa sta sprejela mlada poročnika poročevalce v hotelu. Opisala sta svoje doživljaje ter izjavila skromno, da je v armadni zračni službi dosti drugih, ki bi isto izvršili. Glede vremenskih razmer je izjavil Maitland, da sta zadela tekom prvih 500 milj na povprečni veter, da pa je bilo vreme v splošnem ugodno. — Tekom dneva, — je nadaljeval Maitland, — sva letela v višini tristo čevljev nad morjem, a ko se je stemnilo, sva se dvignila do višine 10,000 čevljev, da je mogel Hegenberger opazovati zvezde, da določi najino pozicijo. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! REKORD NOVEGA PARNIKA Novi francoski parnik lie de France je dosegel nov rekord na prvem potova nju preko Atlantika. — Novi parnik je šesti največji parnik na svetu. Novi francoski parnik "He de France'. last družbe Compajrnie Transatlantique, ki je dospel v Xeu* York v sredo zjutraj po do-vršenju prve polovice prvega potovanja. je zdrobil rekord te družbe. ker je potreboval le prt dni in osem ur za potovanje od Plymouth. Anjrlija. pa do svetilnika Ambrose. Novi parnik s tremi dimniki je -siiron "Parisu"' z izjemo, da je malo večji po obsegu. S svojimi 41 tisoči tonami je šesli največji parnik na svetu. Doljr je 701 čevljev, tor širok S4 čevljev. Njegovi stroji razvijajo 52.000 konjskih sil ter proizvedejo lahko najrlieo 24.5 vozi je v. "Ilc de France" predstavlja zadnji in kronilni uspeli John Dal Plaz-a. predsednika Francoske linije. ki je ugotovil po svojem prihodu. da parnik sicer ni največji na svetu, da pa je bil njegov namen napraviti prvo ladjo glode Jp pote. udobnosti in harmonije v notranjosti. Zgraditev parnika je stala 10 milijonov dolarjev in dober del tega denarja se je porabilo za notranjo opremo. Tudi razsvetljava je nekaj po-sebnego. ker imajo vsi javni prostori in tudi vse kabine sistem indirektne svetlobe. Veliki salon je krasno izdelan. Obednica ima prostora za 600 ljudi. — Nadaljne novosti so: kapela, ki sega skozi dva krova; telovadnica za otroke, galerija za streljanje, s trdnimi in premikajočimi se cilji. — in konečno tudi bara, ki je dolga skoro trideset čevljev. ODLOG ZA SACCA IN VANZETTIJA Governer Fuller je odgodil za trideset dni usmrče-nje Sacca in Vanzettija. — Odgodeno je bilo tudi usmrčenje glavne priče Madeira. — Dokumenti glede dokazilnega materijala vsebujejo nad 7000 besed. BOSTON, Mass., 30. junija. — Governer Al-van T. Fuller je dovolil včeraj Saccu in Vanzetti-ju odgoditev izvedenja obsodbe za trideset dni Usmrčenje obeh delavcev, katera je sodnik Thayer v Dedham obsodil na smrt, bi moralo biti izvr seno dne 10. julija, a vsled odloka governerja je bilo preloženo na dan 10. avgusta. __TELEFON: COBTLATOT 287«, VOLUME XXXV. — LETNIK yttv ---—-^^ ANGLIJA IZZIVA VOJNO PROTI SOVJETSKI RUSIJI Odgovor Rikcva na protestno brzojavko socialističnih angleških poslancev. — Odredbe so uveljavili v interesu svetovnega proletarijata. — Protirevolucijonarji so bili najprej poznani krivim in šele nato usmrčeni. Governor Fuller je dovolil isti odlof* tudi (Vlestinu Madeiru. ki lega sta bila Sat-eo in Vanzetti spoznana krivim od sodnika Tha- je bil radi umora obsojen na smrt • • . ... . . , , . - , , ' ver ja, m poroto, na katero je ne- m kojega rok lu istotako potekel dne 10. julija. Maderio je položil obširno priznanje glede umora plačilnega mojstra Parmenterja v South Baintree. Sporočil je obrambi in oblasti, da je bil član zloglasne roparske tolpe, ki je izvršila tudi roparski umor. radi katc- primerno vplival. Governer Fuller je objavil od-log v uradni izjavi, v kateri je o-pozoril na dejstvo, da ni bilo mogoče dovršiti preiskave dokazilnega materijala. ki obsega približno sedem tisoč strani. "AMERICA" NA POLETU V FRANCIJO Poročnik Byrd s svojimi spremljevalci se je o-glašal na radio. ST. JOHNS. Nova Fundlandija. 30. junija. — Aeroplan "America". v katerem so se napotili poročnik Bvrd in njegovo trije spremljevalci proti Parizu, je pričel v sredo ob polsedmih zvečer s svojim poletom preko morja. Gosta megla je onemogočala vsak iz-gled. Aeroplan "America" je opremljen s tremi Wright Whirlwind motorji. Po en motor istega tipa je dobavil gonilno silo tudi za o-stala dva aeroplana, ki sta že preletela Atlantik. namreč "Spirit of St. Louis" in "Columbia". 'America' ima površino 75 čevljev ali 25 več kot ostala go rak roast beef in druga ete' etc' jedila). Za suha grla bo ]m tisto,' Miss Korajža. sem rckeT, nehaj, kar nam najbolj prija. PriČetek ho nchaj- življenje v San Fran-krog enajste ure zjutraj. Ako bo c,sco P°znam- Kdor in,a denar, v nedeljo dež. se vrši piknik dne ima vsc"a d"vo,j- t »t i pa, ki ni 4. julija. Za obilen obisk se pri poroča Odbor. Sheboygan, Wis. V tukajšnji katoliški šoli Sv. majo denarja, živijo tako kakor I jim pač mogoče. Kadar bo ljudska večina razumela delavski nauk. tedaj bo ta večina pri volitvah odpravila sedanje neljube rožice. Amen. Nato sem se odpel ial na Sloven- solnCnimrk VIDENV_EVROPI Po Evropi so opazovali popolni soinčni mrk. — Ptice v netnških gozdovih so se pripravile na spanje. LONDON, Anglija. 30. junija. Prebivalci malega kraja Giggles- POLOŽAJ NA KITAJSKEM Angl. poročila glede poraza nacijonalistov, so bila napačna in izmišljena- — Stavka na angleških parnUcih. SANG IIA J, Kitajska, 30. jun. Peter Zgaga Vsi so izdelali * naj- zat0 * 1" lallko kli(:'0111 boljšim uspehom in so sposobni za mo- sv. obhajilo. višje Sole. Dne 20. junija sta se poročila v tukajšnji cerkvi sv. Cirila in Metoda Frank Gorenc in Johatia Su-1 šha, oba člana uglednih družin. — Vsak poskus zveze tekstilnih delavcev, da organizira delavce v bombažnih tvoru i call juga, onemogočijo bombažni farmerji, — je izjavil profesor Taylor z North Carolina College of Agriculture na poletni konferenci Li-ge za industrijalno demokracijo. — Fanner ji izgube svojo lastnin > na deželi ter sprejmejo delo v tvornicali. — Naj so mezde v tvornicali še tako nizke, jim gre vendar boljše kot pa v brezupnem življenju na deželi. Tekom predavanja je rekel Taylor, da se farmerji ne morejo preživljati na farmah, katere so kupili za inflacijske cene. Nakupne cene so vsled visoke carine potisnjene navzgor, a prodajajo blago brez takega varstva. Vee kot dvesto delavccv-dijakov se je udeležilo štiri dni trajajoče konference. Med njimi so bili strokovni organizatorji, navadni člani ter vodilni možje in žen-'cev brc7- Tovorne obratujejo «kc delavskega gibanja, razven akademikov in radikalnih le po par dni in mal° P,ar'aj°- 1 liberalcev. Vsi so bili edini v tem, da ni dosti opaziti proslavljene Coolidgcve prosperitete in da je to v glavnem le hum-bng.^ Življenje v Ameriki je sicer boljše kot pa v Evropi, :i d prosperiteti ne more biti nobenega govora. V premogarski industriji postaja kaotični položaj vedno slabši, je izjavil dr. Lubin z Ekonomskega inštituta v Washington, I). C. Dr. Lubin je obžaloval, da se United Mine Worker organizacija očividno bolj zanima za to, kako bi izbacni-la radikalce, kot da bi sodelovala pri reorganizaeijskem programu. Cirila in Metoda je 26 slovenskih sk* hrib k Mr Govedniku. ki ga že vee let poznam še iz Ely. Minn., učencev in učenk na slovesen na-čin zaključilo šolsko leto. Dne 19. in *a rad vidim. Res rodovitna je junija je bila slovesna sv. maša in t1"3™ Califirnija' ki nam wick >o opazovali popolni soinčni, Tz nobenega odgovornega kitaj-mrk. Edini nadaljni prostor v celi skega ali inozemskega vira ni bilo Angliji, kjer ga je bilo mogoče m0«0t'c' dobiti potrdila glede vče-dobro opazovati, je bil Sonthport.'rajšnjega londonskega poročila, V obeh no postavili znani astro- so doživele naeijonalistične si-nomi svoje observatorije. pri Sučovfu silen poraz. V naj- V Londonu in drugih krajih se'boljše informiranih tukajšnjih je zbralo na stotisoče ljudi, da vi-.krogili niti malo ne verujejo te-dijo to. že 1.33 let vnaprej proro- rnn sporočilu, kovano čudo. Dočim je del ljudi v| Tudi v splošnem zanesljivi ino-cenkvah in pri molitvah pričako-'ZPmski viri v Nanginku ne vedo val konec sveta, se je hotel drugi ničesar v kakem porazu. Poročajo del posloviti od tega sveta z orgi- Pa nasprotno o ust rajnem, počas-jami vsake vrste.č Več kot 20,000 110111 prodiranjnu nacijonalistov ljudi se je zbralo kljub velikemu južnem Šantungu. nalivu pri Parlament Ilill. Petsto angleških častnikov in Ivan Težak. BERLIN. Nemčija, 30. junija.j inžinirjev na 7.1 parnikih kitajske Za eno uro je umolknilo včeraj obrežne parobrodne družbe s zjutraj pp vsej severni Nemčiji skupno tonažo 150.000 ton je skle-petje ptic. ko se je po sijajnem 'nilo včeraj zvečer zastavkati. — SDlnčnem svitu naenkrat stemnilo, ker je luna pokrila solnce. Vegetacija je dobila modrikasto-sivo barvo. V Hamburgu in Ileidelber- pri popolnoma jasnem nebu izvrstne slike solnčnega mrka. Točno ob petih, 22 minut in 28 Cleveland, Ohio. V nedeljo 26. junija je bil i Ženinu se mora priznati, da je fUcMd' 0hio' pravi in veliki so Kljeten in priden, ker ima svo- rivabll» ogromno število izletni ne pomnijo ljudje v Sheboygan. |kov na to sokolsko Prireditev, bi-Več rojaikov je šlo od tukaj v lo jih je do 3000. ako še ne več, stari kraj na obisk. Nekaj se jih kaJfi Pohajali in odhajali so kar , . .. „ .. .. • „ . naiirpi in nnnroi ViHnli cmn t«/i;> 80 D1Ie postavljene na stevil- je že vrnilo, med temi Frank Fale nai,reJ m «aPrej. \ ideli smo tuee. . ... _ 1 J City, da nakupi potrebno za dom. .zadovoljiva. Opazovalne oksnedi-i —-- Stresemann je govoril STRAŠNA POSILJATEV rIV dni je privozil na praški kolodvor poseben vlak. Na njeni se* j o nahajal strašen tovor — 2820 krst. \ krstah so se nahajala že zdavnaj strohnela trupla srbskih vojakov, ki so tekom svetovne vojne umrli v avstrijskih koncentracijskih taboriščih na Češkem. U Prage so odvedli krste v neki mali kraj na zapad-nem Češkem, kjer jim je postavila jugoslovanska vlada nun zoh j. Marsikomu se zdi prevažanje trupel in krst nespametno in pravijo, da je brez pomena ohranjevanje teh ostankov žalostne dobe. Pravijo, da je treba pozabiti razdobje od leta 1914 dr leta 1918 in da je kvarljivo buditi v sedanji mladi gene-raeiji spomin na tiste žalostne dneve. In pravijo nadalje, da se je treba veseliti, ker je bojna vihra končana in ker je človeštvo zopet začelo po človeški živeti. *Baš nasprotno prijatelji! Svetovne vojne se je treba živo spominjati, vsak dan cb vsaki priliki. Zato se je je treba spominjati, ker jih je že toliko pozabilo nanjo. Zato, ker se preživeli v svoji sainopašnoSti šopirijo a uspehi mrtvih. Zato, ker se danes, komaj dvet let po koncu vojne, pojavljajo državniki, ki imajo toliko poguma, da javno govore o vojni in o vojni' slavi. Zato, ker so državljani še vedno tako zaslepljeni, da ju- poženo teh državnikov iz uradov ter jih civilizacija ne označi za najhujše sovražnike človeštva. In zato ker mrtveci v krstah ne morejo govoriti, ne imjsiti in ne kleti.. in njejrova žena. Vsi so veseli, da so videli stari kraj ali tamosnjih razmer pa noeejo zamenjati za amerikanske. j Pozdrav sem znancem in prijateljem in želim, da bi se iz Oregon Citv kaj moji nekdanji prijatelji Slovence iz sosednjih naselbin. Prišli sa iz daljnih držav: Wis- nill toekah cele Norveške, a v celem južno-zapadnem delu ni bi- o miru. OSLO, Norveška. 30. consin. Illinois, Michigan, New!1® opaziti niC*esar- Angleške ekspe-jp^'"izbranim^kra-»tcdaj "" Pri^10 Z,lravIjonjo- ki Iz naših krajev. Tisti, ki je kdaj hodil iz Idrije v Cerkno, ve. kje je Žeiin. To je tam. kjer se Cerkfjanšea izliva v Idrijco, nakar jo obe skupaj nbe-reta proti Sv. Luciji. Ne vem. kako je zdaj tam okoli. odkar je Lah gosjwdar. Toda včasi je bilo lepo in prijetno. w Dober streljaj od Želina je bila Škod ni kov a oštarija. Stari Škod-nik — bil je hrust, da se pra je na Šentviško jroro slišalo, kadar je spodil pijance na cesto. Sicer je pa na svetu samo dve stvari sovražil: — vodo in doh-tarje. V mali bajti nad Želinom je stanoval star dobrovoljček Kacafur. rmel jt> bajto, platneno srajco in prtene lifare. drugega pod milim Rogom ničesar. Te je v cesarski vodi kako ribo skrivaj ujel in jo cerkljanskemu Firbarju pod roko prodal, je vse sproti na žganju za-goltal. Nekega dno j(. pa trezen oble-' žal na postelji in niti z mezincem ni mogel pomivati. Le neke čudne glasove je gnal iz sebe. in sosedje so konšfatirali, da ga je "božje" udarilo. Idrijski zdravnik Ivarfik je bil trikrat pri njem in je trikrat zaporedoma odkimal, češ. da jo je zavedno zafural stari Kacafur. Ko je Škodni k to izvedel, sc je zaničljivo nasmehnil: — Kaj bodo doli t ar j i! Vsaka šintariea ve več kot pa dohtar. Vzel je zelenko brinjevca in je šel zdravit starega Kacafura. Ivo je Kaeafur ugledal zelenko in zaslutil, kaj je v nji, je jel kazati prva znamenja življenja. O.*i so se mu v krogu zavrtele in jezik sc mu je izplazil do konca brade. Skodnik jo postavil zelenko na mizo. in molče odšel. To je bilo ob treh popoldne. Tu oglasili. Janez Zorman. York in Pennsylvania. To se vidiJtlJcija po<1 vodstvom l,rofesftria da ima Slovenski Sokol pri jate-|NVval,a* kl so jc "al,a-iala ™ štiri Ije po širni Ameriki, to kaže. da!meseee v H^lligdall, ni mogla poje sokolstvo priljubljeno v srcu ^ slehernega Slovenca ali Slovenke j ki se zaveda svoje narodnosti in je ne mara zatajiti. Akoravno so Ijem Ilaakonom na čelu je imel*'" "^'l"1' tlohtarskih bukvah nemški zunanji minister Strese ^ jezik še dalje iz- ^ teSn»l »» neznanih virov 'si ova t i. Istotako je bila malo za- mann ob priliki podelitve Noblo-ve nagrade govor, v katerem je I črpati svoje moči. Ob štirih popol- ii* ... . . . ■ u pwii'i, i n.aiixcin it; , . ... clovoljna s svojimi uspehi amen- , , • - |dne .se je prevalil na desno stran, , .. , ' . ]poudarjal, da je nova nemška mi- , Eojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte za Slepski Dom v Ljubljani! bile napovedane ta dan druge pri-n cisco, Cal. reditve, pretežna večina je šla za Cenjeni Qlas Naroda! Nasitil sem Sokolom, se kamenje premetavati v butte-1 Nastopilo je 145 telovadcev in škili rudnikih. Bogat itak nikoli telovadk, več kot se je pisalo. Na-ne bom, zato sem v peclarskih ko- «^nik J. Marinček je bil najbrže čah sklenil, premufati sc v C'ali- popustljiv, pa je dal priliko fornijo. kjer bolj gorko "solnce si- «koro vsem, da so nastopili in poje in kjer je tistegav ki ga nima kazali, kaj znajo, če je to treba Montana. Predno sva dospela na pokazati pred narodom. Ugajali kolodvor, sva si z rojakom Joseph s<> nam dečki in deklice v skup-Stichcm stisnila desnice. Mr. Stich nem nastopu, ko so tako ljubko in ima več svoje rodovine v San lahko izvajali proste vaje, da se Francisco, in rekel mi je: Na po- nam je zdelo, kakor da je to eno goltni to mokroto! Boljšega tudi samo telo, izvežbano in vitko, kot v S. F. ne boš dobil. Vesel sem se more biti to le telo. v katerem jc «odeI v Union Pacific voz in si mi- zdrava — duša. Klil: Spet gf-m cele košČice odnesel) Mladino poučujeta podnačelnik izpod krtovega kamenja. Lahko L. Žele in podnačeliiiea M. Gor-sem se poslovil od Butte, kajti bi-jnik. Sokolice vodi spretno podna-lo mi je težko prihraniti dolar ' čelnica V. Kushlan. Vse sokolskc Gospodje kapitalisti že tako obra- vrste so bile dobre. vse so se za-čajo, da si trpin ne more pomoči.[vcdale, da jih gleda ogromna mno-Jaz rečem: naj imajo kapital, a žica ljudi, ki si daje duška s plo naj dajo tudi trpinu nekaj, da bo skanjem in veselimi klici. Med te-na starost skozi svoje okno gle-'l0vadbo je igrala godba 'Bled dal. Drugi dan sem dobro posluh- ^ je dalo prireditvi veliko večji nil klic železniškega sprevodnika: jn velicasanejši vtis, tako da je Next station Oakland pier! — tudi srce igralo od navdušenosti Change for San Francisco. Ah,!jn veselja. Množica je bila dobro "čelovek se kar zravna. Ko sem 5el razpoložena, slovenski duh je pre ška ekspedicija pod profesorjem i Mitchellom. ki je postavila observatorij v bližini Fagerncs. Razočarani so bili tudi tisoči turistov, ki so prišli nalašč za ta pojav na visoki sever. rovna politika v polnem soglasju »ob pol petih se je zvrnil s postelje z aspiracijami nemškega naroda. in do petih je od silnih bolečin in nečloveškega napora počival. Ob pol šestih je bil pri mizi in ob še-v„______ ■ - T ^ „T„ , .stili je bila steklenica prazna. Newvorski župan James J. AV al-! - epr i, impnnv.1 v; i J „ Naslednje dne mu je postavil POZOR NOVI V0LILCI! CM ker je imenoval komitej. ki je _„_„ • Ar > .Skodnik brinjevee pred liiso. Do znan j»od imenom flavor's Com- . „ . j , , _ sedmih zvečer se ie plazi do nie- mitee on Independence Da v Re-' . .. . [*-' . ' I n S|,rejeli ter ga bomo bdJ.. •"'7",' "" 7 '. >' ITej kot v po. , poslali na določeno mesto. ^ kl »">*> >"*<» llrv,e " j Kacafur na strehi, in ftk Uredništvo. POTREBUJEM , ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA. so val i. Predsednik tega odbora je Na-j thaniel Phillips, podpredsednika st pa Mrs. Vincent Asfor in Ilon. stalno delo. plača po dogovoruG rover A. Whalen. Častni pred-katerega zanima, naj sc oglasi ust-lsednik bo župan Walker. Sprejem meno ali pismeno na moj naslov: se bo vršil pred City Hallom ob ure je bil j Kaeafur na strehi, in ftkodnik ga J je proglasil zdravim. Ne prisežem, da je bilo vse t-ko kot je Skodnik povedal. Toda kdor je hodil pred petnajstimi leti po Cerkljanskem je srečal. kjerkoli je hotel. Kacafura, Anton Basich, 265 N. 16. St., Portland, Oregon, četrt na devet zvečer! Razposlanih iki mU je za frake, j tr'lk™r je bilo nad dvajset tisoč vabil. • , . . . (Jugoslovanske: si, ker si sam, ker sicer se ne bi' rt« • - _____, . , , .* , .rodnega Doma smo opazili stare mogel tako prevažati. Mili Bože.«,. . . . . ... , ^ ^ . „ . . Sokole, ki so ustanovili društvo sa vemo, tam v Montam te je zc- j * -j • t x- A ,, . , i - i_"i j i V Pred tridesetimi leti. tam so bili bh> in sploh ti je bil dolg čas po « - * -v- ... , . ° T: n«w trgovci, ki so Sokoli m ki so Californiji. Ves ti, miner, v okolici San Francisco nekaj dni po not-vem leto bolj gorko solnce sije in vse po vrsti začne zgodneje ra sti, nekatere rastline pa »ploh ra stejo po zimi in poleti. Korajža nadaljuje: O ves, ves, imamo o-brežje pacifičnega . morja in tam vsak vdihava »rak, ki dobro stori človekn, boljše kakor kje drugje na Severu. Imamo lepe parke in več muzftjev, ki jih v prostih dneh {lahko »rezplačno obiskujemo. Lahko, se razgledujemo po veličastnem trgovskem Market Street-u, na ka- lahko ponosni na delo Slovenskega Sokola v Clevelandu. •H koncu laliko rečemo: V Cle-velandu ostaja Slovenski Sokol tista dobra slovenska skupina, katere ne pozablja slovenski narod, katero ljubi vsako slovensko srce, katera tudi dela in žrtvuje nekaj tudi za narodne ideje, da se pozna mo med seboj ter sestajamo kot napredni Slovenci in Slovenke na-iega slovenskega Clevelanda Sokoli, le tako naprej! 5 HRANITE DENAR IN PRIHRANITE| NA OBRESTIH! Ker je pritok novih vlog začetkom vsake- S I poslovnega dneva v januarju in juliju tako, | ^ kakor ce bi jih prejeli že prvega dne v mesecu. | 8 13. JULIJ ^ ^ je deteti poslovni dan v mesecu, vsled česar ^ fe lahko do takrat vložite denar, da ga obrestu- ' I jemo od 1. julija naprej. | Obrestna mera je 4% Poročevalec.' Sigurnost Vašega denarja v naši banki je zajamčena po pravilih državne banke. frank sakser 82 Cortlandt Street STATE BANK : New York, N. Y | zaporedoma povedal, kako pa j; bil mrkač Skodnik "pocajtal' * Sodnik je proglasil razsodbo: — Obtoženec in njegova žena sta obsojena vsak na šest mesecev ječe. — Ali sta zadovoljna ? Ali imata kako prošnjo, kako pritožbo? Žena je trdovratno molčala. Mož se je pa boječe oglasil: — To bi vas prosil, gospod sodnik, da mene takoj zaprete, mojo ženo pa šele po preteku šestih mesecev, ko bom jaz izpuščen. * Nek L nemški letalec bi rad po-leter iz Monakeva v Xeiv York. Ej, koliko Xewyorčanov bi rado poletelo iz New Yorka v Mo-nakove in si privoščilo kozarec dvanajst procentnega piva! * — Hudič, — kaj še ni večerje — je vzrojil mož, ko je prišel ves zgaran domov. — Ne bom čakal, grem v re.stavrant. — Za božjo voljo, tak počakaj par minut — ga je prosila zena. — Kaj bo v par minutah večerja gotova? — je vprašal potola-žen. — O ne. — je odvrnila — v par minutah se bom oblekla, da bom šla s teboj v restavrant večerjat. GLAS NAHODA, t. JUL. 1927; . . i;j.." . -j t SERGE VEBER; BRIDGE Ali hočete igrati z nami pfirJjnjega, je zatulil Marcel, kajti vet?r iridgeaf Četrti nam manjka je sproti cdnašal besede. t:jo bridgea in.... — Gotovo, gotipod, takoj. In Luc Deschartres je .sledil Z veliko težavo .smo se .splazili naprej in končno našli paviljon. Komaj smo zaprli vra'ta, tako je vprašalcu tako voljno, da se je ta!razsajal vihar. Prižgal .sem petro-začudil. — Nisem vedel, da tako zelo ljubite Arklge. — Redko igram bridge, res je, toda kadar me kdo prosi, naj bom četrti, mu nikali ne odrečem. Tu me spminja na nekaj strašnega.... — Saj ste ves bled.... — Po končani igri vam bom povedal. kaj se mi je nekoč pripetilo. — Štirje .smo šli na izlet, je pričal Luc, ko je bil bridge končan, — Štirje, Marcel in Jacques, moja dva bratranca. Daniel Cin- lejko, ki je visela s stropa. — Lepa reč! sem mrmral. — Devet je ura in prenočiti bomo ion ali tu in brez večerje smo tu di. — Imenitno, je zaklical Danijel. tu v kotu sem "našel kart * za bridge. — Krasno! sta vzkliknila oba d'*;iga, sedimo! Mene je"zopet pograbila jeza: — Prokleto se motite, če mislite. da bom jaz igral z vami! Zavlekli ste mi sem, zabavajte se sa- trat, prijatelj, ki je prebil z nami mi. Igrajte trije, če hočete.... ; mesec oktober na bretonskem ob- j režju, in ja^. Žensk ni bilo v dru- j žtyv Žalibpg, kajti če bi bila kaka j ženska takrat v a imamo res dovolj, če si pijan leži in se prespi, je dejal Marcel. Tresel sem se od nervoznosti in začel vzdihovati. — Moje oči, moje uboge oči .... Marcel.... Jacques.... Eden je zašepetal, a tako, da sem moral slišati: — Morda je pa les res?.... Morda res nič več ne vidi?.... Prišli so k meni, Danijel me je prijel za roke in dejal: — Luc! Kaj pa ti je?.... ti revež ti! — Počakaj, prižgal bom užiga-lico, je rekel Marcel. Slišal sem, kako je praskml vžigalico in jo držal pred mojimi očmi. Hudobnež jo je seveda drgnil na nepravem koncu. Ni se vžgala, a oni so se delali, kot bi -if - -------. i 'iSSHBISK&&* 's TREBA BITI POŠTEN Z OTROCI Poštenost v občevanju z otroki je tako silno jwtrcbna, d« ni nikdar odveč naglašati njeno važnost. Nekateri .starši vedoma varajo svoje otroke, ko skušajo zagotoviti tsi njihovo poslušnost ali ublažiti strah otrok pred kako neprijetnostjo. Deček je šel prvič k z<>boz lravniku kot pravcat možakar. Ual se je pa drugega sestanka. Da ga pomiri. mu je mati zagotovila, da topot ga ne bo prav nič bolelo. Pretreslo pa ga je. ko je našel, da je vdrugič bilo še hujše. Otrokovo brezpogojno zaupanje v mater se je omajalo. Prihodnjič, ko je šel k zobozdravniku, bil je v paniki in se ni dal pomiriti. K vsem zagotovilom. da ne bo nič hudega, .je odgovarjal: "Zadnjič .ste mi rekli. via ne bo bolelo, pa je. Ne ma- je kak neprijeten obisk, ko starši sami nLso popolnoma odkritosrčni med seboj, ko se poslužujejo takih .svaril: "Nikar ne jK>vej mami" ali "Nikar ne povej očetu", ni čuda da se otrok, ki vse to opazuje, nauči smatrati laž kot nekaj, kar utegne biti koristno sredstvo ob razavili težkočah. Da.si premišljeno laganje in neresnično izpovedovanje j«' jako o-b.čajno pri otrocih, vendarle se ti pregreški proti resnicoljub ju ne morejo v v.sabm slučaju označili kot abnormalno vedenje, kakor je I o .slučaj .s kradenjem. Laž pa je skoraj vedno v zvezi s kradenjem, kajti služi otroku kot »brambeno .sredstvo, da se izogne ponižanju iz-l*>vedi ali kazni. Ako otrok ima u-•speh z laganjem, pridobiva samoza-ve>r. da je v .stanu doseči svoj cilj ram iti k zdravniku". Trebalo bo f na tak način Slika, nam predoča predsednika Coolidge-a in njegovo ženo, ki se mudita na počitnicah v Black Hills, South Dakota. Predsednik je strasten ribič, kar je tud iz slike razvidno. strahu, odprl vrata in zbežal na'Gorici pri M. Soboti trije sklenili, da me kaznujejo »d moje netovariško obnašanje. Izmislili so si sledeče: Kakor sem že rekel, je bila va-*\ij tema kakor v rogu. Ugasnili ki naj bi si jih ogledali. Tako saioj^ petrolejko in tudi v paviljonu je tekali od kalvarije do kalvarije, od' zavladala babilonska tema. Nato'l,rosto- jame do jame, od cerkvice do cer- s0 ^l** sedli za mizo bi nadalje-1 \Vkaj minut pozneje, so me na-kvice in ura je že odbila pet, ko vaIi svojo igro. Nenadoma so me šli vsega okrvavljenega ležati po-smo mislili na to, da se bo treba »J^ovi glasni vzkliki zbudili: |leg telegrafskega droga; zijal sem vrniti domov. — En pik. je zaklical Marcel. fcot v električno luč V da- Dva srca, mu je pomagal javi in se brez prestanka smejal, kot bi se mi bledlo. Starokrajska porota. Maribor, 8. junija. [ ka vprašanje soglasno zanikali. Ta Prekmurski umor zaradi 200 Dmjizrek je tako sotlni dvor kakor tu" gorela. 1 |(!i avditorij presenetil. Soglasno Danes se je vršila prer maribor-^a *o P1'! obeli potrdili, da sta kri-— Ali ničesar ne vidiš, so me sko poroto druga razprava radi ™ obrekovanja, ker sta dolžila te-zaeeli vpraševati z glasom, ki je še umora. Tudi ta zočin je iz Prek-'?:« "mora druge. Po kratkem po-povečal mojo grozo. Zdelose mi je,|murja in tipičen.. Obtožena sta'svetovanju je sodni dvor razgla-da bom znorel. Zatulil sem od j Ivan Čahuk, evangeljčan, pos. v"sil sodbo, ki se glasi za Ivana Ča- Ji iinvi/il m«! Ar c_ ^ *______ li Najel sem voz, ki naj bi nas odpeljal vlomov, toda prokleti turisti so .se odločili, da sc vrnejo peš. kakor smo prišli. — Kakor hočete, toda jaz ne grem peš, sem protestiral. — Vi se lahko zabavate s tem. da delate rekorde. Kar se tiče mene, sc vse-dem na kolesci j. Lahko je bilo govoriti tako. Ti bedaki niso odnehali, preden nisem! pristal nato, da se vrnem skupno Jacques. — Dva brez adurov, je nadaljeval Danijel. Zamislite si, kak utis ima človek, ko se zbudi, odpre oči, ne vidi ničesar, marveč samo sliši, kako dva metra od njega kvartajo. Prisegam vam. bilo je strašno. Za trenotek sem mislil, da še spim. toda vihar, ki sem ga cul od zunaj, me je prepričal, da ne z nj:mu j sanjam. Sicer se je pa skrivnost ua — Saj se vendar ne boš vrnil, »S™ l>°kg mene nadaljevala, sam, so dejali. — Ti si pa res sit-noba.... In pomisli, jutri boš lahko povedal vsemu svetu, da si pre- kleti butci... la "promenada' hodil danes preko štirideset kilometrov. Nas vendar ne boš zapustil kar tako.... Luc, ti pa nisi pravi prijatelj.... Tako so me pregovorili in pridružil sem se jim. Ker nisem izurjen v hoji, sem bil v najkrajšem času utrujen in začel sera se jeziti, 'sitnariti, vzdihovati, se nad vsem pritoževati, nad slabo cesto, nad jlretežkimi čevlji, nad vročino jfflcratka, vse me je jezilo. Morali so hoditi bolj poča-si. ko sem jim dejal, da jih je morem dohajati. .Prisilil sem jih. da so hodili po potih, ki so meni ugajali in tako smo večkrat zgrešili pravo pot. O vsaki priliki sem jim dejal: — Uprav prismojena je bila vaba misel.... še le ponoči bomo prišli domov.... večerja bo mrzla.... pro- res imenitna taka mapo naravi.... lie mnogokrat bom šel z vami. Skratka, obuašal sem se naravnost neznosno. Moja slaba volja se jih je kmalu prijela kakor nalezljiva bolezen in hodili sme molče naprej. Že dolgo mi niso več odgovarjali in čutil sem, kako je v njih rasla nema jeza, ker sem jim skva ril vse veselje in vso zabavo. Po moji krivdi smo hodili tako počasi, da nas je prehitela noč. Ob enem je nastal vihar in nebo so v kratkem času zastrnili temni obla ki. Zvezde in luna so se.skrile \ \ kmalu je zadivjala nevihta. Temi je bila kakor v rogu. Bili smo še tri kilometre od doma, na robu gostega gozda, kjer se je pričenjalo posestvo mojih) bratrancev. V bližini ni bilo nobene hiše, nobene luči. - — Mali goopodin. paviljon je fctreljaj naprej. Skušajmo priti do — Ti igraš, Marcel! — Tref! In začni sem nohte, ki so pobirali karte po mizi. Vsedel sem se in dejal z nervoznim nasmehom: — Čudno, ha ha.... Igrate v n> mi ? — Kaj se ti blede? je de)al eden od njih. Ali si bolan? Tref as!.... — Ne moti nas pri igri. prosim — ti igraš, Danijel.... — Adut, je zaklical Danijel, vse je moje.... in vrgel je karte ua mizo. — — Torej peta igra. je dejal Jae-quesov glas. Ali imaš drugega svinčnika. ta ne pise. Groza me je zagrabila. — Nemogoče, nemogoče.... sem zamrmral in šel sem v smer: proti oknu. Večkrat sem se zadel, preden sem se mu približal. Odprl sem ga in pogledal ven. Vihar je planil v sobo, a vsled temnih oblakov in drevja nisem videl prav ničesar. Bila je prava egiptovska tema. — Ali si pijan ? je zatulil Jacques. Takoj zapri okno! To sem tudi storil. Vrnil sem se proti njim. Naenkrat sem zadel ob Marcela. Čutil sem, da je vstal. — Če boš tako nadaljeval, rav dobro vedo, ko jih on pripove-koli. ravnajo jako nespametno. Ta- duje. j,\ i j g ke pretnje imajo uspeh le enkrat ali dvakrat, ali otrok prav kmalu .-pozna, da so zdravniki v splošnem prijazni ljudi, da redarji imajo več posla z obvarovanjem otrok •kot s kaznovanjem, da je pes dober tovariš itd. Povrh tega pa se nauči, da 'ni treba verjeti vsemu. RAZNE VESTI Anton Rošker zapustil. Nekoč jej Razprava proti Ani Czasarjevi obdolžila Kalmana Cahuka, da je je trajala preko polnoči. Porotni- ^lkradel 200 Din. Ty obdolžitev kom je bilo stavljenih dvoje vpra- je morala plačati z. življenjem, jšanj: 1. glede hud »delstva golju- Ko je dne 9. novembra 1926 od- fije, 2. glede hudodelstva prigovar- še Franc Balir na delo v opekarno janja h krivemu pričevanju. Porot- ...... w , v Puconce, sta priša okroir 8. Ivan mki so prvo vprašanje potrdili z\ir razumete, zakaj nikoli nočem od- :„ ___ • T- » /"- H ' J . . | v ami k in njegov sin Kalman Ca- n reči, če me kdo prosi naj bom če trti pri bridge-u. znanju mladega Kalmanafahuka ječe. poostrene s postom in trdim privadi k posnemanju. je šel njegov oče Ivan Čahuk v ležiščem hišo, sinu pa naroči naj pazi. če bo kdo prišel, in naj tedaj moč-j Mož, ki je ženi prerezal vrat. no zakašlja. Cez kakih 5 minut je, prišel Ivan Cahuk iz sobe: imel Usodepolna šala. Trgovec Alojz Friedmann v Aszodu na Madžarskem je razstavil meseca avgusta lf»24 v svoji izložbi dinjo, na katero je vrezal "kar starši pravijo. Spozna tudi. z nožem umetniško izdelan grb da je mogoče obvladati druge po-jtroedinega madžarskega kralje-tom ustrahovanja, in vporabi iste stva. mesto Štefanove krone pa je metode proti mlajšim bratom in?je vrezal v melono šesterozobo ži ro vprašanje potrdili zjrfmgdm otrokoi|. Varati otroka na dovsko zvezdo. Zato ga je ovadila drugo pa z 0 glasovi za-j ttl na£jn lle i0 ,spodkopava oroko- policija državnemu pravdništvu. huk mimo Balirjeve hiše. Po pri-'nikaJi. Sodba se glasi na eno leto;vo ljubeZ(.n do staršev, marveč ga;nakar znanju mladega Kalmana Cahuka ječe --------------' * ' "" POMAGATI SI JE ZNAL Leta lf)25 so se pojavili v Moravski Ostravi letaki, s katerimi se je poročalo univerzalno zdra-|vavo sekiro. I Danes se je pred novomeško poje v rokah nekaj krožnikov. ko-'yoto ™g°Varjal France Koklic, ro-zarcev, kos črnega platna in kr-'-itMl ltSn:) v Iiirf,li vasi- bivši želez- t niški čuvaj v Uršnih selili, radi vilno sredstvo "dr. Helerjeva sc'"J Sin bi moral sekiro skriti in j0'nmw* svojf' žene ki ^ -i1* pozneje pa "dr u1™^«:_________.. _____i. - „ 28. aprila 1927 nrerezal vrat. (>h- Embacherjeva(zakopati v gozdu, česar pa fant 28. aprila 1927 prerezal vrat. Obtožni' kričistilna sol". Ni je bilo bolezni, ni hotel storiti, ampak jo je za-'107'111' " ^^ prVaV0 dejanje v ki bi se po navedbah v prospektih nesel nazaj v kuhinjo ter zbežal ?,avneul ti,ko1e: ne bila dala-ozdraviti s tem uni-jdomov. Kmalu za njun je prišel' rjPt0s al,pi'a dopoldne je kaj-verzalnim preparatom. Letake je tudi oče in mu zapovedal. da mo- žariea Jožefa v gozdu izdal ukokojeni avstrijski železni-'ra biti tiho. za kar dobi obleko,•"K'a|)šnve Lazp • l)ri l ^nih selili, ški adjunkt v Jforavski Ostravi gamaše in čevlje, ko pa bo odra- 1,abirala robidovje ter našla \; ne-Rudolf Ratzka. ki je delal s ču-'stel. še posestvo. Oče je še pove- ^ dolinici blizu železniške čuvaj-dežnim zdravilom sijajne kupčije, dal. da je umoril Žužo, ker jih je 1,ice žensko truplo. Poklicala, je Po navedbah v prospektih bi bila obdolžila tatvine 200 Din. S seki- ^'^niškega J^uvaja Franceta Do-imela biti glavni sestavni del pre- ro jo je udaril parkrat po slavi. jKnarja. ki je takoj ugotovil, da parata sol iz Halla na Tirolskem.! Popoldne so našli Šaveljevo pri^,na prerezan vrat ter je v Preparat bi imel biti sestavljen postelji na tleh pod kupom slame,p^j spoznal ženo svojega tovaii- ter iskal jirilike. da si sam konča po receptu pokojnega med. univ.'mrtvo in vso okrvavljeno. Preiska- *a Franceta Ivokliča. Obvestil je^življenje. Ko je ravno hotel obra-dr. Embarcherja na Čehoslova-jva je bila zelo težavna, ker ni bi- orožništvo in na liee mesta se je čunati s seboj, so ga izsledili orož-škem. Sedaj pa je ugotovil nrad za ]0 mogoče sumiti neznanih storil- l>0<1alj< policija, ki je ugotovila niki, pobijanje oderuštva v Moravski Cev. Caluikovi pa so delžili na,mor- Ker so ^ ,la ,nestu kJer Sf) Obtoženec, ki je doslej prizna-Ostravi, da Ratzke ni dobavljal iz prav rafinirau način druge, zlasti(llašli truPlf)- dognali sledovi obuj -Jval, da je premišljeno umoril svo-Halla nobene soli, temveč da je Franceta SlaviČa in ^datijo Brgle-j n(1-a bo^a ter ie v bližini ležal no? j0 xen0- je (]anes svoj za?ovor prodajal čisto navadno*Glauberje-'za. Obtožba pa trdi, da je krivda Franceta Kokliča. ki je že 28. apri- spremenil ter trdi, da je ni name- Oa ni boljšega, bolj sigurnega in ]uimetnega načina za razvoj resnicoljubnosti v otroku kot prizadevanje. da živi v okolišu, kjer se mu resnicoljubnost zdi vredna posnemanja. Starši, ki lažejo otroku edino iz razloga, ker je lažje lagati kot pošteno povedati resnico, privadijo otroka k lažnjivasti. Laž-njivost otrok je dostikrat le posnemanje enakega ravnanaja s strani drugih članov družine, ki so vajeni izmotati se iz vsake težkoče potior« laži ali samoprevare. Ko . za skrajno lahko- Stavljena so bila tri vprašanja : \avedel je. da se je v zakc-iju. ki živko, glede Ivana Čahuka na umor. gle-:— - *— —s ! p- ga. je z, Ano sklenil letos 5. febr.j Porotnikom so bila stavljena tri centov, pri čemur je zaslužil Kalma.na Čahuka pa glede di- hitro razočaral, ker da mu je. žena vprašanja: 1. na umor. 2. na uboj 3. ali je izvršil dejanje v znanosti. Porotniki so potrdili drn- ui-inu*. ^mu. j f*,e šamana *.anuwa p« gicnie tu-jutro- razočaral. Ker Ua mu je. zena *pi likansko fsyoto. Ratzka pa je do-frektne soudeležbe pri nmorti ter neprestano dajala poyod za ljubo- i« bavljal svoje "čudežno" zdravilno s\e^e hudodelstva obrekovanja, jstomost in-ji. je zadnje čase..vec-'dW cvailctvh tltlli BO W ftVnfflfctfftVsm TT ' __ W. _ _'ii _:u: , , < 1 -111 '___ Ko so Se porotniki prvič vrnfti, wat. povedal v obraz, da bo kon-'go vprašanje soglasno prvo in tre-so sporočili, da so se glede Tvgha pai nj0 jn sebe. Dne 28. aprila^tje pa zanikali, in je bil Kokličob- sred^tvo tudi še iž fTrngihr4tovarn. Ko je izvedel, da se zanima za nje govo univerzalno sredstvo za urad Cahuka izrekli za glavno vpraša-j0 je povabil s seboj po bližnjici O sojen radi'uboja na tri in pol leta za pobijanje oderuštva. je dvignil nje z 8 ne in 4 da. pač pa so vpra-1 prmi čuvajnici in je zahteval od težke ječe. v bankah ves svoi denar ter jo od-|Sanje pieae Kalmana Čahuka radi žene pismo, ki ga je dobil a-od ije-j; Senatu' je predsedoval soilni kuril ž njim v Švico, kjer ga je direktne soudeležbe potrdili z 9 ke„a orožnika. Žena je zatrjevala, svetnik dr. Hrašovec in sodni svet zopet deponiral. Ne vedoe. da je ,ja jn ^„,0 z 3 ne bila izdana za njim tiralica, je bil te dni tako nepreviden, da se ga je obsodilo sodišče na leto dni ječe in 5 milijonov kron globe. Te dni se je obravnavala zadeva pred prizivnim sodiščem, ki je znižalo Friedmannu kazen na f> mesecev ječe. Friedmann apelira na kraljevsko kurijo. Oporoka prijateljice živali. Nedavno je umrla v svoji vili v enem najelegantnejših okrajev Budimpešte bogata stara dama. neka Popelka, ki je živela že mnogo let življenje čudaka, ni občevala z nikomur, ni šla nikdar iz hiše ter je posvečala svoje življenje edinole skrbi za svoje četvero in dvonožne ljubljence. Stara dama je imela v svoji vili 12 i*sov. pravtoliko mačk in veliko število ptičev. Ko je umrla, je zapustila oporoko, v kateri zapušča svojo vilo. krasno opremo in sploh vse svoje znatno premoženje madžarske skeciji "Svetovne zveze za zaščito živali in proti vivisekciji". Testament pa vsebuje klavzulo, da so primorani dediči zgraditi iz zapuščine azil za bolne pse in pse brez gospodarjev. Dalje so dede-či zavezani, da neozdravljivo bolne živali narkotizirajo "111 usmrte brez bolečin. Gospa Popelka je bila tako previdna, da je priložila testamentu parere nekega psihi-jatra, v katerem zdravnik potrjuje. da je po temeljiti preiskavi njenega duševnega stanja ugotovil. da je gospa Popelka duševno popolnoma normalna. Sorodniki pokojnice pa so vložili sedaj kljub temu tožbo, s katero hočejo oporoko izpodbiti. da pisma sploh ni dobila. V raz- nik dr. Dolenz. Tožbo je zastopal Sodni dvor je nato porotnike bnrjenju je mož prijel ženo 2 eno namestnik državnega pravdništva j j opozoril, da si na *a način pravdo- roko za tilnik, z drugo pa je izvle- Kovač, obtoženca, pa ie zagovar-je vrnil v Moravsko Ostravo, kjer(reka naSprotujeta. Porotniki so ket nož. ga odprl in ženi prere.- jal dr. Če«nik. Obtoženec je kazen SO ga pa vtaknili že takoj po pri-^ vrnili k ponovnemu posvet ovazal vrat. Ivo je nvidel svoj krvavi sprejel. S tem je zasedanje novo- »:u - ter Mto Kalmana Čahu-'čin. .je zbežal najprej domo^. M-imeške porote zaključeno. EDINI zastopnik in založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn, H. Y. PlSlTE PO CENIK. GLAS NARODA, 1. JUL. 1927 ISDN Ylllfl Napisal: IVAN TURGENJEV Za "Glas Karoda" priredil G. P. 37 (Nadaljevanje.) / Če sc krega, je pričel popuščati! Zgrabil je za vado, uklanja se ter ne ijrra ver divjega moža! Ugovarjala je, se smejala, pritrjevala, razmišljala, napadala ... in pri tem sta prihajala obraza obeh vedno bolj skupaj in njegove oči se niso mogle več obrniti od njenih... Njene oči so begale takorekoč naokrog, krožile krog njegovih potez in on sc jc smehljal, sicer z vso dostojnostjo.a se je vendar smehljal ! Njej je bilo že prav. da s<> je spuščal v abstrakcije, v poštenost iredsebojnih oduosajev, da je razpravljal o dolžnosti, o svetosti ljubezni in zakona... Znana stvar: — ti splošni razmisleki so izvr-sre pričetek, sijajno izhodišče... Ljudje, ki so dobro poznali Marjo Nikaljavno. so trdili, da postane stvar skrajno nevarna, če se pojavi v njenem sicer močnem in brezobzirnem bistvu naenkrat nekaj nežnega in ponižnega, skoro deviško-skroranega. — kdo ve. odkod neki bi moglo priti! Ta nevarnost je sedaj očividno visela nad Saninom... Samega sebe bi zaničeval, če bi se mogel le za en trenutek koncentrirati; on pa ni imel nobenega časa. niti za koncentracijo, niti za to, da bi zaničeval samega sebe. Ona pa ni izgubljala časa. In vse to raditega, ker je bil lep, mlad človek! Nehote je bilo treba reči: — Kdo ve, kje lahko kaj izgubi in kaj pridobi ? * Predstava je bila končan«. Marja Nikolajevim je prosila Sani-na. naj ji položi šal krog vratu ter je stalp nepremično, ko je zavil njena v resnici kraljevska pleča v nežni omot. Nato ga je prijela zi roko ter stopila na hodnik: — Malo je manjkalo, da ni zakričala. Tik pred vr.iti lože je slid sličen slrahu. — Donhof. Preko njegovega hrbta pa je kukala odurna postavo wicbadenskega 1jrritika. Oljnati obraz "literata"je naravnost žarel škodoželjnosti. — Ukažete, milostljiva gospa, da pokličem vaš voz? — se je obrnil mladi častnik preti Marji Nikolajevni z glasom, ki se je tresel od zadržanega gneva. — Ne. hvala. — je ovrnila. — moj lakaj «ra bo že našel. Ostanite tukaj. — je dostavila šepetaje in ukazovalno ter potegnila Sa-nina za seboj. — Pojdite k vragu! Kaj pa sc obešate name? — je zakričal Donhof naenkrat literatu. Moral je stresti svojo jezo na nekoga. — Dobro, zelo dobro! — je zamriural literat ter izginil. Lakaj, ki je pričakoval Marjo Nikolajavno, v vestibnlu. je takoj dobil voz. Hitro je skočila vanj. Sanin ji je sledil, vrata so se zaprla in Marja Nikola javna je bušknila v glasen smeh. — ('emu pa so smejete.' — je vprašal Sanin, — Ah, ne zamerite mi... a padlo mi je naenkrat v glavo. Če se bo Donhof zopet streljal z vami... radi mene... Ali bi ne bilo to čudovitoi — Ali ga dobro poznate? — Njega Tega mlečneža ? On je moj *luga! Ne delajte si ni-kakih skrbi. — Niti ne mislim na to. Marja Nikolajevna je vzdihnila. — Ali. jaz vem, da si ne delate nikakih skrbi. Čujte me, ali ve-' ste kaj? Vi ste 1aU<> ljub in ne smete mi odbiti zadnje prošnje. Ne pozabite: — V treh dneh odpotujem v Pariz in vi se boste vrnili v Frankfurt... Kdo ve, če se bova še kdaj videla?... — Kakšna prošnja je to ? — Vi znate seveda jahati? — Gotovo. — Xo, torej, jutri zjutraj vas vzamem s seboj. Odjahala bova ven iz mesta. Dobila bova izvrstna konja. Nato se vrneva, opraviva svoj posel in s tem konce! Amen! Ne čudite se, ne recite mi, da je to moja muha, da spni prismojena... vse to je mogoče, a recite le: — Zadovoljen sem! — Ce vam je toliko na tem. — da, — je rekel Sanin ter pri tem globoko vzdilmil. — Ah. vi vzdihate. — se je roga 1 a Marja Nikolajcvna. — Kako se že glasi pregovor? Kdor pravi A mora reči tudi R. Pa vendar ne! Vi ste mičen. vi ste ljub in jaz držim svojo obljubo. Tukaj ima*c mojo roko. brez rokavice, desno, zaupno roko! Primite jo ter vrje-mite njenemu pritisku. Ne vem. kakšna ženska sem, a jaz sem poštena — in kupčije je lahko sklepati z menoj. Ne da bi samemu sebi dal odgovor za svoje poeenjanje, je dvignil Sanin to roko k svojim ustnicam. Marja Nikolajevim jo je nalahno umaknila, umolknila naenkrat — ter molčala, dokler se ni voz ustavil. Izstopila je ... Kaj je bilo to? Ali se je le zdelo Saninu ali pa je res čutil na svojem licu nagel in vroč dotik? —Do jutri. — je zašepetala Marja Nikolajvna na stopnicah. Stala sta v polni luči štirih sveč kandelabra. katerega je zgrabil vratar, ko je ona prikazala. Njene trepalnice so bile povesene. — Do jutri! Ko se je vrnil v svojo sobo, je našel Sanin na mizi Gemmino pismo. Nenaden strah je prešinil njegove ude, a nato se je veselil, da prikrije samemu sebi strah. Pismo je obstajalo le iz par vrstic. Veselila se je ugodnega uvedenja kupčije, mu svetovala, naj bo potrpežljiv, ter nui sporočila, da so vsi doma zdravi in da se vesele njegovega povratky. Sanin je našel pismo zelo suhoparno, a posegel po peresu in papirju. Takoj nato pa je oboje izpustil. — Kaj naj pišem? Jutri bom zopet tam. Saj je že skrajni čas... Takoj je legel v posteljo ter skušal tem preje mogoče zaspati/ Če bi čnl, bi moral mislit i na Gemmo, a on... sramoval se je misliti nanjo. Pričela se je zbujati vest. Pomiril pa se je s tem, da bo jutri vsega konec, da bo za vedno izgubil iz svojih oči to neugnano žensko — in da bo pozabljena vsa ta nenmnost!... Slabi ljudje se v svojih samogovorih radi poslužujejo krepkih izrazov. In koncem konca ... to nima nikakih posledic. | BffigfflHal^ XL. S temi mislimi se je pečal Sanin, ko je šel spat. Kaj pa je mislil naslednjega dne, ko je potrkala Marja Nikolajevna nestrpno z ročajem svojega konjskega biča na njegova vrata, ko jo je zapazil r.a pragu svoje sobe. v tesni jahalni obleki ter moškim klobučkom na glavi, z izzivalnim smehljajem krog ustnic, v oceh in po vsem to-braxu, kaj je mislil v onem trenutku, o tem molči zgodovina. (Dalje prihodnji«.) ! KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENK: PUBLISHING COMPANY 82 Cortlpndt Street, New York, N. Y. Zemljevidi: Slovenija .................. ,25 Jugoslavija..................25 Združenih držav, veliki ...........4f Novm Evropa ................... Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — rsaki po .... *5 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsa- ki Po .......................... Velika stenska mapa Evrope .. 2.00 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......40 Newyorfike. Različne, ducat.....40 Velikonočne, božične in novoletne dawit ........................... Iz raznih slovenskih krajev, ducat ,40 Narodna noša, ducat .............43 Planinski pozdravi, ducat .........40 IKJsamezne po'................05 Importirane prorokovalnc karte ..1— NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino — (Pa vele) .....................J._ Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje ...................... .20 Slovenske zdraviee. (Flcisehman). — .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ....................... Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ...................... Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .................... Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .... Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................... Mabel. Intermezzo. (Alettcr) .... At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ..................... .40 .40 .40 .40 .50 .20 .20 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka drZavnib liiinen in slovenskih narodnih pesmi ........................ .50 NOTE ZA GOSLI S SPREMUEVA-VANJEM KLAVIRJA: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka......................70 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambn- raški zbor in petje. (Bajuk)....1.30 Bom šel na planince. Pud puri slov. nar. i»epmi. (Bajuk) ............1.00 Na Gorenjskem je fletno........1.— NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica .......... .25 Slovenski citrar, (Wilfan) .......25 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. .25 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................1._ 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............50 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____.50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ....................... Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgeij .......50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ..............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerbit) .............. .50 Sree Jezusovo. 21 pesmi na Cast srcu Jezusovem. (F. Kimovec),. .50 Slava nebeške kraljice. JO Mariji, nih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .........40 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. eu Jezusovemu. (Grum) .......35 12 Tantum Ergo, (Premrl) ......JO Missa in honorem Sanctae Caccili- ae, (Foerster) ................Jfc Missa in honorem St. Joseph! — (Pogachnik) ...................40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Oremus pro Pontifice.............40 Kyrie ...........................gf K svetemu Rešnjemn telesu — SAMOSPEVI: Notne pesmi, (AdaasK) ..........1.25 Sest pesmi, izdala Glasbena Matiea .75 Stir ji samospevi, izdala Glasbena Blsticft ••••••••••••••••••••••• MEŠANI ZBORI: Planinske, n. zv. (Laharnar) .. Trije mešani zbori, izdala Glasbe-B& MfitlCS .45 .45 .45 BAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) .............4*1 Izdala GGlasl>ena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero razuih glasov .... .45 Jaz bi rad rudetih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20 F pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovee), za moški zbor in bariton solo ...........20 Kupleti (Gram). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, a zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....40 Naši himni (Marold), dvoglasno s spremljevanjcm klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Ilubad____2.50 3. Narodne pesmi (Gcrbic) ____.30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSic) 1., 2.t in 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije .35 .35 .90 .25 .25 .50 (Orel) .45 MALE PESMARICE: .15 .15 .15 15 .15 .15 .15 .15 .15 St. l. Srbske narodne himne .. št.la Sto čutiš, Srbine tužni .. Št. 2. Zrinjski Frankopan...... Št 5. V sladkih sanjah ....... št. T. Pri oknu sva molče slonela . Pogled v nedolžno »ko .. št. 10. Na planine ............ št. 11. Zvečer ................ Št. 12. Vasovalec ............ Narodne pesmi za mladino (Ži-____ rovnik), 3 zvezki skupaj ......JO Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .....30 Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nnm pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ....... G. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ........ 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu: Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (me. snn -'»nr) ; Ti osrečiti Jo hoti (uiu->ki /l'"r) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiši ........ .40 .40 .40 SHAKESPEAREVA DELA: (Foerster) Sv. Nikolaj .40 .60 .1.10 . .75 . .75 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Gram) ..... Slovenski akordi (Adamič): IV* O. zvezek ................. Pomladanski odmevi, I. in II. zv„ vsak ........................,45 Ameriška slovenski lira (Holmer) L50 Orlovske himne (Vodopivee) ....L20 10 moških in mešanih fberov — (Adamič) .....................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv. ..............M Dvhnajst pesmi. I. in II. zv. izdala Glasbena Matica ..............JM MOŠKI ZBORI: JS M Slovenske Izdala Glasbena Matici trije mofikl zbori (PavčM) Izdala Glasbena "Katica . Narodna nagrobni« (Pavčič) Gorski odmeri (Laharnar) 2. sv. Machbet, trdo vez. .............. JO broširano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KNJIŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena grada, izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, ^ 103 strani .................... .35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano ..................... JO Št 5. (Fran Miičinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 _ strani, broširano ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila litra, 111 str., broš. ...........35 Št. 8. Akt it. 113 ...............70 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70 št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone, relljefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš.........J5i Št 11. (Pavel Golia) Peterčkovo poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str,, broš........35 Št 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str., broš...........30 Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš............30 Št 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-go&podarski spis, poslovenil dr, Albin Ogrte, 236 str„ broš. ......................... Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi; 112 str., broi. ...........49 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne dnše t rieah. povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. Št 18. (JarosL Vrchlicky) Oporeka lnkovškega grajščaka veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač, 47 str., brog. .. JS3 Št 10. (Gerhart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broS. ........jO Št 20. (Jul. Beyer) Gompati ta K—nrtmll, japonski roman, iz MAne prevel dr. Fran Bra- * dlč. 154 str., broi ............M Št 23. (Soptiokles) Aatlfsae, ialaa Igra, poslov C. Golar, 00 str., broRtano ...................... JI Št 24. (E. L. Bolwer) r-hidnjl iwi ftaptfR, L del, 355 str„ ml .....;...................M Št 25. Poslednji dnevi Fompeja,.... II. del .......................80 Št 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 st, broš........................... Št 27. (Fran Erjavce) Elips slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broS. ..... Št. 29. Tarzan sin opico........ št. 31. Roka roko ............. Št 32. Živeti .................. Št. 0o. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto, iioslov. Ant. Dokler, 123 strani, bro5........... i. •'»>. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ...................65 Št. 37. Domače iivali ...........30 Št. 38. Tarzan in svet ..........1.— Št. 30. La Boheme ............1.— Št. 40. Magda................40 št. 47. Misterij duše............1.— Št. 48. Tarzanove živali .........90 št. 40. Tarzanov sin ............90 Št. 50. Slika De Graye ........1.20 Št. 51. Slov. balade in romance .80 Št. 52. Sanin ..................1.50 Št. 54. V metežu ..............1.— Št. 50. To in onkraj Sotle.......30 Št. 57. Tarzanova mladost .... .90 Št. 58. Glad (Hamsun) ........ JO Št. 01. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 02. Idijot, I. del. (Dostojevski).90 Št. 03. Idijot, II. del ...........90 Št. 04. Idijot III- del ...........90 Štev. 65. Idijot, IV. del ........90 Vsi 4 deli skopaj............3.25 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra..... metanje pamito« Shipping Ne. 2. julija: Le v t n than, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen; lie de France. Havre (Skupni islet): Homeric. Cherbourg; Rotterdam. BouIogne-sur-Mer. Rotterdam. «. julija: Mauretanla, Cherbourg; Columbua Cherbourg. Bremen; Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg. 7. julija: Martha Washington. Trat. 9. julija: Aquitania. Cherbourg; France, Havre; Olympic. Cherbourg. 12. julija: Berlin, Cherbourg, Bremen; Thu-ringia. Hamburg. 13. julija: George Washington, Cherbourg. Bremen. 14. Julija: New York, Cherbourg, Hamburg. 16. Julija: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Paris, Havre; Majratlc. Cherbourg. ."». *v. .rdo Viano. Mnski brat......50 0. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 j o- veatl ................. ....... tO Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikici ....1.60 Rdeča kariea; pravljka s slikami 1— Sneguljčieu ; pravljica s slikami . .1.— Mlada ^leda......... ...... 1.— Trnoljčica, pravljica s slikami ...,1.— IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v r,. i]cjanj.00 Dnevnik. Veseloigra v 1. dejanjih .30 Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v iietih dejanjih. Trdo vezano ..........................1-70 ... .70 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... 2. zv. Hudo brezdno..... 3. zv. Vesele povesti ........ 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Niš vsakdanji kruh .......................65 MOLIT VENIKI: Duša popolna ..................1.— Marija Varhinja: v plulno vezano ..............80 v fino platno ..............1.00 v eelolojd vezano............1.20 v usnje vezano..............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............1.00 v fino platno vezano ........1.10 v usnje vezano ............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v i»latno vezano .............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ........1.80 Sveta Ura (z debelimi črkami) : v platno vezano .............90 v fino platno vezano ........1.50 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje A'ezano ..............1.50 v fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez.............1.20 Oče naš, slonokost bela..........1.20 Oče naš, slonokost rjava.........1.20 PRi Jezusu: v eelolojd vex.......1.30 pozlačeno ...................1.50 fino usnje vez...............1.60 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste- platnice vezano.....30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v najfiuejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ..........1.30 Ave Marim: v fino usnje vezano.........1.40 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) zv. trdo zveno. Pripovedke In pesmi .........................50 o. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .........................,30 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. ro- \csti ........................;o Mati, (Mesko), tri dejania ... Marta, Semenj v Rlcbmoadu, 4 dejanja ......................JO ,45 j Starinarica. Veseloigra v 1. dejanju .30 Ob vojski, igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavžev večer, Mladinska igra s petjem v .35 3. dejanjih .....................60 .35 R. U. R. drama v o dejanjih s pred-.35 igro. (0ai»ek), vez............15 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriU kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Na-rodm". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. ♦25.— S strešico sa slovenski črke č. i, t $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisat! sa pisala! stroj ni tiikaka umetnost. Takoj lahko vsak piie. Hitrost pisanja dobite « vajo. SLOVENK PUBLISHING COMPANY tiGortknttSt^ : New York, N. T. 20. Julija: Bereng&ria, Cherbourg. 21. Julija: Mueuchen, Cherbourg, ISreraen: DeuUchland, Cherbourg. Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg. 27. Julija: Maureiania, Cherbourg: Tres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 28. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg: He de France, Havre; Olympic, Cherbourg. I. avgusta: lie de France, Havre: I^>viathpn, Cherbourg; Olympic, Chcrbouig; — Aquitania, Cherbourg 4. avgusta: Hamburg, Cherbourg in Hamburg. 5. avgusta: 1'res. Wilson, Trst. 6. avgusta: Paris, Havre; Majentlc. Cberixc.'f; Republic, Cherbourg, Bremen; Hotter-dam. Boulogne in Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Berenguria, Cherbourg I "re a. Harding, Cherbourg, Bremen. II. avgusta: Westphalia, Hamburg 16. avgusta: Ilcltaiicc. Cherbourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 17. avgusta: Mauretania, Cherbourg: Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 18. avgusta: Albert Bailie., Cherbourg, Hamburg. 20. avgusta: He tie France. Havr«-, Leviathan, Cherliourg: Homeric, Cherbourg, — Dresden, Bremen. 23. avgusta: Thuringia, Hamburg. 24. avgusta: Muem-hen, Cherbourg, firemen. 25. avgusta : New York, Chcrbou-g Hamburg." 26. avgusta: Olympic, Cherbourg 27. avgusta: France, Havre; Veendam, Bou-luBtie. Rotterdam: Pres. Iloosevelt, Cherbourg. Bremen. 30. avgusta: .Martha Washington Trst; Resolute, Cherbourg, Hamburg. 31. avg-jsta: Berengaria, Cherbourg. 1. septembra: Deutschlaiid, Cherbourg, Hamburg. 3. septembra: i'arix. Havre: Majestic, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Kotter-tlaju; Sierra Ycntana. Bremen. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnth parnikih: FRANCE 9. julija — 27. avg, PARIS 16. julija. — 6. avg. K NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo J« v posebni kabini z vsemi modernimi udobnost i. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke ceno. Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana ILE DE FRANCE 1. avgusta VprnSajto kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor ]« namenjen potOTgtl r •tali kraj. Je potrebno, da je poo-•m o potnih listih, prtljagi In iirn-gib stvareh. Vuled naše dolgoletne izkušnje Tam mi aamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne bnoparnlk«. Tudi nedrfiaTljanl s&nurcjo potovati v atari kraj, toda preskrbeti •1 morajo dovoljenje all permit la Wasblngtona. bodisi m eno leto aH 9 mesecev in se mora delati pro-ftnjo vsaj en meaec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. O. na generale** naaelnl-Ikega komisarja. Glasom 'odredbe. M je stopila f ▼eljavo ti. julija, 19M se nikomur i reC ne poflje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak poeUe« osebno, bodisi v nsjbllžnji naselnl-Skl nrad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kode t proinjl m p rosi. Kdor potuje rem brca dovoljenja, potuje as trojo lastno odgovornost. Kako dobiti trojce b starega kraja. Kdor leU dobiti sorodnik« aH svojce lt starega kraja, naj naa prej plfie za pojasnila. Is JoRoela-vije bo prlpn&enlh v tem leta fFTB priseljencev, toda polovica t« kvo> te Je določena sa ameriško driav« ljane, ki žele dobiti sem rtarUfe ta otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelsko delavce. AmorliU džarljanl pa samorsjo dobit! sem lene te otroke do 1B. lota brea da M bili Stetl v kvoto, po-trebuo pa je delati prdtojo r Wash. Prodno podvaaaaoto kaki Koral, plBte FRANI SAKS1R STATE BANK O COBTLANDT ST, NKW T«