SVOBODNA SLOVEN DA LETO (ASO) XL VU (41) Štev. i(No.) 36 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 22. septembra 1988 Naše poslanstvo je pričevanje! Gfivar lic. STANKA JEREBICA na spominski proslavi 11. septembra XXSSI. Draga Leto za letom se zgodovinski dogodki vedno bolj brišejo v času. To je povsem naravno. Težje je pa sprejemljivo, da se veliki dogodki, ki so jih povzročali ljudje, ki so ustvarjali čase, vedno 'bolj brišejo tudi v spominu. Ni dogodka, ki bi ga različni ljudje dojeli, razumeli in razlagali povsem enako, kajti bolj ali manj razvit razum ter manj ali bolj uspešna raba svobodne volje, razlikujeta med. seboj posameznike in njihova dejanja. Če se temu včasih pridružijo še zgrešeni podatki ali pa po osebni ambiciji vodeni komentarji, se tolikokrat znajdemo pred zmešnjavo trditev, opazk in zaključkov, ki nas vedno bolj oddaljujejo od poti iskanja Resnice. Tudi med nami se pojavljajo psev-do-zgodovinarji in s tem povzročajo nelahke težave tistim, ki se že ali ki se bodo resnično posvečali razčlembi in popisu teh težkih dogodkov zadnjih desetletij obstoja našega naroda. Tudi spomin na generala Leona Rupnika ni izvzet temu procesu Zato je pa koristno, da vsaj enkrat na leto javno in na glas osvežimo spomin sebi in drugim ob izstopajočih dejstvih, ki karakterizirajo junaka, katerega se danes spominjamo. General Leon Rupnik je bil velik človek! Če smo v vojnih letih tisti, ki nismo imeli z njim ožjih ali osebnih stikov, to nekako podzavestno čutili, potem danes, ko preučujemo njegovo delo za dobrobit našega naroda v tistih hudih časih, to vedno jasneje spoznavamo in se njegov lik vedno bolj visoko dviga pred nami. General Rupnik je bil nosilec in učitelj jasnih pojmov. Ko je večina od nas spoznavala delovanje brezbožnega komunizma še iz drobnih Komemoracija V nedeljo, 11. septembra smo se zbrali v Slovenski hiši v Buenos Airesu slovenski protikomunistični borci in prijatelji v počastitev velikega spomina hvaležnosti človeku, ki je imel pogum stcipiti na vodilno mesto osamljenega slovenskega naroda, zbrati preživele, odločne borce in znova udariti v največjega notranjega sovražnika slovenskega naroda — brezbožni, kriminalni komunizem. Prelat dr. Alojzij Starc je daroval sv. mašo za pokojnega generala Leona Rupnika, inšpektorja policije Lovra Hacina in njegove sodelavce. V pridigi je poudaril njihovo nesebično žrtev za slovenski narod, ko se • v času tuje okupacije niso strašili stopiti na bojišče za rešitev naroda kljub tveganju škode osebne časti. „Moremo jih imenovati mučence, ker so darovali življenje za bližnjega, za narod!“ Po maši je sledila komemoracija pred domobranskim spomenikom, kjer je bila velika barvna podoba generala Leona Rupnika ob slovenski zastavi. Na spomeniku je gorela večna luč. Gospod prelat je zmolil pred spomenikom molitev za pokojne, nakar je stopil na pripravljeni oder Ivan Korošec (ml.) in recitiral besede pok. generala na taboru v Polhovem Gradcu: „Ni samo borba proti komunizmu, ki jo moramo Slovenci z orožjem v roki izvojevati! Če hoče nared — prav posebno pa mali narod — prestati preizkušnjo za uveljavljanje, mera storiti mnogo več. Prva in brezpogojna zahteva usode je, DA JE NAROD EDIN! Zaradi duhovne needinosti je propadlo že mnogo in dosti večjih na- bro/šur, ki so nam opisovale grozote mehikanske in španske državljanske vojne, je naš general jugoslovanskemu oficirskemu kadru v Kragujevcu že jasno in izčrpno predaval o konceptih, taktiki in strategiji protina-rodnega komunizma. Brez dvoma je bila to nelahka pa tudi nevarna poteza, ki jo je bila zmožna izvesti le osebnost odločnih dejanj. Generalova od tečnost je druga izstopajoča značilnost, ki ga je spremljala v vsem njegovem javnem delu. Nihče ga ni poznal kot cincarja. Vzel si je, če je bil za to čas, potrebne momente za dober premislek in ko se je nato odločil, je novo sprejeto odgovornost speljal z vso energijo do konca. Tako si je takrat, ko je prevzel na ramena težo predsednika Ljubljanske pokrajine, vzel nekaj ur za jasno analizo, nato je pa svojo odločitev takole ilustriral: . .zavedam se, da stopam z eno nogo v lastni grob.“ Vendar zanj to ni razlog, da bi se odgovornosti izognil. Njegove besede o „stopanju v lastni grob“ nam generala jasno prikažejo tudi polnega samoodpovedi in zatajevanja v skupno dobro. Takrat, ko se je marsikdo od tudi poklicanih, oprezno premikal v senci zaslombe domobranskih ščitov, si general Rupnik ni pomišljal staviti vseh svojih moči, svoje bodočnosti in svoje eksistence, na eno samo karto: življenje .slovenskega naroda! Njegova ljubezen doi svojega naroda, tolikokrat izkazana v vsakdanjih dogodkih, je dobila tistega 4. septembra v Zelenem bajerju — ko je vzkliknil „ŽIVEL SLOVENSKI NAROD“ — dokončno ¡krono. Krono, katere blišč bo oslepil vsakega pisuna, ki bi hotel dvomiti o iskrenosti generalove ljubezni do svojega rodu. v Slovenski hiši rodov, kot smo mi, ali pa so morali dolga stoletja thpeti, ker se niso mogli zediniti! — Tudi mi ne bi prišli nikoli v tako težak današnji položaj, če bi bili edini! Toda danes ne mislimo iskati krivcev naše ne-edir.csti in jim delati očitkov, ker ni čas 'za to. Spričo težkega položaja, v katerem, sedaj mali slovenski narod tiči, iz globine svojega — samo za usodo in bodočnost ljubljenega slovenskega naroda — zaskrbljenega srca, opominjam in rotim vse Slovence: BODITE EDINI! Pustite vse strankarske razprtije, ki so nas toliko stale! Ne iščite nikakršnih ozkih koristi, ker to samo cepi naše sile! Bodite častni, napram rojaku pošteni, nesebični, na pomoč pripravljeni Slovenci! Bodite čuvarji naše narodnosti! Zaupajte v neskončnega Boga in negujte z vso doživeto notranjostjo vero v Njega! Združite svoje sile z mojim Slovenskim domobranstvom, ki čuva vaše domačije pred boljševiškim navalom in ki je mimo vseh strank nosilec nove, vsenarodne miselnosti, katera naj nas EDINE IN SLOŽNE VODI V NOVO BODOČNOST -- BODITE ZARES SAMO SLOVENCI!“ Sledil je slavnostni govor soborca lic. Stanka Jerebiča, katerega objavljamo na uvodnem mestu. Za zaključek komemoracije so navzoči zapeli domobransko himno. Veseli uspele proslave so sp borci in prijatelji zadržali v obujanju spominov uspešnih borb in težkega časa revolucije s trdnim sklepom: NE MOREMO IN NE BOMO ODNEHALI V BORBI, DOKLER SLOVENIJA NE BO RESNIČNO SVOBODNA! IK zni, je pa potrebna tudi zvrhana mera junaštva. „Napravite trden sklep, da boste vse storili in se hrabro borili, dokler peklenski komunizem ne bo iztrebljen iiz našega naroda. Kar 'se mene tiče, poudarjam, da bom v vseh okolnostih in v vsakem slučaju ostal z narodom in, če bo usoda hotela, bom za ta narod tudi padel? In to generalovo junaštvo je bilo trdno prepleteno z neomajno zvesto-boi: „Če so zares izročili moje domobrance, potem je moje mesto pri mojih fantih...“ je izjavil, ko je izvedel, da se zahteva njegova vrnitev. Njegov poslednji vzklik je brezdvom-no povzetek vseh njegovih ^prizadevanj za narodov dobrobit v najstrašnejših momentih njegovega obstoja. Rupnikova zvestoba do konca postavlja njegov lik v pravo zgodovinsko luč. In to je, kar naj si danes, ko se klanjamo njegovemu spominu, še prav posebno prikličemo pred oči: NJEGOVO in NASO ZVESTOBO! Prepričan sem, da med nami ni borca, ki bi dvomil, da zdaj sivi general poveljuje v večni sreči pobitim bataljonom nepremaganih borcev za Boga, narod in domovino. Prepričan sem, da tam nadaljuje razgovore s škofom Gregorijem, z doktorjem Lovrom in s svojimi sodelavci, kako bi se še od tam moglo pomagati še vedno zatiranemu slovenskemu narodu. Kako pa je z našo zvestobo? Dejstvo, da so nalša mesta v vrstah poveličanih sobojevnikov še prazna, ni slučaj. Naša borba tukaj namreč še ni končana! če nas je božja Previdnost ralztresla po svetu — to tudi ni slučaj. Na naših novih položajih, z orožjem, ki ga Ob nobeni Dravi ne more nihče odvzeti — to je z našo jasno besedo — nadaljujmo nalš boj proti brezbožnemu komunizmu. Naše poslanstvo je pričevanje! Pred skraj dva tisoč leti niso evangelisti in učendci zapisali, kar jim je sveti Duh narekoval, nato pa dali te zapiske na častno mesto v knjižnici, sami pa sedli v figovo senco s sladkim občutkom izpolnjene dolžnosti. Tudi mi smo poklicani za Pavle, za misijonarje, ki naj križem sveta, kamor je Gospod ipač vsakega od nas postavil, pričamo, razlagamo, prepričujemo. Komunizem je danes še prav tako živ kot je bil takrat pri nas doma. In za to ni treba brati časopisov. Samo okrog sebe poglejmo. Brezbožni marksistični duh preveva tukajšnjo kulturo, šolske vzgojne programe, tisk, radio in televizijo; njegov strup se razliva med delavci, dijaki, politiki, civilnimi in celo cerkvenimi funkcionarji. In v tem okolju se premikamo ter vdihavamo ta zrak mi, naši otroci in naših otrok otroci. Imajo naši potomci jasne pojme o vzrokih naše emigracije? Smo jim dali potrebno vzgojo, da vsak v svojem okolju nadaljuje naš protikomunistični apostolat? Mi smo se borili res na slovenskih tleh in pod slovenskimi povelji proti breznarodnemu svražniku. A zdaj živimo na drugh tleh, naši potomci se izobražujejo v drugem jeziku in rdeči sovrag je prav tisti, kot smo ga mi poznali in proti kateremu nas je vodil v boj naš general Rupnik. Menim, da bi ne bila prevelika vrzel v naših publikacijah, ko bi se del papirja in truda, ki ga tolikokrat uporabljamo za žalostno cepljenje dlake z bisturijem napuha in nestrpnosti, napolnil z našim jasnim pričevanjem v tukajšnjem jeziku in se po rokah naše mladine razlil v tukajšnji svet. Pričajmo na ves glas, tako, da nas bodo vsi slišali: tisti, ki nas hočejo in tisti, ki se nas bojijo slišati. Govorimo jim v njihovem jeziku, neutrudno, odločno, prepričevalno. Od 2. do 4. septembra tega leta so se razvijali v Trstu študijski dnevi, ki jih kratko imenujemo Draga. Ta srečanja so v slovenskem prostoru zadobila že tolikšen pomen, da tega ni treba posebej poudarjati. Draga se je kot svobodna tribuna že uveljavila, med drugim, za politične zdomce, letos pa je še goblje zaorala v tem svojem poslanstvu in naredila nov korak naprej. Kdor zasleduje te študijske dneve iz leta v leto, ima občutek, da Draga raste. Ta občutek se pa z letošnjimi predavanji pravzaprav lahko sprevrže v prepričanje, pa ne samo zaradi sno-• vi, ki so bile obravnavane, temveč tudi zaradi načina podajanja, ki je vedno bolj živ in neposreden. Od prvih, lahko rečemo boječih začetkov in skozi dolga leta, v katerih je zgle-dalo, da je občutek pogojenosti močnejši kot pa pogojenost sama, pa do letošnjega zadnjega predavanja, je opaziti evolucijo, ki Drago povzdiguje. Direktnost v ocenjevanju oseb, stvari in dogodkov, preteklih in sedanjih, je vedno večja, zato pa tudi jasnost prodornejša in učinkovitejša. Ta jasnost zato bolje osvetljuje tisto, kar je in mora biti za vsakega Slovenca danes jasno: Da je enopartijski sistem, ki vlada samo-lastno že triinštirideset let, pahnil Slovenijo v brezizhodnost v vseh o-zirih, in da je torej edina rešitev pluralizem, ki naj omogoči kar najbolj bujen krvni obtok idej, pobud in dejavnosti za poživitev in ponovno okrepitev narodnega telesa. K temu je letošnja Draga močno pripomogla. Uvodno predavanje v petek zvečer je imel koroški Slovenec, poslanec v dunajskem parlamentu Karel Smolle. Govoril je o „manjšinstvu iz evropske perspektive“. Danes je v Evropi 150 milijonov njenih prebivalcev manjšincev. Ta problematika je torej vedno bolj aktualna, kar je razvidno iiz vsakodnevnega dogajanja v raznih državah. Zato ni čudno, da je letos Evropski svet v Strassbourgu sprejel listino o regionalnih in manjšinskih jezikih. Predavatelj je večji del svojega predavanja posvetil analizi tega pomembnega dokumenta. Ta listina vsebuje dvajset členov, ki ščitijo vsestranske pravice narodnih manjšin: kulturo, jezik, svobodo tiska, obveščanja, bivanja na svojem naselitvenem področju. Prvič je v tem mednarodnem dokumentu u-peštevana tudi pravica poučevanja verouka v materinem jeziku. Ob koncu je govornik podal svoje misli o stanju slovenske manjšine na Koroškem in jih strnil v 15 tez. Te teze in pa odgovori v diskusiji so slikali človeka, ki skrbno sledi dogodkom in z iznajdljivostjo skuša zastopati interese koroških Slovencev. Drugi predavatelj, v soboto, 3. septembra popoldne, je bil Dobriča Čosič, srbski književnik in član srbske akademije znanosti. Govoril je „o izročilih in ideologijah v zgodo- *Bf***BBeBBasBa«BaBaflBSBiiaBBBBBe«BBBBBBaaBaBBaaaBaBB*i (To naj bo resnični izraz naše neomajne zvestobe. Tako bo naš poklon našim padlim soborcem, tako bo ta naš pietetni spomin zadobil pravi smisel. General Leon Rupnik! Pogrešamo vas. Ob vaši roki bi bila naša prizadevanja gotovo uspešnejša, naše pričevanje prepričljivejše in naša zvestoba bolj zakoreninjena. A obljubljamo vam, da si bomo vedno na novo klicali v spomin naslednje vaše jasne besede, ki so na žalost ¡še zmeraj tako zelo aktualne: „Moja najbolj vroča želja je, da bi prav vsi izvesti Slovenci opustili vsa morebitna nerazumevanja in vse druge, v primeri z blaginjo naroda drobcene interese in združili vse svoje sile za svojim domobranstvom v enotno pripravljenost in skupni udar vseh Slovencev po komunizmu.“ Pri tem nam Bog pomagaj! vinski usodi srbskega naroda.“ Govoril je seveda kot Srb, ki močno občuti sedanje kritično stanje v katerem se zaradi različnih razlogov nahaja srbski narod. Govoril je boleče o današnji ogroženosti srbskega naroda, razkosanega, napadenega, obremenjenega, naroda, „ki je glede na ekonomsko, civilizacijsko in razvojno stopnjo najbolj zaostala dežela Balkana in edini balkanski narod, ki nima lastne suverene države.“ Dejal je, da čeprav več kot desetmili-jonski, srbski narod spada danes v kategorijo malih narodov zaradi nevarnosti, ki mu pretijo. Poslušalcu tega predavanja so se izvajanja zdela seveda zelo zanimiva in pomembna. če smo Slovenci danes še za isto mejo kot Srbi, nas mora usoda in razpoloženje srbskega naroda vsaj zanimati, če nas celo bistveno ne tangira. J,e pa predavatelju uspelo, če hočemo biti malce previdni in če beremo med vrsticami, spremeniti podobo srbskega naroda iz klasično hegemonističnega (v jugoslovanskem merilu) v ogroženega, razklanega, razčetverjenega v svoji narodni biti, brez perspektiv in bodočnosti, razen če je ta temna. Taka predstavitev, čeprav v veliki meri danes resnična, lahko vzbuja najrazličnejše zaključke, vsekakor ¡pa nas uvaja v previdno razpoloženje in trezno refleksijo. Za izhod iz tega stanja je za čosiča potrebno, ne samo za srbski narod ampak za vse jugoslovanske: Razkriti ideološke zablode, ukiniti monopol vladajoče ideologije v vsem družbenem življenju, do konca demokratično reformirati celotno jugoslovansko ureditev, ustvariti pluralistično družbo, zagotoviti o-snovne človekove svoboščine in državljanske pravice, povezovanje ekonomskih in intelektualnih moči z Evropo ter njeno nadnarodno integriteto. V nedeljo po maši, ki jo je daroval tržaški škof Bellomi, je nastopil tretji predavatelj, dr. Jožko Pirc, profesor na papeški univerzi Urbaniani v Rimu, in spregovoril o škofu dr. Antonu Mahniču, ki je pred 100 leti začel izdajati revijo Rimski Katolik. Govornik je obširno obdelal Mahničevo delo med Slovenci in poudaril važnost njegovega nastopa za poznejše javno življenje, ki se je ravno ob njem in % njim dinamiziralo ter ralzvilo v tkim. slovensko katoliško gibanje. Dober poznavalec Mahniča in njegove dobe je predavatelj tudi v obširni debati dopolnil razne vidike, ki so jih vnesli mnogi disfcu-tanti. Zadnje predavanje pa je pod naslovom „Kam plovemo“ obdelal prof. Alojz Rebula, pisatelj številnih in znanih del. Rebula je na njemu lasten ognjevit in prodoren način posegel v pretekliost in sedanjost slovenske družbe doma in po svetu. Govoril je brez pardona in ni prizanesel nikomur. Najprej ni prizanesel režimu v Sloveniji. Z neponovljivim ognjem in bistrostjo je bičal stanje v domovini. Sentenca za sentenco so padale sodbe in obsodbe in neusmiljeno podirale malike, v kolikor še stojijo. Z nedvoumno jasnostjo je govoril o podobi današnje Slovenije: ražrvane, obubožane, depolitizirane, vase zaprte, življenjsko brutali-zirane, samomorilske, do pred nedavno zavite v zanosna gesla in baje za večne čase odrešene pojme, ko je Kočevski Rog pogoltnil v brezna mi-riado mladih Slovencev. Socializem je doslej ljudi potisnil v osamelost in zasebnost, v porabniško vrtičkarstvo in oprezno apolitičnost. Poleg te matične depresivnosti je pa omenjal tudi zamejsko odmiranje in zdomsko razpršenost. Tudi zamejcem in zdomcem ni prizanašal, ampak je v živo rano rezal in seciral ter obelodanil naše napake. Lahko bi rekli, da* je odgovoril na postavljeno vprašanje v naslovu s sledečimi stavki: „Slovenci, matični, zamejski in zdom-(Nadaljevanje na 2. str.) Za takšen, praktičen izkaz ljube-.................................................................... Tone Brulc < MED KNJIGAMI IN REVIJAMI ALOJZ ZUPANC: ZGODOVINA ŽUPNIJE AJDOVEC Malo se je do sedaj pisalo o Suhi krajini. Nekaj o naselitvi, nekaj o zgodovini gradov v dolini Krke, nekaj- je napisal Milan Valant iz Zupančevih virov in podatkov, nekaj dobimo v knjigi Alojza Gerziniča „Božji služabnik Janeiz Gnidovec“, poleg kratkih opomb, ki se v večini nanašajo na arheološke najdbe in najdišča — tako da imamo samo medlo sliko o njej. Slovenski paradoks — slovenska, zgodovinska knjiga, ki mora iziti v tujini, v argentinskem Buenos Airesu, da zapolni vrzel v naši zgodovini! In to strogo zgodovinska, pi-' sana z znanstveno metodo, ki odkriva vrsto vprašanj in jih tudi razrešuje, ker do danes niso bila rešena. Vse to podprto z izpiski iz urbarjev, kronik, župnijskih matrik, osebnih pričevanj, navajajoč zgodovinsko dokumentacijo. Važnost knjige je v tem, ker je veliko virov, ki jih avtor navaja, že bilo uničenih, drugi so nepoznani, spet drugi niso bili nikdar zapisani in bi se lahko izgubili. Zupanc začne s prazgodovino' Krajine; ne mudi se dolgo pri že znanih najdbah in najdiščih Krajine iz kamene, halštatske, ilirske, keltske in rimske dobe, čeprav je arheološke izkopanine dobro poznal in je navedel celo kraje, kjer so že izkopavali, kaj so izkopali, kdo je* kopal poleg krajev, kjer še ni nič raziskano. Sam je bil priča, kako so kmetje in arheologi odkrivali neznana grobišča, za nekatere najdbe je bil celo za mešetarja, da so jih prodali Ljubljanskem muzeju. Svojo „Zgodovino“ nadaljuje Zupanc z naselitvijo Slovencev. Pri tem se drži Kosa, Hauptmanna, Grafenauerjev in tradicionalnih slovenskih zgodovinarjev. Kar dobimo pri njem novega, je, kako je ta naselitev potekala v Krajini. Zupanc loči med prvo in drugo naselitvijo; v prvi sc- naši predniki naselili dolinske kraje ob relkah, ki so bili že pred njimi naseljeni — v drugi, kasnejši pa so se začeli naseljevati tudi v odročne, višinske in manj rodovitne kraje. Lahko bi rekli, da se tukaj začne Zupančeva izvirnost in da se na tem mestu razhaja od tradicionalnih zgodovinarjev. Kcseizi na Koroškem so zdavnaj izginili, medtem ko so bili v Krajini še v polnem razmahu. Priključili so se upornim kmetom, s tem pa so izgubili svoje svoboščine, Graščaki in valpti so jih za kazen preimenovali v Gnidovce, Grivce, Jarce, Kozoglave, Osle, Zaletele ip., kar so si mogli izmisliti poniževal- nega in zaničljivega. Toda ti s-o se s krajinsko trmoglavostjo in zagrizenostjo zagrizli v še neobdelano zemlj.o in zopet prišli do koseških svoboščin; krčiti so začeli obširne gozdove, ki še niso bili naseljeni in jih začeli obdelovati. Imena vasi v nižinskih predelih izvaja Zupanc iz imen rodovnih poglavarjev, ko so bili Slovenci še svobodni, medtem ko imajo višinske vasi imena po rastlinah, ki so tam rastle. Pa Ajdovec? Prireditelj Zupančeve „Zgodovine“, dr. Franc Gnidevec, nam s stališča sodobne lingvistike dokaže, da ne gre za ajdo, ki je Evropa takrat še ni poznala, ne za nemško Heidel-beere-borovnico, še manj pa ima zveze z ajdovskim-poganskim. Pri tem gre za praslovanski koren öd, öde, ödel-p-ust, nerodoviten kraj. Že grad v Soteski se je nekoč imenoval Zu Ainöd, njegovi gospodje pa „Herren von Ainöd“, prav tako gre za isti pomen tudi pri Večini Ajdovščin v Sloveniji. Kot pisec, prepisovalec in ohranjevalec župnijskih matrik je Zupanc dobro poznal važnost pisanih dokumentov tako za cerkveno kakor tudi narodno zglodovino. S svpjo knjigo je posegel še čez leto „osvoboditve“ 1945 do svojih zadnjih dni. Združil je svetno in cerkveno in tako zapustil bodočemu zgodovinarju množico podatkov, ki bi se izgubili, če ne bi bili zapisani. S tem pa je zagrešil za današnje oblastnike neodpustljiv greh. Navaja namreč žrtve, ki so padle v času komunistične revolucije z imenom in priimkom, hišnim imenom, datum-om rojstva in smrti, kdo jih je pobil, še bolj pa zakaj. Krajina je izgubila nad 70 ljudi, je po številu žrtev nad slovenskim povprečjem in ti ljudie so padli večinoma v vrstah Vaških stra-žariev in domobrancev. Pobijali s-o Italijani, Nemci, Vlasovci, največ seveda pa komunisti in to se po končani vojni in iz Vetrinja vrnjene, razc-rožene ljudi. Za Krajinčane bo zanimiv v ro^ d ovniGnidovcev-kosezov, ki sega v leto 1521 z -natančnejšo raziskavo urbarjev bi ga pa mogli postaviti pred odkritje Amerike. V „Zgodovini“ Zupanca dobima še seznam duhovnikov, rojenih v Ajdovcu v zadniih sto letih, nato njegov protest oblastem, ki še po 45 letih širijo lažne vesti o požigu krajinskih cerkva, katerih ne puste obnoviti, čeprav ljudje v „demokratični“ družbeni ureditvi to zahtevajo. Samo na levem bregu Krke- je bilo Vlada in peronizem, vsaka s svoje strani, sta še vedno zapletena v žalostne dogodke okoli izgredov prve stavke in manifestacije CGT na Majskem trgu. Ker stvar ni jasna, oziroma javno ne sme biti jasna, se polemika vleče v nedogled in gorivo prilivajo filmski dokumenti, parlamentarne interpelacije in izjave z leve in desne. Ko je za Glavno delavsko konfederacijo celoten problem že v arhivu, se politiki z njim bavijo kot z najbolj aktualno snovjo, bavijo kot z najbolj aktualno snovjo. VIHARNI VRHOVI V zadnji številki smo omenili, da je bil eden izmed vzrokov izgredov (nikakor ne edini vzrok), notranji boj za nadvlado v sindikalnih vrstah. Tam se boj nadaljuje, a že na drugih področjih in z drugim orožjem. Glavnemu tajniku Ubaldiniju je zaenkrat uspelo prebroditi nevarne vode. Pri tem mu je pomagala še kar uspešna stavka v ponedeljek 12. t. m. in pa zaslomba, ki jo je dobil in jo zaenkrat še prejema s strani mogočnega vodja stare sindikalne garde Lorenza Miguela. Ta mož, ki zastopa tudi vso pravovernost sindikalnega peronizma, igra odločilno vlogo ne le na delavskem področju, temveč tudi na političnem. Ne pozabimo, da gre njemu posebno priznanje za zmago Menema nad Ca-fierom. A če daje podporo sedaj Ubaldiniju, to ni zastoni. Ne gre- tu le za mesto glavnega tajnika CGT, marveč-za nadvlado na sindikalnem področju. Kot se na Majskem trgu ni šlo rp en požgan avto več ali manj, ali nekaj pobitih šip in okra-r*p-m“h tro-ovin. marveč za mnoge zakulisne interese, ki lahko škodijo tako neronizmu kot radikalom. Zato m’ čudno, da je bil takoj po prvih medsebojnih obsodbah sklen-njeno premirje, čeprav je Menem uničenih Več cerkva, na-bena pa ni bila obnovljena. Kniigi je dodana tudi etimologija kraiinških vasi. ki so omenjene v njej. Prireditelj Zupančevih zapiskov na znanstven, sodoben način razloži imena, in njihov izvor. Zato Ajdovčani. žužemberčani, Dobrničani in Mirnopečanh segajte po Zupančev; ..Zgodovini“! ..Zgodovino- župnije Ajdovec“ je priredil dr. Franc Gnidovec in bi morala iziti za 45-letnico poboja ajdovske posadke Vaških stražarjev, izdala jo je Slovenska kulturna akcija s pomočio mecenskega daru slovenskih duhovnikov v ZDA in Argentini, zemljevide in opremo pa je oskrbel arh. Jure Vombergar. Cena knjige je 10 dolarjev. govoril o možnosti, da radikali sami sebi pripravljajo državni udar, in Cafiero o „črni roki“, ki je bila zadaj za izgredi in spopadi, sta oba pripravljena nadaljevati razgovore z vlado „na vrhu“. Tako predvidevajo, da se bodo kmalu znova sestali „štirje veliki“ in še marsikatera druga glava peronizma in radikalizma, in pripravili politične temelje nove dobe, ki bo- nastopila po- prihodnjih volitvah. Že v zadnji številki smo omenili, in pametno je, da znova poudarimo, da sam radikalni predsedniški kandidat Angelo« ni preveč navdušen za te pogovore.. On sam ne zaupa dovolj peronistom, in -svetovalci iž njegovega kroga trdijo, da bij bilo bolj umestno- skleniti vsestrankarski sporazum, kot pa samo dogovor med peronisti in radikali. Je tem pomislekom pripisati, da je predsednik Alfonsin poklical na razgovor tudi predstavnike drugih strank? Z Al-sogarayem, vodjem tretje politične sile v državi, se je sestal prav te dni. A vsestrankarski sporazum je tu bolj utopičen. Prevelika je skušnjava, da se vse uredi kar „v dvoje“, kct je stara navada. NAŠI DOLGOVI Seveda radikalizem ne išče pero-nistov le zaradi ustavne reforme. Ima nekatere' bolj nujne probleme, ki jih tudi morata skupno rešiti. Med te spada zakon o proračunu države. Smo skoro že v zadnjem trimesečju, pa še sedaj ni potrjenega proračuna za letošnje leto. Tudi to- je že stara"5’ navada, in dejansko krši vse ustavne določbe v tej zadevi. Vlada je že poslala, pred kratkim, zakonski osnutek v potrditev kongresu. Na ta osnutek je deževalo toliko kritik, da je njegova potrditev prava uganka, če bi peronisti pristali nanj... S pero-nistične strani zahtevajo več .koncesij (več denarja) za provincijske vlade. Vsak bo moral malo popustiti. Potrditev proračuna pa je za vlado bistvena zadeva. Tudi zaradi problemov zunanjega dolga. Zunanji ulp-niki robantijo, ker državni računi niso jasni. Te dni je v Buenos Aires prihitel predstavnik Svetovne banke, Barber Conable. Visoki obisk je direktno povezan z argentinsko zamudo v odplačevanju obresti na gromozanski zunanji dolg. Baje Argentina že od aprila dalje ni zadovoljila svojim zunanjim obvestnostim. In kljub temu trdijo, da je v državni blagajni nabranih okoli 3 milijarde dolarjev. ‘Čemu ta denar služi? To je rezerva, ki naj bo- garancija za uspeh „pomladanskega plana“. Zato je laže iiHiniiiniiinmiiiniiiiiHiiiiiinimimimHn«i Jugoslavija „to be or not to be”... THIS IZ THE QUESTION?! Tisti narod v Jugoslaviji, ki si danes kljub vsemu, kar se je v tej državi zgodilo in se še godi, želi Jugoslavijo ohraniti, bo moral pristati na ‘preobrazbo federativne Jugoslavije v konfederacijo oziroma zvezo južnih slovanskih držav. V novo ustavo, ki se sedaj pripravlja, je potrebno nujno vrniti člen o pravici samoodločbe narodov, ki je bil v prvi ustavi, v ustavi iz leta 1974 pa ga že ni več. člen bo omogočal, da bo spoznal, da je to edina možnost za njegov nadaljnji razvoj. Vsak narod naj ima organizirano svojo teritorialno obrambo. Skupna vojska konfederativne Jugoslavije pa naj bi bila profesionalna. Vlada kč-nfederativne Jugoslavije naj ne bi bila v Beogradu, ki je glavno mesto srbske republike, temveč na nekem osrednjem, skrajno omejenem in nevtralnem ozemlju. Ni nobenega dvoma, da sedanja . centralistična beograjska politika, ki im pod svojim vplivom vojsko, ruši z unitarističnim in pučističnim posegom v Sloveniji tudi obstoječo Jugoslavijo. če bo šlo v tej smeri naprej, lphko pričakujemo še kaj hujšega, in celo, razkroj Jugoslavije. Vsak unitarizem in centralizem vodi v ta razkroj. Vojaški proces proti štirim obtoženim Slovencem v Ljubljani je o-blika vojaškega udara. -Sojenje in obsodba sta prizadela vso jugoslovansko Slovenijo, zamejske Slovence in Slovence -po svetu. Z nezasluženo klofuto, ki so jo dobili Slovenci s sodno obsodbo v srbohrvaškem jeziku, je bila pohojena celo obstoječa ustava (212. člen), ki vsaj na papirju ščiti jezika oziroma naroda. Ob tem procesu se je spet pokazalo, da narodu, ki nima svoje države, ne priznajo lastne osebnosti. Ob tem primeru se zamejski Slovenci in Slovenci po svetu vprašujemo,’ kakšno pomoč lahko pričakujemo od lastnega narc-da v domovini, če pa z njim počnejo, kar hočejo. Da je do tega stanja prišlo, je krivo slovensko komunistično vodstvo, ki je brez hrbtenice, ker se še ni -otreslo sistema, ki smrdi po stalinizmu in ni bilo nikdar izraz volje slovenskega naroda. Prav tako tudi ne predstavlja slovenske mladine, ki je pokazala, da zna pogumno povedati, kar misli, hoče in kar odgovornim članom -sistema gre, pa čeprav vedo, da bodo njeni pripadniki morali v zapor. Prav ta mladina skupaj z izobraženstvom sta upanje slovenskega naroda ter porok za boljše čase v demokratični slo- venski državi s parlamentarnim sistemom. Ne bi bil natančen, če bi vse -sedanje slovensko politično vodstvo posplošeno metal v isti koš. Pojavile so se tudi osebnosti, ki se pogumno držijo. Najbolj viden je trenutno Kučan, ki ga lahko primerjamo s Kavčičem ali Dubčkom. Je politik, ki se dobro zaveda, -da je politika u-metnost možnega... Sledim njegovim objavljenim referatom preko časopisja in televizije in lahko rečem, da je med najbolj inteligentnimi slovenskimi komunisti. Vprašanje pa je, če bo kljub zaslombi, ki jo uživa, dovolj močan in odločen, da bo izpeljal slovenski narod iz zavoženega totalitarizma. Vprašanje je tu-di, če to res hoče. T-udi sedanji predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik zaenkrat z veliko dobre volje poudarja svoje slovenstvo, -seveda v okviru obstoječega sistema. Slej ko prej to ne bo dovolj. Sicer pa ima zaupanje v njiju tudi tisti del slovenske mladine, ki je zahtevala na primer odstop Dolanca, Ertla in Potrča. Črtati pa je treba čimprej iz ustave obstoječo formulacijo o samoupravnem sistemu, -ker se boste le tako laže spoprijeli s konkretnim gospodarstvom. - Pod odgovornost oziroma lastništvo republike naj bi spadalo le nekaj p-o-dročij kot npr. železnice, e-lektrogospodarstvo. Vse ostalo pa naj spada pod delniške družbe, zadruge oziroma se naj preda v privatne roke. Na ta način bi -spet vzbudili zaupanje pri evropski skupnosti ter pri raznih mednarodnih fondih. Glede parlamentarnega sistema bi predlagal kot izhodišče minimalni program. Sedanja Socialistična zveza delovnega ljudstva naj postane stranka, kar ji po ustavi pripada, s svojim lastnim programom, toda brez komunističnega dežnika. Le tako bo lahko prišlo do kompetitivnosti med njo in Komunistično partijo Slovenije, ki bi bila ta-ko prisiljena delovati na -osnovi boljšega programa, g katerega bi imel narod več zaupanja in bi se lahko svobodno- odločal na ‘svobodnih volitvah. To naj bi bil prvi korak dc- resničnega demokratičnega pluralizma. Če bi do vsega tega prišlo, potem ne bi smeli pozabiti na slovenski gospodarski potencial v svetu. Ta bo pripravljen sodelovati, ko mu bo- demokratična Slovenija dala pogoje za zaupanje v inštitucije. Upam si trditi, da bi lahkoi Slovenci v svetu marsikaj prispevali k izboljšanju slovenskega gospodarstva. Podobno velja za pogoje pomiritve in preporoda slovenskega naroda. Iskreno želimo-, da bi bilo kmalu mogoče vsem svobodoljubnim Slovencem sodelovati za dobrobit take slovenske države, ki bi jim pomenila, ne glede na njih-c-vo ideološko prepričanje, resnično domovino! Vinko Levstik razumeti, da dolar na notranjem trgu že nekaj časa miruje. In računajo, da bo še kak mesec pri miru. Trditi pa se ne da nič. Kolikokrat so se ti računarji že opekli. Vendar usoda plana ni zagotovljena. Trdijo; da je inflacija meseca septembra že dosegla 10%. Da bi torej do konca meseca prišla na pričakovanih 9%, bi morale cene pasti. To pa je nekaj neverjetnega za naše okoliščine. Okoli gospodarske ekipe si belijo glave in jadikujejo. Vse drugo gre, kot so pričakovali. Kaj storiti s temi cenami? IN DOMA? Kar se tiče neporavnanih zunanjih dolgov, skuša vlada na drug način pomiriti zunanje upnike. Med te ukrepe spada hitra potrditev proračuna in znižanje taks za uvoz. Temu pa se upirajo domači podjetniki. Radikalna vlada skuša prikazati tudi pred zunanjim svetom, da bo državni deficit ostal v predvideni višini. Naračunan je za 3.700 milijonov dolarjev. Te dni pa je vodja libera-lov, ekonomist Alvaro Alsogaray zatrdil, da bo deficit izredno- večji. Po njegovih računih da bo dosegel kar 9.700 milijonov dolarjev. Kam bomo s takimi številkami prišli, je jasno. Alsogaray je svaril tudi pred vladno navado, da deficit krije' z domačimi posojili. Zadnje številke govore, je trdil Alsogaray, o dolgu, ki že presega 95.000 milijonov avstra-lov. Eden izmed vzrokov hudega deficita je vedno manjši davčni dotok. Država, ki je nenehno nabijala nove in nove davke, se je nenadoma zavedla, da je vedno manj ljudi in podjetij, vedno manj industrije, vedno manj potrošnje, katero izžemati za davčni dotok. Zato je nabirka davkov v zadnjem letu padla med 20 in 40 odstotki. Nov ipouk, da se države ne da dvigniti s finančnimi in špeku-lantnimi ukrepi, marveč le s proizvodnjo, edina, ki gradi realno in vredno- bogastvo. XXIII. ŠTUDIJSKI DNEVI (Nad s 1. str.) ski dejansko plovemo tja, kamor sami hočemo. To se pravi: če bomo hirali v matici, ne bomo hirali v prvi vrsti zaradi zastarele industrije, južne inmigracije in centralistične u-stave. In če bomo hirali zunaj matice, ne bomo hirali predvsem zaradi asimilacijskih pritiskov, takšnih ali drugačnih šolskih zakonodaj in globalnih zaščit. V vseh treh Slove-nijah bomo hirali predvsem zaradi svoje lastne nemoči, svoje lastne impotence, duhovne in biološke. Kakor bomo v skupni, nadzemljepisni Sloveniji živeli ¡predvsem od lastne volje, -od nezlomljive volje, da preživimo.“ Izvajanja proif. Rebule so v ušesih političnega zdomskega Slovenca zvenela razveseljivo blagozvočno, če je politično ¡zdomstvo skozi 43 let vztrajalo v vrednotah, ki jih je režim v Sloveniji sistematično zanikal, če je zdomstvo do sedaj ohranilo in gojilo slovensko zavest, če je ves čas prilično ali neprilično oznanjalo resnice tisočletnega in danes trpečega slovenstva, potem se mora iskreno veseliti vsake izrečene besede, vsake javne manifestacije, posebno take, kot je bil ta krik, ta izpoved čutečega Slovenca, ki je težko pričakovana morala slejkoprej na dan. Tudi in predvsem zaradi tega bi lahko rekli, da je Draga doživela svoj višek prav v tej triindvajseti izdaji, prav s tem predavanjem. Celotno vzdušje zadnjega popoldneva med predavanjem in po njem je ‘bilo veselo napeto in nabreklo-. V debati je diskutant za diskutantom prispeval mnenja in uvide, ki so bogatili srečanje. Pred koncem je bilo množično sprejeto protestno besedilo spričo zadnjih dogodkov, ki so se odigravali v Ljubljani, predvsem pa zaradi tega, ker se „predsedstvo slovenske republike neodgovorno odreka svoji suvereni pravici do lastnega ukrepanja zoper dejanja, ki so resno ogrozila do-slej dosežene in krvavo izborjene pravice Slovencev v Jugoslaviji“. Zborovalci v Dragi so istočasno izrazili polno solidarnost s štirimi obsojenimi. Odbor za človekove pravice pa spodbujajo, naj vztraja pri svojem poslanstvu, „ki ga je plebiscitarno potrdila slovenska javnost“. A. F. Strap a NOVICE IZ S SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA Na vinarskem sejmu, 34. mednarodnem, ki je bil na Gospodarskem razstaviču, so ocenili 1979 vzorcev. Od teh je ibilo 175 vzorcev slovenskih vin. In eden od njih, istrski pro-šek, je dobil naslov šampiona kot najboljše letošnje specialno vino. Ocenjevalci so dejlali na podlagi Vedelovega sistema, ki podeljuje vinu kazenske točke: do šest kazenskih točk pripade vinu velika zlata medalja, 7-8 točk je zlata medalja, 9-12 srebrna, nad 12 pa dobijo častno diplomo, šampion postane najboljše, vino iz vsake izmed petih kategorij. DUBROVNIK, Hrvaška — Slovenski oktet je nastopil na tamkajšnjem poletnem festivalu z grško, rusko, makedonsko, bolgarsko in srbsko pravoslavno liturgijo. Pri osmih pesmih pa je kot solist nastopil Nicolai Gedda. Atrij Knežjega dvora je bil nabito poln, poslušalci pa navdušeni nad izvajanjem. LJUBLJANA '— Elektriko si mora Slovenija zagotoviti, zato ne sme zmanjkati denarja za trboveljsko kombinirano termoelektrarno in toplarno. Denarja bi pa moglo zmanjkati, če bi odločili, da ga je treba preusmeriti v gradnjo TE Uigeljevik v Bosni in Hercegovini. A Slovenija bo potrebovala obe elektrarni, pa še bo morala iskati električne energije drugod po Jugoslaviji ali tujini. LJUBLJANA — Ekološko sanacijo v slovenskih termoelektrarnah bodo izvedli do konca leta 1992.. Zaradi novih odlokov o maksimalnih dopustnih emisijah v ozračje, ki so bili izenačeni s tistimi, ki veljajo v zahodni Eivropi, bodo tako v Šoštanju, Ljubljani in Trbovljah zgradili naprave za raž.vep|ljanje, zmanjšanje dušikovih oksidov in odstranjevalcev trdih delcev iz dimnih plinov. LJUBLJANA — Fiat in Zastava sta podpisala pogodbo, po kateri bi v opuščenih prostorih Mediapana v Despotov-cu začeli sestavljati fiatov model uno. Motor bo isti, kot ga vgrajajo v Za-stavin jugo 45, ki ima 903 kubične centimetre. Pogodba predvideva sestavitev 10.000 fiat unov na leto, ki bodo predvsem za jugoslovansko uporabo, čeprav kragujevska Zastava upa, da ga bo smela izvažati. LJUBLJANA — Za izboljšanje „razmer na trgu“ so v avgustu uvozili goveje in svinjsko meso ter maslo. Meso naj bi prišlo iz Bolgarije, Poljske, Madžarske in čekoslovaške, maslo pa s 'Švedske. S tem uvozom naj bi dotedanje cene padle za 15 odstotkov. Upajmo, da se jim ni dogodilo kaj podobnega, kot piščancem, ki jih je uvozila pred časom Argentina, tudi za „izlbojljšanje razmer“. KRANJ — Akad. pevski zibor France Prešeren se je udeležil dveh zborovskih tekmovanj. V Spittalu, Avstriji, se Je med devetimi zbori uvrstil na peto mesto. Nastopal je trikrat: z. značilnimi ljudskimi pesmimi, obveznim programom (letos Poulenc in Bruckner) in z izvirnimi zborovskimi deli. V Gorici pa je pe[l na tekmovanju Segihizzi. Med desetimi mešanimi zbori si je osvojil sedmo mesto. Prepeval je dela Gallusa, Brueknerja, Poulenca in Kreka. Sicer zadovoljivo pjlasiranje pa naj bi le bil odsev splošnega pevskega stanja v Sloveniji, ki kaže na zaostajanje v mednarodnem merilu: premalo muzikalne razvitosti, slabše obvladanje pevske tehnike in slabše strokovno izšolanje. LJUBLJANA — Politični kriminal naj bi v zadnjih štirih letih v Sloveniji zelo upadel. Sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl je poudaril, da se to dogaja zaradi demokratskega dialoga in zaostrene zakonitosti. Kazniva dejanja, ki jih danes obravnavajo, so: sramotitev družbenopolitične ureditve Jugoslavije, vzbujanje narodnostne, rasne ali verske nestrpnosti in sovražne pojave, ki vznemirjajo širši krog Jjudi. (Le v katero kategorijo bi spadali prekrški „tolpe štirih“?) LJUBLJANA — Ekslibrise slovenskih šolarjev so razstavljali v domu u-metnosti v avstrijskem Gradcu. Tja jih je poslala osnovna šola iz Most, ki vsako leto organizira razstav») eks[librisov jugoslovanskih šolarjev. Lansko leto so predstavili 261 del, od teh so izbrali sto, ki so potem našlii mesto v Gradcu. Motivi so zanimivi: od klasičnih portretov, živali, rastlin, poklicev — do novejših: računalniki, ruhikove kocke, prstni odtisi in podob,no*. UMRLI ,SO OD 12. do 21. julija 1988: LJUBLJANA — Andrej Pavšič; Ra-zalija Čelik roj. Blatnik; Peter Hari; Martin Strmšek, 53; Franc Bučar, 85; Helena Velkavrh; Metod Trtnik, 86; Marija Drobne roj. Hočevar; Alojz Debeljak; Ludvik Arčon; Sjlavko Krofi; Štefan Šlpoljanič; Koloman Korošec; prof. Rudolf Jenko; Karol Novak; Leopold Vrhovec; Mirko Simčič; Ivan Ježina; Lucija Vogrič roj. Kikelj, 100; Darko Šebenik; Terezija Maček; Milko Juras; Majda Franz roj. Kremenšek; Ivana Berile roj. Gosar; Vinko Porenta; Ana Pungerčar roj. žužek; Vladimir Cvetko; Frančiška Mohar roj. Levičnik; Ljudmila Rupnik roj. Dc[ltar, 75; Ljudmila Dobnikar; Ljudmila Dornik, 85; Ljudmila Rupert roj. Selič, 69; Terezija Dnmastija roj. Kum; Silva Mavrič roj. Osebne novice Krst: Krščena je bila v cerkvi sv. Nikolaja v San Justu Sonja Ivana Modic, hči Franceta in Marte Nefiide Lan-ebini. Botrovala sta Boštjan Martin Modic in Magdalena Ivana Zupanc. Krstil je župnik Matija Borštnar. čestitamo! V sohoto, 10. t. m. je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Pavel Ignacij Hribar, sin Viktorja in Marije Pergar. Botra sta bla Ana Pergar por. Jerončič in Marijan Vivod. Krstil je dr. Jure Rode. Srečni druižini čestitamo! Poroka: V soboto, 17. t. m. sta se poročila v župnijski cerkvi sv. Marjete v Boulogne Frido Klemen in Metka Vasle. Priče so bili ženinova mati ga. Angela Koprivec por. Klemen in njegov brat Miha Klemen ter nevestini starši Mirko Vasle in ga. Marija Kramar por. Vasle. Poročil je dr. Jure Rode. Novemu zakonu želimo vso srečo! ZVEZA SLOVENSKIH MATE« IN ŽENA 22. letnico ZSMŽ smo skupaj z mnogimi prijatelji praznovali v Slo- Jerišek; Rafael Usenik, 78; Otiliia Kramar roj. čabron, 82; Jana Lovše; Ana Keržič roj. Grilc; Danica Hočevar roj. Jaše, 91: Pavla Pavlič roj. Keler, 87; Ivo Svetina; Ana G'las roj. Rudma.n; Edo Keržan; Mateja Cimperman; Manila štrukelj roj. Gros, 77: Marija Bru-čar roj. Visočnik; Silva Miboljevič roj. Delavec; Frančiška Gnidica roj. Žitnik, 77; Gabrijela Dular roj. Torelli. BAZNI KRAJI — Rudolf Veršnik, Kamnik; Marija Klun roj. Kozina, Hrovača; Janez Novak, Stična; Jože Da-rovec, Uršna sela; Stane Skubic, Bizovik: Zdenko Zakošek, Podkraj; Franc Petrič, Cerknica; Vjladimir Hansi, Kidričevo; Ivan Molinaro, Lipica: Alojz Hosta, Sela; Bogomir Ludvig, Valerija Vukič. Metka Šafarič, Marijana Žohar ■>'oj. Stojan, Marija De.iak roj. Perdan in ranFc Aubrebt, 82, Celje; Aleš Em-ri, Piran: Marija Mihelčič roj. Pestot-nlk. Sv. Agata; Leoioold Novak, Nevlie; Ludvik Zdovc in Jožefa Žabkar, 62, Krško: Marija Draksler roj. Krištofič, 79, R. Toplice; Terezija Zakrajšek roj. Zupančič, 80, Trebnje; Marije Zuhak, Zagorje ob Savi: Stanifjlav Buh. Šmartno pod šmarno goro; Anton Dolgan, Koper; Frančiška Lenček roj. Pečnikar, Dol pri Ljub-; Cecilija Zupančič roj. Vidic Maksova mama). Sostro: Smiljana Kink, Oabensiko: Primož Lotrič in Stanislava Žumer, Selce nad Škofjo Loko: Anton Repar st., Kočevje: Jože Sale, Šmihel: Matilda Ajdilšek, Videm; Ludvik. Bregar. MengM: Mimico Gubenšek roj. Jereb, Vrhnika; Ivanka šmišter- roj. Cankar in FVanc Zibelnik, 88, Polhov Gr-adec; Ana Miklič ro.i. Ma-r