Naročnina Dnevna Izdaja ra državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo me- ečno 39 Din nedejskalzdo|n celole no v Jugo-slavlfl SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm Višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pn večjem a narc ilu popusf Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopllarlevl ulici St. a lil Sokoplal se ne vračalo, ne franki rana platna sc ne aprefemaio ^ Uredništva telefon Stev. SO, apravnIStva Stev. 329 Političen list sza slovenski narod Uprava le vKopllarlevI ul.st.b * Čekovni račun: Clubllana Stev. tO.ttSO In tO.349 erate, Sa xa Inaerate, U. ara/evoSt.7Sfi3, Zagreb 39.011, Praga In Vunal St. 24.797 Dvisnimo se! Kaj je danes naloga vsake napredne, kulturne ali če se že komu ta izraz dopade, svobodomiselne stranke, oziroma tiska? Poglejmo v tisk drugih narodov! V Nemčiji imamo n. pr. Frankfurter Zeitung, ki je glasilo nemškega demokratskega meščanstva. Dasi je list protestantovske miselnosti, kar se tiče pogledov na kulturo, in to gotovo ne konservativno protestantovske, ampak najliberalnejše, bo čitatelj v njej zaman iskal sirovih napadov na katoliško vero, zasmehovanja ali grobo ten-denčne polemike zoper Cerkev, ki bi izvirala iz sovraštva. Četudi je naravno dosti kulturnih vprašanj, kjer nemški demokrat zavzema katoliškemu čisto nasprotno stališče, se ne po-mišlja odkrito priznavati, kar se mu zdi, da ima Cerkev prav ali je imela prav, če se ozremo na zgodovino. Zgodovina se vsaj vedoma in namenoma v protikatoliške tendenčne svrhe ne potvarja ali izkrivlja, slare zgodovinske laži se ne ponavljajo, neumno >prosvetljen-stvo« se ne propagira, ker bi bilo znak sramotne omejenosti. Pojavi, razumljivi iz vsakokratne dobe in delovanja človeškega elementa v Cerkvi, se ne izkoriščajo v protiverske propagandne namene, pogled nemškega svobodomiselna je širok, on je že davnej odrastel plehkemu, fanatičnemu in za objektivno resnico slepemu antiklerikalizmu. Kot človeku, ki ima jako rahel in razvit čut za resnični napredek in razvoj duha, se ni samo osvobodil grobih antikatoliških predsodkov, marveč se je tudi versko drugače orientiral nego je bil pod vplivom francoske racionalislične plitvo-miselnosti 18. stoletja. Priznava se nujnost nadnaravnega, četudi ne v pristnem katoliškem smislu, toda točke približevanja so že tudi tu. Pred vsem se je utrdilo spoznanje nujnosti cerkvenega organizma, pa naj bo ta ali oni, priznava pa se kljub nasprotnemu konfesijo-nalnemu ali svobodnjaškemu stališču tudi doslednost katoliške Cerkve, njene zasluge za ohranitev temeljnih krščanskih principov življenja, njen ogromen socialni pomen, njene kulturne in moralne vrednote, njena veličastna neodvisnost in njen pomen za duhovno življenje in socialno preobrazbo tudi bodočega človeštva. Tako pa ni danes le v Nemčiji, ampak tudi v vseh kulturnih deželah sveta. Francoski, angle~\i, ameriški tisk ima ne glede na svoje svetovno naziranje, svojo strankarsko orientacijo, svojo odvisnost od najrazličnejših pridobitnih skupin, bank, koncernov vsaj po ogromni večini (lokalnih hujskaških revolverjev ne računamo) v verskih rečeh privzgojeno delikatnost, spoštovanje do nasprotnega tujega naziranja in visoko razvit čut zmernosti, ne-pretiravanja in resnosti v tem področju. Kakor v Nemčiji ima duh moderne znanosti svoj vpliv tudi na to časopisje, in ta znanost je pojavom verskega življenja prijazna, jih razglablja z objektivnostjo in se spoštljivo ustavlja pred ugankami, ki jih gola znanost rešiti ne more; pred vsem objektivna pa je modema zgodovinska veda. Tudi v filozofiji, v psihologiji, v sociologiji izginja one vrste šarlatan-stvo, ki gradi na predsodkih omejenega golega razuma sisteme, kakor jih je svojčas brezver-stvo. Vsa duhovna področja kažejo smisel za Božanslveno in Sveto. Topli val verske obnove je zajel vse kroge in se dotaknil tudi onih, ki so mislili, da so mu nedostopni. Sirovo, materialistično in cmejeno-naduto brezverstvo se koti samo v sovjetski Rusiji*kamor je ofici-jelno importirano in propagirano, ne da bi zadovoljilo globljih duhov in tudi ne ljudstva, radi česar dobri poznavalci razmer tudi tam lo naveščajo preobrat v tem oziru. Čemu na to opozarjamo? Da pokažemo vse nazadnjaštvo, duševno zaostalost in fanatično ozkoumnost tistega slovenskega »svobo-domiselstva«, ki ga ima v zakupu tako zvana demokratska stranka. Ze včeraj smo poudarjali, da more zavzeti dosleden, resen in znača-Jen človek napram katolištvu, če je njega nasprotnik, samo dve stališči: ali absolutno odklonilno, kakor ga zavzema n. pr. boljševiški komisar, ki je sirov, toda je dosleden, ali pa tisti kulturni človek zapada, ki sicer zmotno, a pošteno misli, da katolištvo ne odgovarja njegovemu idealu svetovnega, kulturnega, družabnega nazora, ki pa vseeno ve ceniti njegove vrednote in odklanja nepoštene in današnjemu stanju duhovnega življenja in snovanja ne-odgovarjajoče metode boja. Kako n. pr. se trudi pisati objektivno ali vsaj honetno celo dunajska >Neue Freie Prcssec, ki je tradicionalna nositeljica »Freisinna«! Metode pa, ki jih uporabljata n. pr. »Jutro« in »Domovina«. eo žalosten dokaz nekulturnosti tiste slovenske inteligence, ki jih podpira. To ni ne tič ne miš, tu ni resnobe, nobenega čuta za fair play v borbi, zagrizeno mnenje, da se more in mora cilj doseči s še tako nedopustnimi sredstvi, varanje in zavajanje ter računanje z nepoučenostjo in slabimi nagoni množice. Tu je nevarnost za slovensko kulturo! In to ji. naloga vseh brez razlike svetovnega nazora, ki jim je na srcu resnični umski napre- dek in srčna kultura slovenskega naroda, da zastavijo vse svoje sile, da se nivo našega kulturnega življenja dvigne višje. Slabotni, plahi poganjki so tudi v nasprotnem taboru; terorizem male družbe jih zadržuje. Miselnost te družbe je treba streti s poštenimi napori in ustvarjanjem neke nam vsem skupne moralne solidarnosti. Težka kriza Uzuničeve lade. Trije člani vlade padali ostavko. Vsi radikalni ministri zahteva, da Radič demisijonera. Novi Radtfevl napadi. V torek je dal v Zagrebu Stjepan Radič, predno se je odpeljal v Belgrad, časnikarjem izjave o Mileličevi ostavki in o Uzunovičevi vladi. O Milrtičevem vprašanju je izjavil, da je to vprašanje oele naše javnosti. Korupcija ni notranje vprašanje, nego vprašanje celega naroda in parlamenta. Kdcr ne pobija korupcije, naj gre. Glede izrazov, s katerimi je Miletič na-zval Radča v svoji ostavki, je rekel Radič: tOn je sebe s tem popolnoma dobro fotografiral. Holel je pogoditi mene, pa je zadel sebe.« Glede Miletičeve ostavke je izjavil, da ne bo iirela nobenega globokejšega vpliva. Ako bi se radikalna stranka in radikalna klub opredelila proii sporazumu, potem bi, je rjavil Radič, jaz sestavil vlado z opozicijo. Če bi ae mi to ne posrečilo, potem grem v opo'ici o. Položaj je v glavnem sledeči: Radikali nimajo v parlamentu veSne, na četudi sestavijo vlado s Pribičevičem. Precejšen del radkalov bi se takoj tej zvezi pro-tiviL Radič je pohvalil Uzunoviča, ker je ju-rist in sodnik. Glede Pašiča je izjavil, da bi propadli če bi še bil par let na vladi, kakor je propadla Avstrija. Meseci in meseci so potekli, toda posli se niso mogli reševati, ke je bil ministrski predsednik star človek. Glede krize je izjavil: >Po ostavki Krste Milet ča je vlada mnogo čvrstejša. Do krize ne bo pr šlo. Vlada se more še samo spopol-niti z izstopanjem tistih, ki so slabši. Krsta Miletič je bil v vladi zato, ker je to, kakor pravijo, želel Aca Stanojevič« Svo'ega nrnstrskega tovariša Simono v i č a je Radrč ljuto napadel s tole izjavo: »Treba je iti v Kruševac in premotriti kaj on tam počenja. Dobil sem o njem pisma in v njih pravijo, da je (kockar) kvartopirec. Dali so mii njegovo fotografijo.« Glede Pašiča je izjavil, da ni korupcio-nist, ampak da se je slabo ustavljal korupciji. Nesreča je. da ima sina Rade ta. Glede Ljube Jovnoviča je rjavil, da po njegovem mnen u ne bo izstopil iz kluba, ker spada med duhovne prvake radikalne stranke. Čim težavnejši so časi, tem kompaktnejša je radikalna stranka. 0gcržen'e proti Radiču. Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Vlada je v krizi. Das;ravno je bilo od vsega začfctka jasno, da se bo nMranje-politična kriza tudi po sestavi U'unov'čevega kabineta nadaljevala, vendaT tudi največji pesimisti niso tej vladi pripisovali tako kratkega življenja. Radičevim uapdom se trna ta vlada zahvaliti, da se še danes nahaja v stvarni krizi. Formalna ostavka je vprašanje enega ali največ dveh dni Ko seje včeraj za Miletičevo ostavko vi dna krk-a končala so mislili, da bo Radič pustil Uzuroviču malo oddiha v težkem poslu nepreslanega krpanja vlade. Stjepan Radič pn ni mislil tako. Se včeraj je dal belgrajfikim časnikarjem v Zagrebu izjave, ki so izzvale velikansko ogorčenje. V teh izjavah je Stjepan Radič ponovno napadel svoje tovariše v kabinetu. Šel je preko vseh me] dostojnosti. Z najvulgarnejšimi izrazi je ka-rakteriziral nekatere svoje tovariše v vladi. Rad tega se je že sinoči pričakovalo, da bodo ti Radičevi napadi imeli globlje posledice. Ogorčen st javnega mnenja proti tem Rndičevim metodam je dosegla vrhunec. Misli se, da nikakor ne gre Stjepanu Radiču neprestano gledati skozii prste in dopuščati, da najvišji funkcionar v državi uvaja v politično občevanje metode, ki niti med gostilniškimi omaiii niso v navadi Orožniki in detektivi moralo varoval, Radiča. Zato se je pričakovalo, da bo takoj po Raduevem i ribcdu v Belgrad pr šla ta zadeva pred merodajni forum v razčiščenje. Zdi se, da se je Sijepan Radič sam zbal svojih nep.esl nih izzivanj. Zato je za svoj prihod naprosil oro/niško poveljstvo v Belgradu, da ga brani pred vsemi morebitnost-mi. Današnja Radičeva vrnitev je bila zato nenavrdna. Š evilni orožniki in detektivi so bloHrrii belgrcjsko postajo. Stjepan Radič se je bal demonstracij proti sebi. Do demonstracij ni prišlo. Stjepan Radič se je s svojo ženo Mar"enko popolnoma mirno odpeljal v mesto in pozneje v kabinet. Takoj po svojem prihodu se je Radič zglasil pri predsedniku vbde Uzunoviču. Pri njem je o^tal skoro do 11. Pri odhodu je časnikarjem rjavil, da o krizi ne more biti govora in da je vse dobro. Popoldne da se bo vrnila seja, na kateri se bo razpravljalo o tekočih poslih. Pravosodni mi^ster Marko Gjuričič, minister za socialno ooUtiko Milan Simcnovlč in podtajnik Bogoljub Kujuncižič podali ostavko. Ta optimizem je popolnoma neopravičen. Uzuncv č je namreč okrog 11. ure poklical vse radikalne ministre na sestanek. Konferenca je trajala skoro do dveh. Na tej seji je prišlo do zanimivih sklepov. Predvsem so podali ostavko pravosodni minister Marko Gjuričič, minister za socialno politiko Milan Si-monovič ter podtajnik v ministrstvu za šume in rude Bogoljub Kujundžič. Vsi trije so motivirali svojo ostavko s tem, da jim je po nedostojnih Radičevih napadih nemogoče še nadalje ostati v vladi. Izstop dveh ministrov in drž. podtajnika je napravil velik vtis na vse radikalne ministre. Soglasno so sklenili, da ne gre, da bi Stjepan Radič na ta način ministra za ministrom iztisnil iz vlade. Radikalni ministri zahtevajo, da Sljepan Radič odstopi. Temu Radičevemu postopanju je treba napraviti energičen konec. Zato so sklenili, da se Gjuričičeve, Simonovičeve in Kujundži-čeve ostavke ne sprejmejo, ampak da se Stjepanu Radiču stavi ult;mativna zahteva, da inora radi teh žaljivk odstopiti kot minister za prosveto. Sklep so radikalni ministri soglasno sprejeli. V tej stvari se strinjajo s svojimi kolegi, ki jih je Radič žalil. Ultimatum je izzval nenavadno senzacijo. Vnaprej je bilo namreč jasno, da bo Radič poskušal vse, da do njegove odstranitve iz vlade ne bi prišlo. Kajti z ostavko bi izgubil stik s parlamentarno politiko sploh, ker ni poslanec. O tej zahtevi je ministrski predsednik Uzunovič v dolgi avdienci ob pol dveh obvestil kralja. Ze ob treh popoldne je bil Uzunovič zopet v predsedništvu vlade. Uzunovič je poklical k sebi ministra Pavla Radiča in ga obvestil o soglasnem sklepu radikalnih ministrov, da zahtevajo od Radiča, da poda takoj ostavko, ker v nasprotnem slučaju ne morejo več vzdržati koalicije z radičevci. Uzunovič je obenem Pavla Radiča obvestil, da zahteva odgovor do petih popoldne. Če se Radič do petih popoldne ne izjavi o vseh zahtevah radikalnih ministrov, potem Radičevim ministrom ni treba več hoditi na sejo ministrskega sveta. Odbijanje zahtev radikalnih ministrov naj se smatra kot pre-atanek vlade. Radič se drži. Na Radiča, posebno na njegovo familijo, je ta odločen sklep radikalov napravil porazen vtis. Stjepan Radič je mislil, da bodo radikali še nadalje poslušali, kako bo sipal žalitve. Ni pričakoval, da bodo zahtevali njegovo glavo. Vedno je mislil, da je popolnoma varen in da ne more nihče nastopiti proti njemu. V ministrstvu za prosveto je takoj sklical vse svoje ministre in prijatelje ter se z njimi posvetoval dolgo časa. Že vnaprej je bilo jasno, da Stjepan Radič ne bo pristal na zahtevo radikalov. Ravnotako je bilo pričakovati, da se v prvem trenutku tudi ostali ministri ne bodo uklonili zahtevam radikalov. Stjepan Radič do večera ni dal radikalom formalnega odgovora, pač pa je po časnikarjih izjavil, da pomeni ta zahteva konec sporazuma. Pavle Radič v avdijenci. Okrog 5. ure je odšel Pavle Radič V avdienco. Vračal se je zelo slabo razpoložen. Ni hotel dajati nobenih izjav. Istotako niso časnikarjev pustili k Stjepanu Radiču, češ, da nima ničesar povedati, kakor da zahtevaj'o radikali njegovo glavo, da pa do tega ne more priti. Brez Radiča ni sporazuma med radikali in radičevci. Uzunovič bo podal ostavko kabineta. S tem se je kriza Uzunovičeve vlade dejansko pričela. Vprašanje je samo, kdaj bo Uzunovič podal ostavko celokupnega kabineta. Nekateri radikali so mnenja, da formalna ostavka ni potrebna, temveč da naj se zgodi s Stjepanom Radičem slično, kakor se je zgodilo z bivšim železniškim ministrom Ante Ra-dojevičem. Kralju naj se predloži v podpis ukaz, s katerim se Stjepan Radič razrešuje dolžnosti prosvetnega ministra. Čc bi v tem slučaju radičevci izvajali posledice, potem bi morali tudi ostali Radičevi ministri dati ostavko na svoja mesta. Njih mesta bi se potem spopolnila, ali z radikali, kar bi pomenilo volilno vlado, ali s člani kakih drugih strank. Slično stališče je pri zadnji krizi zavzel tudi Nikola Pašič. Znano je, da njegovo stališče ni prodrlo. Končno je fnoral dati ostavko. Zato se misli, da Uzunovič s tem predlogom ne bo uspel in da bo tekom jutrišnjega dne podal ostavko celokupnega kabineta. Radikalni ministri so se tudi popoldne zbrali v predsedništvu vlade. Razpravljali so do 9. ure zvečer o vseh možnostih. Čvrsto vztrajajo pri svojem sklepu, da mora Stjepan Radič iz vlade, ker ni dostojno, da bi šc nadalje vršil tako visoko službo, kakor jc ministrska. Predsedniku vlade Uzunoviču so prepustili svobodne roke, da predloži ostavko kabineta, kadar bo položaj za to primeren. Nova iznenadenja. Po tem razvoju dogodkov je položaj še bolj zapleten. Splošno je mnenje, da tako težke krize, kakršna je sedanja, v naši državi še nismo imeli. Zato nekateri mislijo, da niso izključena iznenadenja in rešitve, na katere sedaj nihče ne misli. Uzunovič za radičevce, pa proti Radičevim maniram. Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Uzunovič je ostal v svojem kabinetu do 10. ure zvečer. Potem je hotel oditi na dvor. Ker pa je kralj odšel v gledališče, seveda ni mogel Uzuno-viča sprejeti. Časnikarjem, ki so še vedno čakali, je Uzunovič dal sledečo izjave: »V sedanji krizi sploh ni govora o sporazumu. Govori sc samo o nastopanju Stj«-pana Radiča proti članom mojega kabineta. Razpravlja se o tem, ali lahko g. Radič kot aktivni minister nastopa tako, kakor je dosedaj, ali sc sme na ta način obnašati kljub izrečni obljubi, da ne bo več tako delal. To ni dobro za ugled vseh članov vlade. Gotovo pa ne za predsednika vlade. Istotako ni dobro in ne more biti dobro za ugled države v državi sami in v tujini. Mi svobodno izjavljamo, da verujemo in da mislimo, da ne more nikjer biti, da nikjer na svetu ni, ni bilo in nikjer ne bo članov vlade, ki bi lahko sedeli v vladi, po svojem časopisju pa bi s svojimi podpisi, na shodih in pri vseh prilikah kritizirali delo iste vlade, v kateri sedijo sami, sc nepovoljno izražali o stranki, s katero sede skupaj, žalili načelnika stranke, s katero sodelujejo, in ki bi mogli iti tako daleč, da bi govorili o vprašanjih, o katerih vlada azpravlja in za katere je merodajna edino vlada, ali druga instanca, da bi o vseh teh stvareh razpravljali na svoj znani način na shodih in v časopisju, da bi dan za dnem zdaj enega, zdaj drugega ministra, s katerim skupaj sede v vladi, obmetavali z epiteti, ki, naj-blažje rečeno, pomenijo jasno žalitev in sramoten je. Veliko jc vprašanje, ali je sploh mogoče s takim temperamentom ostati v vladi. Prosimo, da naj objektivna javnost o tem presodi. Politiko sporazuma bomo nadaljevali kljub tem oviram, čvrsto in odločno, in bomo šli po poti, ki je za državo in za narod najboljša. Odločno bomo odstranjevali vse ovire. Po našem mnenju je največja In najpoglavit-nejša ovira uspešnemu izvajanju politike sporazuma ravno temperament in način obnašanja Stjepana Radiča. Na Radičevo tezo, kdor ne gre z Radičem, ne mara izvajati politike sporazuma, ne moremo pristati. Politiki sporazuma pripisujemo globokejši pomen, ki gre preko vsake osebe, pa tudi preko Stjepana Radiča. Ne pravimo, da nočemo s Stjepanoin Radičem, ampak mi ne moremo dopustiti, da bi ostal aktivni član vlade, zraven pa bi se obnašal, kakor se obnaša. Kako se obnaša, je dobro znano. Znano je tudi Vam. Izjavljam, da je to naše načelno stališče, naša zahteva in naš sklep. Prosim Vas, da verjamete, da bi v slučaju, da bi se kak radikalni minister, četudi bi bil najmlajši tako obnašal, kakor se Stjepan Radič obnaša, ne mogel več ostali član mojega kabineta.« Sestanek voditeljev opozicije. Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Voditelji opozicije budno gledajo na razvoj dogodkov. Popoldne so razpravljali o vseh morebitnostih in dogodkih. Ker je Pašičev zastopnik v vladi Uzunovič dal besedo, da bo delal v interesu države, so v začetku napram tej vladi zavzeli precej pomirljivo stališče. Zato tudi popolnoma mirno gledajo na sedanjo vladno krizo, ker mislijo, da sc linija narodnega sporazuma pri reševanju sedanje krize, ne sme preiti. Mislijo, da jc ravno sedanja kriza najbolji dokaz, da se je napravila velika napaka, ker se naša notranja politika ni nadaljevala v smeri iskrenega narodnega sporazuma. Poleg tega so voditelji opozicijc razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Razprave se bodo nadaljevale in javnost se bo v vsem tem pravočasno obvestila. Zanimivo je, da sc med srbsko opozicijo vedno bolj naglaša dejstvo, da je s Stjepanom Radičem vsako delo nemogoče in da mora Radič pri vseh kombinacijah že a priori izpasti. AVDIJENCE. Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dne je bilo več avdienc, ki so bile v zvezi s težkim in delikatnim položajem. Kralj je hotel slišati mnenje posameznikov. Zato so bili dopoldne v avdienci: Uzunovič dvakrat, finančni minister dr. Ninko Perič, dr. Srskič in še nekateri. SIMONOVIC 0 RADIČEVIH NAPADIH. Belgrad, 14. aprila (Izv.) Simonovič je povodom napadov na svojo osebo izjavil časnikarjem, da so Radičeve izjave obsolutno neresnične in značilne, ker se v svojih napadih poslužuje argumentov iz zasebnega življenja, kar je najboljši dokaz, da njemu, Simonoviču, ne more ničesar očitati glede njegovega poslovanja. MILETIČ 0 RADIČU. Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Prometni minister Krsta Miletič je povodom novih Radičevih napadov časnikarjem izjavil naslednje: »Jaz sem z Radičem že vnaprej obračunal. Naj on mene toži. Ne bi želel, da bi delal neprilike v vladi. Radiča smatram za otroka bolnih roditeljev. Za njega je samo eno zdravilo!« — »Batine?«, so ga vprašali časnikarji. »Tudi to, ko pride pravi čas.« KAJ BO SKLENIL GLAVNI ODBOR RADIKALNE STRANKE? Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Danes prinašajo »Novosti« sledeče: Ugledni radikal nam je izjavil: »Dne 15. aprila se bo sestal glavni odbor radikalne stranke. Soglasno bomo sklenili, da damo Pašiču zaupnico in Jovano-viča izključimo iz stranice. Morda mu bo sledilo nekaj poslanev, kar pa ne moie stranki škodovati. Pripravljeni smo na vse.« Solunski uporniki pomiloščeni. Atene, 14. aprila. (Izv.) Predsednik republike Pangalos smrtne obsodbe vojnega sodišča proti Djabelasu in Karakufasu ni hotel podpisati. Izjavil je, da je kazen vojnega sodišča popolnoma primerna, vendar smrtne kazni ne bo podpisal, ker smatra položaj republike za dovolj trden in ga ni treba utrjevati s smrtnimi kaznimi. Na drugi strani pa tudi noče, da bi sc na ta način omadeževal ta visoki urad takoj v začetku in bi bil oškropljen s krvjo. Pristna švicarska vezenina te dobi v izdelovalnici najrazličnejšega perila Mmm, Liubljana Cankarfevo nabrežje I. Noviteta v vezenini in perilu, Zakaj to izgubili slovenski katehetje nagrade? Član 74. sedaj zglasovanega finančnega zakona se glasi: V narodnih (t. j. Osnovnih) šolah, kjer so veronauk dosedaj predavali duhovniki, majo te osebe pravico odnosno dolžnost to i naprej vršiti a brez pravice na honorar iz državne blagajne. V krajih, kjer se cer-da laični učitelj dobi plačo za predavanje vero-nauka, bodo predavali tudi ta predmet učitelji dotičnih šol, ako so iste veroizpovedi kakor njihovi učcnci. V prvotni stilizaciji je ta zakon kazal izrazito sovražno lice proti Cerkvi. Prvi odstavek tega člena se je namreč glasil, da cerkvena oblast sme veroučitelje nastaviti samo so-gla s n o z ministrom prosvete; — zadnji pa, da laični učitelj dobi plačo za predvanje verouka, tudi ako je on druge veroizpovedi kot njegovi učenci. Ta prvotna stilizacija, akoprav bi se bene-volentno razlagala, bi vendar povzročila neštete spore med cerkvijo in državo in bi služila kot introductio za početek odkritega kulturnega boja v naši državi. Da se prepreči to zlo, ter da naši katehetje dobijo še vnaprej • svojo zakonito plačo, sem v imenu našega kluba s svojim tovarišem g. K. Škuljem storil vse, kar se je moglo storiti. Deloma skupno, deloma ločeno, sva obiskala vse merodajne faktorje ter tu protestirala proti nameravani krivici, prosila, naj ta udarec cerkvi prihranijo ter resno svarila na posledice, ki bi jih v škodo prepotrebnega miru v državi rodilo izvajanje tega zakona. Opozorila sva gospoda ministra prosvete Štefana Radiča na mizerno gmotno stanje večjega dela slov. duhovščipe, na zakonitost naše zahteve, na okolščino, da je država vzela Cerkvi vse vire dohodkov v verskih zakladih itd. Pa vse to ni nič izdalo. Radič ni hotel popustiti več, kot da je v prvotni stilizaciji odbrusil ostrino proti Cerkvi. Njegov odgovor je bil »ne morem in ne morem; nc bodete zato lakote umrli če se vam ne vrnejo verski zakladi«. Posredoval sem tudi pri predsedniku vlade N. Pašiču. Še ta je pristal na to, da se cel član briše, a zastonj, ker se Radič ni dal omehčati. Zakaj? Srbski cerkveni krogi so mnenja da zato, ker je hotel s tem zakonom storiti uslugo prostozidarjem, ki so mu baje to inspirarili. Politični krogi pa vidijo v tem členu, ki ga je sam Radič stiliziral, prvič: odkrit napad Radičeve stranke na kat. Cerkev in njeno duhovščino, ki jo smatra za svojo največjo nasprotnico; in drugič: maščevanje nad siromašno slovensko duhovščino za njeno zvestobo do SLS, edine braniteljice katoliških pravic v parlamentu. To maščevanje pa naj bi obenem služilo kot svarilo in vabilo, da se slovenska duhovščina orientira v smeri, ki vodi v Radičev politični tabor. Odgovoriti imam še na vprašanje: Krši li člen 74, fin. zakona v novi torej omiljeni obliki naše cerkveno pravo? — Krši. Can. 1381. zlasti njegov § 3. po kojem ima edino Cerkev pravico, da usposobljava veroučitlje ter da v interesu vere in morale zahteva njihovo odstranitev. To pravico kat. Cerkve čl. 74. fin. zakona popolnoma negira. Obenem pa gazi i konkordat. Tega čl. 10. namreč izrecno poudarja, da vefoučitelji smejo biti i župniki ter da morajo dobiti plačo iz državne blagajne. Res, da konkordat ne veže države glede naših pre-čanskih krajev, a veže jo pa glede predvojne Srbije; v tem delu naše države krši člen 74. fin. zakona mednarodno obestransko veljavno pogodbo. Z druge strani pa jc v danih okoliščinah, ko si je država samolastno osvojila dohodke patronatov, verske zaklade in druga cerkvena dobra, popolnoma protizakonita trditev čl. 74., da veroučitelji »nimajo pravice na honorar iz državne blagajne«. Kaj naj bi bil potemtakem odgovor na vprašanje, ki sem ga stavil na glavo teh par vrstic »zakaj so zgubili slovenski kateheti nagrade«? — Sovraštvo do Cerkve je kaznovalo njihovo zvestobo do Cerkve. A ta kazen, čeprav je občutna, nam samo nalaga dolžnost, da vztrajamo neustrašeno v borbi za pravice Cerkve. Dokler teh ne izvojujemo, bomo skrbeli na druge načine, da pomagamo svojim bednim sobratom. Klekl Jožef, nar. poslanec. Spremembe v češkem kabinetu. Praga, 14. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Černy bo vsled neuspelih pogajanj s češko socialdemokratsko stranko podal ostavko kot šef kabineta, obdržal pa bo notranjo ministrstvo. Predsedstvo kabineta prevzame iosedanji minister za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje Schiessel, ki bo oba resora obdržal tudi še nadalje. Schiessel je bil prej šef pisarne predsednika Masaryka. SGodi SES Okrajni shodi SLS so se vršili 12. aprila v Vuzenici, 13. aprila v Slovenjgradcu, 14. aprila v Velenju. Na vseh jc poročal narodni poslanec Pušenjak. — Dne 25, aprila po sv. maši bo imel nar. poslanec Pušenjak shod v R e m š n i k u. Somišljeniki, udeležite se ga v obilnem številu! Naša polUOca A V boju med PaBMem in Radičem bi po mnenju »Nar. dnevnika« SLS morala ostati nevtralna in »Slovenec« ne bi smel napadati ne Pašiča ne Radiča. Kajti eden od obeh bo zmagal in zato si SLS ne bi smela zapreti i vseh poti k zmagovalcu. To se pravi: SLS mora gledati, da se ne zameri ne g. Pašiču ne g. Radiču. Z napadi-na Pašiča in Radiča se ne da priti v vlado, ker naj pride do kakršnekoli j kombinacije, bre/, NRS ali HSS ni nobena vlada mogoča. Tako rezonira »N. D.« — Vprašamo »N. D.«: Ali imata gg. Pašič in Radič vlado in državo v zakupu? Ali misli »N. D.«, da je v naši .državi sploh vsaka vlada brez Pašiča ali Radiča izključena? Dalje vprašamo: Ali gre za osebo ali gre za načela? In v čem je kaj razlike med politiko g. Pašiča in g. Radiča? V čem je ena boljša od druge? Mi ne napadamo ne g. Pašiča ne g. Radiča osebno, mi napadamo njuno politiko, ki je v enaki meri za državo vobče škodljiva, i za nas Slovence pa posebej nesprejemljiva. ■ Odklanjamo tako g. Pašiča kakor g Radiča, ! dokler bosta uganjala politiko, ki je rv-Iila j tisti »glasoviti« sporazum za vzdrževanje cen-j tralizma in korupcije, ki je ustvarila, trinajst-! miljardni državni preračun, ki je pritirala dr-j žavo v današnjo gospodarsko krizo itd. itd. I Kaj za to, če sta si gg. Pašič in Radič v laseh, j tu je še vedno zveza med radikali in radičevci na podlagi srbsko-hrvatskega dualizma v državi, tu je še vedno centralistični režim in sistem. In proti temu se borimo in protestiramo. Ali je vlada Pašič-Radič ali kaka druga vlada, vsaka vlada na taki podlagi kot dosedanja in sedanja je za nas Slovence nespre-' jemljiva in SLS v taki vladi ne more sodelovati. To je naše stališče. In v tem je tudi dan odgovor na vprašanje »N. D.«, ah je protest SLS le papirnat, ali resničen. Ta protest je resničen, ker sicer bi bila SLS že zdavnaj v vladi. A Dvojna mera? »Narodnemu dnevniku« ni prav, da povemo določno Radičeve napake in prav;lno označimo njegovo izpreminjanje. Ker stoji »N. D « blizu skupini g. Puclja, je ; to razumljivo. Toda, zakaj gospoda ne pove i Radiču, naj on ne napada in ne žali ob vsaki I priliki in nepriliki naše stranke, ki je tudi po j besedah »N. D.« predstavnica Slovencev. No-j ben teden ne mine, da ne bi minister prosve-j te v eni ali drugi obliki napadel Slovencev. ; Njegovi listi mu seveda tudi točno sekundira-jo in »Jutar. list« je prinesel celo vrsto bajk o razpadu SLS. Na vse to naj bi molčali? — Klečeplazenje prepuščamo drugim. A Odločitve hoče od SLS »N. D.«, odločitve namreč, ali smo za Pašiča ali Radiča. Kakor da bi bilo to vprašanje o vednih vladnih krizah! Mislimo, da smo vendar dovolj-j krat povedali, kakšni so naši nazori o gotovih j korupcionističnih klikah, o vladni nedelavno-| sti in iz tega izvirajočem gospodarskem pro-I padanju države. To smo poudarjali v Belgradu takrat, ko se je Radič še kujal v Zagrebu in ni vedel, kaj storiti, in nismo nehali pod-črtavati v trenutku, ko je Radič zlezel pod Pašičev plašč. Naše stališče je bilo vedno jasno in nam ni treba nikakih izprenrnjanj. Zato bi si »N. D « včerajšnji uvodnik prav lahko prihranil. Da bi pa bil g. Radič de anski voditelj sedanjega boja proti Pašiču, si pa menda niti ta gospod sam ne domišlja. Zakaj naj bi se torej odločevali za Radiča, ki je zmožen jutri spet zapeli najlepši slavospev senilnemu Pašiču- J A Da ne bo nerazumevanj. »Narodni I Dnevnik« se trudi z duhovito malicijcznostjo , [ ljudem predstaviti, da je naša polemika z j j demokrati glede »Domovine« nepotrebna ali i celo smešna. Gospodje naj nam dovolijo, da , | o tem mislimo drugače. Res je, da tarejo da- j nes naš narod hude politične in gospodarske skrbi, ki potrebujejo skupnega napora vseh poštenih ljudi in strank, če hočemo ta za nas življenjska vprašanja, povoljno rešiti, toda nobena stvar tako ne ovira te skupnosti kakor fanatizem, omejenost in zlobnost ter nekulturnost naših kulturnobojnih krogov, ki smo jo razkrinkali. Zato bi preje pričakovali, da bi nas »Narodni Dnevnik« v tem oziru podpiral, ne pa da skuša z zafrkljivostjo maskirati neko »višje« stališče, ki pa sploh ni nobeno stališče. Tudi sc nc sme gledati problem našega naroda samo s kramarskega stališča. Jesti in piti je potrebno, toda v tem še ne obstoji vsa ! sreča in napredek narodov, ampak v prvi j vrsti stoji vprašanje njegove kulture, njegove i duhovne usmerjenosti in etike. Ker je »Na-I rodni Dnevnik« to že enkrat sam priznal in j poudarjal, utegne njegovo duhovičenje v zad-' nji številki biti več ali manj nepretehtan lap-! sus. Komu se je najbrž hotelo, da pokaže svoj esprit, nič drugega. Če pa je »Nar. Dnevnik«, kar težko verjamemo, mislil to resno, mu moramo povedati (če tega res še ne ve), da je »Slovenec« predvsem katoliški list, ki vse pojave življenja, politične, kulturne, socialne, gleda s tega stališča, kakor tudi odklanja, da bi mu kdo hotel dajati v tem pogledu nauke, kako ima na te stvari gledati. Kar poudarjamo zato, ker se zdi, da si »Nar. Dnevnik« iz nam nerazumljivih vzrokov prisvaja časih stališče neke guvernante, ki ima paziti na naše korake. Tudi to je zmota, ki je v ostalem zelo nedolžna. i A Doslednost veljal Včerajšnji »Narodni Dnevnik« razpravlja v članku »Delo in pla-I čilo« o pristranostih pri imenovanjih na vb-dilna mesta. Dobesedno pravi, da »se imenujeta kar po dva ravnatelja za isti zavod. Izmed teh je eden res pravi vodja, drugi pa havadno mesta, na katero je imenovan, niti ne pozna in vleče le plačo«. Upamo, da se to spoznanje ne nanaša lc na Priblčevičevo ero, marveč tudi na njegovega resortnega naslednika. Suum cuique — z manirami, ki meje na sinekurizem, pa naj pomede čim preje režim, ki si je nadel nalogo, da popravi storjene krivice, ne pa da jih še povečuje. Češko-polfske pogodbe podpisane. Praga, 14. aprila. (Izv.) Zunanji minister | Beneš in poljski zunanji minister Skrzynski , sta danes ratificirala arbitražno pogodbo med ; Češko in Poljsko ter likvidacijsko pogodbo, ki j ureja vsa finančna vprašanja med obema dr-i žavama radi tešinskega ozemlja, okrajev Arva in Zips. Opoldne je poljskega ministra sprejel predsednik Masaryk in ga povabil na kosilo. Popoldne je obiskal grob neznanega vojaka. Časnikarjem je izjavil Skrzynski, da pripisuje sklenjenim pogodbam velik pomen. V vseh razgovorih z dr. Benešem se je doseglo popolno soglasje. Delo Poljske in Češkoslovaške mora biti vedno skupno, kot so obema državama skupne nevarnosti. Vzajemno delo pa bo od leta do leta bolj važnejše, ko se bodo odstranjevala vsa medsebojna nasprotja. Zvečer je poljski zunanji minister odpotoval na Dunaj. Odhod delegatov za mirovna pogajanja v Maroko. General Simon, šef delegacije za mirovna pogajanja z Abd-el-Krimom se je iz Marseille | dne 13. t. m. odpeljal v Maroko. Drugi člani delegacije so se odpeljali istočasno s španskimi zastopniki v Madrid. Madridska predkon-ferenca bo trajala dva dni. V Parizu ugodno I tolmačijo okolnost, da se je Abd-el-Krim spustil v pogajanja v dobi, ki je za njegove vojaške operacije najugodnejša. Že radi tega smatrajo Francozi, da se bodo pogajanja hitro in ugodno končala. Francoski delegati imajo naročilo, da takoj sklenejo premirje in pred-lože najvažnejše francoske zahteve. Francozi zahtevajo odstop Abd-el-Krima in upostavitev skupnega sultana, izmenjavo ujetnikov in delno razoroženje Rifovcev. Marokanski listi javljajo, da po vsej verjetnosti Abd-el-Krim teb pogojev ne bo sprejel. > Pari®, 14. aprila (Izv.) Ministrski svet se je pečal na svoji seji s tekočimi zadevami. Po se.ii je izjavil vojni minister Pa;nleve časnikarjem, da odpotuje delegacija v najkrajšem času v Maroko in da bodo pogajanja trajala samo nekaj dni. Tanger, 14. aprila. (Izv.) Spričo predsto-ječih pogajanj s španskimi in francoskimi zastopniki v Utšdi, je Abd-el-Krim zaukazal svojim četam, da prenehajo s vsakimi sovražnostmi. Kakor se doznava, se bodo pogajanja pričela že 16. aprila in bo takrat na vsej fronti vladalo popolno premirje. Finančna politika romunske vlade. Načelnik finančnega ministrstva Manoi-lescu je izjavil zastopnikom tiska, da bo finančna politika nove vlade izvedla neke iz-premembe. Avareseov kabinet nasprotuje stališču prejšnje vlade, da inozemski kapital Romuniji ni potreben. Nova vlada nasprotno mi-sll da država potrebuje velika in hitra posojila, ki naj bi se uporabila za obnovo prometa. Razen tega bi moglo posojilo Romuniji zelc koristiti za pomnožitev zlate rezerve. Kar se tiče udeležbe inozemskega kapitala v romunski zasebni trgovini, je treba jamčiti inozemskim finančnikom za riziko s tem, da bi država podpisala sodelovanje domačih trgovcev s tujimi finančniki. Nova vlada bo podpirala vsako iniciativo v finančnem in industrijskem življenju tako dpmačih kakor inozemskih kro-gov. POLJSKI GOSPODARSKI KONGRES V LVOVU. Dne 18. aprila se prične v Lvovu vsepolj-ski gospodarski kongres, ki ima namen razjasniti sedanje gospodarsko stanje v Poljski in odpraviti napake v poljski gospodarski po-litiki. Kongres je sklican na iniciativo Ivovskih gospodarskih organizacij. Tudi vlada sodeluje pri tej akciji. Naše fflfašfvn Soc. pol. seminar ima danes ob 8 zvečer svoj redni sestanek. Vsi! Orel Prireditev orlovskega odseka v OrmoBn. V dvorani ormoškega Katoliškega domn bo vprl '.oril domači orlovski odsek v nedeljo 18. aprila ob 7 zvečer igro »Materina ljubezen.. Prijatelji lepo-vzprojne Igre in orlovstva vljudno vabljeni! Bog živi! Orlovski oilsek L,iublj kako težkim srcem pričakujejo romarji te k Petletnice Pevske zveze se lahko ude- I !eže ljubitelji slov. pesmi z vseh strani, ker so zveze z vlaki zelo ugodne. Služijo prihodi 1 po pol 4, odhodi od 6 dalje, ker bo začetek koncerta ob pol 4, konec okrog petih. Koncert obsega izredno pester spored, pelo bo 5 okrožij, strnjenih v posamezne zbore, sklepno se združijo še vsi zbori v en zbor (okrog 700 pevcev) in zapojo 4 zbore. Vmes bo pa nastopilo tudi slov. glasb, društvo »Ljubljana«, ki je znano po svojih dobrih koncertih po vsej Sloveniji, koder je širilo s številnimi koncerti slovensko pesem. Vabimo in pozivamo vse ljubitelje slovenske pesmi, naj se izrednega koncerta udeleže. * Vič. V petek 16. t. m ob pol 20 v Društvenem domu na Glincah redni polletni občni zbor kat. prosvetnega društva. — Udeležba obvezna za odbore odsekov. Članstvo vabljeno. — Predsednik. •k Pritožba od Sv. Trojice v Slov. goricah. Trgovec ima kino-podjetje. Kadar pa ta kino igra, tedaj je ropota po trgu, da je groza. Zakaj? Mož uporablja svoj avtomobil, katerega motor goni kino-aparat. Ker se s tem dela velik nemir ponoči, upamo, da bodo obla-stva ukrenila, da se to ne bo dalje godilo. Dvoie zdravstvenih predavanj v St. Ilju f Slov. goricah. V šentiljskem >Slov. domu« bo v nedeljo 18 t. m. dvoje predavanj o jetiki, in sicer prvo po prvem, drugo po poznem sv. opravilu. Predaval in razkazoval bo filmske slike zdravnik higienskega zavoda v Ljubljani. Predavanji sta prosti vstopnine, pač pa se bodo sprejemali prostovoljni denarni prispevki, ker so zvezani s tem poukom občinstva precejšnji stroški. it Jubilej organista. Ob letošnjih velikonočnih praznikih je obhajal v Starem trgu ob Kolpi 50 letni jubilej svojega delovanja orga-nist Franc Faciter, rojen 1. 1856. v Cerkljah pri Kranju. Službo je nastopil kot organist in cerkovnik na veliki teden 1. 1876. v Šenčurju pri Kranju, kjer je služooval do 1. 1884. Dalje je opravljal to službo v Št. Jurju pri Šmarju. Nemški loki, Kovorju in v Starem trgu, kjer službuje že 28 let. Čeprav je letos nastopil že 70 leto, je letos orglal in prepeval navdušeno kot mladenič. Sicer je pričel s cerkveno službo že kot 10 leten fant v Cerkljah, kjer je ministriral in pozneje pel na koru pod vodstvom pokojnega nadučitelja in skladatelja Andreja Vauka 6 let. Njegova učitelja v or-glanju sta bila zlasti bivša gg. kaplana v Šenčurju, I. Lavtižar in sedanji knezoškof v Mariboru dr. A. Karlin. Zanimivo je pa to, kakor je g. organist sam izjavil, da živijo še sedaj trije zlatomašniki, ki so takrat, to je od leta 1876.—1884. službovali v Šenčurju. To so g. I. Košmelj, zdaj vpokojen v Ljubljani, častni kanonik I. Brence, sedaj župnik v Preski pri Medvodah in J. Lavtižar, župnik v Ratečah na Gorenjskem. Ob 50 letnem jubileju našega organista mu kličemo: Bog ga živi! * Smrt pri vojakih. Poročajo nam, da je v bolnici v Bitolju umrl 12. aprila sloveuski vojak Janez Šimnic iz Bohinjske Bele. Odšel je k vojakom v Prilep k 46. peš. polku šele 28. marca t. 1. Vzroka smrti še ne vemo. Po njem žalujejo stariši, kateri so v vojni izgubili dva najstarejša sina. Janez je bil odločen za gospodarja. Po njem žalujejo domačini, pri katerih je bil splošno priljubljen vsled svoje mirne narave. * Pravilnik za kontraktualne pošte. Posebna komisija poštnega ministrstva je izdelala pravilnik za kontraktualne poštno-brzo-javne postaje. Pravilnik obsega 29 členov. k li poštne službe. Imenovana sta za poštna uradnika: Pavle Ostojič v Mariboru in Justina Rihteršič v Celju. * Nemški naravoznanci v Dalmaciji. V zadnjem času se je mudilo v Dalmaciji več znamenitih nemških naravoznancev; tako pred vsem zoolog prof. Richard v. Hertwig, da'je prof. Kari v. Frisch, prof. Goetsch in prof. Har-rassowitz. Vse je očarala lepota našega morja in njegovih obali, kjer so našli tudi široko polje za svoja znanstvena raziskovanja. k Američani ne marajo literarnega šun-da. Nedavno se je vršil v Newyorku občni zbor tamkajšnjih založnikov. Ob tej priliki je izjavil znameniti knj'žni kralj Putnam, da se šundliteralura z gospodarskega stališča ne izplača. Vsa take literarne packarije ne vlečejo dolgo; ljudstvo nasplošno ceni le pošteno, nravno neoporečno knjigo. V dokaz .je navedel Putnam celo vrsto poštenih, dobrih knjig, ki so imele tudi s trgovskega stališča kar najboljši uspeh. k Aretacija nevarnega večkratnega vlomilca. Po opisu in sliki iz policijskega albuma so aretirali orožniki v Smledniku 33 letnega postopača Ivana Vodopivca, doma iz Plisko-vice pri Gorici. Na vprašanje, po kaj je prišel na Gorenjsko, se je fant lagal, da je prišel obiskat svojega tovariša, ki je v zaporu, in sicer nekega Jerneja Škodlarja. Ko so zahtevali od njega potni list, je rekel, da ima svoj potni list pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Orožniki so ga oddali okrajnemu glavarstvu v Kranju, od tam pa so ga poslali v Ljubljano. Tukajšnji policijski uradniki so ga seveda takoj spoznali in so kaj hitro našli njegovo sliko in pa njegov precej obsežen kazenski register. Ugotovili so, da je prišel ta nepridiprav šele 3. marca iz mariborske kaznilnice, kjer je prestal zadnjo kazen, katero je dobil radi raznih vlomov in tatvin v družbi in sam. Bil je zaprt devet let. Posebno drzne vlome je izvršil v škofovih zavodih v Šentvidu, kjer je razbil blagajno in odnesel med drugim tudi več dolarjev in pa pri stavbni tvrdki Tonnies, kjer je tudi navrtal in oropal blagaino. Vodopivec je tudi za vedno izgnan iz naše države. Sedaj so ga zopet izročili sodišču, kjer ga bodo zopet malo ohladili, nato pa ga bodo ponovno in z varstvom poslali preko meje. k Težka nesreča v Framu. Dne 13. t. m. se je ponesrečil v gozdu poleg Frama 19 letni posestnikov sin Rudolf Viher. Sekal je v gozdu drva ter nakladal hlode na voz. Pri nakladanju pa mu je padlo deblo na noge ter zdrobilo kost pod kolenom. Težko poškodovanega fanta so prepeljali v mariborsko bolnico. k Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Pod Trančo ne prodaja samo izdelanih čipk po najnižjih cenah, temveč sprejema tudi naročila po meri in vzorcih, kar izvrši po najnižjih konkurenčnih cenah. k Kdor si hoče udobno in poceni ogledati Pariz, Zurich, Štirikantonsko in Ženevsko jezero, Milan in Benetke, naj prijavi vsaj do 20. t. m. svoj pristop k družabnemu potovanju, ki ga priredi Zveza za tujski promet v Sloveniji koncem maja ter začetkom junija t. 1. Potovanje bo trajalo v celoti 14 dni, stroški pa znašajo v II. razredu 3500 Din, v III razredu 2800 Din. V teh zneskih je zapopadena vožnja. popolna oskrba, napitnine ter vstopnine v gledišča, muzeje itd. Obvezne prijave je po- slati obenem z zneskom 1000 Din Tourist-Office -u v Ljubljani, kjer se dobe vse podrobnejše informacije. * Občni zbor Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani se vrši dne 17. maja t. 1. ob 16 v srebrni dvorani Grand hotela »Union« v Ljubljani. k Zlatnike so našli v milu »Gazela«: g. Jože Vavpotič, Ljubljana, milo kupljeno pri tvrdki Terdina v Ljubljani; Frančiška Bre-skvar, Bizovik, milo kupila pri tvrdki Anton Mencinger v Ljubljani; Frančška Knapič, Strazišče pri Kranju, kupila milo pri tvrdki tvrdki Anton Vančič, Videm pri Krškem; I. Sovčič, Dovje, milo kupila pri tvrdki Jakob Kozjek, Mojstrana, Gorenjsko; Marija Blekač, Kečica ob Savinji, milo kupila pri tvrdki Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji; Marija Ajdnik, Bela cerkev, kupila milo pri tvrdki brata Bevec, Bela cerkev. Cfublfana 0 Pevska zveza praznuje v nedeljo svojo petletnico z izrcrlno lepim koncertom ob pol štirih v Unionu. Pestri spored, ki ga oznanjajo lepaki in smo ga priobčili včeraj, je skrbno pripravljen in obeta izrednega uži ka. Krog 700 pevk in pevcev bo tekmovalo v okrožjih med seboj in kazalo v skupnem ženskem, moškem in mešanem zboru, koliko so napredovali, kako so se učili in vežbali. Vabimo vse, vabimo posebno pevke in pevce, ki jih v naši prestolici ne manjka. Vabimo vas vse, da pridete pozdravit svoje tovarišice in tovariše, ki se zbero skoro iz vse Slovenije, da se v skupnem zboru poklonijo lepi slovenski pevski umetnosti. 0 Slov. glasb, društvo »Ljubljana«. Danes zvečer točno ob 8. uri vaja celokuDnega zbora. Radi predstoječega nastopa polnošte-vilna udeležba strogo obvezna. O Akademski klub za Društvo narodov priredi v četrtek 15. t. m. svoje prvo javno predavanje. Klubu se je posrečilo pridobiti za to predavanje znanega prijatelja našega naroda, publicista in pooblaščenega delegata Perzije pri Društvu narodov g. dr. Privata. Tema predavanja je »0 ciljih Društva narodov« Opozarjamo javnost na to izredno zanimivo predavanje, ki se vrši - v francoskem jeziku — ob 18 v zbornični dvorani na univerzi. 0 I. izlet umetnostno-zgodovinskega društva v letošnji seziji se vrši pri ugodnem vremenu v nedeljo 18. aprila. Odhod ob 6.43 z glavnega kolodvora, cilj Lesce. Ogled župne cerkve (freske iz 18. stol.) itd.; obisk Begunj (župna cerkev, ali. a Kamen, ev. kaznilnica), obed v \?r~\ Popoldne obisk sv. Petra (srednjeveške freske) in vrnitev preko Rodin v Lesce. Sestanek za člane in goste ob 6 30 na glavnem kolodvoru. 0 Umrla je danes zjutraj po dolgi in mučni bolezni gdč. Magdalena Eppich, sestra preč. g. Josipa Eppicha v Stari cerkvi pri Kočevju. Pogreb se vrši dne 15. aprila t. 1. ob 2. uri popo.'dne iz mrtvašnice splošne državne bolnišnice. O Maša zadušnica po pokojnem g. Fr. Dolencu se bo brala v frančiškanski cerkvi dne 17. aprila 1926 ob 10. uri dopoldne. O Umrl je včeraj zjutraj v 85. letu svoje dobe g. Tomaž Kosec, ki je bil nad 50 let uslužben pri tvrdki Avg. Drelse. Pokojni jc bil vseskozi zvest somišljenik naše stranke, i Pogreb bo v petek popoldne ob 2. uri iz mrt-vašnice pri sv. Krištofu, i © Oddaja košnje. Mestna občina Ijubljan- I ska bo oddajala v nedeljo, dne 18. aprila 1926 i ob dveh popoldne v šoli na Barju potom pro- I stovoljne javne dražbe v zakup za dobo letošnjega leta košnjo na mestnih potih in štra-donih na ljubljanskem barju v Karlovškem in Trnovskem predmestju. Zakupnino bo plačati takoj po končani dražbi. Interesenti se va- Samo še danes se brdo v naši upravi v Ljubljani izdajale za žreban e denarnih nagrad za naročnike po-trebne številke. Ljubljanski in mariborski lokalni n robniki vsakdanjega ^Slovenca«, ki so i: eli 31. marca plačano naročnino za prvo četrtletje 1926 naj danes osebno ali po kom drugem dvignejo te štev.lke. Žrebanja za n grade se ne morejo udeležiti naročniki, ki ne bi.do prejeli potrebnih številk. S poti v Lurd. postaje, ci'ja naših želja in hrepenenja. Točno ob 17. uri in 15 minut smo obstali na lurški postaji, kjer sta nas čakala dva naša bogo-slovca, ki študirata v Parizu. Posrečilo se je, da smo vsi romarji v enem hotelu. Komaj eno uro po prihodu vlaka so bili že vsi v svojih sobah. i Po večerji se je vršila procesija z lučkami, I katere se je udeležilo tudi nad 4000 pariških j katoliških dijakov, kateri se mude tukaj že ! tretji dan. Na večer ob 8. uri je po 18. letih zopet zadonela v slovenskem jeziku pesem: »Zvonovi zvonijo, premilo pojo, — častijo preblaženo Lurško Gospo. Marija, Marija, naš dviga se glas, o Lurška Devica, ti prosi za nas! Ave, ave, ave Marija!« Ob svitu tisočerih svečnih plamenčkov, smo zagledali prekrasno podobo Marijino v votlini, kamor je stopila 11. februarja 1. 1858. Ob njeni nogi se sedaj prav tako bujno razcveta rdeča vrtnica, ravno tako kot takrat. Solze v nrših očeh so nemo in dovolj glasno pričale o skrivnostnem občutku romarja, pred lurško votlino. Govorilo je srce, trepetala je duša in pred Njen kip so se izlivale naše vroče prošnje. Nato so pariški dijaki s svojimi zastavicami in prižganimi svečami otvoriU procesijo. Vse okrog miruje, le šumenje Gave in zelenje | kostanjev šusti. Naenkrat pa zadoni iz 5000 grl zopet lurška pesem. Ne poznaš, kdo poje francoski, kdo španski, kdo belgijski, kdo slovenski — le ave, ave, ave Marija doni in odmeva pred krasno baziliko! Danes zjutraj so naši romarji že »valde mane una sabbatorum« šli k votlini. Krasno solnčno jutro je dvignilo tudi zadnje zaspance in kmalu smo bili vsi zbrani pred votlino kjer je maševal g. svetnik Alojzij Markež; med mašo so lepo prepevali naši pevci. Lurd si jc torej izbrala naša ljuba Gospa za kraj, kjer deli številne milosti. Nad 60 let že rom- jo verniki iz vsega sveta sem, da pre-no' in ozdravijo duše, da iščejo zdravila pri čudežnem studencu za vse one bolezni, katere so zdravniki proglasili za neozdravljive. Mnogo takih revežev čaka tudi danes na čudežno ozdravljenje. Kolikerim sc je to zadnje upanje žc izpolnilo, nam priča izredno število bergelj, protez, zahvalnih marmornatih tablic, zlasti pa veličastni spomenik, katerega sedaj zida 9000 čudežno ozdravljenih. Ceste, hoteli, vrtovi, vse je polno pobožnih romarjev. Središče vsega je veličastna bazilika, ki sc dviguje tik nad skalo. Sezidana je v gotskem slogu. Pod njo je spodnja cerkev — kripta imenovana, in prav spodaj pa rožen-venska cerkev, ena lepša od druge. Pred svetiščem se razprostira velikanski trg, kjer se lahko uvrsti do 60.000 verrikov v procesije. Danes popoldan vodi procesijo n. pr. šiheniški šl -f dr. Milctn. kateri občuje silno prijazno j z našimi romarji. k (Dalje.) bijo, da se napovedane dražbe zanesljivo udeleže. © Prometne omejitve pod Tivolijem. Na podlagi § 44. občinskega reda in §§ 18., 33., 34. in 37. cestnopolicijskega reda za mesto : Ljub.jana se prepoveduje pod Tivolijem na : ozemlju med železniško progo, Cesto na Rož-| nik, tivolskim gozdom in Celovško cesto vsak ! promet s kakršnimikoli vozili (vozovi, avtomobili, navadna in motorna kolesa itd.), kakor tudi jahanje in vodenje konj. Od te prepovedi so izvzeti le otroški vozički in rolomobili (otroške igrače). Stanovalcem tivolske graščine, hotela Tivoli ali Bellevue, in osebam, ki imajo v teh poslopjih opravila ter za materialne vožnje iz tivolskega in šišenskega goz-da se dovoljuje vozni promet po poti (drevoredu), ki vodi od Celovške cestc med vele-sejmom in dirkališčem mimo brezovega gozdička do tivolske graščine in hotela Tivoli, oziroma po poti, ki sc odcepi proti hotelu Bellevue (za Koslerjevim zidom). Ne glede na gornjo prepoved pa sme vsakdo po poti (drevoredu), ki vodi od Celovške ceste med vele-sejmom in dirkališčem mimo brezovega gozdička do tivolske graščine in dalje mimo mestnega ribnika, oziroma v obratni smeri, voziti z osebnimi vozovi s konjsko vprego, ne pa z avtomobili, navadnimi in motornimi kolesi, kakor tudi nc jahati ali voditi konje. Obenem se odreja na podlagi § 53. cit. cestnopolicijskega reda, da se morajo na ozemlju, označenem v prvem odstavku tega razglasa, voditi psi na vrvici. Hkrati se občinstvo opozarja, da so vsi drugi drevoredi in pota v tem okolišu, kakor tudi pota po tivolskem gozdu in hribu, v kolikor so v mestnem pomeriju, izvzemši edino kolovoz, ki vodi s sedla nad Podturnsko graščino doli na Cesto na Rožnik, katero dosega pri vili Korenčan, pridržana izključno le pešcem po določilih §§ 18., odstavek 1, 3. in 34. cit. cestnopolicijskega reda in je po njih vsaka vožnja ali ježa nedopustna. Kršitelji teh odredb se bodo kaznovali po § 117. cit. cestnopolicijskega reda z globo 1000 Din ali z zaporom do 14 dni. 0 Šolska ekskurzija. Dne 9. aprila t. 1. so obiskali učenci IV. razreda I. drž. deške meščanske šole v Ljubljani pod vodstvom svojega razrednika Kolinsko tovarno. G. ravnatelj iu njegov g. asistent sta razdelila učence v dve skupini (po 25). Razkazala sta tovarno ravno takrat, ko je bila v polnem obratu; popisala stroje in druge naprave ter poljudno tolmačila delo. Naposled sta vse obiskovalce pogostila z izborno črno kavo in pecivom ter obdarovala vsakega z malo škatljico kavine primesi in zavitkom hranive kave. Vidi se, da je tovarna izborno vpeljana iu da je ves obrat zelo precizen; zato ni čudo, da posebno v zadnjem času naše gospodinje posegajo tako pridno po vseh izdelkih Kolinske tovarne, kar je vse hvale vredno. — A. F. O Koncert pevskega zbora »Krakovo-Tr-novo« bo danes ob 8 zvečer v dvorani Filhar-monične družbe. © Policijske vesti. Včeraj so aretirali dva, in sicer oba radi tatvine. Prijeli so tudi ciganko Hudorovičevo, ki je ukradla neki ženski, kateri je prorokovala srečo, en par skoro novih čevljev. — Vloženih pa je bilo okoli 15 ovadb, in sicer največ radi nedostojnega vedenja, kaljenja nočnega miru in prestopkov cestnopolicijskega reda. © Razne tatvine v Ljubljani. Na vogalu Vegove ulice in Soteske so našli cerkven ol-tarski prt bele barve, okrašen s kvačkanimi čipkami in okrašen z rdečimi vezenimi rožami, v sredi pa jc bilo vezeno z rdečo svilo srce Jezusovo. Prt je dolg približno 5 metrov in je še prav dobro ohranjen. — Na Cankarjevem nabrežju je bil ukraden dvokolesni ročni voziček (ciza), vreden 200 Din. Pred nakupom se svari. — Štefanu Mlinarju, doma iz Huma ob Sotli, je zaplenil stražnik skoraj novo konjsko odejo, zaznamovano s črkami I. K. Odeja je bila nekje ukradena; lastnik se lahko zglasi na policiji. — Iz več vrtov v mestu in okolici so pokradli neznani zlikovci več cvetja in drugih nasadov. Tudi cvetoči grmiči in drugi pognanki veliko trpe pred temi paglavci. — V Batelinovi delavnici v Šiški je bila ukradena Francetu Šerbccu rjava usnjata listnica, v kateri je bilo 170 denarjev, bankovec za 10.000 rubljev, avstrijski bankovec za 100 kron in pa več raznih listin. — Jerneju Trobec v Spod. Šiški je ukradel neznan uzmovič uro Omcga, ročno torbico in listnico s preccjšnjo vsoto denarja. Ne daleč od stanovanja so našli ročno torbico, seveda »UP BOLNIKOV« 3 pesmi k Sv. Jožetu za mešani zbor in orgle, ztoiil Al. Mav, so izšle. Dve priprosti, srednja slovesna. Cena partituri A Din. — Dobe st- v J slovanski knjitfarni (I juMiann) in pri sk'a^at lju (Sv. Jožef, Celje), — Za Varstvo sv. Jožcia bodo prav prišle. 2454 — prazno. — Tudi tatovi koles so zopet postali bolj živahni. Vsak dan je ukradeno eno ali pa še več koles in zdi se, da so ustanovili tatovi koles cclo organizacijo in imajo baje v okolici Ljubljane celo kompletno opremljeno delavnico za razstavljanje in prenavljanje koles. 0 Ljubljanski vedeževalci. Včeraj so na policiji imeli jako zanimivo zbirko raznih ča-rodejnih predmetov, katere so zaplenili neki tajni čarodejni družbi, ki sc je gotovo že delj časa bavila z raznimi »čarovnijami« egiptovskega in indijskega izvora. Izdala je to družbo neka užaljena gospa, katero so morda prav pošteno potegnili ali pa se je morda celo sama udeleževala teh čarodejnih večerov. Vsak človek ima že v naravi nagnenje, da bi rad razkril njemu še neznane tajne sile, šc bolj pa ga vleče pogled v bodočo usodo svojega življenja. In ta nagon izrabljajo nc samo številne ciganke, ki prorokujejo iz kart in iz roke, marveč razne druge vedeževalke. Imamo pa tudi moderne »vedeževalcc«, ki se nastanijo po elegantnih hotelih in oglašajo v listih, da razkrijejo vsakemu — seveda proti precej visoki nagradi — njegovo preteklost in mu razodenejo tudi bodočnost. Ta gospa jc poslala policiji jako zanimivo in obenem smešno ovadbo, da sc peča neka družba s čaro-dejstvom. Poslala je na policijo tudi razne ključe, križe, čarovne kroge, palice, čepicc, pentagramc in hektagrame in pa cel seznam čarovnih iormul in zakletev. Povedala je, da je kupila ta družba že za 400 Din raznih -Faustovih čarovnih knjig«. Policija je vse to zaplenila, toda zadeva je nedolžna, v ko'ikor se namreč ne dokaže, da so ti ljudje gojili te čarovnije kot nedolžen šport in niso gmotno izrabljali nevednih in lahkovernih ljudi in jih gmotno oškodovali. Uvedli so preiskavo, ki pa bo ostala bržkone brezuspešna, ker sc ludi, če je bil kdo ogoljulan, ne bo priglasil, ker nc bo hotel, da bi sc posmehoval! njegovi lahkovernosti. © Težko ponesrečen kolesar. Trgovski potnik Rafael Vuga, doma iz Gorice, sedaj na Dobrunjah, je pripeljal s kolesom iz Gospo-svetske ceste na Dunajsko cesto. Ravno ko in knjige »Vodnikove družbe« — niso za mladino, Se trenutno ne vemo. Svetujemo pa g. upravniku, da tako okrožnico nemudoma razpošlje, mi jo bomo kmalu na to že lahko objavili, da mu pomagamo pri delu. Tretja zanimivost je pa pri tej zadevi to, da zdaj vemo, kdo je za ^Domovino« pošiljal na?l ve. Ne rečemo, da so jih drugi tudi, a pismo je bilo pcslano le na najzvestejše Uju-jevce. Torej gospodje učitelji, včl njeni v UJU so glavni pomočniki g. dr. Žerjava pri razširjanju »Domovine«. Če tudi je dr. Zer-jav-upravnilc obljubil sicer, da bo ostala ta njihova pomoč« tajna, vendar ni on kriv, da zdaj to mi objavljamo vsej javnosti. Saj nikomur nismo obljubili, da bomo molčali. So ljudje na svetu, ki si znajo pomagati s tujim denarjem ali blagom. Mi nismo taki. Zato izjavljamo, da smo pripravljeni povrniti p'smo, ki smo ga dobili, ono kuverto, kjer je neporalljena znamka 1 Din. Toda po naročiti g. dr. Žerjava moremo to storiti le Upravi »Domovine« v roke g. ministru n. r. in nar. posloncu dr. Gregorju Žerjavu v Ljubljani, kar bomo storili, ker niti 1 Din ne mrramo, da nam ne bo mogel upravnik dr. Žerjav očitati, da smo se okoristili od fonda za »Domovino«. Kamnils Nenadna smrt jc iz srede kamniške družbe iztrgala g. poslovodjo »Ekonoma« Alfonza Oblaka. Mladi mož, šele 33 let star, je bil ravno na tem, da doma v Novem mestu prevzame očetovo trgovino, ko mu je nagla smrt prekrižala vse načrte. Po velikonočnih praznikih, ko se je vrnil od žene in otroka v Kamnik, se mu je ob ustnici napravil mal izpuščaj in vsled infekcije, ker si ga je vedno iztiskaval, mu je otekla spodnja ustnica in zastrupljcnje se je rapidno razširilo na vse oglavje. V soboto, ko se je odpeljal domov k družini, je spotoma poiskal pomoči v kandij-ski bolnišnici, pa je bilo že prepozno. V nedeljo zjutraj je bil mrtev. Rajni jc bil pristaš SKS, miren, pošten človek, ki je živel samo za družino in svoj poklic, a je bil zvest to-jc prepeljal tračnice ccstne električne želez- i VEriš in ciobcr prijatelj. Vsi, ki so ga poznali, niče, mu jc pripeljal nasproti voznik Leopold žalujejo za njim. — Taka nenadna smrt nas Oražcm. Umaknil se je vozu, v tem hipu pa je trčil v voz cestne železnice. Sunek jc bil tako silen, da je odietcl s kolesa, priletel z glavo na kamenit tlak in je obležal nezavesten. Prenesli so ga v Figovčevo gostilno in so, ker ga niso mogli osvestiti, poklicali zdravnika dr. Mavricija Rusa. Ta je ugotovil pretres moSgan in je odredil, da so ga odpeljali z rešilnim avtom na Hrušico v domačo oskrbo. O Stanovanjska hiša za uslužbence cestne železnice. Bivši občinski svet Zveze delovnega ljudstva se je odločno zavzel za zboljšanje slabega gmotnega stanja uslužbencev ljubljanske cestne železnice in med drugim sklenil, da se ?a njihovo stanovanjsko zgradbo zbira fond po "> par od listka. Vsa javnost je toplo pozdravila opozarja, da bodimo previdni in pazljivi tudi pri najmanjših ranicah ter imejmo vedno pripravljena desinfekcijska sredstva, da se obvarujemo zastrupljenja. Vse premalo smo previdni in sami ne vemo, kdaj se igramo z življenjem in smrtjo. Pes je prevrnil ravno dan pred Oblakovo smrtjo vajenca v »Ekonomu« raz kolo, da sc je fant pošteno potolkel po glavi in obrazu ter je bilo v veliki nevarnosti desno oko. Novo brivnico smo dobili v Kamniku v Veliki ulici. Naselil se jc mlad brivcc, ki baje povsem velikomestno striže in brije. Posebno za ženske »bubi«-frizure je baje specialist. Zdaj vsaj kamniškemu ženskemu svetu ne bo treba hoditi k ljubljanskim brivcem, kar bodo z velikim veseljem pozdravili možje in očetje, la sklep in najbolj so ga bili veseli uslužbenci [ ker pač mar, s /omimo pa, če bo v sani. Sedaj pa je ljubljanski demokratski gerentski svel izpremenil pravilni sklep bivšega ljudskega mestnega zastopstva in odločil v j sporazumu z vodstvom družbe cestne železnice, da se teh 5 par sedaj zbira v pokojninski ; fond. Proti temu ukrepu ljubljanskih gerentov i odločno protestiramo. Prispevek po 5 par je namenjen za stanovanjsko hišo in nič drugega. Gerentom odrekamo vsako pravico iz-preminjati sklepe občinskega sveta. Res je j potreben tudi pokojninski sklad. Toda to je I vprašanje zase in se mora rešiti posebej. Ne | dajajte s takimi nepremišljenimi odredbami prilike, da bo propadlo vse, kar je za pokojninski fond že zbranega pred in po vojni. Skrbite, da bodo uslužbenci imeli pred vsem dostojna stanovanja! Dr. Žerjav -- upravnik „D©movine"\ -Uredništvo »Slovenca« v Mariboru je dobilo v roke prav zaupno p. n. učiteljstvu poslano okrožnico, lastnoročno od Žerjava podpisano za agitacijsko delo "Domovine«. Da nam je prišlo pismo v roke, ni kriva kaka demokratska nedoslednost, ampak — doslednost v neredu njihove lastne organizacije. Najbolj zanimiva je zastonjska kuverta, ki nosi naslov: Uprava -Domovine«, v roke g. ministru n. r. in nar. poslancu dr. Gregorju Žerjavu v Ljubljani, Prešernova ulica 54. — Torej dr. Gregor Žerjav je sedaj, ko ni več minister in je takorekoč brezposeln, postal — upravnik »Domovine«. In ta uprava dejansko funkcijonira, da je veselje. Po vsej Sloveniji je nastlala zastonj-ske : Domovine«, da je je kot kobilic. Upravnik dr. Žerjav ve, koliko je plačanih izvodov, on ve — saj je podpisal v tem pismu tudi za konzorcij in izdateljstvo »Domovine — odkod se plačuje primanjkljaj, ko je vendaT komaj nekaj sto izvodov »Domovine« res — plačane. Druga zanimivost, je izjava upravnika »Domovine«, da je Domovina« tako ureje-vana, da jo mirno lahko čita tudi naša mladina«. Tega pa g. upravnik dr. Žerjav ni povedal. kaj on pošilja po svetu, česar ne more oz. ne sme mladina Šitatri. Iz istega vira izhaja vendar Jutro*:, se »dviga« Vodnikova družba. Ali bomo zopet dobili kako zaupno pismo g. upravnika dr. Žerjava, do :>Jutro* Kamniku posla covclj za tri brivce. Čas bo \ žc pokazal. Mi Kamničani pa želimo vsem j trem dovolj zaslužka in opravila! Bivšo mestno hišo na klancu pri Hvale-tovi trgovini, ki jo je kupil od občine trgovec | g. Hvala, zdaj prezidavajo. Na ta način bomo dobili moderno veliko trgovino, ker meni lastnik staro trgovino razširiti v novo po-| slopjc. Pač pa je s tem kar dvoje ali troje stanovanj manj v Kamniku.'Pozdravljamo vsak napredek v Kamniku, posebno nova zidanja; ali žalibog nikdar nimamo prilike pozdraviti zgraditve kakih novih stanovanj. Ves naš up v tem oziru je meščanska korporacija. Če nas šc ta up goljufa, res nc vemo, kaj bo s Kamnikom. Pa menimo, da bo korporacija letos častno odrezala in gotovo nad dosedanjimi prostori okrajnega glavarstva nadzidala šc eno nastropje. Davčni referat sc bo koncem meseca preselil v hišo, kjer je sedaj davčni urad. Davčni sluga, ki je dosedaj stanoval v uradnem stanovanju, se že seli v svojo hišo. En del dosedanjih prostorov davčnega referata bo pa zasedel novi advokat dr. Žvokelj, ki bo imel tam privatno stanovanje. Pisarno pa bo še nadalje imel na pošti nasproti okr. glavarstva in sodišča. Občina popravlja zdaj pot na Mali grad in obziduje zid ob poti. Prav, da tudi ta razgledna točka dobi dostojen dostop. Izletnike pa opozarjamo, naj si vsak ogleda, kadar se mudi v Kamniku, kapelico na Malem gradu, ki jc interesantna vsled zidave v tri nadstropja, in pa razvaline starega gradu. Obenem mu bo še lep razgled po kamniškem polju in okolici poplačal trud kratke poti. Novo mesto Mesto knjig sc bo prodajalo odslej meso v Konciljcvi hiši poleg mestnega magistrata. Doslej je bila namreč tu trgovina znanega Urbana Horvata, ki sc jc pa moral hišnemu lastniku umakniti v Fichtenauovo hišo v prostor, kjer je bila do sedaj glavna zaloga tobaka. Brez vode bo nekaj dni naše mesto; počila je namreč glavna dovodna ccv nekje pri Gotni vasi in bomo morali vsled popravil sn par dni zadovoljiti z vodo iz Krke. Hotel Koldič te dni popravljajo ln reno-virajo. Lastnik je baje oddal hotel v najem in ga zato popravlja. I Maribor Nedosledni. Maribor. Naš mali »Tabor« se je tudi lotil škofa dr. Jegliča in njegovega članka v velikonočni številki »Domoljuba«. Pa ne bi tega omenjali, ako bi ne bilo v članku toliko nedoslednosti, ki je samo pri nas mogoča. Kaj naj naredimo s stavkom: »Katoliška cerkev smatra, da oni, ki mu (škofu namreč, op. ur.) z za člana cerkve obvezno ubog'jivostjo ne slede, niso več katoliki.« Katoliška cerkcv sklepa prav, »Tabor« pa ne. Kajti če je za člana obvezna ubogljivost, pa jo član prekrši, res ni več redni član, torej ni v danem slučaju pravi katoličan, pač pa — najbolj milo rečeno — nedoslednež, »Tabor« pač misli, da je v katoliški ccrkvi tako kot recimo pri Sokolu. Če tudi član ne izpo'njujc članskih obveznosti, je še vedno član, da je le dosti znakov na ulici. In drugi stavek: »Samostojni demokrati so svobodomiselna stranka, vendar pa to niti iz daleč ne pomeni kakega brezbcšlva ali proticcrkvcnega razpoloženja.« Kaj pa je potem njihovo »svobodomiselstvo«? Ali ga imajo le za parado, le za vsak slučaj, v resnici pa so verni in cerkvenega razpoloženja? Če je tako, tedaj bi bil zopet najmilejši izraz za nje •— nedosledni. Če so verni in za Cerkev, nc morejo biti vendar — svobodomiselni. Ako pa so svobodomiselni, tedaj so dejansko pr^i veri in proti cerkvi. Škof Jeglič je dosledt:.. ti pa niso dosledni. Da bi pa lahko svojo nedoslednost zagovarjali, zato si iščejo nedoslednežev drugod, da sc jim pridružijo. Dokaz je tale stavek: »Baš za letošnjo Veliko noč jc objavil zagrebški mestni župnik lop velikonočni članek v nekem zagrebškem dnevniku, ki sicer prinaša sestavke, kateri so v protislovju s katoliškimi dogmami, papeškimi enciklikami in moralnimi nauki,« In to dejstvo, da se najde kje kdo, kot kaže zgornji stavek, je našim vernim in cer-kvcnomislečim svobodomiselcem — dokaz, da so na pravi poti! Kakor povsed, tako so tudi iz tega dejstva napravili popolnoma naoačno konkluzijo, katero je povzročila lc njihova lastna nedoslednost. Ta jih je že tako zaslepila, da so dosledni lc v svoji nedoslednosti, drugod pa nikjer. Kdo naj končno zmaga? Doslednost ali nedoslednost? Doslednost nikdar ne išče ob-uono smeri in rešitve, nedoslednost pa jo s cer išče, a najti je ne bo mogla nikdar. In kakor je bil nekoč madež na večini slovenskega raz-umništva narodna nedoslednost — morda pa še zdaj tudi —, tako je velik madež na njej verska nedoslednost. Dosledni škof Jeglič pa hoče doslednosti In prav ima. Njegov vp'iv sega danes tako daleč, kakor daleč sega slovenska govorica. Njegova doslednost naj vzb'jia v nas samih enako popolfo doslednost, da dosledno odklanjamo vse nedosledne! « « • □ »Shvenec« v Mariboru tako n°preduje s svojim vplivom, da so ga že začeli nekateri iz nabiralnikov krasti. En tak slučaj nam je že s pričami potrjen, več pa jih imamo nn sumu. Tistim, ki to počenjajo, priporočamo, da si naj raje »Slovenca« naročijo, lepo plačajo, pn jih bo manj stalo kot pa tako početje. □ cNeteFski »Slovenec, lako imenujejo splošno »Ilustrirani Slovenec«, ki pride ob nedeljah. Ker bo uredništvo skrbelo, da bodo nedeljske številke za Maribor še posebno zanimive, za'.o vsem onim, ki ne morejo naročiti ("nrvnega Slovenca«, priporočamo, da naročijo nedeljskega j Ilustriranega Slovenca«. Ta s ane za celo leto le 60 D.n, pol leta 30 dinarjev in mesečno 5 Din. □ Radi»koncert na ulici. Tvrdka Lajn-šič ima v Slovenski ulici prodajalno radio-aparatov. Dne 13. t. m. zvečer je za reklamo namestila rado-aparat skozi okno na ulico, po kateri so se razlegali zvoki koncertov iz vseh delov Evrope. Pred aparatom se je kmalu zbrala velika množica ljudi, ki je poslušala brezplačen koncert pozno v noč. □ Krščanska ženska zveza ima v nedeljo dne 18. t. m. v Zadružni gospodarski bar.ki (Aleksandrova c. 6) ob 5. uri popoldne predavanje. Predavatelj č. g. Krcšelj bo govoril o važir sli ka.tr liških misijonov. Na sporedu so tudi ra-ne drujre važne tečke za članice, zato se v prav obilnem številu udelež.te! — Odbor. □ Skupščina duhovnikov-tretjcrclnikov ima svoj redni mesečni sestanek v sredo, 21. aprila, ob polpetih popoldne v frančiškanskem samostanu. Pridite! □ Preiskava mariborskih gostiln in kavarn prekinjena. Pred tedni je začela posebna zdravstvena komisija s temeljilo preiskavo mariborskih gostiln, kavarn in sploh javnih lokrlov. Preiskanih je bilo žo 8 gostiln, sedaj je pa nadaljevanje prekinjeno, ker je veliko županstvo odstopilo zopet nazaj magistratu obrtni referat. Kakor hitro bo obrtni refei0 pop ln:ma prenesen v magistralne prostore in začel po-lovati, se bo zgoraj omenjena preiskav i nadaljevala. □ Preje nemški, zdaj srbski govorijo Slovenci, če se hočejo * postaviti«, da so nekaj. Kako smo mali, da se samega sebe sramujemo! — □ »Tabore svari ljudi pred nakupovanjem srečk za društvene domove, ki jih zi- dajo po naših Slovenskih goricah. Tako svar. jen,e je hvaležnost za »Narodni dom«, ki ga je n š narod postavil. Prav, bomo pa o tem še enkrat govorili. □ Iz delovanja mariborske radikalne »partije«. Kakor znano, ne uživa slovenska radikalna »partija« mariborske oblasti nič kaj posebnega zaupanja v Belgraiu. Nezaupanje od strani belgrajskega vodstva stranke je razumljivo, ker je število radikalov v mariborski oblasti zelo pičlo in še ti maloštevilni pristaši konkurirajo med seboj za vodivna mesta. Napredovanja torej ni, pač pa osebnih sporov na centc in celo nekaj bolj resnih spopadov beleži kronika vodstva radikalne »partije« v Mariboru. Vse te naštete nedostatke uvideva mariborska »partija« in je sklenila poskrbeti predvsem za narastek stranke. Pri-rastek slovenske radikalne partije so orjuna« ški in samostojnodemekratski uradniki pri raznih uradih, kateri so v zadnjem času reducirani, ker so imeli samo Zerjav-Pribičevi-čevo strankarsko kvalifikacijo. Ta gosooda je sedaj na cesti, upanja ni, da bi se SDS v do-glednem času dokopala do vladnih korit in pred kratkim so se vsi ti reduciranci vpisali v radikalno partijo v prepričanju, da jih bodo belgrajski mogotci porinili nazaj v prejšnje službe. Po Mariboru se sprehaja v brezposelnosti nekaj zgoraj omenjenih gospodov, ki čakajo v nestrpnosti naznanila, da jim je rodil prestop iz Pribičcvičevega tabora pod Paši-čevo brado profit. Tako torej izgleda narastek mariborske radikalne partije v zadnjem času, ki je pa nezanesljiv in bogzna, ali bo pristalo ■ i sprejem takih radikalov vodstvo stranke v Belgradu. □ Orjuna priredi dobrodelen večer za trboveljske reduo'ranče. Prav tako. Ob tej priliki naj bi se zbiralo tudi za spomenik v Trbovljah umorjenega Fakina. □ Malomarnost občinstva. Mariborska pol cija redno vsak mesec izdaja javen oglas i o izgulljenih in najdenih predmetih. Čudna I pa je malomarnost ljudi, da se za najdene slvari ne zn enijo, dasi so jih morda prav oni i'gubili. Na policiji je nekaj omar nabito polnih raznih najdenih predmetov, kojih lastniki se niso javili. Med temi so nekatere stvari večje vrednosti, kot obeski, verižice, zapestnice itd. Nekateri najdenih predmetov so | spravlj-ni na policiji že več let in za te se lastniki sigurno ne bedo več prijavili. □ »Einrikamo.« Kadar gredo fantje k vojakom, tedaj 3e še vedno pokaže čustvena slabost Slovencev, ki je ne znajo obvladati. In tako smo videli fante, ki so se omamili do nezavesti, tavali po ulicah, valjali se po tleh, obležali za zidom. In ljudje so hodili mimo, otroci so hodili mimo, gledali. To je pri nas Slovencih: gledamo, konštatiramo, a odpo-loji ne iščemo. Samo po sebi pa ne bo no-beuo zboljšanje prišlo. □ Mariborska posredovalnica dela. Od 4 do 10. t. m. je bilo pri tej posredovalnici dela prijavljenih 130 prostih mest, 80 oseb je iskalo službe, v 53"slučajih je urad posredoval uspešno; od 1. januarja do 10. aprila pa je bilo 1689 prostih mest prijavljenih. 2123 oseb je is' alo službo, v 886 slučajih je urad posredoval uspešno in 130 oseb je odpotovalo. Z dežele prihajajo kmečki fantje vsak dan k posredovalnici dela popraševat za službo. □ Polelitev lekarn ške koncesije. Magister pri lekarni »Angel varuh« na Aleksandrovi cesti g. Jordanič je prejel iz Belgrada koncesijo za otvoritev nove lekarne v Preva-Ijah. Lekarna v Prevaljah, ki bo otvorjena v par mesecih, je nujna krajevna potreba, ker ni bilo doslej lekarne ne v Spod. Dravogradu. ne v Črni ter Mežici, ampak so si pomagali koroški zdravniki z malimi hišnimi apotekami, ka se bodo sedaj opustile. G. Jordan^ biva že 16 let v Mariboru, je dobro znan kot velik prijatelj Slovencev in mu tudi mi časti lamo k podelitvi koncesije, za katero se je velko trudil in boril. □ Novo zastopstvo v Mariboru. Gg. Ach-tig in Schramm sta prevzela generalno za-s'opstvo motorjev nemške tvrdke DKW. Na Trgu svobode sta odprla v gradu prodajalno moiorjev in k< les imenovane tvrdke. □ Dve glavni zavet'šči golobov v Mariboru. Pred kratkim se je spotikal »Jutro v« M. A. C. rad tem, ker so začeli ljubljanski frančiškani nastopati proti onesnaženju fasade franč škanske cerkve od tolp golobov v mostu V Mariboru smo tako srečni, da nam ne sil jo ti pohlevni ptiči na fasade cerkev, ampak imajo dvoje glavnih taborišč pod velikim državnim mostom in pod strehami staroslavne Bergove tovarne za usnje pod glavnim mostom. Kakor hitro je bil dograjen nov velika most preko Drave, so se prešel la krdela golobov v kote že lepih obokov, kjer prenočujejo skozi vse letne čase, gnezdijo, odgajajo ml diče in kamor se zatekajo v slučajih nevarnosti. Pod mostom so živali na varnem pred ra nimi zasledovalci in se hu-du'e radi ptnesnaženja nad njimi samo drž. cestar. Po parkrat na leto je videti ob večernih urah, kako se plazi pod mostom par moških oseb, ki so oborožene z na drogih nasajenimi bodali in lovijo mladiče. Radi tega lova ua mlade golobe se ne vznemirja nikdo, ker dr slej še mestni magistrat ni izdal posebnih lovskih kart za lov na krotke golobe. □ Program ljudske univerze ▼ Mariboru. Po velikonočnem odmoru bo Ljudska univerza zopet nadaljevala svoje delo Serija predavanj o francoski revoluciji sc bo zaključila koncem aprila, za sedaj pa stopita vmes dve izredni prireditvi, ki ju bo mariborsko občinstvo sigurno pozdraviio. Vodstvu Ljudske univerze se je posrečilo, pridobiti za predavanje v Mariboru največjega umetnostnega zgodovinarja v srednji Evropi, slovitega profesarja dunajske univerze dr. Strygowskega, ki jc pred letom z velikim uspehom predaval tudi v Zagrebu. Njegovo predavanje bo v četrtek, dne 22. aprila. Profesor Strygowski bo predaval o postanku in razvoju arijske umetnosti, o predmetu, v katerem si je pridobil s svojimi raziskavanji svetovni sloves, ker je dokazal, da antična umetnost izvira globoko iz orientakiih tal. Prof. Strygowski je rodom Poljaki ker ga pa v tem jeziku pub'ika ne bi razumela, bo predoval nemško. Upamo, da bo predavanje odličnega učenjaka sprejelo mariborsko občinstvo z dolžno pozornostjo. Pripomnimo samo šc, da ga bodo_£jjrefhljale številne skioptične slike. Naslednjega dne, 25. t. m., pa bo priredila Ljudska univerza v izpolnitev svoje francoske serije koncert Francoska glasba. Sodelujejo: ravnatelj glagovirske šole v Gradcu g. Krfimer in znani vodja Mich-lovega kvarteta koncertni mojster g. Michl iz Gradca. Oba gospoda sta v Mariboru že ponovno nastopila in žela veliko priznanja. Na sporedu so francoski skladatelji iz starejše do najnovejše dobe, in sicer: F. Francoeur (četrta sonata za vijolino in klavir) in Rameau (Suita) za klavir. C. Saint-Saens. Druga sonata op. 102. Cl. Debussy (tri skladbe). — H koncu dodaje še enega ruskega skladatelja, ln sicer P. Čajkovskega (vijolinski koncert op. 35). — Torej izbran umetniški program. Obe prireditvi se vršita v veliki kazin^ski dvorani ob 8. uri in se prične predprodaja vstopnic prihodnji petek pri gdč. Zlati Brišnik in g. Hoferju. □ Nezgode pri prehoilih čez železnico. Pni cestn h prehod h čez železnico, osobito v magdalenskem predmestju, kjer vsakih par minut drve vlaki in lokomotiva iz kurilnice na glavni kolodvor, se često dogajajo nesreče, katere zakrivijo ljudje vsled lastne neprevidnosti. Nekateri imajo, celo to navado, da gredo tik ob progi ali celo po pregi ter končno ni ču^ež, če izgubi na teh prehodih na leto življenje 4 do 5 oseb. □ Pazite na nasade v parku. Zadnje dni je policija prijavila več otrok, ki so divjali po parku ter delali škodo. Enako je prijavljenih več lašlnikov psov, ki so puščali pse tekati po nasadih. Dotro bi bilo, če bi v šolah deco opozarjali, naj pazi na park in naj ne uničuje dragih nasadov. □ Popravila potrebno poslopje. Zadnjič smo poročali, naj bi oblast uplivala na posestnike, da popravijo nekatere zanemarjene hiše, ki kaze lice ulic in trgov. Prav posebno bi bilo to pr poročati pri poslopju policčjshe-ga komisarijsta, ki kaže na zunaj naravnost strašno zapuščenost. Sedaj se popravlja že hiša, v kateri se nahaja posredovalnica dela, tako da se fco poslopje policijskega komisa-rijata na Slomškovem trgu še bolj »poznalo« od ostalih poslop:j, ki so vsa v dobrem stanju. Ze radi tujcev, ki se mude v našem mestu in imajo po večini opravka tudi na p licji, bi morali gledati, da bi to poslopje vsaj na zunaj bilo malo manj zapuščeno. □ Živinski sejem dne 13. aprila 1926. Povprečne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže od 8.50 do 9 Din, pol-debeli voli 8—8.50 Din, plemenski voli 7 do 7.50 Din, biki za klanje 7.50—7.75 Din, klavne krave debele 7.25—7.50 Din, plemenske ikrnve 5.25—6.75 Din, krave klobasarice 3.50—4.50 Din, molzne krave 6 50—7 Din, breje krave 6.50—7 Din, mlada živina 6 50 do 8.75 D n. — Mesne cene: goveje meso kilogram 8—19 Din, telečje meso 12.50—20 Din, svvnj :ko meso 10.50—27 Din. — Prignanih je bilo 14 konj, 12 bikov, 163 volov, 397 krav in 9 telet, skupaj 595 komadov. Prodanih je bilo 346 komadov, od tega za izvoz v Ital jo 73 glav in Avstrijo 16 glav. Kupč ja je bila zelo živahna; opažati je rahlo dviganje cen. □ Zamenjava avstrijskih in naših izgnancev. Ob torkih in petkih vsak teden Imata n ša in avstrijska obmejna policija precej dela. Ob teh dneh se vrši obojestranska zamenjava ra nih zločincev, deportirancev itd. Mariborski policijski komisarijat sprejme potem te ljudi od obmejne policije ter jih razdeli in ra pošlje v vse dele države. Večinoma so to lažji slučaji: prekoračenje meje brez potnih listov, beračenje in potepuštvo, mnogokrat pa se najde med takimi deportiranci kak težek plen. Na koinisarljatu namreč vsa' ega natančno preštudirajo in marsikaterega težkega zločinca, ki je pobegnil v Avslrijo teT se skril tam pod napačnim imenom, so v Mariboru na tak nao n že dob li v roke. Število deportirancev iz Avstrije je vedno matno, skoro nikoli manj kot 5 do 6 oseb. □ Vlomilska družba, ki je tako spretno izvršila številne vlome v Ptuju, v mariborskih šolah, v Krškem v davčnem uradu, da še vedno opravka naši pcliciji. Sedaj se na-taja sigurno v Zagrebu, kajti nedavno je bilo v tem mestu izvršenih več vlomov po ravno isti metedi, kakor so bile navrtane blagajne v Mariboru in Ptuju. Najbrž ima ta družba sedež v Zagrebu, cd keder dela z avtomobilom dobro uspele i lete v n-ša slovenska mesta. Mariborska policja, ki je vodila pre-iska-.o tudi v slučaju vloma v Ptuju, je ugotovila, da so se ne?nani vlomilci zadrževali d.lj časa pred vlomom v Mariboru in Ptuju. Polic ji se je posrečilo dobiti natančne popise vlomilcev, kar bo znatno olajšalo nadaijnje zasledovanje. □ Razveseljivo dejstvo. Pred dnevi smo poročali, da je padlo v zadnjem času na Slov. štajerskem število težjih zleč nov za 50 edstetkov. Znižanje statistike glede zlo-čin3tva je opazovati tudi v jetnišnici mariborskega okrožnega sodšča. Jetnišn ca je zgrajona za 253 oseb, a jih je bilo lansko leto v zimskem času obsojenih in v preiskovalnem zaporu do 300. sedaj jih je samo 240. Jetnišnica izkazuje 13 oseb pod normalo. Romanje „Sfovenca". Mnogim ni ljubo, da prihaja »Slovenec« na 7el no Štajersko. Posebno demokrati misijo, da je tu prostor samo za »Jutro«. Zato pa skušajo »Slovencu« ovirati njegov pohod, kjerkoli je mogoče. Hujslmje, da nam po »Slovencu« Ljubljana komandira, se je opustilo, ker so ljudje sprevideli, da »Jutro« recimo tudi ne izhaja v Mariboru, da pa njegova k manda ni niti iz naše Ljubljane, ampak iz centrale, iz Belgrada. kar pa Štajercem še manj ugaja. To hujskanje ni nič zaleglo, pač pa pri vseh tre-no misle5'h naše delo za ra širjenje ^Slovenca« le podprlo. Prišlo pa je nekaj drugega, o čemer ne moremo biti tiho. Imamo prijavljemh že več slu" jev, kako čudna pota hodi »Slovenec«, predno pride tja, kamor kaže naslov. Danes poročamo o temle slučaju. Št. Jurij v Slov. goricah ima svoo pošto, kii brezhibno posluje. Toda, če pošta česa ne dobi, tudi rddati ne more. Na to pošto pride »Slovenec« iz Ljubjane preko Maribora, odtod potom avto-mob la na Št. Lenart v Slov. goricah od tu pa k Sv. Juriju v Slov. goricah. Navadno pismo preroma to pot v 1 do 2 dm!. »Slovenec« pa potrebuje večkrat 3 do 4 dni, celo pet dni je že hodil. Včasih pa čisto zaide in ga ni. prav od nikoder ga ni! Prišla je že enkrat sama ilustrirana priloga brez drugega in čU''no — brez naslova pa ravno k Sv. Juriju v Slov. goricah. »Slovenec« od cvelne nedelje je rostal popolnoma, »Slovenec« od sobote 10. t. m. še do d"nes 13. t. m. ni pršel do tja. Naročnik je zato poslal v Št. Lenart na pošto po njega, pa ga tam tudi n bilo. Ker pride »Slovenec« večkrat precej ogulen sumimo, da roma po nepravih potih. Po?tno ravnateljstvo prosimo, da uvede takoi preiskavo. Vse p. n. naročmke »Slovenca« pa prosimo, da vsak nered pri do-st vljanju »Slovenca« v obliki reklamacije takoj javijo upravi »Slovenca« v Ljubljano. Ta javen opomin pa. upamo, bo zadnji. Če bt ga kdaj še b'lo treba, fco pa malo dru-g~čen kot je danes. nekaj drugih ljudi. Posrečilo se jim je, da so ogenj toliko udušili, da ni zgorel ves avtomobil. Tri ure je neprestano delovala ročna briz-galna gasilnega društva, ker je bencin stalno pritekal iz rezervarja v prednji del. Cevi ni bilo več mogoče zadelati in ugasniti. Ogenj so omejili s tem, da so zadelali prvi del z zemljo ter gotove dele stalno gasili in mečili tako dolgo, da je bencin iztekel in zgorel. Velika sreča v tej nesreči je bila, da so gasilci omejili ogenj toliko, da ni prišlo do eksplozije. Pri gašenju se je posebno odlikoval finančni preglednik g. J. Gradišnik. Preftmur/e K ukinitvi posredovalnice v M. Soboti. »Kako grenak je palirski kruh,« ta refren Malcšičevc povesti »kruh« nam prihaja na misel, ko gledamo zadnje dneve, kako odhaja partija za partijo, delavcev in delavk, med njimi napol dorasli dečki in dekleta, na sezonsko delo v Belje in drugam, za tako nizko plačilo ko letos še niso prodali svojih sil palirjem, ali, kal ior jih nekateri tudi imenujejo, '^-dom. Res je, da so tudi palirji sklenili lelos precej neugodne pogodbe z veleposestvi; res pa je tudi, da bi palirji svojim delavcem deli mnogo več, ko bi ne bilo ministrstvo baš sedaj ukinilo prekmurske posrcdovalricc za delo. Neštevilno pogodb, čc ne vse, bi bilo čisto drugačnih in i bolj ugodnih za dclavce, ko bi še stala za njimi moralna sila državnega urada. Delavska zbornica, ki je do konca t. m. prevzela v področje sobeško posredovalnico za delo, je storila s tem neizmerr dobrega, komaj si je mogoče misliti, koliko; kaj pa bo potem, se vprašuje vse s strahom. Vprašanje prekmurskega sezonskega poljedelskega delavstva ni samo najbolj "e-eče za Pre1 -je, enako pereče jc in mora biti za vso S ijo oziroma državo. Tisoči in tisoči so brez kruha. Vso zimo in pomlad bodo stradali, ako ne dobe dela, in ne sami, ž njimi vred tudi njihove družine. Svoje zemlje nimajo, obrti ne znajo, industrije ni, ki bi jih zaposlila. Dcčim imajo posredovalnice za delo drugod: v Ljubljani, Mariboru itd. opravka v prvi vrsti s kvalificiranim industrijskim in pa obrtnim delavstvom, ima prekmurska čisto svojevrsten materijal: »črnoraboči« poljedelski proletarijat, katerega jc mnogo teže zaposliti kakor pa industrijsko kvalificirano in drugo delavstvo! Če je posredovalnica dela za koga potrebna, je potrebna za ta socialno najbolj žalostni del kmrj'-'e'i rtanu. Država, kje si; ljudje iščejo tvoje socialne skrbi! Vzor vich vrst mila Je Schlch o/o milo znamke „JeIen". Že desetletja se trudijo vsi mllarji.da hI Izdelali tako dobro milo, kakor je Schlcht-ovo. Kadar hoče prolzralojec mila, svoje milo ker najbolj pohvalili,tedaj povdarl:„T«ko je dobro, kakor Schtchtovo". Kar pa VI uporabljate, lo nI semo: „tako dobro, kakor', temveč Vi uporabljate najboljše, namref Schlchlovo milo, ki Je edino pravo z znamko „jelen". Trbovlfe & Lovska kora na Mrzlici oroiana. Lovs..o društvo »Jelenca« ima na Mrrilci svojo lovsko kočo, v kateri imajo čez leto sobo opremljeno s pesteljino, kuhinjsko posodo on druTe potrebne stvari, kar jih rabi po lovu izmu en lovec, oziroma turist. Pred ne' aj dnevi je bilo pa v kooo vlomljeno in ra en slamnjače vse, postelja, posoda itd. od-nešeno. Pripomniti je še, da je bilo v to kočo kakor tudi v sosednjo, last Plrninskega društ a, že večkrat vlomljeno, niso pa še izsledili \lomi'cev. Nadaljnja redukcija. Jutri, 15. aprila, se pričakuje nadaljnja redukcija delavstva. Ču'i smo pa. da je pritisk na rudarje tako velik, da ko pride paznik na rudarjevo debv-no mst\ zepše na listek produ'ti jo prejšnje' a dne kar direktno vpliva na čezmerno delo. Tudi pri p djetju Dukič je zabeležiti pret rano priganjanje delavcev k delu. & Um*la je daleč naokrog znana go-s'ilniJarka in pcsestnica Marija Kramer iz Retja v 72. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri po"o'dne ob pol 4. Bila je krščanska žena in dobra gospodinja. & Posle lice rerlukcije rudarjev. V težki krizi se nahaia danes v Trbovlj h obrtmštvo. Posl dioe redukcije delavcev se najbolj pokažejo. ko so rarni mojstri primoran, radi poiranjk nja n ročil odpuščati svoje delovne moči. Čevljcrski mojster, kateri je imel prej po šest pomočnkov, potrebuje danes enega ali dva. Tako je tudi z drug mi obrtniki. V trgov n-h pa sploh ni nobenega prometa posebno pri manufakturi. ICoszfe Spomenik v svetovni vojni padlim junakom bo postavil trg Kozje. Pričeli so se žc pobirati prostovoljni prispevki. Kakor sc je zvedelo, sc je sestavil za postavitev tega spomenika poseben odbor. Sveta dolžnost nas tržanov, kakor tudi okoličanov je, da ga podpiramo, da bodo naši domačini, ki počivajo pod tujo grudo, imeli vsaj primeren spomenik v svoji domovini, v Kozjem. Avtomobilska nesreča. Dne 11. aprila zvečer se jc vračal iz Kozjega z avtomobilom g. Pečar, trgovec v Imenem. V začetku klanca v Ključicah na ostrem ovinku pri hiši g. Host-nika je šlo prvo kolo čez velik na cesti ležeč kamen, ki je povzročil, da je skočilo levo kolo s ceste v iarek. V tem trenutku »o ln{i ugas-nile in avto se je vnel. Bliskoma je bil prednji del v plamenu. Klira'i so pri g. Hrstniku, ki se je takoj odzval. Na pomoč jc prišlo tudi Prepoved madžarske vlade. Vsled prepovedi madžarske vlade, da ne smejo prekmurski seronski delavci na Madžarsko, odpovedujejo sedaj palirji svoje pogodbe, ki so jih imeli z delavci že sklenjere. To je še en udarec, ki je hudo zadel naše ljudi. Marsikdo ni imel namena letos iti na madžarska veleposestva, ker je moral lansko leto plačati visoko carino od zasluženega žita. Toda, ker doma ni mogel : dobiti dela, je bil prisiljen, da se je odločil, 1 da gre zopet tja. Kam pa naj firc sedaj, ko jc prišla ta prepoved? Državna oblpst, katera bi bila dolžna skrbeti, da delavcc dobi delo, pa je kakor nalašč ukinila soboško posredovalnico dela. 'Primorsko Kako se ie izvršil na Zadružno tisk rno v Gcsrid. O tem dogodku, ki smo ga zadnjič opisali po poročilih primorskih slovenskih listov, kateri so šli skozi italijansko cenzuro, objavljamo dares poročilo očividca: ] Fašisti porabjo vsako priliko, da udarijo po Slovencih v Italiji in po njihovih ustanovah. Ali je dogodek, ki se je pripetil, kaj v zvezi z delovanjem Slovanov pod Italijo, je postran-I ska stvar; glavno je, da je tak, da razburi fa-šistovsko maso, da postane »neodgovorna« za svoja dejanja in da se prelevi v »neznance« in včasih tudi »pijance«, ki lahko mirno nava-!;jo na čisto zasebne ustanove Slovanov. Tako je prvi atetat na Mussolinija, ki ga je hotel izvršiti ilal janski major, plačala »Edinost« s svojo opravo; za grehe bogate Angležine, ki je skušala umoriti Mussolinija, pa mora trpeti Zadružna tiskarna v Gorici, ki se je mogla le vsled vztrajnega in požrtvovalnega dela ter odpovedi mars kateri zasluženi udobnosti krščanskih socialistov v Primorju povzpeti do sedanje višine. Goriških dogodkov pa so v pni vrsti kriva politična oblastva. ki mirno gledajo, kako se ustvarja ugoden teren za taka vandalistična početja kakor je bilo ravno razdejanje pisarniških prostorov v Zadružni tiskarni. V Gorici izl aja list »La Voce di Gorizia«, ki neprestano ščuva Itali ane proti Slovanom; ta list javno napoveduje, da mora izginiti iz Gorice zadnja sled za Slovenci. Druge mirne liste, ki jim je v prvi vrsti na tem, da objektivno poročajo o dogodkih brez vsakih pripomb, oblastva tako plenijo, da so j;h spravila že na rob propada. Zaplembe, združene z drugo izdajo stanejo denarja! »La Voce di Gorizia« pa lahko svobodno hujska proti javnemu redu. Poleg tega goriški podpre"ekt in policijski komisar nista storila vsega kar je ob takih dogodkih potrebno, da se ohrani iavni red. Kakor hitro je prispela v Trst vest o atentatu, je dal tržaški kvestor zastražiti vse lokale, v katerih so nastanjene organizacije tržaških SlovanOv, Zakaj ni tega storil policijski komisar v Gorici? Napadalce bi bila z največjo lahkoto ustavila samo dva karabinerja; saj so bili le štirje. Zdi se, da niti ta napad ni še spametoval komisarja. Kako bi mogli sicer fašisti v soboto ob 23.30 po Gentilejevem predavanju o Mazziniju demonstrirati po mestu prepevajoč izzivalno »Nella patria di Ro-ssetti non si parla che italian« (v domovini Ifossettija se govori samo italijanski)? Ali ni bila tu dana možnost za nov napad na slovanske ustanove? O napadu samem so znane danes naslednje podrobnosti. Bilo je okoli polnoči med četrtkom in petkom. Nočni mir je objel že sicer mirno Pla-cuto. osameli zvonik je nemo čuval nad trgom. Hišnik Fortunat je pravkar pregledal prostore tiskarne, ugotovil, da je vse v redu, in se nato napravil spat v gornje nadstropje, kjer stanuje. Zaspal je takoj. Spala pa ni njegova žena, ki je bdela ob postelji bolne hčerke; zraven je spal drugi otrok, ki mu je komaj 6 let. Nenadoma se začuje s ceste bojna pesem »Giovinezza«. Žena zbudi moža, ki plane v ponočni obleki k oknu: na ulici gruča ljudi, ki vpije po maščevanju. Več ni mogel razločiti, ker so malo prej ugasnile električne svetilke na ulici. V istem trenutku se začuje močno tresenje železnih vrat na dvorišču tiskarne. Fortunat skoči k oknu na dvorišče in zavpije: »Chi la (kdo tam)?« Komaj izgovori te besede, mu pridrvi nasproti z belim robcem zakrinkan mož v črni srajci in mu nastavi revolver na prva s pozivom: »Si-lenzio (tiho)!« Zahteval je tudi od hišnika, da mu izroči ključe pisarne. Fortunat je tedaj stekel v svojo sobo in se za silo oblekel. Njegova žena je v obupnem strahu spravila med tem jokajoča otroka v podstrešje. Fašisti pa niso rabili več ključev. Vdrli so v pisarno in pričeli razbijati, kar jim je prišlo pod roke. Vlomili so najprej polkna in nato pričeli metati pohištvo na cesto. Eden izmed njih je prijel pisalni stroj »Continental«, ki stane 3800 lir, in ga treščil na ulico. Med tem je hišnica zgrabila le bolnega otroka in hotela steči z njim na cesto; a pri vhodu v pisarno jo ustavi neki fašist z revolverjem. Končno se ji je vendar posrečilo ubežati na cesto. Tu so jo hoteli ustaviti »neznanci«, a posegla je vmes policija, ki je med tem časom prispela na Pla-cuto, in zavrnila fašiste. Ko je žena pobegnila ■/. bolno hčerko, je hišnik stekel v podstrešje po fantiča. A tedaj mu udari v nos smrad po ognju. Ves iz sebe teče doli; nasproti mu pridejo karabinerji in agenti, napadalcev ni bilo več. Iz oblačilnice je prihajal dim, gorela je obleka kakih 30 delavcev, ki so jo zločinci spravili na kup, da bi tako zažgali vso tiskarno. Med tem je pričelo goreti tudi v pisarni. Hišniku in policistom se je posrečilo pogasiti ogenj in tako rešiti tiskarno. Eden izmed napadalcev je hotel odnesti pisalni stroj, ki je ležal na cesti. Dvignil ga je že, a ga =pet treščil z vso silo na tla, ko so pričeli ljudje za njim kričali. »Neznanci«, štirje po številu, so vdrli na dvrrišče tiskarne skozi železna vrata; od tu so se povzpeli preko skladovnice drv do okna v prvem nadstropju in skozi okno vdrli na hodnik pred pisarno. Napadalci niso bili Go-ričani. Zdi se, da so nekje iz Furlanije. Kakor je izpovedala hišnica, je eden izmed njih govoril z južnoitalljanskim naglasom. Pisarniški prostori so popolnoma razbiti; uničeno je tudi pohištvo, ki si ga je tiskarna komaj pred kratkim nabavila; telefon je tudi razdejan; zgorel je ves arhiv in vsi rokopisi, uničeni so registri in sploh vse knjigovodstvo. Do tiskarskih strojev napadalci niso prišli; njihov prvi namen je bil, da zažge,jo poslopje in s tem tudi uničijo stroje. Škoda še ni ugotovljena, vendar je gotovo, da gre v deset-tisoče. Pa skrb ooela in bojazen matere za otroka, za bolno hčerko, ki so jo morali v mrazu nesti na cesto, ali se da preceniti?! Odmevi atentata na Mussolinija. Ko se je razširila vest o atentatu na ministrskega predsednika Mussolinija po Primorskem, so hodili fašisti po deželi in pozivali gostilničarje, trgovce in druge, naj razobesijo zastave. Nič nenavadnega. Stvar pa je zavzela v nekaterih krajih dokaj čudno, ako ne smešno lice, ko -so fašisti zvečer silili kmete, naj razsvetlijo okna svojih revnih hiš. Ustavljati se ni upal nihče in ubogi kmetje so nesli zadnjo liro v prodajalno in nakupili sveče ter spoštljivo prižgali na oknih kakor za procesijo na veliko soboto ... Prepričani smo, da Mussolini ne zahteva takih žrtev od revnih kmetov in da je dovedla do tega le prevelika gorečnost njegovih oboževateljev. Ta teden se vršijo po nalogu političnih oblastev zahvalne maše po vsem Primorju, da se atentat ni posrečil. Maše se morajo udeležiti zastopniki županstva, gospodarskih ustanov, trgovci in gostilničarji. V nedeljo ob 10 je zapel v goriški stolnici gen. vikar Sion »Te Deum«, ker je nadškof Sedej odpotoval v Nabrežino, kjer je posvetil krasen marmornat oltar, ki ga je daroval cerkvi g. Radovič. K napada na postajo v Prestranku, »Edinost« in »Piccolo« poročata sledeče stvari, ki se tičejo napada na carinsko postajo v Prestranku: Te dni je prejel postajenačelnik v Prestranku iz Zagreba pismo, v katerem mu »Tat-glavar« grozi s smrtjo, ako bi italijanski fašisti ali finančni stražniki prekoračili mejo in maščevali ob napadu na postajo ubita fin. stražnika. Pismo tudi zahteva, da Italijani trupli Vilharja in Molka oblečejo in pokopljejo vsakega v lasten grob, ker bodo drugače neznanci prijeli dva Italijana in živa pokopali v skupen grob. Postajenačelnik je pismo izročil postojnskemu podprefektu. — Na Javorniku tik meje so našli truplo mrtvega moškega, ki je bil na štirih mestih ranjen od krogel. Pri njem niso našli nobenih listin ne denarja ne orožja, vendar domnevajo, da je to eden izmed roparjev, ki so bili napadli prestransko carinarnico in bil pri zasledovanju ranjen Potem bi bil na svobodi samo še eden izmed roparjev — Gerželj. — Rafael Samsa, ki so ga jugoslovanske oblasti izročile italijanskim, je udeležbo pri napadu v Prestranku že priznal. — Vilharjevo ženo so bili najprej aretirali, a jo kasneje izpustili; ker so pa sumili, da namerava pobegniti v Jugoslavijo, so jo zopet zaprli. Pri preiskavi so našli v Vilharjevi hiši — tako poroča — »Piccolo« — imenik članov postojnske »Orjune«, 42 po številu. Vs« te kmete so zaprli, ne zato, ker bi bili na napadu v Prestranku neposredno udeleženi, marveč ker upajo dobiti od njih kake zanimive informacije. Vse te osebe so še v zaporu. _ O Gerželju vedo vsi povedati samo najboljše. Delal je na Lavrenčičevi žagi. Še na veliko soboto dopoldne je obdaroval svojega bratca z novo obleko. Služil je pri bersaglierih in napredoval za višjega korporala. Na veliko soboto zvečer je prišel domov, se hitro preoblekel in odšel od doma, ne da bi povedal, kam je namenjen. Smrtna kosa. Umrl je v Vipavi posestnik in gostilničar Štefan Hrib. nju plače država posvetila glavno pozornost, ker vsakdo vidi, da procvitanje industrije ni mogoče, dokler se ne zatre v delavstvu iskra nezadovoljstva. Kriza se ne sme samo pre-breati, ampak onemogočiti Anglija v teh dneh igra za svojo bodoč, nost. Zato pa se ne čudimo, ako se je s takšno resnostjo vrgla na delo, da postavi svojo narodno gospodarstvo na solidne fundamente sc.jalne pravičnosti. Kulturni pregled John Gabriel Borkman. Socialna Pismo iz Anglije. Premogovna kriza in z njo združeni socialni problem?. (Od našega londonskega poročevalca.) (Dalje.) Tako recimo se priporoča, da se naj podjetniki združijo v neke vrste prodajne zadruge, ld bi za cele distrikte prevzele v svoj izključen obrat prodajo premoga, razpolagale z železniškimi vozovi ter bile v stanu postaviti premog tja, kjer so konsumira, torej preko glav verige prekupcev. Drugi način za iz-zboljšan'e razprodajnih metod bi se lahko zval z besedo občinska nacionalizacija raz-pTodaje. Komisdja namreč priporoča občinam, da naj vsaka zase prevzame v roko razprodajo premoga, ki se rabi za kurivo. Država bi pa pri tem morala pomagati ter z zakonskimi odredbami pospeševati razvoj prodrjnih zadrug, pa najsi bi bile to zadruge podjetnikov ali pa konzumentov. Tudi tukaj se ne moremo otresti vtisa, da se nacijonali-zacija prerrcgovne industrije vrši pred našimi očmi, tiho in neopaženo. Država postane lastnik rude, daje koncesije, pritiska na podjetja, da se združijo v večje delovne truste, priporoča in pripravlja obratne zveze vseh industrij, ki oskrbujejo narod z lučjo in z gonilno močjo, stavlja na rozp-dago obširne laboratorije za raziskovanje cenejših in bolj plodovitmih metod za pridobivanje ter mirno grupira razprodajo premoga v kooperativah. Nam se zdi ta način zelo moder. Namesto da bi od danes na jutri država brutalno in brez predpriprave nacionalizirala vse, pridobivanje, razprodajo in konzum, ter tako vsekala industriji globoke rane se v Angliji razvoj vrši mirno in sistematično tako, da takrat, ko bodo nove gospodarske in socijalne prilike po svetu zahtevale bolj kolektivni način gospodarjenja, bo Anglija že imela vse pripravljeno in to ne kot rezultat revolucije, ampak sistematičnega razvoja, ravnotako kot je ob izbruhu denp-krati/.ma v politiki že imela svoj parlament — ustanovo organično zvezano s svojim narodnim življenjem, — medtem ko so si ga evropski narodi morali priboriti s krvjo in so dobili le ustanovo, ki, kadar bo vse izrečeno, jih je navsezadnje le razočarala. Kr. komisija se je na dolgo dn široko spustila tudi v študij socijalno-ekonomske strani premogovne krize. Vse te navedene materijelne izboljšave v industriji ba imele le zelo omejeno vrednost, ako se ne posreči najti sredstev, ki bi ohranile v podjetjih industrijski mir. Delavcu se mora dati, kar mu gre, da bo zadovoljen hodil na delo. To se zgodi tem lažje, ker angleški delavec nikdar ine stavi nemogočih zahtev. On je realist, kot so vsi drugi. On se boji programov, ki bi mu pod tekočimi številkami nalioirali vse dobrote kake nove družbe, ki še ne obstoja lin ki se šele mora sezidati od tal do strehe; kaj in kako nihče ne ve. Predlogi, ki jih stavi komisija, bodo seveda zadeli na zelo trdovraten odpor pri pre-mogarski federaciji. V vprašanju delovnega dne ne bo težkoč, ker komisija trdi, da ne kaže zvišati delavnika, ki je sedaj 7 ur in pol (delavska pogodba iz 1. 1921.). Komisija se je gotovo bala izreči nasprotno mnenje, ker ni hotela delavstvo odbiti i v vprašanju delavnika i v vprašan,ju delavske plače. Potegnila je črto po sredi, pritrdila prvemu in zavrnila drugega. Ko bi ji ne bilo treba iskati kompromisa, bi bila brezdvoma prišla do zaključka, da dokler traja industrijska knss, 7 urni delavnik še ni idealna rešitev, ne z go-soodarakeca vidika in tudi ne b »tališča de- vprašanja lavstva samega. Anglija je dosedaj edina država, ki pusti svojim premogarjem delati samo 7 ur (pol ure se računa za vhod iu izhod iz jame). Drugod delajo osem ur ali kot se dogaja v Porurju, še dalje časa. Rekli smo spočetia, da se naj Anglija ne boji nadpro-dukcaje. Trgi jo čakajo, a kupiti zamorejo njen premog samo, ako bo bolj po ceni. Ce bi delavec za isto plačo delal eno uro več, vsaj dokler traja gospodarska kriza, bi ta -nadpridelek« znatno znižal cehe ter spravil premog ven v svet, koder se rabi. Tako je komisija rajši iz vzrokov in pod vplivi, ki nam še niso znani predlagala, da se naj olašajo pridobitni stroški z znižanjem delavske plače. Tukaj leži križ celega poročila in mi težko verujemo, da se bo ta nasvet sploh kdaj mogel izpeljati. Po-jrsni mo najorej položaj. Leta 1921 so se delavci in podjetniki pogodili, da se premogovni revirji V. Britanije razdelijo v 13 d.strik-tov, in da se plača v okvirju vsakega distrikta lahko dob či s posebno pogodbo med interesi ran<:mi strankami. A na noben način — in tu' aj je treba položiti važnost — na noben način in v nobenemu distriktu plača ne sme pnsti pod »minimum standarda, pod minimalno številko ki se dobi ako se distriktna po\prečna plača iz 1. 1914 pomnoži za 20 odstotkov. Leta 1924 se je plaolni minimum potom nove pogodbe dv'gnil in sicer tako, da sestoji iz povprečne distriktne plače iz 1. 1914 -f- 33.5 ods'otka. Delavstvo se tega minimuma drži in ga na noben načrn ne bo izpustilo. Princ;p plačilnega minimuma je predragoce-na pridobitev, da bi se meni in tebi nič zopet opustili Komisija pa se je zagnala v živo, ko predlaga, da se naj plačilni m-odus zniža. Kolikor nam je mogoče razumeti se predlog ne glasi, da se naj vpostavi plačilni minimum iz L 1021 (1914 standard -f 20%), vendar se nam dozdeva, da so hoteli ru«'ti pr ncip s tem, da predlagajo naj delavec in podjelnk prideta skupaj po distriktih ter se pobotata za redukcijo, ki bo tukaj večja, tam pa manjša. Tega delavstvo ne more pripo-znati in dopustiti. Plc .lini minimum mora biti povsod isti, oziroma razmerje med posameznimi d'str kti mora biti rigorozno isto, kot je bilo 1. 1914. In ravno v tem obstoji tudi nevarnost, da se kljub temu ne posreči priti do sporazuma pred 1. majnikom, ko bo termin za premirje potekel. Čas je prekratek za dolgo premišljevanje in vlada svoje podpore ne more več nadaljevati. Glede plače se nahaja v poročilu mnogo zawimiv;h nasvetov, ki bodo gotovo ugajali, če se le najde sporazum o vprašanju znižanja. O tem tudi govorimo natančnejše ob drugi priliki. Med drugimi beremo priporočilo za ustanovitev mešanih ^Svetov« za vsako jamo posebej, ki bi natančno izračunali j pridobitne stroške v tej jami in na podlagi teh podatkov potem izračunali višino plač Nadalje se skušajo najti metode, ki bi tudi 1 ono delavstvo, ki dela na površju, zainteresirale za delo, ki se vrši pod zemljo, ter nji- j hovo plačo stavilo v direktno razmerje z j množino izkopanega premoga. Mnogo lenih 1 rok bi se potem dela bolj oprijelo ter tako pomagalo kopačem, da se njih delo vrši brez i zaprek. Zanimiv je tudi namig za uvedbo i principa sodrugarstva ali udeležništvo pri ! razdeljevanju dobičkov in — izgub. To je neke vrste delavski akcijonariat. O vsem tom se bodo stranke šele izrekle ter gole predloge skristalizirale v praktične izvedljive reforme. Država ima zopet svojo nalogo. Ni sploh čudno, da je celokupno poročilo prišlo pred parlament, kjer se bo presodilo in prevelo v kontradiktoričnem vetru nasprotnih mnenj. Ni dvoma, da bo vpraša« Drama v štirih dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Poslovenil Fr. Albrecht. Režira Marija Vera. Scenograf I. Vavpotič. Pri nobenem velikem pesniku tako živo ne čutimo kot pri Ibsenu, kako hitro se nam oddaljuje. Včasih je stresal duhove in ni še dolgo, ko so ga primerjali celo s Shakespeare jem in mu obetali tekmo za prvenstvo — danes se nam zdi že kom-pendij borbenih načel, ki so se ali že uresničila ali preživela. Ibsenova umetnost je racionalna, tehnična, gre od zunaj na noter in zato postajamo danes hladni ob nji. Dasi se ne moremo dovolj na-čuditi matematični pozornosti, s katero pisatelj vodi in organično veže še tako stransko dejanje, občudujemo vendar odrski organizem sam na 6ebi, organizem v prostoru in času in ne organizem žive umetnine, ki je z vsemi koreninami zajet iz svojega časa in s svojo iracionalno vrednoto mo-o živeti v vsakem času. Ibsenova pesniška dela stoje pred nami kot čudovite stavbe, ki se radi svoje matematične preračunjenosti, urejene dinamičnosti, tako rekoč same nosijo in ki se po svojem ustroju lahko v hipu zrušijo. Tudi primera s strojem, ki radi svoje urejenosti opravlja neko delo, bi utegnila duševne funkcije Ibsenovih ljudi osvetliti. Sistem se postara in je vedno manj zanimiv. Zato je užitek pri Ibsenovih delih neprimerno večji v spoznavanju strogega reda in smotrenosti posameznih delov, kakor pa doživljanje vsebine same. Vsebinsko je Ibsen do pasu v boju s konven-cionalnim lažnivim idealizmom, neusmiljen maščevalec etosa družabne nedoslednosti, osebne meh-kužnosti in popustljivosti v kakoršni koli obliki. Idealna realno6t odkritih človeških dejanj je tisto, kar stoji v nenapisanem delu vsake Ibsenove drame. Dramatičnega poudarka, ki je v tem slučaju eno in isto z etično zakonitostjo, najde Ibsen vedno v sporedno razvrščenih nasprotjih, ki se odkrivajo bodisi v posameznih dogodkih bodisi v osebah samih bodisi v položajih. V teh nasprotjih vidimo, da pravo življenje hodi svojo pot, da se razvija po drugih zakonih kakor po tistih, ki jih poslavljajo človeški možgani in čuvstva — da življenje gre mimo njih in da obleže prav tam, kjer so njihovi možgani in čuvstva pogrešeno računala. Radi tega je Ibsenov pesniški izraz po večini simbolen; ioda ker je ta sporednost tako tehnično nastavljena in se ne proži sama od sebe od znotraj — moč te simbolnosti vedno bolj peša in zato postaja pesniška sila v Ibsenovih delih za naše občutje neele-mentama. Tudi to simbolnost bolj z umom odkrivamo večkrat 'e'e naknadno in jo manj doživljamo. Ibsenova f lika je ogromen duševni napor za nov izraz, ri neri v sebi tragiko, da je namreč pisatelj borivec za nov svet bolj z doktrino kot z ustvarjanjem in da je vse njegovo preroško poslanstvo bolj borba proti staremu kot prodiranje v prihodnost, bolj volja kot notranje poslanstvo. Je močen reprezentant kulture in civilizacije svojega časa in ne toliko sejavec prihodnih časov. To sem ugotovil samo radi tega, da pripozna-mo, kako težka je za današnje gledališče uprizoritev vsakega Ibsenovega dela; da režiser in igra-vec mora umstveno do zadnjega vlakna zajeti pisatelja in da s svojim razumom najde pravo podobo vseh likov in jih oživiti z golo previdnostjo in znanjem Zato se skoraj ne morem pridružiti misli gospe režiserke, da je Borkman »Tragedija starosti in tudi komedija mladosti«. Na mladost. Ibsen tu ni i mislil drugače kot na nasprotje starejših, zgolj za t poudarek teze, za dramo napačnih principov jo je i postavil, povedal o njih ni nič. Svojo dramo doživljajo samo stari ljudje, njih četvorica: Borkman, njegova žena Gunhilda, njena setra Ela in Foldal. Borkman, bivši bančni ravnatelj, je hotel s svojimi finančnimi načrti zakraljevati vsemu svetu; na poti do cilja ni izbiral sredstev, še ljubezen je postala pri njem računska postavka: kjjub temu, da je čutil za Eel, se je rajši umaknil svojemu po-magaču in se je poročil z njeno setro Gunhildo. Usužnjil bi bil ta rojeni plutokrat vse duševno in materialno življenje — moderni denarni kralj bi bil. Pa so ga zaprli radi manipulacij. In še vedno sanja o svojem kraljestvu — še čaka, da ga pokličejo, ker brez njega se življenje ne more prav razvijali — čaka prestola kot odstavljeni kralj. Njegov sporednik je zaostali in nesrečni poet Foldal, pomožni pisar. Ta večerni družabnik v Borknianc-vem prostovoljnem izgnanstvu je skromna oseba, živi le v lepi laži o vrednosti svoje drame; ta mož, ki ga še njegovi otroci ne upoštevajo, zadostuje Borkmanu, da ga časti in ga mora neomejeno častiti in poveličevati, in Borkman mu laže radi tega lepo laž o njegovi pesniški sposobnosti. Žena Gunhilda živi v isti hiši ločena od moža, ga sovraži, ker je onečastil njeno ime in pričakuje, da sin opere očetov greh in njeno čast: princip zgrešene osebne časti — samo podedovane, primožene in ne zaslužene Ela, njena boljša sestra, ki se žrtvuje za vso rodbino, želi ohraniti še preko smrti svoje ime; rada bi posinovila Borkmanovega sina. Gre za boj med sestrama: katera pridobi zase Erharda, mladega študenta. Erhard, Foldalova hči Frida in mlada gospa Wilton odidejo preko teh osebnih želj v svet, v življenje in Borkman, ki je radi spora z ženo po osmih letih prvič zapustil sobo, umira vrhu griča ob razgledu na svoje nekdanje — sanje. Ni pozitivnega vsebinskega poudarka na mladih, temveč negativni na starih — zato je to samo drama starih, ki jih je Ibsen z veliko pesniško ljubeznijo in v mogočnih potezah izobličil. Sicer pa je tudi naša uprizoritev pokpzala le dramo starejših, ker komedije mladih ni v nji. Itelektualna stran naše uprizoritve je bila dovolj izčrpana. Ga M. Vera je s svojo klasicistično realistično igralsko vzgojo in znanjem pri nas najsposobnejša za režijo ibsena. Vsebinsko je zajela ibsensko jiladnost in pritajeno strast do pravega občutja. Razdelitev vlog je srečna, če izvzamemo skoraj nemogočo sestrsko sporednost ge M. Vere in ge Saričeve. florkmana igra g. L e v a r z značilno masko in ulilo igro. Poleg Storicena se mi zdi letos to najenotnejša njegova igra. Najmočnejši se mi zdi v drugem dejanju, kjer podaja šele obrise svoje osebnosti, tedaj ko iz preteklosti švigajo plameni v sedanjost. Gunhilda ge M. Vere ima možne afektne poudarke, ki tudi Ibsenu škodujejo. Igralsko so opravičljivi, ker se igra izvrši v strastnem navalu enega večera, napravljajo pa vtis poudarka osebne igre in ne zaokrožene celote. Ibsenova igra je itak uprav po ženski strani zgolj teza, doktrina, liar razumno Igralko sili, da ji doda tem več svojega, notranjega. In ta del lastnega doživljanja se mi zdi pri Gunhildint osebi ge M Vere prenvčen. Tem težje se je uveljaviti ge Šaričevi, ki igra Ela To hudo nasprotje težko uaide Drevo ravno- težje; zato se mi zdi ga Šaričeva v svoji izbrani igralski rezerviranosti sicer iskrena, vendar premalo močna, odpoveduje pa v zadnji sliki. Foldal g. L i p a h a je drobno nastudiran tip. Spominja zelo na podobno osebo v Storicinu. Čuvstveno stran igre je dovolj izčrpal, zunanje pa kljub naivnosti njegovemu liku manjka neke moške poteze, ki daje tragiki pravi odmev in napravi osebo polno. — Igralci »mladine« nimajo kakih posebnih poudarjenih potez, zato igra g. Jana, ge Nablodke in gdč. Vide ni bila težka naloga. Slikar g. Vavpotič je enotni mogočni potezi dela našel tudi precej enotno denarno-arislokratično osnovno črto v sceni, čeprav materija], ki ga ima gledališče, povsem ne ustreza. Ker je Foldal tudi v rokah g. Osipoviča, se k igri še kratko povrnemo. Fr. K. GJ€PSfco PETLETNICA PEVSKE ZVEZE. Vse pevke, pevce in pevovodje opozarjamo, da se začno skupne vaje v nedeljo v Unionu takoj po prihodu vlakov. Zato morajo priti vsa okrožja (in posamezniki) najprvo v veliko dvorano Unio-lla, kjer dobe vsa podrobna navodila Vsako okrožje bo dobilo svojo dvorano, kjer bo moglo imeti, če treba, še skupno v:o zase Prihod naj vsi ure-de tako, da bodo brez izjeme ob 8 zjutraj v Ljubljani. Le kamniško okrožje bo imelo vajo tudi po prihodu opoldanskega vlaka. Zato naj vsi oni, ki bi nikakor ne mogli priti dopoldne, pridejo opoldne naravnost v Union. Ce žele imeti zbori skupno kosilo, naj to takoj naznanni!ot Pevovodje naj se javijo takoj zveznemu pe-vovodji in imajo pripravljeno statistiko svojih pevcev po glasovih. Porabite še zadnje večere za vestne vaje. Ne pozabite zlasti onih pesmi, ki jih bomo peli skupno! Okrožja bodo imela dovolj časa šti 1.50 Din več. Ime Seigerschmiedovo je v slo-načrt za izrabo časa točno izdelan. Kjer ne more zbor celoten k slavnosti, naj se je udeleže posamezni pevci in to javijo pevovodjj pri vaji. Društva, zbori! Ne prezrite prireditve! Pošljite gotovo vsaj zastopnike k slavnosti. Petletnica bo obračun za preteklost in pogled v bodočnost. Polovična vožnja je dovoljena. Pridržite vozovnice za povratek! Potrdilo udeležbe dobite pri vaji. Knjige in revije Dr. Fr. Cinek, K niboženske otazce v prvnich letech naši samostalnosti 1918—1925. Olomoue 1926. — češki katoličani so po svetovni vojni doživeli težko notranjo krizo. Nastala je takoimeno-vana češka narodna cerkev, ki je za seboj potegnila stotisoče mlačnih katoličanov in svobodomi-selcev. V vsem tem odpadniškem gibanju je toliko nedoslednosti, neznačajnosti in nejasnosti, da je že zato težko pisati pregledno zgodovino gibanja. A vendar je za Čehe in za druge katoličane lčo-ristno, da imajo pred seboj pregledno sliko češkega verskega prevrata. Pisatelj pričujoče knjiga, dr. Fr. Cinek, je od prvega početka praktično in znanstveno zasledoval novo protikatoliško gibanje; nastopal je »a javnih shodih in v dnevnih časopisih. Sedaj pa je v obširni knjigi (320 str.) podal pregledno zgodovino in kritiko novega gibanja. Pisateljeva naloga ni bila lahka, a priznati mu moramo, da je svojo nalogo srečno rešil in napisal knjigo, ki ima praktično in znanstveno vrednost. — V drugem delu knjige razpravlja o protikatoli-škem gibanju v Podkarpatski Rusiji in o pravoslavni cerkvi med Čehi. Zanimivo je, da je naposled vondarle zmagala srbska pravoslavna smer škofa Gorazda. A število pravoslavnih Čehov je neznatno; bodočnost češkega pravoslavja je negotova ker med njimi ni soglasja in jasnosti v glavnih vprašanjih. Protikatoliško gibanje je končno očistilo in utrdilo katoliške vrste Knjiga, ki nam to pregledno opisuje, ima praktično apologetično in znanstveno vrednost. F. Grivec. Dela sv. Avguština v eni knjigi. V Franciji je pred kratkim izšla knjiga, ki podaja vsa najlepša mesta iz del sv. Avguština. Knjiga obsega 808 strani. Cjufolfanslzo gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer 15. aprila, četrtek: -»Naša kri.« Red D. 16 aprila, petek :»P.vgmalion« Ked C 17. aprila, sobota ob 15. pop.: »Henrik IV.« Dijaška predstava po znižnnih cenah. Izven. 18. aprila, nedelja: xPyginalion«. Izven. 19. aprila, ponedeljek: »John Gabriel Borkman«. Red A. Sprememba dramskega repertoarja. Za soboto dne 17. t. m. napovedana dramska predstava »Idijots: v spomin obletnice smrti Borisa Putjate, je preložena na prihodnji teden. Zato se vprfoorl v soboto dne 17. t. m. ob treh popoldne Pirandel-lova tragedija >Benrik IV« kot dijaška predstava po znižanih cenah. Maribcrslco gledišče Repertoar: Četrtek, 15. aprila ob 20 uri: SADOVI PROSVE- TE. Premijera. Ab C. Petek, 16. aprila ob 20. uri: BENEŠKI TRGOVEC. Dijaška predstava po zelo znižanih cenah. Tolstojeva satirična komedija »Sadovi pro-svete« na mariborskem odru. Danes vprizori mariborska drama v režiji g. J. Koviča zanimivo Tolstojevo dramalsko delo »Sadovi prosvetec. Naše občinstvo pozna že več ali manj najslavnejšega ruskega pisatelja in misleca po znameniti drami :-Moč teme*, dalje po »Vstajenju« in po drami »Živi mrtvec*, katero so podali mojstrsko Hudože-stveniki. — Živo nasprotje k zgoraj omenjenim dramam tvori komedija »Sadovi prosveten. Je to jnko posrečena satira, ki na duhovit in zabaven način iromzira spiritizem in vse one, k se bavijo z n.iim. Pri predstavi sodeluje ves dramski an-semble. Nassnanila Klub esperantistov v Ljubljani prične z rednim poučevanjem esperantskega jezika za znčetni-ke v petek dne 16. t. m. ob pol osmih v šentiakob-ski šoli. Kdor se želi učiti tega važnega mednarodnega pomožnega jezika, naj se priglasi navedenega dne. Učnina mesečno 15 Din. za dijake 10 Din. Go&jzotlar&ivo Elektrifikacija sveta. S temi besedami je označil predsednik nadzorstvenega sveta AEG v Berlinu razvoj elektricitetne industrije. Znano je, da je omenjena družba vodilna v celi vrsti električnih produktov. Zato ne bo odveč, če spregovorimo par besed o njenem poslovanju v letu 1925. V produkciji elektromotorjev prevladujejo sedaj lažji tipi, kar pomeni pocenitev. Glede vodov je omeniti zopetni zaJetek fabri-kacije 60.000 vcltnih kablov in vpeljavo daljnovodov. Pri kalorifrtih centralah se sedaj večinoma kuri s premogovnim prahom itd. Vse to kaže velik napredek elektricitet-nega gospodarstva. Medtem ko so bili elek-tricitetni obrati še do pred ca 40 leti samo viri luči, so pc stali vedno bolj viri energije za industrijo. Zlasti je tu omeniti vedno večje izkoriščanje vodnih sil. Po vojni se je začelo v velikih državah izrazito koncentracijsko gibanje. Začeli so se konstruirati veliki daljnovodi — do 100.000 voltov — in daljnovodi bodo prevladovali v bodočem razvoju dajanja energije. Tako bodo nastajali obrati pred vsem na kraju, kjer je dovolj kuriva in kjer so vodne sile, ker so stroški za prenos energije manjši kakor pa za prevoz premoga. Ravno sedaj je objavljena neka ameriška statistika o porabi elektrike 1924 v raznih državah sveta. Iz te statistike posnemamo (za Slovenijo cenimo letno produkcijo na 150 milijonov kw ur, od čegar odpade samo na Falo 130 milijonov), da je znašala poraba na 1 prebivalca v sledečih državah: Kanada 600, Unija 480, Japcnska 90; Švica 700, Norveška 490, Švedska 360, Francija 150, Nemčija 140, Italija 80, Anglija 140, Slovenija 150. Iz te statistike je razvidno, da je naša elektrifikacija pri nas zelo napredovala v primeri z drugimi državami, vendar pa je še mnogo dela. Vodne sile vsega sveta cenijo Ameri-kanci na 453 milijonov konjskih sil, cd katerih je že izrabljenih 29 milijonov. Na Evropo odpade 57 milijonov (izrabljenih 12), na sev. Ameriko 06 (izrabljenih 14), na južno 54 (izrabljenih 1), na Azijo 69 (izrabljenih 2), na Avstralijo 17 (izrabljenih 0.2) in na Afriko 190 milijonov (izrabljenih samo 14.000 ks). Dela je torej še dosti. Poslovno poročilo Gremija trgovcev. r Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o občnem zboru Gremija trgovcev v Ljubljani podajamo še naslednje važnejše podatke iz predsedniškega in tajniškega poročila. Predsednik gremija G. G r e g o r c , ki je otvoril in vodil zborovanje, je poročal še tole: Načelstvo je sklenilo na številnih rednih in izrednih sejah več sklepov posebno v zaščito našega trgovstva in je zavzelo stališče napram raznim perečim gospodarskim vprašanjem. _ V letu 1925. je bil nekak začetek stabilizacije našega dinarja. Vsled pomanjkanja gotovine so prišli mnogi trgovci v težak finančni položaj in precej obratov se je moralo zapreti. Tudi obrestna mera se je nekoliko znižala, vendar pa ne v toliki meri, da bi se zmanjšali režijski stroški. Država zvišava avtomatično različne davke, konkurzi so na dnevnem redu in vse te neugodnosti so krive, da cene živilom ne padajo, kakor to zahteva javnost od trgovca. Trgovina se nahaja še vedno v stalni krizi in razni javni protestni shodi v Ljubljani in drugod proti uničujoči gospodarski politiki in visokim davčr.kn bremenom dajejo pečat žalostnim razmeram, ki vladajo pri nas. Zato pa je tudi treba posvečati večjo pažnjo stanovskemu glasilu »Trgovski list«, ki ima z ozirom na število članov še vedno veliko premalo naročnikov. Končno je opozoril predsednik še na VI. ljubljanski vzorčni velesejem. V poslovnem poročilu se uvodoma poudarja, da je potrebna pred vsem stanovska zavest in pa več razumevanja, veselja in volje do stanovske organizacije. Dolžnost vsakega člana je, da podpira odbor, ki se zaveda svoje odgovornosti. Glede trgovskega šolstva se poudarja nujno potrebna izobrazba našega naraščaja. Gremij vzdržuje svojo gremijalno šolo, vendar se mora boriti za njo z največjimi težkočami. Na vseh zborovanjih se čujejo ostre pritožbe, da država nc podpira trgovskega šo'stva v taki izmeri, kot bi ga morala. Gremij izda za celo šolsko leto okrog 130.000 Din, državne podpore pa je prejel od prevrata sem reci in piši 11.000 Din. Država ima napram trgovstvu najmanj iste dolžnosti kakor napram drugim krogom in ni dopustno, da bi onim iz katerih delavnosti in podjetnosti črpa glavni vir svojih dohodkov, odrekala podporo pri nadaljnem poduku. Tudi davčne razmere postajajo vedno bolj mučne. Neznosno breme davčnega vijaka preti marsikomu, da mu Ugonobi s trudom in delom pridobljeno eksistenco in trgovstvo bije boj za obtanek. Rubežni in prodaje so na dnevnem redu. Naša kardinalna zahteva je tudi, da se nam izenačijo davki. Nikakor ne gre, da bi ena pokrajina plačevala tako visoke davke o katerih se drugi niti r.e sanja in tudi ne gre, da plačuje v SloVehijl vsak davkoplačevalec tudi deželne doklade, dočim jih v Srbiji niti ne poznajo. Poleg te-sa pa nas obremenjujejo še visoke takse. Tudi krivica odprave plačilnih nalogov še do dar.es ni popravljena in posledica tega jc, da so danes redki davkoplačevalci v Sloveniji, ki bi imeli jasne račune o svojih davčnih predpisih. Značilno je tudi to, da sc je plačalo za okroglo 379 miljonov dinarjev preko proračuna. Na eno osebo pride v državi okrog 75 Din, dočim pride samo v Sloveniji na eno osebo okro* 144 Din. Tudi pri invalidskem davku se godi Slovencem krivica. V celi državi pride na ero osebo 12 Din, samo v Sloveniji pa okrog 27 Din. Iz teja je razvidno, da je Slovenija preobremenjena in je žc skrajni čas, da se glede tega žalostnega poglavja združijo vsi oni, katerim je dobrobit Slovenije pri srcu v enoten in solidaren nastop za razbremenitev Slovenije. • • • Razvoj elektrotehnične industrije v Sloveniji. Dosedaj imamo samo v Sloven ji 3 večja elektrotehnična industrijska podjetja: tvorni-co elektrod na Do' -nvi, t- mico transformatorjev v Ljubljani i I i žarnic v Mariboru. Zaradi razširjene porabe elektrike v gospodarstvu se je pokazala potreba producirati še več v državi. Poročajo nam, da se neka velika inozemska tvornica zanima za ustanovitev večje elektrotehnične industrije v Kranju, ki se vedno bolj industrial zira Uramo, da merodajni faktorji pred vsem v Belgradu ne bodo delali težkoč ustanovitvi, ker je v sedanji krizi le v večji zaposlenosti starih in ustanovitvi novih tvornic rešitev. Industrija papirja. Iz poslovnega poročila Združenih papirnic Vevče d. d. posnemamo, da je ta družba prcdudrala lani v svojih 3 tvornicah 10.600 ton papirja, 2780 ton celuloze in 4580 ton lesovine (leta 1024 so bile odgovarjajoče številke 9480 ton, 2960 ton in 3320 ton in leta 1913. 10.215 ton, 1925 ton in 1307 ton), oddaja produkcije je v tuzemstvu trpela zaradi carinskih neprilik, pa tudi v inozemstvu je bila konkurenca težka. — Iz Zagreba poročajo, da bo tamkajšnja tvornica papirja, ki je lani ustavila obrat, 1. aprila letos začela zopet delati. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor dne 17. aprila ob 20 v veliko dvorano Kazine, kjer se vrši istočasno tudi slovesna proslava 25 letnice obstoja tega društva. Stanjo posevkov. Iz Belgrada poročajo, da je po dosedanjih vesteh poljedelskega m'ni-strstva stanje posevkov v vsej državi ugodno in da se nam obeta dobra letina. Hmelj v os alih pokrajinah države. Znano Je, da se največ goji hmelj pri nas v Sloveniji, potem pa v Bački. Sedaj ra porpčajo iz Sre-ma, da se je tam letes kultura hmelja silno razširila. V nekaterih vaseh je bilo po 200 do 300 juter zasajenih z hmeljem. Gojitev hmelja interesira vedno bolj tudi Banat in se je začela tudi v Srbiji. Italijansko-jugoslovanska zbornica na Reki. Kakor javFajo iz Reke, se namerava tam osnovati italijansko-jugoslovanska trgovska zbornica. Italijansko - jugoslovanska trgovina. Po pravkar objavljeni italijanski statistiki posnemamo, da je lani Italija izvozila v n?šo državo lani za 496,462.000 lir svejh produktov (največ v juniju — za 61 406.000 lir — najmanj pa v novembru — 24 958.000 lir). Nasprotno pa je znašal lani uvoz Italije iz Jugoslavije 780 934000 lir (največ v decembru 96.756.000 lir. nnimanj v januarju 51,741.000 lir). Te številke kažejo, da je bila bilanca za nas aktivna in da uvoz Italije od nas stalno narašča, dočim izvoz Italije k nam ni konstanten. Pred fuzijami v češkoslovaškem bnnkar-stvu. Iz Prage poročajo, da se še vedno vzdržujejo glasovi o fuzijah v češkoslovaškem ban-karstvu. Govori se o cgromni fuziji Češke banke, Praške kreditne banke, Češke komercialne banke, češke agrarne banke, Brnske banke in češke diskontne banke, ki imajo kapitaia 330 milijonov Kč. Davčno olajšave pri fuzijah v Nemčni Po vesteh iz Berlina se zn ža društveni davek pri hiz"ah in sanacijah na 1. 01a'Šave veljajo od 1. septembra 1925 do 30. septembra 1927. Dne 14. apr:la 1026. Denar Za-jrcb. Berlin 13.522&-13.5625 (13 5*^25_ ".'13.5625). . Italiia 227.?5—229.1.5 ( 227.87—220 07) London 276.038—277.2S8 (275.C0-277.10) Nr\v-k 56.661—56.961 (,r6 64- 56.94). Peri z 196-108 (196-198), Praga 168.11-16911 (168.03—169 08), Dunaj 8.008-8.048 (8.007-8 047), Curih 10.952o— 10.9925 (10.9425-10.0823). Curih. Belgrad 912 (9.125), Bud'mrešta 7?.*0 (72.5875), Berlin 12R.375 (123^6), Itali a 20«?5 (£0 835) London 25.185 (25.19875), Ne\vycr k 51812 (518.375), Pariz 17 83 (17.92), Prnga 15.35 (15.35), Drnaj 73.10 (73.10), Bukarešt 2.12 (2.13), Safra 3.75 (3.75). Amsterdam £07.90 (207.95), Brmeli 19.75 (19.S0). ' 1 Dona;. Devize: Belrrrad 12.4025. Kopanj 185.55. Londrn 31.41, Milan 2848, Neuvcrk 707 15 Pariz 24.20, Vaišnva 78 25. Valule: dolarji 706.30, francoski frank 2117, lira £8X0, dinar 12.41, češkoslovaška krma 20.92 Proga. Devize: Lira 135.50, Zagreb 59.42, Pariz 115.80, London 164.,"0. N".wyork 33.70. Vrednostni papirji Ljubij.-na. 7% invest. pesej. 72—75, vejna odškodnina 295 den., zastavni listi 20- 21, kom za-dolžnice 20-21, Ce'j.-ka 200-202, zak'j. 202, Ljubljanska kredtna 175 ''en., Merkantilna 102 den., Praštediona 865 den., Slavcmlta 50 r'en , Kred. -zavod 165—175, Strojne 95 bi., Ve.če 100 den. Stavbna 50— 60, šešir 110—110. zaklj. 110. Zagreb. 7% invest. posoj. 76.50—77, agrari 45 -45.50, vojna odškodnina 298—298 50, april 299 —299.50, maj 302-203, Ilrv esk. 106-106.50, Kred. 114-116, Ilipobanka 6130—62, Jugobanka 97.50- 98.50, Praštediona 870-872.50, Ljublj. kreditna 175 den., Srpskn 133 bi., Narodna banka 4000 den., Zem Bos. 135-145, Eksploatacija 25 bU Šečerana 350 bi. Niha« 30 bl„ Slavex 150 b)„ Slavonija 43 den, Trbovlje 365-380 Vevče 100 d. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 778.100, Zivno 805.000, Alpine 240 000, Greinitz 121 000, Trbovlje 455.000, Hrv. esk. 128.000, Leyknm 130.000, Ilipobanka 75.200 Avstr. tvornice /.a dušik 222.000, Gumann 357.000, Mundus 1,200.000, Slave* 177.000, Slavonija 51.200. Blago. Ljubljana. Les: Trami, 25X25 naprej in od 6 m dolž. naprej, zdravi, ostrorobno tesani, fco meja 3 vag. 450 — 450, zaklj. 450, hrastovina mer-kanlilna 1., II., oslioroba: 40 mm deb., 1.50, 1.70, 2, 2.20, 2.50, 2.70 in 3 m dolž.; 52 mm deb., 1.70, 2, 2.20, 2X0, 2.70, 3 m dolž.; 60 mm deb., 2, 2.20, 2.50, 2 70 in 3 m dolž.; 70 mm deb., 2 30, 2.50, 2.70 in 8 m dolž.; 80 mm deb., 3, 3.30, 3 70. 4, 4.30, 4.70 in 5 m dolž., vse od 14 cin naprej, fco vag. Sušak 1250 den., gabrovi hlodi (bel gaber), zdravi, Čisti, ravni, s toierarco lahke enostavne krivine, z 2 ali 3 zdravimi grčami, od 30 cm prem naprej, s 5% od 26—29 cm dolž, od 1 'A m naprej, fčo vag. naklad, post. 440 den., hrastovi neobrobljeni plohi, 90, 110, 130 mm, od 2.50 m naprej, fco vag. meja 1100 bi — Premog: Kal. ca. 7000 an racit, Orle, fco vagon Škofljico: kosc ec, za 1 tono 500 bi., kockovec za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono '400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kcckovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehoveo 20-35 mm. za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 3r00, fco vagon Novo mesto: kosovec za 1 tono 170 bi,, kockovec 100 mm. za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Ž i to in poljski pridelki: Pšenica doma ča 76-77, fco vag. n. p. 305 bi., koruza, času primerno suha, fco Postojna tranz. 167.50 bi., koruza, času primerno suha, fco vag naklad, post 127.50, koruza inzulanka, fco vag. Postojna 185 bl„ ajda, fco vag. LjUb'jana 260 bi., rž domača, fco vagon Beltinci 210 bi., proso rumeno, fco vag. Beltinci 210 bi., oves rešetani, fco vag. slov post. 173 bi, krompir be'i. fco v."g. Beltinci 76 bl„ čebulj-ček, fco vag. naklad, posl. 650 bi. — Seno, slama: Seno polsladko, stisnjeno, fco vag. slov. oost. 60 den. — Gradbeni materijal: Ia Port-lonclcement daimatin ki: v jutavrečah. fco Split 40 bi., v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi. Šport TItT,TE NOVI SVETOVNI REKORDI. Hoff ie skočil s palico v halli 13 čevljev 8 kalcev in 1/, palca visoko. Preiačunili smo in dobili 4 17195 m. Ker so zelo natančni, bodo v Evropi računili gotevo le 4.171 in ne 4.172 ker zadnji milimeter ni čisto izpolnjen. An-erikrnec Ilouser je vrrel disl-os 48.625 m daleč. Svetovni rekord stoji že od le'a 1912 na 47.58 m, ima ga Duncnn. Neštetokrat je bil že prekoračen, llouser in Lieb sta vrgla večkrat čez 48 m, Lieb tudi čez 49 m, a prznano to ni bilo nikdar. Najbrž ni bilo uradne komisije zraven. Smo radovedni, kako je srdaj. Ker pišejo ameriški listi o novem rekordu, je najbrž verificiran; saj ie nastopil Houser na javni tekmi v Minne-apolis. Rigorlot je po'egnil obojeročno 131 5 kg ter zfcoijšal s lem svoj lasini rekord za i'A kg Never-jclni! že pred par leti je bil svetovni rekord na 120 kg. Sedaj je Figoulot čisto sam na samotni višini. Bo seveda priznano, ker so bili sodniki poleg HAZFNA. V Ljubljani je bil v nedeljo prvi termin za prvenstvene tekme. Namesto izžrebane prvenstvene tekme med Ateno in Primor.'em pa so je vršila r« igrišču Atene pred mnogoštevilno publiko le prijateljska tekma med obema kluboma, h kateri sta nastopili obe drvžini s po e:io rezervo. Tekma je bila zanimiva, Atena je igrala posebno v drugem polčasu jako dobro; po odprti igri prvega polčasa (2:1) je v drugem polčasu zvišrla seore na 9:1. V napadu je igrala poleg Petričeve 11. z uspehom Cimpermanova drugače vratarica, njeno me^to v golu pa je zavzela (""emetova. Jako je ugajala tudi branilka Boža Šapljeva. V družini Primorja se je odlikovala vratarica Križova. ostale bi povprečno vsaka zase odgovorjile. le skuona igra, ki jo geje, je za enkrat še slaba. Erbežniko-va, lanski goalgetter Atene, ki igra lefos za Primorje, se v novi okolici ni mogla uveljaviti. Igro ffova križarska vojska otrok. Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H. 17 »Pri meni so v Pierrelongue, vsf nasičeni in napoj sni in dobro spijo v mrvi, dobro spijo in dobro so zaklenjeni. Prav gotovo še spijo zdaj o tej uri kot snopje.« »Našli so se k kriče matere. »In koliko jih je? Ne manjka nobenega? Ce veste, povejte! Ali ste "jih pa tudi šteli?« J »Dvainštideset, nič več, nič manj.« »Dvatnštirideset; račun se ujema.« In iz globine src se dvigajo zmagoslavni vzkliki. Rešeni so! ressni so! Pozabljene so solze, skrbi in ysa„ noc. rp-na ža osti, noč. polna smrti in samo na to se mislijo, kdaj bodo videle svojih dvainštirideset ubežnikov. Vse obkrožajo, stiskajo, božajo in objemajo Tomsža, ki se brani, kakor ve in zna, in ne ve, kalero bi pes ušal. »Peča i, počasi, ali slišite? Nekoliko miru, prosim. Zlcdej naj vzame vse ženske! človek nikoli ne ve, iri čem je z njimi. Namah toliko uspeha: tega nisem vajen.« Sredi te?a rtisVanja in božanja je pripomnila nenadrva Fourctnnka nezaupljivo: »Zakaj pa so otroci pri vas? To mi ni jasno; to ni kršians o. Zakaj so naši otroci pri vas? Ali hočeš to povedali?« In vse druge so pora 1 jaTe: F urchenka ima prav. Zakaj so naši otroci pri njem? On iih je za eljal.« Š3 j r d Ir nutkcm so ga objemale in zdaj mu groze, kakor so snoči učitelju. Kdo naj razume ženske: vccino vas r resen t jo s svojo nailo odločitvijo in i7,va rodno lahk.to, s katero menjavajo čustva. Pravica ni njihova st\ar in še manj potrpežljivost. Toirai ie ves začndan, se jezi, je braz sane in ne m re : riti takoj do besede in tako se zlije nani nevihta; J J »Pa, ti si ;ih cdpe jal.« Oiroš i tat k »Zapelji/ec otrok!« »Požer h otr'k k Ista perem kakor sueči. Končno s;; mu jezik razveže. Se malo pozneje, pa bi bilo j r posno. »Na romanju so.« »Na roman'u v Pnrrekmgue? Kakšnega svetnika pa it^ate v Pierrebngue? Saj niti kapelice ni tam. 'l am ie samo p'jan čarovnik, ki očaruje otroke.« »Zl-mka vendar, poslušajte ma, babe ldepetave!« »Hilr> nam pojasnite stvar, drugače vas utegne drago stati « »Preko g rs h četo v Italija. Goro hočejo prekorači'i, da revi.o papeža v Rimu in sprejmejo vase dobrega B pa < :>Nor:a se delaš iz, nas: pazi se!-»Via j raj me pri priči vzame, če se iz koga norca delam!« »Kai 'oreri vsa ta storila? Rešiti pjjpeža v Rimu? Ali si zn rel, Tema?, ali ra so otroci znoreli?« »Prekoračiti hcče'o Mont Cnnis in Line jih vodi.« »Li"e!« je ronovi'a Pemr^Va, v hipu ponosna na svo'ega de~-ka. ka'cor bi bil že visok poveljnik. »In rotem?« ie poizvedovala Girardka, Girardka a'i FourcVnka a i obe hkrati. »Pot m? Potem pojdejo v Rini. Vsaka stezica pelje v J im.« »T rej šo jim zm?šili glavo? Gotovo g. župnik pri kr?("a skern nanku?« In /e p n-vliajo: »<">• -o je kriv f. župnik.« Za^aj krivca potrebnifjo. P- -n rrav nrilnia župnik in učitelj ga spremlja z drugimi župljani. Na vse strani so preiskali deželo in s svetiljkami, ki se Jih ob zgodnjem jutru upihnili, so pregledali ves gozd, vsa trezna in vse razpoke. Zdaj se vračajo brez man ja in s prertrašonlmi obrazi. Kar moč hitro j:h potoa ijo in že se srravijo nad župnika: »Vi ste jim zmešali glave, ko ste jim obljubovali Boga k Bog je povsod in za vsakogar. Ni ga treba iti iskat na < r -go strm gora. Toda to so hrabri otroci m pohvalil jih bcm.c »Met t m pa je bila nevarnost, da jih pogubite.« »S';rbe me samo njihove duše. Sicer mi je pa tu navzerni učitelj g. Mussilion pomagal, da sva jih na.dušila.« • »Jaz? Kavšna neumnost!« In učitelj je pričel ves ogičrčen, smeje se, ugo-varj ti. Preti temu sir.ehu župnik nima zdravila. »Mari iim niste pripovedovali, kako so prekoračili Fanibal in Karel Veliki in Napoleon ta nas sneg, kjer se še vedno poznajo njihovi sledovi?« »Totfa grajal sem te može kot tlačitelje narodov, kot csvojeva.ce.c »Osvoje. avci, ki ste jih vi sramotili, so že preje zave je v al i vrše učence.'' ln kar na mcslu je nadaljeval gospod župnik svoje obtožbe: . v^Ta,ri 'im ri-b pripovedovali zgodbe o pa-sMrčku Ž teranu, ki ?e ja postavil na čelo tridesetih t seč oitr k, da j h je pe jal na križarsko vojsko, in pred ka' rim so rbklekovale ovčke?« »In ki ja hoiol s suhimi nogami prekoračiti mrr'e, da bi odrešil gr:b Jezusa Kristusa v Jeru-, zalemu. In ki je žalostno umrl med potjo z vso svojo smešno vojsko.« »Vi ftn jim vpe to prirovedovali. Sami so mi to ' prav'1!*« »S tem eem jih ramo rčil zgodovino in pravično ' sem ocenil tcea ne^arne^a blazneža.« * SS .Z W OJ-7 o O Is -U — N £ -r, a & > N o a rt x Q "a a o «8 "2 ' g £ > o- . . c S5 •57 > o .E, u to -g — i- * to C /-v r s«o o C to <0 p . •—, c ._ c -o |B c £ o N :=■ a« |e vodil prav dobro g. Baltazar. — K prvenstveni tekmi Primorje ni nastopilo, ker 2 najboljši igral-ki še ne smeta igrati prvenstvenih tekem in o£i-vidno ni hotelo riskirati občutneišega poraza. Tekma šteje vsled tega po pravilniku 6:0 za Ateno. Tudi tekma rezervnih družin Atene in Primorja ni bila odigrana kot prvenstvena, temreč le kot prijateljska. Zmagalo je tu boljše Primorje z 9: a. Atena je imela v družini nekaj slabih mest, posebno vratarico. V Mariboru bi se morala vršiti hazenska prvenstvena tekma med Muro iz Murske Sobote in Rapidom. Ker je slednji tekmo odpovedal, pripade zmaga Muri v razmerju 6: 0. — Hazena Maribora je igrala s kombinirano družine Rapida in Merkurja ter zmagala s 3: 0. SVETOVNO ZBOROVANJE TENISA V PARIZU. V prostorih Francoskega avtomobilnega kluba so se zbrali zastopniki 18 dežel, ki gojijo tenis. Tudi jugoslovanski. Predsedoval je Francoz Ran-ces. Seja se je začela v popolnem miru, prvi predlogi so bili brž sprejeti, prebral se je zapisnik občnega zbora 1. 1925 in se je odobril itd. Nato je prišlo na vrsto poročilo Bormannovo in Raverdin-ovo, ki sta se bila udeležila zborovanja v Pragi. Nastal je hrup in vrišč, in se je moralo zborovanje *a deset minut prekiniti. Ko so se pomirili, bo se po dolgi debati zedinili na sledeč« Stri točke, ki so jih poslali Mednarodnemu olimpijskemu odbora; če jih ta ne sprejme, se Mednarodna zveza tenisa ne bo udeležila Olimpijskih iger v Amsterdamu 1928: 1. Zveza tenisa dobi v Mednarodnem olimpijskem odboru svojega zastopnika. — 2. Zve>.a tenisa sodeluje na tehniški in materielni organizaciji za tekme tenisa pri Olimpijskih igrah. — 8. Olimpijski odbor mora sprejeti ono definicijo amaterstva, ki jo je določila Zveza tenisa. — 4. Olimpijski zmagovalec ni že hkrati svetovni prvak; svetovno prvenstvo Zveze tenisa se izvojuje neodvisno od Olimpijskih iger. Na novo sta bila sprejeta v Mednarodno zvezo tenisa Egipet in Portugalska. O zopetnem sprejemu Nemčije pa niso razpravljali, ker ni noben zastopnik stavil tozadevnega predloga. Nemčija je bila vsled vojske izključena iz zveze in bi rada prosila nazaj. Ne mara pa prositi prej, dokler ri prepričana, da jo bodo soglasno sprejeli. Zaenkrat bi to ne šlo, in zato rajši ne prosi. Primerjaj n. pr. politični ugovor Brazilije v Ženevi, Vrtijo se torej kot mačka okoli vrele kaše. Vremensko poročilo MeteoroloSki zavod v Ljubljeni, dne 14. aprila 1926. Višina barometra 308'8m OpMovanja Baro-melet Toplota v C' Kel. vlaga » 'll Velei ln brzina Oblačnost Vrsta padavin V Ljub-Ijani je krti taa 0-10 ob opaiovan|a » mm da 7» 7 7(0-2 3-1 84 mirno 0 0 a* Ljubljana (dvorec) U 770-3 5-2 82 NNE U5 0 S B 14 767-5 16-4 40 E 1 1 e s 21 /6S-8 12-3 44 NE 0-5 0 Zagreb 769-8 8-0 74 SE i-5 0 0 S9 O.S Skoplle 768-5 100 74 E 1-5 10 dež 2-0 Dubrovnik —— Praga 7 767-1 3-0 — S 1-5 0 0 TZ j Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. MALI OGLASI Vsaka drobna -vrstica Din 1*50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši - Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vise. Za odgovor znamko! KONTORISTINJA vešča vseh pisarniških del, prav dobra moč — išče službe. Nastopi takoj. Ponudbe prosi pod šifro: »VESTNA« 2540 na upravo »Slovenca«. Službo išče bivši knjigovodja, izvežb. tudi v lesni stroki in mizarstvu. Ponudbe upravi pod: »Vesten« štev. 2495. NAPRODAJ JE TRGOVINA STEKLA in PORCELANA v centru. Vprašanja na naslov: M. KOSOVAC, Zagreb, Vlaška ulica 7. PRODA|ALKA fzačetnica) išče službe v špecerijski ali manufakt. trgovini; gre 1 mesec brezplačno. Naslov pove uprava pod štev. 2561. KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi: 2563. USNJARI1A 10 oralov posestva, pri Maribora, 75.000 Din. — Posestva, hiše, gostilne, prosto stanovanje — naprodaj! - ZAGORSKI, Maribor, Tatenbahova 19 PRODAJALKA mešane stroke, se takoj sprejme v večji trgovini na deželi. - Ponudbe na upravo lista pod: 2508, it * T" n i nvA stroke, katera bi mi po potrebi mogla pošiljati tesani in rezani LES mesečno ca. 10 vagonov. Ponudbe z najnižjo ceno — po mogočnosti samo od producentov — je poslati na: »EXPORT«, lesna trgovina — lastnik ANTON URBIC, Zagreb, Maksimirska cesta 102. Cm. rischer Z46REB, Sudnička nt. 8 JuriSičeva ulica St. K dobavi japrivatnikom dvokolesa dole za dvo-kolesa. Šivalne stroje, ter nogometne žoge. tehnične pntrehščine po najnižjih cenah Spori tskadrufitva, me haoki in obrtniki-dobe popust. - Za-hteva.it« brezplačni ilustrovani katalog, iffni I V Iščem mesto sluge ali kaj stičnega. - Vešč slov. in nem. jezika. Naslov v upravi pod: 2544. Poravnajte naročnino I. i iii PRAZNA SOBA z elektriko se odda. Naslov v upravi: it. 2565. KLAVIR dobro ohrani., dober glas, naprodaj. — Naslov v upravi: 2566. .-ji Sgpv, Ljubljana ORSKN. Hočevarjev« aromatična železn. tinktura izborno preizkušena zoper slabokrvnost, slabo prebavo in odabelost vsake vrste. Vir moči za odrasle in otroke. Ne kvari zobl Pol literska steklenica 20 Din. Porabiti je 3 stekl. po vrsti. V Ljubljano dostavljam franco! Izdeluje in razpošilja samo: Lekarnar HOČEVAR, Vrhnika. Iščem MOJSTRA ki zna montirati iago-venecijanko in bo stopil v delo na žagi. Oskrbovati bi moral parno loko-mobilo. - Rcflektanti naj pišejo na naslov: Milan TONTIČ, Sanski Most — Bosna. 2545 Kolesa Peugeot BICIKLI, v kvaliteti in ceni brezkonkurenčni LAHKI MOTOCIKLI HP, . . . Din 6975— 2% HP, . . . Din 12250,— Izdelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav. zaloge: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčaijeva ulica štev. ti. Scmoprodaja se odda za razne kraje Sloveri'e pod ugodnimi pegoji. Priporočajo se naslednje mariborske turdfte: Stavbno podjetje ACCETT0 & drugovi družba z o. z Maribor, Krančiškan. nI. Dosip JBrandl Izdeloval ni ca orgel in klavirjev, MAKIBOB StroBinayerJeva ulica Karel lam trgovina z lesom ln promogom Maribor. Gregorčičeva 1 Jaš & Lesiak Spoc. trgovina živil m ari non Ulica X. oktobra H. i Ivan Lorber slikar MARIBOR Vetrinjska ulica it. i ll Ošiag trgovina nsnia in čevljarskih potrebščin Maribor, Glavni trg 17 los. Povodnih dnevno sveže ribe prvov. dalmatinska vina Maribor, VojaSniSka 4-6 Ferd. Rcgatsch cementni izdelki in gradbeni materi Jal Maribor, Frančiškan. 17 Drago Rosina sralnnterija, parfumerija vrvar. in pletarsko blago Maribor, Vetrinjska 26 A. Sprsger elektr. podjetje Maribor, Kopitarjeva ul. 12 Ivan Staudinger pohištvo in sobno mizarstvo Maribor, SoSka ulica St. 5 NAKS USSAU stavbeno in galanterijsko kloparitvo, instalacije Marllior, Gregorčičeva 17 w AGNSER foto ateljo MARIBOR Slovenska ulica 4 Podružnica SLOVENČEVE UPRAVE Maribor, Koroška e. 1. Sveže rlftie olje najboljšo znamke se dobi v lekarni dr. 6. Mi Ljubljana, Dunajska cesta fi Naročila se točno izvršujejo Organlst in Carin, uradnik 1'KEMOG-CEBIN WoHova ulic« 1/11. - Teleton 56 Najvišji zaslužek nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka. Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šifrOi »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d. d„ Zagreb, Gunduličeva 11. 1818 BUDIMPEŠTANSKI MEDNARODNI SE3EM od 17. do 26. aprila NajboIJSa prilika za nakup! Skladišče prosto carine UM za transport, potnim ln vizume Zastopstva v vseh večjih mestih tn- ln Inozemstva. ISTODOBNO MEONARODNI KONGREi USNJARJEV. »COOCKOVI" bloki u tridnevno ttonoven'e, popolno oskrbo rt d. t mil Jon oartklh kron CentrilM poslovalnic«: Budimpešta V. Szemeri 6. Telefon L 381-22 »Generalni zastopnik Dr. Geza Szl(agyl Beograd, SlrahlnlCa bana 43 a . Krasni dunajski modeli v salonu P. Barborič\ Ljubljana, Mesiru trg 7 Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60,— naprej, cvetlice, trakovi ild. Preoblikovanje slamnikov po na/noveišt modi. Cene priznano nizke. Cent priznano nizke. V V5 JEZERSKO najviije leieCe alpsko letovISCe Slovenije Letovlštarjem In Izletnikom, kakor tudi turistom se priporoma HOTEL KAZINO s krasno leso In dlvnlm razgledom na kamniške planine; salon, veranda, kegljišče, v neposredni bližini prlrodnl park, na razpolago tudi domaČa kisla voda — Sobe tiste, zračne ter svetle, pa-strežba točna In solidna, cene zmerne, dnevno penzija samo Din 40-— ./s rorlruonilr v P°k°iu- samec, išče ueriivemiv mes!o blagajnika. - dobi službo v župniji j Ponudbe na upravo »Slo-PRE2GANJE pri Litiji. I venca« pod štev. 2529. Nagrada novo duokolo ali otroSki iportnl vosICak. Kdor kupi ali posreduje M novih dvokolos alt oti jj