St. 260 PritriH pltiM i iMiH (tati cnnlt n b nm V Trstu, v tetrtak 2. novambra 1922 Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, izvzemši pondeljek. AsiSkega Jt 20. L nadstro^ '^>apl« pisma se ne sprejemajo, rokopisi r Anton Gerbec. — Lastnik tv^ tnaSa za mtse L 7.—, 3 racs» £a inozemstvo mesečno 4 lire „Uredništvo: ulica sv. FraačUka iljajo urednfitvu. Ne rankirsna dajatelj fn odgovorni urednik tiskarnr Fdi^ov Vin* -ia L 3: urednisiv.L t Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -im po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva In uprav« 11-57 Ob prvih nastopih Načelnik nove italijanske vlade Musso- j g. Mussolini v svojem razgovoru z zastop-Kni je razposlal prefektom okrožnico, v, nikom lista «Stampa» izpregovoril be-kateri jim strogo nalaga, kar je samo ob sedo, ki jo morda smemo smatrati za tola- sebi umevno: naj vršijo svojo dolžnost z razumnostjo in absolutnim posvečanjem najvišjim interesom domovine. Istodobno je kot začasni voditelj ministrstva za vnanje stvari odposlal načelnikoma angleške in francoske vlade brzojavki, v katerih pravi, da hoče poverjeno mu nalogo varovanja koristi svoje domovine vršiti v skladu s koristmi miru in civilizacije sveta ter da želi prijateljsko solidarnost zavezniških narodov, ki da je neobhod'ni predpogoj za izdatno njihovo politično delovanje. To bi bila prva dva koraka ministrskega predsednika Mussoliniia kot upravitelja ministrstva za notranje stvari in kot voditelja vnanjepelitičnih poslov. In priznavamo brez drugega dva pametna koraka. S temi svojimi, rekli bi, nastopnimi «zgla-sitvami» pa je g. Mussolini v resnici ubral te pot prejšnjih vlad. Tudi te so vedno na-glašale, da v sedanji težki krizi potrebuje žilno in pomirjevalno. Zavrnil je z ostro besedo govoričenje o »dalmatinski nevar-nosti» in je naglašal. da je dalmatinsko vprašanje že rešeno. Seveda more vzbuditi dvome in sume njegova pripomba, da glede izpraznitve Dalmacije ni bila sklenjena nikaka pogodba z Jugoslavijo. Iz te njegove izjave bi se moglo različno sklepati. Njegovo naglašanje, da ni govora o kaki da Ima tiski nevarnosti, dopušča nadlo, da tudi to vprašanje ne bo oviralo dosege dobrih odnošajerv med obema državama, a Dalmacija in Reka sla os jadranskega vprašanja. Nihče ne bo tajil. d'a je Italija v visoki meri zainteresirana pri tem vprašanju. Jugoslavija pa tudi. Edina res srečna rešitev fe zato le v sporazumu, ki bi enako varoval interese obeh držav. Če bi to vprašanje ostalo nadalje sporno jabolko, bi tudi Italija ne mogla priti do« tega, kar tudi g. Muiasolini naglasa kot njeno najnujnejšo potrebo: do notranjega in vna-njejga miru, ki ji edini more omogočiti tisto Italija notranjega miru m strogega sposto- j ^ za nje notr poHtično in go- vanja zakonitosti. Dalje so tudi prejšnje ^^^ krep{tev. Saj vidimo na dogSd-vlade vedno naglasale z vsem povdarkom, ^ {eh dn{ k'dcfst d:a ob se_ da ,e v najvišjem interesu Italije da sprav- danjem yeJjkcm prevra,tu v notranjem po-Ija &vojo vnanjo politiko v sklad z delova- - - - - njem drugih, posebno zavezniških držav in narodov za vzpostavo Evrope in zagoto-iitev trajnega miru. Veliko vprašanje pa je sedaj, ali bo nova talijanska vlada d-osledna pri zasledovanju teh velikih ciljev. Prejšnje vlade so pač često govorile lepe in pametne besede, dejanja pa so bila navadno v strogem pro-';slovju s pravo besedo. Koliko sličnih lepih besed, kakor ;'ih je izgovoril — velnik nove vlade. smo čuli tudi doslej o pfjir_-bi notranjega miru, o potrebi, da se vse stranke pri svojem političnem uveljavljanju poslužujejo le zakonitih sredstev, kakor je to dostojno ustavne, svobodoljubne in civilizirane države! Kakor v zasmeh vsem takim lepim naukom pa smo sodoživljali v Italiji že par let dogodke, ki so bili kričeče naspretstvo vsake zakonitosti, vsake državljanske svobcdie. golo zanikanje ustavnih svoboščin- dogodke torej, ki niso ustrezali ne potrebi notranjega miru, ne služili ugledu italiia.nske države pred vnanjim srvetomf Pa tudi na polju vnanje politike Italije niso bili programi dosedanjih vlad v skladu s praktičnimi dejanji. Nočemo konkretizirati. Ugotovili smo le dejstvo, ki je donašalo Italiji neizmerno škodo in ki smo ga posebno bridko občutili mi kot slovanski državljani Italije. Saj sme- litičnem življenju Italije ni prišlo do viharnih stresljajev, je pripisati, da vnanji kapital ni tako reagiral na škodo italijanske valute, kakor bi bil sicer gotovo, kar bi bilo gotovo provzročilo miljarde škodte za gospodarstvo Tla,lije. Nič manja škoda pa bi ne nastala rc.njo, če bi vnanja politika Italije odpirala 2varnost napetega, ali celo naravnost sovražnega razmerja do sosedne jugoslovenske države. Saj uči zgodovina postanka konflikta med bivšo Srbijo in bivšo avstro-ogrsko monarhijo, da se pač ve. kje in kako je spor nastal, nikdar pa se ne more vedeti, kje in kak mu bo konec. Videli smo, da taki spori med dvema državama ne ostajajo — kakor se pravi — osamljeni. Iz avstro-srb-skega konflikta je nastal svetovni požar, svetovna vojna. Pa še na nekaj bi opozorili. Jadransko vprašanje je gotovo velike važnosti za I-taiijo. Italijanski državniki pa naj ne pozabljajo na še veliko važnejše sredozemsko vprašanje. Prvo je — 6© smemo rabiti to prispodobo — le dovodna pot do velike sredozemske «luže». Zgodovina pa priča, da Italija ni mogla nikdar izdatno uveljavljati svojih neizmernih interesov na Sredozemskem morju, dokler je bila — v trozvezi — vezana na protijugoslovensko politiko Nemčije in Avstro-Ogrske. Že radii svojih interesov na Sredozemskem pripravila uprava, državnih železnic. Faši-stovski oddelki so odhajali vso noč in odhajanje se nadaljuje tudi v teku današnjega -dne. Kljub temu, da so dobili posamezni oddelki od svojih poveljnikov stroge ukaze, da se ne smejo dogoditi nikaki incidenti, je prišlo zvečer do več spopadov med fašisti in komunisti katerim pa je napravilo konec posredovanje kr. stražnikov in o-rožnikov. Nekateri ockielki so vdrli v stanovanja komunističnih poslancev Bombac-cija, VeUa in Graziadei ter jih opustošili. Istotako je neki neapo4jski fašistovski oddelek vdrl v komunistični krožek v okraju Trionfale in uničil vse, kar se je nahajalo v njem. Zopet drugi so pobirati in seiigali izvode lista «Moodlo» iri nekaterih drugih rimskih listov. Po noči pa je močna gruča neapoljskih fašistov napadla rimsko delavsko zbornico in jo zažgala. Fašisti so « obiskali* tudi vilo poslanca in bivšega ministrskega predsednika Nit-tija ter tudi stanovanje poslanca Labriole. Oddelek. ki je izvršil ta «obisk», se je spravil črez plod na vrt in nato vdrl v notra- Nemiki listi o novem julijanskem kabinetu. BERLIN. 1. V svojem komentarju k sestavi novega italijanskega kabineta pravi «Lokal Anzeiger»: Fašizem je v svoji najglobokejši notranjosti nacionalističen, čast italijanskega imena je njegovo najvišje božanstvo. Fašizem je podnetil zlasti odpor italijanskih mas proti pohlepnosti jugoslovenskih plemen. Italijanski proletariat se je v čezdalje večjem številu zatekel k Mussolini ju, ki bo sedaj kot legitimni ministrski predsednik bržkone skušal vladati parlamentarno in kateremu se ni treba bati volitev. Znano je, da ministru Mussoliniju ne manjka politične ostrovidnosti. «Berliner Tageblatt» pravi: Gotovo je, da so ministra Mussolinija in njegove kolege v ulicah Rima toplo pozdravljali in da je znaten del naroda solidaren z njim. Pozdrav francosk h bivših bojevnikov ministrskemu predsedniku Mussolini)u PARIZ. 1. V imenu predsediiištva Udruženja francoskih borcev je poslal Binet Walmer ministrskemu predsedniku. Musso-v kateri mu čestita ter mo biti odkritosrčni. Ravno v tem svojem morju potrebuje Italija mirnega in varnega svojstvu — kot Jugosloveni in italijanski balkanskega zaledja. Dobri državljani državljani — se zavedamo živo slej ko | smo, če želimo, da bi nova italijanska vla-prej, da je vsa naša bodoča usoda v visoki! da odnehala od tiste zgrešene »politike meri odvisna od razmerja med našo in so-; prestiža*, ki so jo italijanski diržavniki eednjo jugoslovensko državo, oziroma ju-' zasledovali v jadranskem vprašanju in ki goslovenskim narodom, ki mu etnično pri- je ustvarjala neprestano napetost med ju-padamo tudi mi. Tudi v tem pogledu je goslovensko in italijansko državo. Italija Pr\i koraki nove vlade — Mussolinijeve brzojavke zavez-iškim državam RIM, 1. Takoj po položitvi prisege je prevzel včeraj ministrski predsednik Mussolini svoje mesto. Ta dogodek je naznanil vsem prefektom v kraljevini s sledečo brzojavko: «Z današnjim dnem sem prevzel vodstvo državne vlade, ki mi ga je poveril Nj. V. kralj. Zahtevam, da morajo vsi uradniki odi prvega do zadnjega vršiti svojo dolžnost razumno in s popolno vdanostjo napram interesom domovine. Jaz vam bom dajal zgled». Popoldne je orevzel g. Mussolini tudi vodstvo ministrstva za zunanje stvari, ki mu ga je predal dosedanji minister Schan-zer. O tem je obvestil vsa italijanska poslaništva s sledečo brzojavko: «Danes sem prevzel vodstvo italijanske vlade in začasno tudi vodstvo ministrstva za zunanje zadeve. Pričakujem, da bo delo vseh prežeto s poglobljenim domovinskim čutom». Za danes ob 21*30 je sklicana prva seja novega ministrskega sveta. Na tej s«ji bo zavzela vlada stališče glede najnujnejših vprašanj, ki se tičejo predvsem vzpostavitve popolnega reda v notranjosti, sklicanja zbornice in ne v zadnji vrsti tudi vprašanja novih volitev. Kar se tiče povrnitve normalnega življenja, se naglasa, da se epaža v tem oairu vidno boljšamje, toda kljub temu se niso še odpravili vsi zunanji znaki fašistovske revolucije. Tako je n. pr. hotel «Savoia», kjea- stanuje ministrski predsednik Mussolini, še vedno zastražen po fašistih. Fašistovska častna straža je bila postavljena včeraj tudi predi stanovanjem bivšega ministrskega predsednika Facte. Glede sklicanja zbornice se zatrjuje, da namerava Mussolini določiti v ta namen dan 15. novembra. Zbornica bo imela predvsem odobriti začasni proračun in sprejeti preuredbo volilnega reda. Ako bi zbornica ne hotela odobriti predloga o izpremembi volilnega reda, tedaj bo Mussolini predla- Istcčasno je naznanil izpremembo v vladi gaj kralju, naj se razpusti in razpišejo ta-tudi angleškemu ministrskemu predse-d- koj nove volitve. Na vsak način življenje niku, Bonar Lawu in francoskemu ministr-, sedanje zbornice pa ne bo moglo biti skemu predsedniku Poincare-u. «Ker sem dolgo. Politični krogi, ki poznajo mnenje bil pozvan od1 svojega vladarja — je re- ministrskega predsednika, zatrjujejo, da ceno v tozadevni brzojavki — naj prevza- j bodo nove volitve razpisane v vsakem slu-mem odgovornost vlade kot predstavnik čaju najkasneje do prihodnje spomladi italijanskih idealov Vittoria Veneta, smatram za potrebno poslati prisrčen pozdrav načelnikoma vlad' tistih držav, katerih prijateljstvo je bilo posvečeno s krvjo, ki je bila skupno prelita za dosego zmage. Zanašam da bo pri izvrševanju naloge, ki mi je bila poverjena in ki obstoji v varovanju najvišjih državnih interesov, ki se Krijejo z interesi miru in svetovne civilizacije, Italiji zagotovljena prijateljska vzajemnost zavezniških držav, ki si jo toplo želim in ki jo smatram njihovemu uspešnemu političnemu delovanju za neobhodno potrebno®. Slično brzojavko je poslal Mussolini tudi državnemu tajniku Zedinjenih držav. V tej Odkod fašistov iz Rima — Raza* spopadi — Delavska zbornica v Rima zažgana RIM, 1. Včeraj so se vršile v Rimu napovedane fašistovske svečanosti, parada' v Villa Borghese, dalje poklon pred neznanim vojakom in končno defiliranje pred kraljem. Defiliranje se je vršilo pred! Kviri-nalom in kralj mu je pr»o®tvoval z balkona svojega dvora v družbi z generalom Diazom in admiralom Thaon de Revelom. Defiliranje je začelo okoli 15 in je trajalo do 19. Kralj je ostal na balkonu cele štiri ure. Ko je zvečer nastala tema, je ukazal razsvetliti balkon z dvema svetilkama. Defiliranja se je udeležilo okoii 60.000 fa- brzojavki naglasa novi ministrski predsed- Šistov, ki so pripadali znanim trem kolo« nik, da upa Italija v prijateljsko sedelo- nam, katere so ob času revolucije kora-vanje obeh držav na gospodarskem in kut- kale proti Rimu in 90 po rešitvi krize vko- turnem polju ter da se zanaša, da bo Ame rika priznala zasluge, ki m jrh je Italija stekla v času vojne za skupno stvar m zmago vseh zaveznikov. rakale v glavno mesto« Ko je bilo defiliranje končano, so začeli posamezni oddfclki fašistov odhajati s po-_______ ,_______ sebnim5 vlaki ki fih ie nafešč v ta namen I sednik dobro začeL Tli Ct U1UU ua Tli "UI.vr »Uil .» 11UMU,- •• t 1 iKjctst vile, kjer pa ni bilo nikogar. Fašisti i ]miju4 brzojavko . so stanovanje natančno ^eiskali in; zagotavlja, da so francoski bivši borci pre- nato odšli. S seboj so vzeli ie par slik, ka- Prf^m« e predvideva ustanovitev nekakegai svobodnega ozemlja v zaledju Zaidra, tako da bi bilo oskrbovanje mesta z živežem zagotovljeno. Dalje se nahajajo v tem dielu pogodbe razne določbe, ki se tičejo delokroga dalmatinske hipo-tečne banke, deželnega premičnega in nepremičnega imetja, premoženja dežele in posameznih okrajev itd. Za vsa ta vprašanja se bodo ustanovile posebne mešane komisije. Zraven tega bodo spadala v področje teh komisij zadeve denarnih zavodov, lova, drv, pašnikov in razna druga vprašanja, ki se tičejo obmejnega prebivalstva. Prva teh komisdj bo imela svoj sedež v Gorici in Ljubljani in se bo pečala z vprašanji, ki se tičejo Goriške in Kranjske, diruga, ki bo imela svoj sedež v Poreču in na Krku, se bo pečala z vprašanji, ki se tičejo Istre, Krka in Kastva; tretja komisija bo imela svoj sedež v Zadru in Splitu in se bo pečala z vprašanji, ki se tičejo interesov Dalmacije. Nadaljni členi te pogodbe se tičejo vprašanja uredbe položaja bank, zamenjave avstro-ogrskili kron, položaja zavarovalnic" državne pripadnosti podjetij in tr- tere so nosili po mestu. Do neznatnega incidenta je prišk) tudi na francoskem posla-ništvu. Takoj po sestavi vlade je prišla na poslaništvo gruča fašistov in je zahtevala, da mora poslaništvo izvesiti italijansko zastavo. Dali so eno uro časa, nakar so se oddaljili. Ko je kvestura izvedela za ta incident, je poslala takoj na poslaništvo močno stražo. Tajnik poslaništva pa je pristal na zeljo fašistov in je dal v znak pozdrava novi vladi izvesiti italijansko trobojnico. Fašistovsko poveljstvo se je pozneje opravičilo, obžalujoč omenjeni incident. Par ski poslanik Siorza dal ostavko — Strog opomin ministrskega predsednika RIM, 1. Italijanski poslanik grof Sforza je brz o javil, čim je izvedel, da je Mussolini postal ministrski predsednik, cfca podaja ostavko na svojo službo. Min:js>trski pred-sedkoik Mussolini je to odstavko odklonil. Poslaniku Sforzi je javil ta svoj sklep s sledečo brzojavko: «Vaš sklep podati ostavko moram tolmačiti kot dejanje, ki je malo prijateljsko in zelo neprimerno, ker ste se odločili za ta korak, preden ste dobili uradno poročilo o smernicah moje zunanje politike, o kateri se bom izjavil pred zbornico. In te smernice ne bodo le nekaka zmes čustev^ in jez«, kakor Vi po krivici mislite. Potzivam Vas formalno, da ostanete na svojem mestu in da ne delate sitnosti vladi, ki predstavlja v sedanjem hipu najbolj vzvišen izraz narodne zavesti. Pričakujem brzojavni odgovor ter si pridržujem glede Vas najdiaijne odločitve». Ostavka poslanska v Berlinu RIM, 1. Italijanski poslanik v Berlinu Frassati je podal ostavko. Zunanje časopisje in nova italijanska vlada PARIZ, 1. «Temps« razpravlja o popolni Mussolinijevi zmagi ter želi Italiji, da doseže vsa zadoščenja, do katerih ima pravico. Journal des Debat s» govori o bodočem razmerju meid Italijo in Francijo ter smatra Mussolinija za prijatelja Francije. LONDON, 1. «Morning Post» govori o nesposobno&ti dosedanjih vlad in nadaljuje: Dvignila se je stranka, ki se ed'na kaže zmožna za organizacijo in disci- i pitno in ki je zanuogla ustvariti močen in J pvin i. dr. Dvanajsti člen se bavi z ribo-trden načrt za postopanje. Fašisti znajo, kaj želi narod in kaj potrebuje gospodarsko življenje države, ter bodlo napeli vse sile, da dajo narodu zadoščenje. List dodaja, da so fašisiti pripravljeni omiliti brez-poselnoet ter kaznovati štrajkujoče, ker so proti štrajkom. «Daily Telegrarph^> izjavlja, da je Mujssolini brez dvoma gospodar položaja. Pred tremi leti je bil v nest. Danes pa zavzema najvišje politi mesto v Italiji. List povdarja, da so se dogodki razvili brez velikega prelivanja krvi in brez nasilstev in dla so se druge stranke takoj in popolnoma podvrgle. Takega pojava še ni bilo v zgodovini moderne demokracije. Vprašanje je, pravi list, bodo-li Mussolini in njegovi tovariši sposobna voditi notranje in zunanje zadeve velikega evropskega naroda v mejah lista vnega postopanja, ter dodaja: Fašizem ima smeri, ka bi utegnile izzvati nove po-težkeče v Jaidiranu in ki ogrožajo naše interese ob Sredozemskem morju, toda upamo, da bo odgovornost oblasti dovedla Mussolinija k zmernostL Italija začenjta s poglavjem svoje zgodovine, katero vsebuje najtežje mogočnosti. «Times» o ministrskem predsedniku Mussolhujii LONDON, L «Times* pravi: Prvi korak ministra Mussodabija na polju vnanje politike razodeva^ dk prežema svojo visoko •službo z globokim smislom za svojo odgovornost Brzojavki ki ju je odposlal Poin-car&ju in Boenazju Lawu, tvorite izpoved vere v aljanso treh zapadnih narodov. Besede v teh brzojavkah, tičoče se solidarnosti med zavezniki, bosta sprejeli Francija in Anglija • trdnim zadoščenjem. Treba je čakati na to, da bo fašizem na delu. preden se laihko kaaeče tehtna sodba o njegovi zmagi, vsekakor se pa lahko že danes reče, da* je novi italijanski ministrski pred- lovom in določa, dla je dogovor, ki je bil sklenjen tozadevno 14. septembra 1921. na Brijonih, izvršljiv, ne da bi bila potrebna kaka posebna ratifikacija. V nadaljnem govori pogodba o rabi italijanskega jezika, o šolah ter o dobrodelnih in verskih ustanovah v Dalmaciji. Obiskovanju italijanskih šol in drugih zasebnih zavodov bo priznana ista veljava kakor obiskovanju inozemstvu še popolnoma neznana c»eb- jugoslovenskih šol in ravno tako tudi iz- rvište politično pnčevalom. Učitelji bedo v zasebnih šolah in zavodih lahko italijanski državljani. Končno vsebuje svetomargeritska pogodba tudi sporazum glede reškega vprašanja. Po tem sporazumu bo morala Italija začeti izpraznjevati Sušak v petih dnevih po ratifikaciji pogodbe. Istočasno bi se sestavila mešana komisija iz treh Italijanov in treh Jugcslovenov, kateri bi bilo dodeljenih več strokovnjakov in ki bi imela nadzorovati izpraznjevanje Sušaka, dalje določiti meje ter organizirati promet in upravo reškega pristanišča in poslovanje svobodne reške drŽave. Ta komisija bo morala izvršiti svojo nalogo v teku enega meseca, toda ta rok se bo lahko podaljšal. V slučaju nesporazuma se predvidieva, da se obe državi podvržeta razsodišču, ki ga predvideva rapallska pogodba. Svečanostni obred za padlimi vojaki odvoden, RIM, 1. Vojno ministrstvo objavlja: Obred posvećenja vojaških pokopališč pri Redipulji in Timavu, ki je bil določen za 2. oziroma 3. novembra in o priliki katerega so se dovolile družinam padlih bojevnikov tretje armade posebna olajšanja pri vožnji po železnici, se je odgodil za kratek rok, ker do sedaj še ni bilo mogoče poskrbeti vse potrebno, da se da obredu tisti značaj posebne svečanosti, kakor ga hoče vlada. Novi datum bo minister vojne pravočasno objavil. BORZE ZOPET ODPRTE. RIM, 1. Minister za industrijo in trgovino je odredil, da se imajo borze takoj zopet odpreti Jugoslavija Občni zbor Jugoslovenskega sokolskoga Saveza. ZAGREB. 3 i. Preteklo nedeljo se je vršil tukaj občni zbor Jugoslovenskega sokolskega Saveza. Udeležilo se ga je 120 delegatov. Že v soboto zvečer je bil sestanek delegatov, na katerem so se obravnavala vsa za So-kolstvo aktualna in pereča vprašanja. Razprave o posameznih točkah, resolucijah, peticijah in o spremembi pravil so bile zelo živahne. Sestanek je trajal skoro vso noč. Občni zbor je otvoril starosta dr. Vladimir Ravnihar. Njegova izvajanja so našla globek oduiev med delegati. Po izmenjavi pozdravnih govorov je prešel občni zbor na dnevni red. Razvila se je mirna razprava, tekom katere je podal načelnik statističnega odseka v daljšem poročilu natančno statistiko o vseh društvih. Omenjal je med drugim, da sokolski Savez obsega 26 žup s 361 društvi in da je sedaj včlanjenih nad 38.000 Sokolov in Scko-lic. Slovenija šteje 6 žup, Hrvatska 5. Bosn3 4, Dalmacija 2 in Srbija 9. Za tem so sledile volitve. Na predlog delegata sarajevske župe 2akule je bil per acclamationem in med viharnim odobravanjem izvoljen ta-le odbor: Starosta, dr. Vladimir Ravnihar; I. namestnik, dr. Car Lazar; II. namestnik, G juro Pankovič (Belgrad); 111. namestnik, Engelbert Gangl; načelnik, dr. Viktor Murrfik; I. namestnik, Miroslav Ambrožič; II. namestnik, Miroslav Vujinovič; III. namestnik, Banko Palčič. Dest odbornikov: Bogomil Kajzel, Švajyar, Nande Marolt, Bajžeij, Čobal, Kostenapfel, dr. Fux (vsi iz Ljubljane), dr. Lazar Popović (Zagreb), Jaša Ncnadovič (Niš), Košta Danilovič (Osijek). Namestniki; dr. Matija Ambrožič, dr. Hadži, Julij Dev, Jožica Terdinova in Vilko Turk. Skupščina je nadalje sperjela predlagano izpremembo saveznih pravil, sprejela je tudi važne resolucije. Zanimiva pa je bila resolucija, katera je bila sprejeta glede stališča Sokolsva napram raznim političnim strankam. To resolucijo, ki je bila soglasno in enodušno sprejeta priob-čujemo dobesedno: «Z ozirom na ponavljajoče se poizkuse zanesti v sokolske vrste politiko ter priklopiti Sokolstvo eni ali drugi politični organizaciji, oziroma stranki, jugoslovensko Sokolstvo, zbrano po delegatih žup na III. glavni skupščini Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ponovno opozarja vse članstvo na resolucijo «Sokolstvo in politika», ki je bila sprejeta na -glavni skupščini v Mariboru. Na podlagi te resolucije ponovno izjavljamo, da odločno c b-sojamo vsak poizkus zanesti politične boje v v sokolske vrste. Sokolstvo vsak tak poizkus z vso odločnostjo zavrača. Sokolske ideje re sme ne ena stranka ali oseba izkoriščati za sebe. V širokem okviru sokolskega delovanja je prostora za vzporedno delo vseh, ki so si osvojili sokolska načela. Vsaka strankarska politika pa mora iz sokolskih organizacij, ker nočemo trdnih načel Sokolstva razmajati s trenutnim strankarskim razpoloženjem. Vsak posamnik se sme ,kot svoboden državljan javno politično udejstvovati v stranki, k; po svojem programu ne nasprotuje sokolski misli in našim, opetovano izrečenim načelom. Delegati, zbrani na glavni skupščini v Zagrebu poživljamo vse člane sokolskih organizacij in Sokolstvu naklonjeno časopisje, naj ozirajo na to stališče Sokolstva, ki ga naj > dnevnih političnih polemikah vmešavajo v politične boje.» »Vzvišeno na vsakdanje politične borbe, stremi Sokolstvo, združeno v Jugoslovenskem Sokols,kem Savezu, slejkoprej za fizično in moralno popolnostjo svojega naroda, ki je v naši edinstveni domvinr samo eden, kakor je Sokolstvo, ki služi njemu, samo eno!» Č. O. S. je bila zastopana po svojem pod-starosti V. Stipaneku. Občni zbor je odposlal kralju Aleksandru in predsedniku Masary.ku pozdravni brzojavki. Občni zbor, ki je v vsakem oziru sijajno uspel, se je zaključil ob 1. uri popoldne. Izjave predsednika Masaryka o priliki na-rednega praznika PRAGA, 1. O priliki narodnega praznika Čehoslovaške je sprejel Masaxyk diplomatski zbor. Odgovarjajcč na čestitke je predsednik republike izjavil: «V življenju narodov ima zavest medsebojnega razumevanja in solidarnosti največjo vrednoist. Delo za napredek človeštva je tako ogromno, da se morajo zdiružiti vse moči in je potrebna dobra volja vseh, ako naj se izvrši. Čehoslovaška namerava delati z vsemi svojimi sredstvi na tp. da se ohrani mir, ter sodelovali pri veliki nalogi vzpostavitve Evrope, zlasti Srednje Evrope. S tem bi se zagotovil mir za dolgo časa. Pod ščitom Zveze narodov je nastopila Evropa pot v boljšo bodočnost. Na govor ministrskega predsednika Švehle je predsednik Masaryk odgovoril; Razlogi obstoja in smernice čehoslovaške politike so določeni po našem mednarodnem položaju. Vsi hočemo složno sodelovati v resnično svetovni politiki. Na vseh' poljih državne uprave se razodeva napredek in mednarodni položaj republike se čezdalie boli k osoli dir a- «< EDINOST* V irstu. dne 2. novembra 1922, Nasproti zastopnikom Jugoslavije je predsednik izjavil: Za časa mojega potovanja in bivanja v Rimu. Ženevi, Parizu, Londonu, Moskvi, Petrogradu, Jassyju in Washingtonu sem bil povsod v najožjem etiku z jugoslovanskimi politiki Iz jugoslo-veni&ko-čehoslovaškega na eni in poljsko-romunskega sodelovanja na drugi strani je vzniknil Mali sporazum. Predsednik Mais«aryk je prejel brzojavki p čestitkami od kralja Aleksandra in predsednika Hardinga. Nemčija Prvi sestanek Wirtha in članov repara-cijske komisije v Berlinu BERLIN, 1. Včeraj opoldne je imel kancelar Wirth prvi razgovor s člani repara-cijske komisije, ki so prišli v Berlin. Gospod Wirth jim je izrekel dobrodošlico ter se je z gospodom Barthoujem. predsednikom komisije posebej razgovarjal. Wir+h je izjavil, da se on in njegovi sodelavci odkritosrčno dajo na razpolago zavezniškim delegatom, dla se razsvetli izpre-mesrrba, ki se je izvršila v položaju Nemčije od meseca julija sem. Kancelar je predložil statistično sliko, na kateri se primerjajo podatki o tečaju in o cenah, običajnih v trgovini na debelo. Gospod A&irth je svofo izjavo tako zaključil: Prava pot je ta, da se prej ozdravi bolno gospodarstvo ter se potem šele iz njega vlečejo dobave; radi tega je stabilizacija marke najvažnejše vprašanje in prva naloga je ta, da se predlogi izvedtejo v praksi. Predsednik komisije Barthou) je odgovoril izjavljajoč, da vsebujejo besede nemškega kancelarja obrazložitev položaja v Nemčiji, obrazložitev, ki jo jemlje komisija na znanje; kance!ar-jeve besede pa vsebujejo tudi program, v katerem se, mesto da bi se označile rešitve, naštevajo vprašanja. Gre za to, da se čim prej doseže skupni cilj. Gospod Bar-thou je tako zaključil: Kancelar je popolnoma opravičeno rekel, da je prišla repa-racijska komisija v Berlin, da ozdravi bolan organizem. Komisija mora torej poznati bolezen v vsem njenem obsegu. Po izmenjavi govorov so se takoj pričele razprave. Franšiia. Dražba delnic iombardskih železnic PARIZ, 1. Reparacijska komisija bo dala danes na dražbo 143.991 navadnih in 979 užitnih delnic lombarskih železnic, izročenih od nemške vlade v smislu versaille-ske pogodbe. Dražbe se lahko udeleže samo zavezniške države in Zedanjene države ter državljani teh držav. rajo na svoj račun voditi Bismarckovo politiko- Po temeljitem preudarjanju sem se odsLo-čil poveriti kanclarstvo1 princu Hohenlohe-ju> ki je bil tedaj guverner Alzacije-Lota-ringije. Ko je izbruhnila vojna v t. 1870, se je on kot bavarski minister potegoval za združitev Bavarske s Pru&ijo. Princ Bismarck ga je od tiste dobe zelo cenil zaradi njegove zvestobe do cesarstva. Pričakovati je bilo, da bo princ napram temu nasledniku opustil svoje sovražnosti. Ta izbira novega kancelarja se je torej izvršila s posebnim ozirom na osebo princa Bismarcka na javno mnenje, ki je bilo na njegovi strani. Princ Hohenlohe je bil tip starega «grand seigneur», zelo vljuden v temperamentu in v občevanju. Vsled svoje starosti je bil resen mož in hladen opazovalec in presojevalec ljudi. Vkljub razliki v starosti med menoj in njim, sva se izvrstno razumela. V prvih časih Hchenlohejevega kanclar-stva se je pripetil slučaj, ki je na zanimiv način pokazal razmerje napram Franciji in Rusiji. Ob času francosko-ruskega pobratimstva sem dobil od generalnega štaba kakor tudi od poslaništva v Parizu zanesljiva poročila, da namerava Francija povleči del svojih čet iz Alžirije in jih poraz-mestiti na južnem Francoskem torej ali proti Italiji ali proti Alzaciji. To sem sporočil carju Nikolaju II., opozarjajoč ga, da bom prisiljen ukreniti protiodredbe, če ne bo on znal zadržati svojih zaveznikov od tako izzivalnih dejanj. Ruski zunanji minister je bil tedaj princ Lobanov. bivši poslanik na Dunaju, ki je bil znan zaradi svojega frankofilstva. V poletju 1895. se je nahajal na Francoskem in je bil zelo slavnostno sprejet. Princ Lcbanov se je ob povratku iz Pariza ustavil v Nemčiji in me prosil za avdijenco po naročilu svojega carja. Ko sem ga sprejel, mi je zagotovil, de vlada v Parizu mir in pamet in skušal me je pomiriti tudi glede porazmeščenja čet, o katerih sem govoril, češ da so to glasovi in kvante brez pozitivne vsebine. Dal mi je najbolj pomirljiva zagotovila, češ da mi ni treba imeti nobene bojazni. Zahvalil sem se mu za njegova pojasnila, pri čemer sem omenil, da beseda bojazen se ne nahaja v slovarju nemškega oficirja. Če hočeta Francija in Rusija imeti vojne, ne mo- rov z rusko divizijo in iz pomenkov med poveljniki, smo doznali, da je ruski admiral na povelje svoje vladJe preživel celo zimo zasidran v zalivu, ki mu je bH pa divji in samoten — tu ni bik> tistih čacjarn z japonskimi gheissami, brez katerih se je zdelo Rusom nemogoče prezimiti tu — in da se ruska eskadra, ne vrne več. Ruski admiral je prav odločno odsvetoval svoji vladi, da bi se usedli v ta zaliv, odkoder ni bilo nič vzeti. Torej Rusi niso imeli nobenih osvoje valni h namenov v tem zalivu. Ta informacija je prišla istočasno z odgovorom ruskega zunanjega ministra, grofa Mura-vjeva, ki je naznanil, da nima Rusija vsled dogovorov s Kitajsko nobenih določnih zahtev glede onega zaliva. Vendar pa je povdaril rusko pravico do zaliva, ker so se ruske ladje- prve vsidrale. Glede Kiao-Ciao-a trdi torej Viljem, da ni imelo to pcd'jetje vojaškega značaja, ne vojaških namenov. Seveda mu tega ne bo nihče verjel, sicer pa so ga njegovi rojaki v tem ozira postavili na laž. Nemški zgodovinar Valentin Veit pravi v svoji Deutschlands Aussenpolitik: «Žalibog, smo v Vzhodni Aziji večkrat prekoračili tiste smernice, katere so. bile uradno začrtane. Glede Kiao-Ciao pa pravi: Bilo je nepojmljivo, da so napravili iz baze, ki je imela ščititi trgovino- pomorsko opazovališče, kar je silno razdražilo vojaško samoljubje Japonske.» Glede onega telegrama Kriigerju, pa je gotovo, da fe Viljem razdražil Angleže, ki so pričeli gle, ker sta si bila v notranji politiki nasprotna. Wi!jem da je bi! za delavstvo, medtem ko je Bismarck zahteval proti delavskim organizacijam železno pest. V resnici pa ni Wi!jem mogel trpeti poleg sebe tako velikega in energičnega moža, kot je bil Bismarck. Bismarck je bil tedaj pravi mož vlade. Vsa ministrstva so bila pod njegovim direktnim vodstvom in vsa politika se je morala vršiti natančno po njegovi volji. Bismarcku je sledil kancler Caprivi, teda njegova doba ni za nas tako zanirr/va- kakor doba tretjega Wiljemove-ga kancelarja. Zakaj z nastopom tega kancelarja se je pričela tista ekspanzivna imperialistična nemška politika velikega sloga, za katero je vedno stremel \Viljem, pa naj skuša še tako olapšati svoja dejanja. Princ Kiodvig Hohenlohe - SchiUingsfunsI: je bil v sorodstvu s cesarjem, torej iz navisjih krogov in ta je bil po godu Wiljemu, ker on je pričel s kolonialno ofenzivo na Skrajnem Vzhodu in v Afriki. V tretjem poglavju govori Viljem o tej dobi tako-le: Stal sem pred težko nalogo izbrati novega kancelarja. Pogoji za delovanje novega kanclarja &e niso izpremenili. Splošno pa je bila želja, da bi bil novi kancelar državnik ne pa general, in starejsi mož. ki bi mogel vzb«diti v Bismarcku večje zaupanje Izkušen državnik bi se mogel lažje prilagoditi političnim smerem princa Bismarcka in bi bil v manjši meri izpostavljen napadom in kritikam. Ti napadi so pričeli vznemirjati vso birokracijo, ki je bila po večini iz Bismarckovih časov In ta nervozneet se je poznala v vsem vladnem organ-jzmu. In tudi v parlamentu je opozicija naraščala vsled pristopa nekaterih elementov, ki so bili prej za vlado in ta okoUčina je ovirala delo. Posebno v zunanjem ministrst. je skušal Holsteinov duh močno deloviajti in opaziti je bilo nagnjenje proti sodelovanju s kaizerjem. V zunanjem ministrstvu so čieto odkrito mislili. da mo- guerre pense? Cela ne doit pas etre!« (Oh vojna? Kakšna misel! Kaij mislite? To se ne sme zgoditi!) Odgovoril sem nato: «Gotovo, jaz ne mislim nanjo, toda za vsakega opazovalca, tudi 6e ni posebno bister, ne morejo iti neopazno mimo te neprestane cerimo-nije, govori in obiski oficielnega značaja med Parizom in Petrogradiom, ki vzbujajo nevoljo v Nenačiji. Če bi ime4o priti proti moji volji in volji mojega naroda do vojne, tedaj bi zaupal v svo>ega Boga kakor tudi v vojsko in nemški narod prepričan, da bi znali obračunati z obema nasprotnikoma.« Omenil sem tudi izjavo nekega ruskega oficirja, člana vojnega odposlanstva v Franciji. Ta oficir je odgovoril na vprašanje nekega francoskega tovariša, če bi si upali potolči Nemce tako-le: «Non( mon ami; nous serons1 battus a plate cotuture, mais qu'est-ce que 9a fait? Noub aurons allors aussi la Republique.» (Ne, prijatelj, tepeni bomo prav pošteno, toda kaj zato? Tedaj dobimo tudi republiko). Princ me je spočetka začudeno gledal, nato je skomiznil z rameni in je ponovil: «Oh, la guerre, il ne fautt pas meme y pen-ser!» (Oh, vojna, niti misliti ni na kaj takega!) Tisti častnik je izrazil tedanje splošno mnenje ruske družbe in njenega razumni-štva. Še za časa mojega prvega poseta v Petrogradu, to j* bilo v začetku 1. 1880., mi fe neka nadvojv odinja pri obedu rekla čisto hladnokrvno: «lu sedimo neprestano na ognjeniku. Vs?ak dan pričakujemo revolucijo. Slovani niso ne zvesti, ne monar-hični; v svoji notranjosti sto republikanci, pretvarjajo se in lažejo, vsi in vedno.» Trije važni dogodki zunanje politike zaznamujejo dobo princa Hohenloheja: leta 1895. otvoritev prekopa cesarja Viljema (med Severnim in Baltiškim morjem), h kateri so bile povabljene' flotilje in ladje vseh držav; v 1. 1897. pridobitev Tsing'lao; tretji dogedžek je bil telegram Kriigerju, ki je vzbudil tako pozornost. Pridobitev Tsingtao je bila v veliki meri zasluga princa Hohenloheja. Tudi on je bil mnenja, da potrebuje Nemčija za svoje ladje postojanko za premog in potegovanje trgovskih krogov, dia je treba izrabiti priložnost, ki jo je nudila Kitajska za. mednarodno trgovino, se mu je zdelo upravičeno. Postaja je imela pred vsem služiti trgovini, vojaška stran je imela samo nalogo zagotoviti raxvoj trgovinskega me«ta; ni bila sama sebi namen in tudi ni biki smatrana za bazo večjih vojaških podjetij. Za tako postojanko so prihajali v poštev razni kraji, toda po natančnejšem preiskovanju se niso zdeli primerni, ker ali niso bili debri, ali pa nieo imeli tistih komunikacijskih zvez z zaledjem in niso torej obetale dobrih trgovskih perspektiv, ali pa so bili že zaseženi po drugih. Opirajoč se na poročLila admirala Tirpitza, ki je tedaj poveljeval diviziji križark v Vzhodnji Aziji in na sodbe barona von Richthofena, smo se končno zedinili, cba ustanovimo svojo kolonijo v zalivu Kiao-Ciao. Kancierjeva naloga je bila, da izvede politično sitran ustanovitve nove kolonije. Predvsem je bilo treba paziti, da se ne bi Rusija vznemirila. Tudi naši diviziji v vzhodni Aziji smo nad ožili, naj nadaljuje raziskovanja. Odi nje smo prejeli dobre vesti toliko glede ugodnih pogojev za usidranje iadii. kolikor glede ledenikov. Iz pogovo- vprasanje v marsikaterem pogledu potrebno reform, vendar se nam pa ne zdi primerno, da bi se postopalo na navidezno energičen način, ki ga predlaga skupina fašistovskih učiteljev. Da se pri nas odpravi zakon, s katerim se da izhajati, ter nadomesti z zakonom, ki kliče po reformi in ki bo kmalu izginil, je vendar nekoliko neumestno, posebno če pomislimo, da gre tu za šolo, pri kateri prepogosto reformiranje, pa naj bo še tako na mestu, škodi ko-nečnemu cilju šole, vzgoji otrok. Prazniki in urnik trgovin. Danes je delavnik. 'Jutri bodo trgovine odprte samo do 13. ure a v soboto, 4. t. m., ki je narodni praznik, bodo zaprte ves dan. škccijaaska farna zasedena od italijanskega planinskega društva. Prošlo nedeljo je udrlo nekoliko članov italijanskega planinskega društva Alpina delle Giulie v sedež uprave ško-cijanske jame ter ga zasedlo. Dali so si tudi izročiti ključe do jame. Pri tej priliki so uničili mnogo nemških napisov. Jama ostane začasno zaprta. Politični program južnotirolskih Nemcev. Dne 26. t. m. se je vršil v Bocenu shod zaupnikov južnotirolskih Nemcev. V političnem programu, ki so ga določili za bodoče delovanje, naglašajo, da ostanejo «stranka reda», da se hočejo torej boriti samo z zakonitimi sredstvi. Zato pozivajo vse svoje pristaše, naj strogo spoštujejo državne zakone in predpise. Od vlade pa zahtevajo, naj brezpogojno varuje javni mir in zakoniti red ter naj postopa proti vsakemu ogrožanju. Le z gospodstvom zakona učiti, da postanejo nekdaj borci za napredek svojega naroda in dajo narodu vse svoje moči! Gladujejo v Ljubljani, gladujejo na Dunaju in povsod drugod. Borna so sredstva od doma, borne različne podporice in vendar prenašamo vse to! Marsikdo vpraša, zakaj ne študiramo na italijanskih univerzah v lastni državi!? Zakaj daleč na Dunaj in v Prago — ako je pred nosom Padova, Miian?! Ako je v Trstu samem trgovska visoka šola?! Počasi! V Trstu samem in v vseh ital. univerzitetnih mestih je treba dijaku mesečni minimum 350—400 lir. V Ljubljani, v Zagrebu itd. se izhaja s polovico te svote (in še ta polovica se komaj spravi skupaj!) Na italijanskih univerzah razen .v Padovi ni dijaških obedovalnic, v Ljubljani in drugod so b:le vsaj do letos! Letos jih ni! Dijak — ti lepo zmrzuj, študiraj m skrbi obenem sam za vsakdanji košček kruha, da boš pozneje vse svoje moči posvetil narodu! Med jugosl, dijaštvom iz Italije, ki študira na jugosl. univerzah, se je zelo razširila misel, naj bi šli študirat v Italijo, na univerze lastne države. Leta 1921. smo to misel širili, propagirali in v Trstu je izšla knjižica: «Visokošolski študij v Italiji». — plod skupnih naporov in propagande. Med dijaštvom ugodno sprejeta, je knjižica vzbudila vendar pozneje samo nejevoljo. Lepo je propagirati za študiie na italijanskih visokih šolah! A od kod mesečnih 400 L, to je glavno* vprašanje vseh dijakov. Stopili smo tudi k rešitvi tega problema. Na pobudo ak. fer. dr. «Balkan» v Trstu se že dolgo časa pripravlja «Dijaška matica». Kakšen namen ima ta « Dijaška matica»? Ima namen potrebnim jugoslovenskim dijakom iz vsega Primorja posojati brezbrestna posojila za čas študij. Vsak podpiranec se obveže, da pozneje, ko si opomore, vrne vso svoto, tako da bi se na ta način fond «Dijaš,ke matice® vedno sam sebe obnavljal! Pomisli narod, pomislite posamezniki, da, — gnani od skrajne bede najboljši sinovi naroda optirajo za sorodno državo! Pomislite kam gredo vse te mlade moči, katerim ne pomagate sedaj za kratko dobo, in ki bi stotero povrnile narodu vsak novčić. Pomislite na to in vprašali boste začudeni: «Zaksj pa «Dijaška matica« ne dela?!» Brez nič ni nič! «Dijaška matica« nima denarja! Trgovci, učitelji, doktorji, duhovniki in advokati ter vi vsi, ki se kličete inteligente — pomagajte Matici na noge! Vpišite se kot redni, podporni ustanovni člani! Votirajte v korist vaši mladini (ki jo vedno nazivate «naša nadebudna mlaaina».) mesečne odstotke vaših plač, vaših dobičkov, vaših dohodkov. Slovanske banke in denarni zavodi Trsta, in Primorja! Pomagajte z večjimi zneski za i začetek! Ko bo imela «Dij. matica» začetni ij3Q fond za dobo prvih petih let, bo premagana prva težkoča. In vi člani naroda — vpislio se za člane «Dij. matice»! Vsak član naroda naj bo tudi član «Dij. matice»! Majhna je članarina, velikanska je korist! Narodna društva! Naj ne bo narodne prireditve, od .katere ne bi odšteli nekaj odstotkov čistega dobička Matici! Naprej z dobrimi zgledi! Ne pustite, da najboljši del naroda, naraščaj inteligence izgine izmed nas! Koliko jih je, ki sredi študij stopijo v službo samo zato, da jim ni treba prenašati gladu in mraza! Koliko jih je, ki stopijo z žalostnim srcem tja, kamor jim kaže oportunost. Vsi so zgubljeni! Zato pomagajte! Pristopajte kot člani k «Dijaški matici«, podpirajte jo in spominjajte se je ob vsaki priliki! Ne pozabite na nas! Eden za vse — vsi za enega! se odpelje vlak ob 16.25 proti Prvačini, kjer se po 2urnem počitku pelje vlak v Trst, kamor dojde ob 21.30. Izletniki, kateri bodo hoteli in mogli še nedeljo 5. t. m. porabiti za izlete, bodo prenočevali v Ajdovščini in Šturjah, od koder bodo y nedeljo v nedeljo zjutraj šli peš čez Planino v Štanjel in odtod z vlakom kateri odhaja ob 14.34 v Trst, kamor dojde ob 15.45. Izlet na Čaven spada med najlepše in najhvaležnejše. kar jih imamo v Trstu, vsled česar jc Čaven pogostoma obiskovan od turistov. Sedanji izlet je prvi izlet Slovenskega planinskega društva po vojski na čaven. Vabijo se zato vsi člani in prijatelji Planinskega društva na mnogobrojno udeležbo. Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice» se nahaja v prostorih «Šolskega društva pri Sv. Jakobu (stara policija) ter posluje redno vsako nedeljo od 10—11 dopoldne. Na razpolage ima lepo število poučnih in zabavnih knjih, tako da lahko mladim in starim povsem ustre-že. Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 L, a odškodnina za izposojene knjige mesečno 1 L. Darovalcem knjig gg. Šorn Josipu, Če-snik Pavlu in gdč. N. N. se odbor najtopleje zahvaljuje. Mednarodni šahovski kongres. Na Dunaju se bo v kratkem vršilo tekmovanje mednarodnih šahovskih mojstrov, ki bo skrajno zanimivo iz dveh razlogov: Udeležili se ga bodo vsi svetovni mojstri, ki so sedaj na glasu, osobito tudi Nemci Spielman, Tarrascn, Teich-mann in Lasker, Acateri se niso udeležili zadnjega kongresa v Londonu. A dana bo obenem prilika mladim neznanim talentom, da prinesejo eventuelno presenečenja. Kakor čujemo, se bo kongresa udeležil tudi slovenski mojster dr. Vidmar, kateri si je, kakor znano, pri londonskem tekmovanju pridobil 3 nagrado, za-ostavši le za eno oziroma pol točke za priznanima svetovnima mojstroma Špancem Ca-pablankom in Rusom Aljohinom. «V kraljestvu palčkov«. V nedeljo, 5. t. m. ob 5tih popoldne ponovi šentjakobska Čitalnica to čarobno in velezanimivo pravljično igro. Cene bodo znižane ter se upa, da bo občinstvo tudi pri reprizi do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Pri premieri je igra vzbudila splošno očaranje. Pri reprizi se bo videla njena privlačna sila. Pridite in ne zamudite te lepe prilike. Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. «Knjižica za invaliden stane L 2'50, po pošti 30 stotink v— Pri pošiijatvi po pošti na) se nakaže denar prej. Tudi po povzetju sc ne pošiljalo, ker so troški nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol. d ruš Ivi: «Edinost > v Trstu. Zavedna dekleta pri Sv. Jakobu so imela pred časom sestanek, na katerem se je rešilo vprašanje, kako naj se pomaga našim fantom, katere tre v vojaški službi domotožje. Da se jim bo moglo pošiljati ob prilikah male darove in po potrebi liste, se je sklenilo, da se priredi v sobto, 4. novembra plesna zabava, katere čisti dobiček gre v tozadevni fond. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve, upamo, da bo udelžba čim največja. Sv. Jakobčanka. Pevsko društvo «Ilirija» priredi dne 12. novembra t, 1. pevsko-dramatični večer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Na sporedu so razni mešani, moški in ženski zbori. Poleg teh bo izvajal dramatični odsek M, P. D. krasno grotesko v enem dejanju: Pavel Cziiner: «Mo-ska Satana». Po prireditvi prosta zabava. Kei je to prva prireditev «Ilirije» v povojni dobi, pričakujemo od strani slav. občinstva obilno udeležbo. — Odbor. Občni zbor pevskega društva «Kolo» se je vršil, kakor naznanjeno, v nedeljo dne 22. okt. ob dvetretiinski udeležbi članov. V svojem pozdravnem govoru je predsednik Makso Co-tič s prepričevalno besedo svaril pred vsč-Kim malodušjem. Ne smemo kloniti duhom niti pred| dejstvom, da moramo sedaj delovati takore- j koč vezani na rokah in nogah in da ne smemo j Mladi ^račL Neki mestni orožnik je are-niti misliti na tiste nekdanje sjajne nast^e, j tiral včeraj zjutraj y uiici xx Settembre tri na katerih ,e življenje *Kola? toli bogaio.; dečke> ker SQ beračiii< Miadi berači so bij} Kakor na vse nase organizacije so padle tudi, odpeIiani na poiicijo. Tam so izpovedali s sol- Is tržaškega fMlmm& zaini v očeh, da jih je njihov oče poslal be- na to društvo razmere sedanjih časov z vso svojo težo. Tudi ono se je moralo ukloniti in j ^iti/če ne prinesejo domov mnogo pribera-se prilagoditi novim razmeram. Radi tegal pa; . d • -ih oče ^usmiljeno pretepe. društva me man, potrebna, j proU QČe ki se iraenu;e Ivan Kreševič, se se da doseči notranji mir in gospodarski pro- njihovo delo nic man, častno. i udi politično ;bo kazensko postopalo. cvit. Ker pa se zavedajo, da je mirni razvoj društvo «Edinosi» na primer, ,e moralo utes-; d Sv_ JakoJ)u možen le tam, kjer poleg narodnega gospodar- Qltl . svo,e vnanje £ i prepeljali v mestno bolnišnico ISletncga Pe - - ■ " manj potrebno/ Ne, vsak najmanjši cin nasin, f ^ j ... ______ ..m - ^ organizacij je ravno radi težkega položaja ve stva niso ogrožec.e tudi idealne dobrine, zastopajo južnotirolski Nemci: na narodnem polju neskrčeno ohranitev nemštva. Naj se ne izdaja nobena vladna odredba, ki bi stremela po raznarodovanju. Zahteva se za?č:ta nemških šol. Skrbi naj se za uradniški in učiteljski naraščaj. Zahteva se popolna svoboda pri uveljavljanju narodnega življenja v mejah, ki jih določa zakon. Pride naj do narodnega miru ob strožem izogibanju vsakega narodnega žaljenja. Na kulturnem polju: zahteva se stalno povspeševanje šolske naobrazbe in izpopolnjevanje poljedelske in obrtniške naobrazbe- V ustavno-pravnem pogledu zahtevajo južnotirolski I^emci jazsežno samoupravo, kakor jim je bila od merodajnih zastopnikov zagotovljena že ob priključitvi dežele k italijanskemu kraljestvu. Socialnopolitično zahtevajo razvoj zakonodaje v zaščito delavstva in odredbe, ki naj ublažijo socialna nasprotstva. Na gospodarskem polju bodi glavna naloga ta, da se izdatno povspešujejo gospodarski interesi in naj se postopno odpravljajo težkoče, ki nastajajo gospodarskemu življenju iz nove politične uredbe. Kar se tiče stališča napram vladi, nugla&ajo, da niso nobeni vladi načelno nasprotni, «marveč so vsekdar pripravljeni podpirati po svojih močeh .vsako vlado, ki se bo izogibala vsakega kršenja naših pravic in ki bo na nepristranski način ščitila javni mir in red.» Naše dijaStvo v tujimi. KKc na pomoč.*) Iz dijaških krogov smo prejeli sledeči poziv, ki upamo da med naftim občinstvom ne bo ostal brez odmeva: Vsako jesen se pričenja potovanje naše učeče se mladine preko meje! Kam?! Na univerzo v Ljubljano, na univerzo v Zagreb, na univerzo na Dunaj — na univerzo v Prago — sploh na vsemogoč« univerze! Stotine naših visokoSolcev roma vsako jesen s koši polnimi knjig, slabo oblečeni, polni nezadovoljstva in skrbi: kaj bo z bodočnostjo, kaj s študijem, ako se bo treba boriti za ljubi vsakdanji kruhek. Od doma nesejo naŠ! mladeniči malenkostne gmotne podpore, ker so večinoma revnejših slojev 7— a vendar se podajajo polni idealov leto za letom daleč proč od doma, veseli, ako se morejo pri koščku kruha Pred sinočnjiin so Sletncga v ulici Broletto št. lika fa z* delavce tem častn^a zasluga ker | J«. Miadeničje^ trMahke rane^jiccr postavlja temelje m pogoje za prinoet boljših so napravila *) Prosimo vse jugosl. časopise v Primorju, da-ta klrc na pomoč priobčijo čimprej! dni. fa izvajanja predsednika globok vtis na zborovalce. Poročila tajnika, blagajnika, arhivarja in nadzornika pevskih vaj so bila sprejeta s po* hvalo in priznanjem. Pred volitvijo novega odbora je izjavil predsednik z vso odločnostjo, da ne bi mogel zopet sprejeti eventuelne ponovne izvolitve. Zborovalci so uvaževali to izjavo in so izvolili za novega predsednika moža, ki ima vse predpogoje za uspešno nadaljevanje dela dose-danejga predsednika. Tudi ostali člani novega odbora so možje in mladeniči, ki bodo stali zvesto in delavno svojemu predsedniku ob strani. Ob točki "slučajnosti* se je vnela živa razprava, ki je pričela ob veliki vnemi vseh članov za bodoče delo «Kola» in je pokazala, Kolaši ohranil iiezmanjašn stari duh bratstva. Z navdušenjem, živio-klici in ploskanjem so zborovalci pozdravili predlog, naj se gosp. Maksa Cctiča, v znak hvaležnosti za zasluge, ki si jih je stekel za društvo s svojim večletnim predsedovanjem, izvoli za častnega člana. V ± poslovilnem govoru je g. Cotič rotil ii-^a^še, naj jih v neumornem delu pod dve na glavi in eno na hrbtu. Službujočemu policistu v mestni bolnišnici jc povedal, da so ga napadli brez najmanjšega povoda neki mladeniči ter ga ranili z bodalom. Samomor, neznanke: vrgla se je raz okno petega nadstropja. Neka ženska, ki je Šla včeraj zjutraj okoli 8.30 po stopnicah v hiši št. 9 v ulici Paduina, je srečala v tretjem nadstropju mlado, slabo oblečeno že^irJco, ki j'e hitela ! močno razburjena proti petemu nadstropju. Ko je dospela tja, je skočila na okno ter se vrgla na dvorišče. Zlomila si je obe roki in negi; nadalje je dobila težke notranje poškodbe. Nesrečna ženska je kmalu izdihnila. Samomorilka ima na sebi rudečo obleko s črnimi črtami. Je velike, suhe postave. Pri njej niso našli nikakih listin, ki bi izkazale ime. Prepeljali jo bodo v mrtvainio kako se je medimesLne bolnišnice, ko bo izvršila preiskoval komisija svoje funkcije. Pozneje so identificirali samomorilko. Ime -nuje se: Marija Subert, stara 26 let, stanujoča v ulici S. Maurizio št. 14, Do tega žalostnega koraka jo je dovedla nevrastenija. Dva mrliča v Zagraju. Neki kmet je našel pred včerajšnjim v gozdu pri Zagraju pri Gradiški truplo elegantno oblečenega mladeniča. žiga neomajna vera, da pridejo prej ali slej O tem bo bili obveščeni tamkajšnji orožniki, - * ' * J - ry- ki so prišli na lice mesta ter vzeli zadevo na zapisnik. Orožniki so našli pri mrliču neko listino z imenom: Pietro Tosi da S. Lorenzo di Breno (prov. Brescia). Iz neke druge listine, katero so našli pri mrliču, je bilo razvidno, da je bil mladenič svoječasno nastanjen v Trstu. iMrlič je bil prenesen v mrtvašnico v Zagraju. Tamkajšnji zdravnik je ugotovil, da je zastrupljen s karbolno kislino. tudi za naša društva zopet boljši dnevi. Za donela je vesela in nadebudna pesem, na kar so *e zborovalci, drug za drugim, najprisr-čnejše poslovili od svojega večletnega predsednika in voditelja. Slovensko planinsko društvo v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na svoj jesenski izlet, katerega napravi na državni praznik v soboto 4. novembra 1922., če bo vreme ugodno. Ker bi bilo težko priti iz Goljakov do vlaka, ki odhaja že ob 10.15 iz Ajdovščine, se je moral spremeniti program tega izleta, tako da se ne bo vršil na Goljake, ampak na Čaven. Odhod iz Trsta v soboto ob 6.10 z vlakom iz kolodvora pri Sv. Andreju: dohod v Prvačino ob 8.01 in potem z vlakom ob 8.05 v Kamnje, kamor dojde vlak ob 8.37, potem takoj odhod na vrh Čavna, kamor izletniki prispejo okrog 11 % dopoldne. Na Čavnu počitek in kosilo iz Neki železničar je našel pred včerajšnjim zjutraj ob Železr.iškr progi v Zagraju drugega mrliča, ki jc '•rrl' globoko na čelu. Orož- niki so našli p>i njem pisi v terem je rečeno, da si je dotičnik. ii." - Josip Škerl, vzel življenje radi neozdravljive bolezni. Pokopali so ga v Zagraju. Razglednice tatinskega izvora? Neki policist je zaplenil včeraj zjutraj v ulici della Sa- nahrbtnika; po c.ka 2urnem počitku vrnitev nit k dečku Franu Lafargia, staremu 14 let, iz Čavna do Stacije Sv. Križ-Cesta, od koder1 stanujočerau v ulic* Crocelisso št. 13 nad 300Q V Trst«, dne I novemfcra 1921 «EDlNOST» razglednic. Deček je izjavil, da mu je izročila razglednice neka gospa z naročilom naj jih oese k neki družim v ulici della Soorzena. Policist pa se je s svoje strani informiral ter je ugotovil, da je bilo vse laž, kar je govoril deček. Lažnjivega Mihca so obdržali na policiji, ker so razglednice baje tatinskega izvora. Odmeri velike tatvine na državnem kolodvora. V stanovanju blagajnika Oesterreih-kerja, k« je kakor znano pobegnil z okoli pol mifyona lir, je uvedla policija te dni preiskavo. V stanovanju niso našli niti ene njegove slike, ki bi mnogo pomagala policiji pri zasledovanju. Domači so izpovedali, da je imel Oester-reicher mnogo svojih slik. Iz tega je razvidno, da je imel blagajnik že prej napravljen načrt, da bo zbežal z denarjem. Zato je tudi iz previdnosti skril ali uničil vse svoje slike. Vesti z Notranjskega I. izredni občni zbor akad. podp. društva «Prosveta» v Idriji. V četrtek, dne 28. sept. t- 1. se je vršil ob 14. uri v prostorih «Del. br. društva* v Idriji I. izredni občni zbor akad. podp, društva «Prosveta», na katerem je bila Jcot glavna točka dnevnega reda izprememba pravil. Jezik. Čudno je, da se dotzdaj nobeden izmed mnogih kritikov diletantskih predstav ni doteknil tega predmeta, ki je v drami eden najvažnejših in za umetniIko podajanje neobhodno potreben. V tem se na naših diletantskih odrih skoro vedno greti. Nočem tu govoriti o slabi prestavi, niti o slovenščini izvirnih del — omejujem se le na izgovorjavo in nagla-še vanje besed, ki tvorijo našo milo slovenščino. Med tem ko je človek v govorjenju v ,p:nc. družbi nekako prost in v čitanju tudi ni ezan, stava režiserja, ki igra sam vse vloge. Tu mora režiser popustiti. Naj igralec sam ustvarja, režiser naj v tem le pomaga. Ako pa igralec že pri vajah ne razume vlog«, tedaj on ni za to vlogo in vsa režija pri njem ne opravi nič. Videl sem pred časom v Zagrebu krasen dramatski prizor. «Jugana, vila najmlajša«. Isti prizor sem videl malo zatem nekje na Gorenjskem, kjer je bil podan od diletantske sku-Krasen vtis, ki mi ga je pustila pred- pred- v Zagrebu, je skoro otemnel po na razna pravila (žalibogf), mora igralec na j stavi diletantov in to le radi ene nesrečne iz-odru rabiti edinole jezik, ki je resnično slo- brane vloge. Tudi kopirame igranja v og, je venski in to z ozirom na naglas in izgovorjavo.' nevarna igra. Medtem ko je slavna ljubljanski Ker me pokret dramatskih krožkov izredno igralec Rogos podal Hamletov samogcvor mo-zaniraa, posečam njih predstave po možnosti notono in vendar živahno, je njegov «plagiat>> vedno. Pri tem sem opažal, da se ravno na to (siL venia verbo) v večji živahnosti dosegel ne polaga preveč važnosti, mnogokrat se paj nasproten uspeh. Napačno je torej mnenje, da naravnost zanemarja ta «paragraf», kar ne-' raora igralec kopirati režiserja, kar je pač naj-redko moti splošen vtis dela, posebno ako bolj umrtve pri ženskih vlogah, kjer nijanse nastopajo v igri igralci, ki pravilno izgova- ženskega glasu večkrat povedo nasprotno od rjajo in naglašujejo. Človeku se v tem slučaju | istih nijans moškega glasu. Igralec, četudi di-zdi, da vidi in posluša na odru igralce dveh letar.1 mora vztrajati, režiser je tu le da po-narodnosti. Ne vem prav, komu bi v tem slu-' pravlja in pomaga. Režiserjeva dolžnost pa je. društva° Sgm<> tno fn^du^vno podiiTaU'idrijske j čaju pripisal ta greh, — gotovo pa je, da je j da igralcu narekuje duševno razpoloženje, ki akademike. Redni člani so mogli biti samo dolžnost režiserja, da pazi na jezik, ki naj ga naj vlada v izgovarjanju vloge, da mu pove »kademiki in izredni člani abiturjenti, ki so nameravali nadaljevati študij. Že na ustanovnem občnem zboru se je iz-»oznala potreba, organizirati v omenjenem društvu tudi srednješolce, da se že v mladosti rabijo igralci v njegovi režiji. V izbiranju je- pomen vloge za enotnost dela. Sploh pa naj zika je on popolnoma prost in jaz tudi nočem režiser že pri razdeljevanj" vlog obrazloži po- nikakor zagovarjati mnenja naših slovničarjev-filologov, vendar je po mojem mner»ju Brezni- Književnost In umetnost Kulturnim aruštvom. Društvo «Pr osveta* v Trstu, via Fabio Filzt 10, I., ima na razpolago druitvom pod pogoji, ki so bili objavljeni v •Edinosti* z dne 28. sept. t. 1. sledeče igre: (Pripisano število znaČ* število dejanj). Mladinske igre: Ribičič: Vraže 3, Škrati 3, Čudodelna srajca 1, Mladje 1, Pri Sv. Petru 1; Vouk: Trije snubci 3. Žaloigre: Gangl: Sad greha 4; Leon; Omi-kanci 3; Ohorn: Bratje sv. Bernarda 5; Schon-herr: Satan v ženski 5; Strindberg: Pelikan 3; Tolstoj: Meč teme 5; Tugomir: V temi 2; Kristay: Kato Vrankovič 3; Čupek: R. U. R. (Rossmus Universal Robots) 3; Rovetta: Papa e.kscelenca 3; Gangl: Sfinga 4; Stroupežnicky: Gospod Grobski 3; Finžgar: Razvalina živ-j dosegle svetovno pariteto in tudi v Ncm-ljenja 3; Kraigher: Umetnikova trilogija (tri ~~ -- - -Nr>mriia Blagovni tr$ o Trst Papir, celuloza in lesovina: Prej prece| živahni italijanski izvoz na vzhod je vsled tamkajšnjih političnih prilik popolnoma zastal. pričakuje se pa zboljšanje položaja, ker je Grčija deloma osvobodila promet z devizami. Egiptovski trg je pa za sedaj za Italijo zgubljen, ker dajata Egiptu Skandinavija in Finska svoje blago po nižjih cenah. Cene sirovinam rastejo. Danes notira jo: prima trdna celuloza približno 150.-— Hr; prima napol ubeljena do 160.— lir; prima ubeljena do 220.— lir, cif italijanska pristanišča. Cene lesovini se sučejo med 100.— in 110.— lirami, cif italijanska pristanišča. Zaposlenje! v italijanskih papirnicah se je zboljšalo, ker se uvoz ne uveljavlja več tako občutno. Avstrijske cene sc vzgajajo kot bodoči organizatorji. Dalje se je, kov jezik, oziroma po njegovih pravilih go-razvidelo kot potrebno, posvetiti društvene vorjen jezik najpravilnejši in skoro povsod v sile za duševno povzdigo naroda. V ta namen se je izvolil na ustanovnem občnem zboru organizaiorični odbor, ki je imel nalogo izpremenili stara pravila v toliko, da zadostijo omenjenim težnjam. Organizatorični enodej.); Majcen: Kasija 3; Ibsen: Strahovi 3; Echengaray: Slaba dedščina 3; Iv. Cankar: Lepa Vida; V. Hugo: Lukrecija Borgia 3; Voj-novič: Ekvinokcij 4; Kristan: Samosvoj 5; M. Kmetova: Mati 2; Sengyei: Tajfun 4; Schmidt: Otelio 3. Veseloigre: Scribe: Lornjon 1; Benedix: V ječi 4; Graudjean: Zabavljica 1; Saudine: Baletka 4; Premaray: Doktor Robin 1, —?—: O ta maček! 1; Albini: Umetnost in narava 4; Rosenov: Maček-Spaček 4; Scribe: Kozarec vode 5; Moliere: Namišljeni bolnik 3; Detela: men igre in vloge razdeli močem, ki so temperamentu vloge temperamentno blizu. Posebno naj na to pazi pri karakternih vlogah. Tu priporočamo veliko pažnjo, ker igralec, ki Učenjak 3; Doljan: Sami med seboj (prizor) rabi. Ako se torej oprimemo tega slovničarja! jgra vlogo energičnega človeka, je pa v mimiki Gogolj: Revizor 5; Iv. Cankar: Za narodov — evo vam kardinalne napake na odru! Pri naravno mehak, postane na -odru skoroda blagor 4, Pohujšanje v dolini šentflorjanski 3, skoro vseh predstavah, ki sem jih posetil, sem1 smešen. Pri koneu tega odstavka naj obrnem Hlapci 5; Sardon: Zadnji last 3; Schonthan: opazil da smatra kompleks igralcev pisani je- režiserjevo pazljivost posebno na vrhunce v Zlati pajek 4; Kraatz: Olimpijske igre 3; odbor je svojo nalogo izvršil in predložil pra- j zik za pravilnega in se po tem tudi ravna. j dramah. Te mora igralec brezpogojno sam Končnice glagolov — il, kakor tudi vse druge ustvariti! Režiser naj za te prizore ne Štedi z besede s končnico — 1 so za kritika teh pred- vajami. stav lahko Ahilova peta naših dram. krožkov, j Ne mislim na pavze med dejanji, Vsakdo dobro ve, da je med ljudstvom v tem temve£ na pavze v izvajanju vloge. Teh se dl-sluČaju v rabi polglasni u (biu, beu, vou) in leUnU ^^ hudič križa. In vendar so pavze vila I. izr. občnemu zboru, nakar jih je zbor tudi odobril. Nova pravila predpisujejo tudi notranjo reorganizacijo društva, in sicer delitev v akademski in srednješolski oddelek, ki sta v svojem notranjem delu popolnoma samostojna, na zunaj pa nastopata skupno pod novim imenom Dijaško društvo «Prosveta>. Redni člani društva postanejo lahko akademiki, abiturjenti, ki nameravajo na visoke šole, ter učenci višjih razredov, ki stalno bivajo v Idriji in nje okolici. Izredni člani so vsi dijaki, ki so po dovrše nem III. razredu srednjih šol morali prekiniti J ravnost morijo gledalca. Ta nesrečni — L So kako it udi j in vsi dijaki nižjih razredov srednjih šol. j slu£aji v katerih režiser v resnici-«*, ^ Podporni član je lahko vsak, ki prispeva v naj se izgovarja. Vzemimo besedo «molČal». društvene namene mesečno 1 L. M{ bo pravilno «molzčatI» aJi «mol6an»? Tu 100 L.an°Vni Član ^ °ni' ki darU,e WU imam° dva ~~ 1 Cnega V k°renU' drU*8*1 V „ . , , t , j - končnici. V teh slučajih naj režiser brez skrbi Pri delu za narod se bo društvo posluževalo . . , . . . javnih predavanj, debatnih večerov, ustanav- nalozi igralcu, da rabi povsod imenovam «u» Ijanja knjižnic v idrijski okolici, prirejanja torej «mcr čau*. Čim naravnejša je izgovor-dramatičnih predstav itd. javi besed, iem lepša je — to bodi geslo vsa- Društvo je nadstrarkarsko, njegov namen kega režiserja in po tem naj se ravna. Preje delati za ves narod. mnogokrat slišimo pri igralcih, ki morda ob-Društveno delo se omejuje le na počitnice. viadu:cj0 v imenovanih točkah popolnoma je- Doslej društvo še ni moglo toliko delati, ker . ^ ... « .. 1 „ 1 a ...T . j „, zik, napačno izgovarjanje in odkrito brezbnz- se m bilo trdno organizirano. 1 . . . ' , . , _ . . i nost v izgovarjanju širokih in ozkih samogia- VsL, ki čutijo za naše dijaštvo, se pozivajo, da pristopajo kot izredni oziroma podporni vsakdo pri tem čuti, da je lep*c in naravnejSe. j pavze v ravllo tako potrebne kot be- Ostri — 1 na koncu poslušalca naravnost vzne- i gede prezirati pomiiljaje, pike, vejice itd. inirja — naravnost mučen vtis pa napravlja | ^^ prezirati njih pomen. Posebno to to pri delih, kjer pisatelj rabi nenaraven, vi- i udar^ ^ tkzv «kulumsih». kjer udaqa be-soko poetičen jezik (Meško!) Daljša gevori v ( seda' na besedo in pada iz enega ekstrema v takem jeziku in z nepravilno izgovorjavo j ,jrugega. Ako se tu zanemarjajo pavze — ' ostane elekt in vtis le površen in Slani, da bomo skupno lahko pokazali, da živimo in da hočemo živeti. 1 nost v snikov, kar večkrat brez ugodne zveze s predidočimi adi naslednjimi besedami ali stavki moti smisel stavka — večkrat cele vloge. Vze-, mimo primer: beseda «gospoda» si lahko člo- BeSSđa 0 diletantizmu nn nciltl i vek tolmači dvojno. Ali je to rodilmk ednine . .. I ali pa imenovalnik množine. Da se izognemo UUilO ! nesporazumljenju, nam služi v izgovorjavi Zadnji čas so se začele ustanavljati po celi takozv. ozki in široki samoglasnik — v tem tržaški okolici in v mestu samem dramatske J slučaju o. «Gosp6da» (ozki o) je rod. ednine, skupine, U imajo očit namen, da nam po svoji | -gospoda* (široki o) imen. množine. Imenoval moči nadomestijo gledališče. Hvalevreden bi še lahko več slučajev, toda dovolj je, da sem to kajti vsakdo ve, kaj pomeni v | opozoril na glavne napake in obudil pažnjo namen je kulturnem pokretu naroda gledališče — tembolj pa mi, ki nam je bilo uropano. Zato so nam dramatski odseki, krožki, skupine rešitev iz te kulturne krize in mi jim moramo pripisovati izredno važnost. Ti nam zopet morajo, ako hočejo ustreči svojim namenom, podajati vsaj del tega, kar nam je, nedavno Še, nudilo gjedališče — četudi v nekoliko bolj raskavi obliki. Ravno o tej obliki hočem izpregovoriti besedo. Ker 90 na novo ustanovljene in oživljene dramatske skupine v zadnjem času zavzele napram narodu (občinstvu) očividno drugačno stališče, kot so ga iraele pred časom, t. j. ker se dandanes delovanje teh krožkov ne omejuje več le na zabavno šablono, temveč začenja nuditi občinstvu tudi resnejša dela, je potrebno. da se pri predstavlajnju postopa z resnostjo, ki jo delo zahteva in da se, četudi diletantsko, vendar ne šablonsko izvaja. Moje večletno režisersko delovanje na diletantskih odrih in navodila, podana mi od znanega našega dramatika Skrbinška (ki je tudi spisal knjigo o^diletantizmu), me vzpodbujajo, da podam površno sliko o dolžnostih sedanijh režiserjev in igralcev, in to z ozirom na jezik, dinamiko in mimiko in par misli glede odrske tehnike. ne doseže namena. Kakor so pavze v glasbi važne — tako tudi drami pripomorejo do celote. Pavze Burckhard: Vražje ženske (tri enodej.); Berr: MMjon 5; Gavault: Gospodična Josetta - moja žena 4. Ljudske igre? Govekar: Martin Krpan 5, Legijonarji 4, Deset« brat 5, Rokovnjači 5; Pl-brovec: Pred vaškim znamenjem 4; Costa: Brat Martin 4; Ganghofer: Valenska svatba 1. Razne: Kunltička: Starinarica 1; Krylov: Medved - smsbač 1, ?: Dobrodošli! — Kedaj pojdete domu? 1; Trieech: V medenih tednih 1; Raupach: Mlinar in njegova hči 5; Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo! 3; Linhart: Zupanova Micik 2; Žolna: Brat Sokol 1; Dolinar: Ci- čiji so se notacije močno dvignile. Nemčija prodaja sedaj samo proti inozemski valuti, je določila za, vsako države gotove naklade ter je razen tega davek na izvoz znatno zvišala. V Avstriji se mora poslednji plačevati z zlatu in se kurz dolečuji vsak teden. Tukaj notirajo: papir bre? lesne primesi, (brez carine), 320.— lir; pa-: pir za zavijanje 170.— do 180.— lir; rota-cijski. časnikarski papir 140.— do 160.— lir. Les. Cene mehkemu lesu so v zadnjih tednih vsled močnega povpraševanja iz Nemčije (za reparacijske dobave) zrastle za približno 100.— lir. Cene mehkim deskam, franko Trst, se sučejo okoli 300.- lir. Kava. V Braziliji je padel menjalni tečaj tečaj za nadaljnjih 6 pence, ker so pa sorazmerno zrastli stroški za pot, se v i: voznih cenah ni izvršila nobena bistvena izprememba. Zedinjene države nastopajo nadalje močno kot kupec. Dočim tore* ostajajo cene v šilingih precej neizprerrve-njene, rastejo pcMopno italijanske cene vsled dviganja kurza angl. funta. Cene na tukajšnjem trgu so nastopne: Rio 600.— lir Superior Santos 800.— lir. Olja. V Angliji in Holandsld cenc Soja-olju rastejo ter so dosegle višino 47 funtov ' sterlingov, ctf Trst. TuteujŠnji trg pa počiva, in * f i mično igro (pantomino) «Carobm gosli*. Pre Vendar na, naglas nikdar ne bo preoster, kar,^ ^ se da ^ reg pravlijčno fip tudi večkrat dogaia. H koncu br omenili. j lUQ1 • j lice. Umetni ognn razne vražpe naprave — vse tudi tujke, posebno osebna imena, o katerih _ . ...... izgovorjavi naj se režiser prej dobro infor- potrebnejše reči na oder. Mnogokrat se šole itd. Osnovna pravozvok Pa je zmerom ko .................. Tako se je primeril meni slučaj. Igrali smo mi- j krknjeneg; pokoljenja in dviga trpečega pro letarca na svoj ščit. Ampak vse to je vnanje, nebistveno, je samo sredstvo, spov. Vsaka pristna in resnična umetnina je suverena in univerzalna, je človeška in ni ne katoliška, ne mira, kajti nič ne pušča v poslušalcu slabšega vtisa, kakor da ga napačna izgovorjava posebno angleških in francoskih imen zanese iz sugerirane verjetnosti na raskave deske dile-tantskega odra. Izvajanje vloge. To bo pač najbolj zanimalo režiserje. Prav — ker je tudi v prvi vrsti njim namenjeno. Po mojih opazovanjih zavisi izvajanje vlog pri vseh naših dramatičnih krožkih od režiserja samega. Ta vlada igralce kakor bi imel namesto njih lutke. O ustvarjanju igralca samega skoro ne more biti govora, četudi pride neredko njegov naravni talent do veljave. Skozi celo igro se vleče vedno le duša ražiserja, ki je neredko v razumevanju yloge protivna duši igralčevi. Četudi bi to bilo za enotnost igre potrebno, smatram absolutizem v tem oziru za kapitalno napako. Razlogov za to trditev ni treba navajati. Izvajanje vlog pod absolutizmom režiserja jemlje delu dušo in človek vidi na odru ljudi, ki bi lahko bili le mrtva telesa, mehanično gibana, in sliši je bilo na mestu — toda ko je imel vrag princ vem kaj dal zanje! Torej — priprosto in lepoi * « • S tem sem podal par misli, katere nekateri liberalna, ne meščanska, ne proletarska.» nesti na oder goatt ~ ni jih bilo, in ko bi ne jq ^ Qam zdi važno# da citiramo proti mnenju, ki ga je zadnje čase razglašalo "Delo« mnenje o samoproletarski umetnosti. Obeh mnenj mi ne moremo navesti. Dr. Ušeničnik med drugim: «Izvečine mi duhovniki režiserji že poznajo. Nič zato! Udcfitvujte jih uživamo in presojamo leposlovno umetnost, in ne bo vam žali Sploh pa bi bflo želeti, da kakor se pravi, «surovo», kakor jo uživa in se pod okriljem kakega druitva ▼ Trstu otvori! presoja sploh velika večina ljudi. Sodba na J ... r , X « M u taki podlagi pa ne more biti zares umetniška, dramatična šola, če £e ne za člane posameznih v tem pogledu umetniki in literatie našo odsekov, pa vsaj za njihove režiserje. Učne moči bi se že dobile. Moramo pač poskrbeti, da si duševno hrano na ta način zagotovimo in da jo po lastnih močeh zboljŠamo. Na delo! E a Kder za Mm DHtfnr n žrtvuje, Hi SMUK S K iMIIje! _____ _______________literatje sodbo po pravici odklanjajo.* Tako Ušeničnik. Še lepše stvari je povedal dr. Breznik. (Obe mnenji sta bili tiskani v Ljubljan. škof. listu). Odkriva, da je imel lanski Dom in Svet 2300 naročnikov in 16.000 K dobička, brani Preglja, podčrtuje dejstvo, da pri Dom in Svetu ne sme imeti besede kak tak človek, kot so nastopali v lanski ^Vzajemnosti«, da je Dom in Svet letos padel, dasi bi mogli postati dober in krasnoopremljen list, če hi-gospodje, ki pa nimajo opraviti s svetovno inteligenco, uvideli to potrebo. — Mnogo trdih besed. Kot slišimo, je tudi odstopil dosedanji urednik «Dom in Sveta* Silvin Sardenko; novi urednik je še neznan. kih carin na inozemska olja izključno sezamovo olje in druga olja domačega izvora. Toda kupčija je tudi v domačem olju šibka, ker sc smatrajo cene za previsoke. Tudi cene semenom se drže kljub veliki ponudbi in pridelku precej trd no in cene kitajskemu semenu s>e sukajo okoli 21V2 lun tov šterlingov. cil Trst. Tu-kaijšnje oljarnice so dvignile cene sorazmerno s porastkom kurza šterlinga, v sle'' tega pa najdejo precej težko kupca. GospodarsKn razmotrluanja Iz govorov italijanskih državnikov Gio-littija in Nittija nam zveni nasprot resria skrb za razvoj državnh financ. Dve dejstvi nam najbolj prikazujeta resnost finančnega položaja: Napredovanje šterlingovega tečaja, ki je pretekli teiien na italijanskih borzah presegal mejo 115 lir. ter skorai popolna obustavite v vseh javnih dtel, med njimi tudi takih, katere je sklenila zbornica. Tako so se n. pr. v mnogih italijanskih pokrajinah prekinila dela- ki so bila še pod Bonimijevo vlado sklenjena v svrho, da se odpemore brezposelnosti; ravno tako se je prekinila gradnja nekaterih važnih ž*lezničnih prog, katera je bila že znatno napredovala. Tudi je izostal popolnoma razpis natečaja za dobavo že-lezničnega materijala, lokomotiv in vagonov, radi katerega se je bil razvnel že hud boj, ker so italijanski veleindustrijci zahtevali. da naj se dobava poveri domačim tvomicam tudi v primeru, da bi bili nemški ponudniki v svojih cenah zmernejši. Z ozirom na ta p°k>ža9 nastaja seveda vprašanje, je-li bo vlada izpolnila v prvotno določenem obsegu obvezo, ki jo je sprejela, da bo podpirala ladjedelnice in paroplovne družbe. Glede tega vprašanja vladajo v državi različna mnenja. Ljudska stranka je za to, naj se dajo ladjedelnicam državne podpore na ta način, da iste gradijo ladje po lastnem pretunfarku in na lastno nevarnost, med tem ko hočejo druge stranke, kakor demokrati, socijalisti in fašisti, dovoliti državno podporo samo pod pogojem, p v naprej podvržen samo izvoz fig. rozin, soloh južnega sadija z malimi izjemami, ter olja. Potreba živil je nastala vsled velikega doteka beguncev in vsled predujma, ki ga je Amerika dovolila grški vladi za prehrano teh beguncev. AMBULATORU 44 D.ra G. A A. De Lee Specialista spopo!njena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifilitične bolezni, zožen j a In vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifllitičnih okuženi Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Oerlca, Plana NkoM Tommmo (PJazzutta) 8 ODVETNIKA 84 r. iz Trsta, vlo Fabio Filzi ft 17/1. (tel 26-50) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja vsako soboto pri AMFU v SEŽANI Srebrne krone In zlato plačujem po najvifjih cenah ALOJZU MUH Trst Plazza Gnribnldl a 2 8 (prej Barriera) Ip Mri zadnja v Trstu ngutronaa zadr. s neomejenim jamstvom m Mer UIH fc Mtsbha tt i. L Obreslije nvađie krnihR vlaie pa o ===== vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5*/»•/• ako znašajo 20-30.000 Lit. po 670 ako znašajo 30-40.000 , P° 67t7a ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Velika zaloga vina, Žganja In likerjev JABCOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xyc£ias št. 6, teFefon 2-86. Vidno v ssiog! in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski troplnovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni Izdeikl : šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. S|»ccialiiet9 : Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino" vec in drugi. (50) ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Blica fmi vogal uL Mazzini. — Lastna palala. Dclaiftka glavnic* in rezervni zaklad K C. SI. 22j,000.(KM Izvršuje kolagtoo m bančni ii neBjalnična transakciji ===== Uradna ura od 9-13 ■ ■ DAROVI Gospodične Č. M. S. in A. v Plavjah darujejo za eŠolsko društvo* L 20. Mali oglasi računajo po 20 stot. beseda, - Nafenanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. ŠIVILJA A. Bizjak se priporoča cen*, gospem. Pride tudi na dom. Tor S. Pietro 1, I. vrata 3. KRONE srebrne vn zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 19 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-eli Vita. via Madonnina 10, I. 82 EVINE C mehek (ofovo) kupuiem vsako množino. Naslov Kuret Settefontane 1. 39 CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14. 51 Odlikovana krojatnica Avgust Stular Trst, Via S. Francesco 34, NI. izdeluje obleke, površnike, suknje, talarje za čč. duhovščino, po najmodernejšem kroju. — Konkurenčne cene. — Obleke po meri od L. 350.— naprej. — Sprejema vsakovrstna popravila. Priporoča se cenj. občinstvu (636) Avgust Stular. IVAN KERŽE49 ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine it stainija, stekleni lesa ii emailira« prsti. TRST — Piazza San Giovanni VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd. M Cone V. L HL K. tVtlEL, M 24. IVAN KACIN, Gorica, via Carlo Favetti 6. Popravljanja in uglašanje. Harmoniji, orgije, klavir'i, violine, kitare. Strune in vse potrebščine za omenjen^ instrumente. Prodaja tudi na obroke. 1937 ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše esence za rum, cognac, likerje, malinovec ima lekarna v II. Bistrici. 28/3 NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice z žimo, volno in polvolno, nočne omarice, chiffo-niers in drugo pohištvo. Via Fonderia 3. 1993 GOSTILNA v sredini mesta se odda v najem z vsem inventarjem. Potrebna kavcija L 5000. Ponudbe pod «5000» na upravništvo. 1995 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usedo življenja. Sprejema od 2. novembra v Idriji, hotel Didič, od 9, do 19. 1989 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« f j. Stoka Trst, Via Milano Stev. 37, Trst ima v zalogi vse za slovenske šole predpisane knjige« - Šolska vodstva dobijo pri naročilu popust. Brezovšekove kateheze za nižje razrede mestnih šol so v zalogi po L 3.—. Odhodi in prihodi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Odhodi. 0.40 (ekspresni) v Ljubljano, Beograd, Buk ar es. t. 5.— (osebni) v St. Peter. Ljubljano, Dunaj. 5-35 (direktni) v Benetke črez Červimjan 6.10 (o) v Gorico, Videm, Benetke. 6.40 (oj v Pcrtoguaro in Benetke. 7— (direktni brzovl.) v Št. Peter, Ljubljano, Gradec. Dunaj, Reko. 9.— (direktni) v Št. Peter, Ljubljano. 10— (o) v Benetke in Milan preko Cervimjnna. 10.55 (oj v Gorico, Videm Benetke. 12.— (o) v Portogruaro (aveaa za Videm > 12.30 (o) na Reko in Postojno. 13.— (direktni) na Dunaj črez Videm in Trbiž. 15.50 (o) v Benetke črez Červinjan. 16.25 (oj v Videm In Benetke. 16.40 (o) v Št. Peter, Ljubljano, Dunaj. 18.— (direktni brzovl.) v Benetke črez Červinjan, Bolonjo. 18.20 (oj v Tržič (zveza za Videm). 18.40 (o) na Reko in v Postojno. 19 45 (d. br.) do Divače-Postojne. 23.40 (ekspresni) v Benetke, Milan, Pariz. 23.55 (o) črez Červinj&n v Benetke. Prihodi 0.40 (direktni) iz Benetk, Červinjana 5.10 (direktni) iz Bukarešte, Dunaja. Postojne. 6.03 (o) iz Benetk in Čerrkvjana. 7.31 (o) tz Postojne, Št. Petra. S.35 (oj šz Vidma, in Krmama 9.35 (diraktai) iz Dunaja hi Postojne. 10.25 (o) iz Benetk, Červinjana. 10.55 (o) iz Vidma, Gorice. 11.25 (direktni) iz Rima. Turina, Benetk, Vidma. 12.22 (o) iz Dunaja, Ljubijane, Postojne. 14.10 (direktni) tz Vidnia, Gorice, Tr«iča. 15.— (dir.) iz Rima, Floreoce. Bolonje, Benetk. 16.25 (ekspresni) iz Pariza, Benetk. 16.45 (direktni) iz Reke, Postojne. 17.15 (o. b) iz Benetk-Vidma. 18.30 (o) iz Tržiča"). 19 3» (o) iz Reke. Št. Petra. 20.20 (o) iz Benetk, Červmjana. 20 45 (ekspr.) iz Bukarešta, Beograda, Ljubljane. 21.20 (direktni brzovl.) iz Prage, Dunaja, Ljubljane. Št. Petra. 22.55 (o) iz Benetk n Vidma. 23 40 (o) iz Dunaja, Ljubljane, Postojne, St Petra Reke. 23.55 (ekspr.) iz Pariza, Milana, Benetk. *! Ne voci ob nedeljah. **) Vozi tudi ob nedeljah samo od 2. julija do 24. septembra. f^ POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna). O d k o d i. 5.15 (o) v Herpelje, Kanfarar, Pulo. 5.25 (brzovl.) v Gorico, Dunaj, Monakovo. 5.35 (mešani) v Koj>er, Poreč. 6.10 (o) v Gorico, Podbrdo. 8.55 (meš.) v Koper, Buje. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. 12.55 (brzovl) v Herpelje. Kanfanar, Pulo. 13— (meš.) v Koper, Buje, Poreč. 16 02 (brzovl.) v Gorico, Podbrdo. 17 25 (o) v Gorico. Podbrdo. 18.-— (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo. 19.25 (mej.) v Koper, Buje*). Prihodi 7.30 (meš.) iz Herpelj. 7.44 (o) šz Gorice. 8.28 (meš.) is Buj,_ Kopra*). 10.— (o) iz Pul le, Kanianara Herpeiij. Poreča, Buf, Kopra. Tiskarna idiust" f Trsta izvršuje osa tiskarska dela točno in solidno Mori tiskarne s lalaiajo t eliti Ha mm (L 21 Dr. fl. GRČJ50UIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoll. 60} ?!-G) Steklene šipe vsake vrste In mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18 POHIŠTMO NOVI DOKOBI s poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, čreSnjeve, jeser.ove, me-h agonije ve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovlnasto vzmetjo L 150.—. TORU, Via S. Lazzaro $t. 10. j VELIKA IZB ERA ; Za poSiljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. NaJvlSfe cena plačujem za v 9 dih&srjev, vedtr, fazbecav, mačk, veveric, krtov, cSivJSh In do^a&h zajcev. Hranilnica u posojilnica v 1». Petru oa Krasu registre van a zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloee od vsakogar in jih najboljše obrestuje. Daje posojila pod ugodnimi pogoji. Popolna varnost. Uraduje vsak torek in vsako soboto dopoldne v lastni hiši. 686 3E 20 m fri velike, moderne pri postaji Bi'jio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. 672 Mi\m$\ sieiiii inm zavod. Trst, Via Cesare Sati&fS št. 10 II. nacist., vrata 16 88 Sprejemajo se posiljatve po pošti. registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Mm in moderni oiriefte za moške, dečke in otroke v veliki izberi 53 po konkurenčnih cenah. JUolfo Kom Trst, V3a CarcSi^cci Oglejte si izležle. da se prepričale! Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Urnšne ure za stranke o J 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-37. 12.40 (brrovL) iz Podbrda, Gcrice. 13.45 (o) iz Podbrda, Gorice. 15.5Ž (brzcivl.J iz Pule, Kanianara, Herpelj. 16.58 (meš.) iz Bu}, Kopra. 21.30 (o) iz Pdobrda, Gorice. 21.35 (m«š.) is Por*ča, Bu|, Kopra. 22.05 (o) iz Pule, Kaofanara, Herpelj. 23.50 [brzovL) iz Podlbrda, Gorice. *) Ob nedeljah ne voci. Inserirolte i u,edinosti' DelnKKa $Mca L 15,009.000 Rmm i 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o) Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Saksar Stade Bank. Izvršuje vse bantne posle. PREJEMA VLOGE ^S na brflQllD2 knjižice in na tekoči račun ter lih obrestuje do 4°/0. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes) ■ Zavodov! uradi t Trstu: Via Času dl Rlsparmio štev. S — via S. Nlcol6 Stav. Telefon St 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. I le