r^ajT^čji slovenski dnemilT^i ▼ Združenih državah Veha za vse leto - - - $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 236. — ŠTEV. 236. GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States, Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Mitten September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. TUESDAY. OCTOBER 8. 1929. — TOREK. 8. OKTOBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVL MACDONALD JE GOVORIL V AMERIŠKEM SENATU ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK SE JE ZAVZEMAL ZA POPOLN MIR IN SPRAVO DVOBOJ SE JE KONČAL S SMRTJO ORGANIZIRANJE OBOROŽENI TEKSTILNIH DELAVCEV TRUPLO DEKLICE I ŠERIF ADKINS KAZNJENCI ŠTIRI LETA V LEDENICI Demokratske naprave obeh narodov so si jako podobne, in oba naroda sta si sorodna. — Senatorje je nazival "moji prijatelji". — Vojna med Združenimi državami in Veliko Britanijo je absolutno nemogoča. WASHINGTON, D. C, 7. oktobra. — Danes zjutraj ob polenajstih sta se vrnila angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald in predsednik Hoover iz Rapidan Camp. MacDonald se je najprej odpravil v poslansko zbornico, kjer je pripomnil, da so demokratske naprave obeh dežela skoro enake ter da sta si naroda v vseh ozirih jako sorodna. Zatem se je odpravil v senat, kjer je imel zelo značilen govor, v katerem je poudarjal prijateljstvo med Anglijo in Združenimi državami ter izjavil, da je vojna med obema deželama sploh nemogoča. Obe deželi sta podpisali pariško pogodbo, držita se njenih določb in dokler se jih bosta držali ni niti govora o kakem sovražnem razpoloženju. V Texasu sta se dvobo- Ameriška Delavska Fe- jevala s pištolami po-S možni šerif in prohibi-1 cijski agent. — Oba sta' mrtva. deracija se zavzema za unijoixizacijo tekstilnega delavstva. — Poročilo na konvenciji v Toronto. Prebivalci petih colorad-skih ječ so baje oboroženi. — Velika napetost V Los Angeles so aretira- pre vladuje v Canon City po vladi terorja. NACOGDOCHES, Tex.. 7. okto- | -bra. — Danes sa je vršil tukaj dvo- j boj med nekim pomožnim šerifom iz Texasa in zveznim prohibicij- } skim uradnikom. Oba sta bila mr- 1 tva, ko sta izvojevala dvoboj na znani zapadni način. ' Pomožni šerif se je pisal Claude j King, prohibicijski agent pa L. Chance. Kot pravijo prijatelji, je King slišal, da ga je Chance obdolžil, da stoji na strani dveh butlegarjev. j Včeraj sta se sestala v uradu šeri- j fa Turnerja, in King je rekel su- j haškemu agentu: — Slišal sem, da govorite grdo j o meni. Šerif Turner je oba posvaril, naj : ne »prepirata ter jim rekel, naj mirujeta v njegovem uradu. Najbrž bi bil preprečil'dvoboj, a medtem je pozvonil telefon v so- TOHONTO. Kanada, 7. oktobra. Eksekutivni svet Ameriške Delavske Federacije je označil unijoni-zacijo tekstilnih delavcev na Jugu ■ ket glavno delavsko pridobitev ce-I lega leta. j Tozadevno poročilo je sestavil j William Green predsednik" Federa- 1 ™ i cije, da ga predloži 49. letni ken-veciji. ki bo danes tukaj otvorje- na. Glede delavskega položaja na Ju-i gu se glasi v tozadevnom pregle-| du: j — Inicijativa za akcijo je pri-j šla iz vrst tekstilnih delavcev v I Tennessee, Georgiji ter North in South Carolini. Mi smo takoj priporočili vse organizacije, naj vklju-i čijo v tozadevne načrte definitiv-i ne določbe za delo v južnih državah. Organizacijsko delo v južnih Govoril je jako prisrčno in prepričevalno. Sena- sednji sobi in odšel je, da se odzo- j državah ne more biti ustavljeno rorje je nazival "moji prijatelji" ter večkrat rekel, j J^11™ da mu je žal, ker je toliko časa odlašal s svojim prihodom. — Senatorji moji, — je izjavil, — dokler občujemo prek več tisoč milj širokega oceana, ne moremo priti do popolnega sporazuma. V to svrho je potreben osebni stik in zato sva se s vašim predsednikom sestala. Pogovorila sva se oziroma se bova o vseh podrcxbnoistih ter tako ustanovila temelj za trajni mir. Najina ideja je. naj se združita razum in duh ter naj pozoveta vse prijatelje k uspešnemu sodelovanju. MacDonald se bo nocoj sestal s predsednikom Hooverjem na svečanem obedu, ki se bo vršil njemu na čast. LONDON, Anglija, 7. oktobra. — Danes so bila razposlana vsem velesilam vabila, naj se udeleže razoroži t vene konference, ki se prične meseca januarja v Londonu. Predno je dospel do tele počili trije streli. Ko se je vrnil v sobo je našel : Chance-a mrtvega King je imel v telesu tri krogle ter se je opotekal proti svojemu avtomobilu. Odvedli so ga takoj v bolnico ter ga je operirali, a umrl je par ur zatem. King je lani propadel pri vo-, litvah šerifa. Pred tem časom je j služil pri policiji v Schreveport, j La., Chance je bil pa pomožni še- j rif, predno je stopil tukaj v zvez no službo. CANON CITY. Colorado, 7. okt Danes je bilo zopet opaziti strah, j ki je čepel nad coloradsko državno kaznilnico, kjer so se pretekli pe- j tek pojavili krvavi izgredi, katere j so komaj zatrli. Kc so spravili drugega kaznjenca v samotno ječo, so našli uradniki danes dva revolverja skrita v kupu premoga. Neki uradnik je rekel da je prepričan, da je pet kaz-jencev v jetnišnici oboroženih. — to se pravi, da imajo skrito orožje. Uradnik pa ni hotel "komentirati razlogov za to svoje prepričanje. Vrv se je obetala danes trem kaznjencem, ko se je vršila pr?-iskava glede upora preteklega tedna, v katerem je bilo izgubljenih dvanajst življenj, deloma v bitki, deloma pa vsled samomora. Charles Da visa so zaprli v samotno celfco. Kmalu pa tej akciji so našli dva revolverja in Leona McGentryja. starega 25 let in ban-dita iz Denverja so isto tako zaprli v samotno celico. Oba ta mo-| ža sta se nahajala v posesti strel-; nega orožja ko je izbruhnila vsta- li zakonski par, ki je čakal vstajenja mlade pastorke. — Poleg trupla deklice so bila trupla sedmih psov. LOS ANGELES. Cal., 7. oktobra. Pod podom male koče se je nahajalo že štiri leta truplo mlade deklice na ledu. Policija je truplo od-kopala ter uvedla obširno preiskavo. Ugotovila je, da je na delu čudna verska organizacija ki veruje v zo-petno vstajenje mrtvih ter domneva, da bo mrtvec zopet oživel. Aretirali so zakonca Rhoads tci ju obdolžili, da sta imela v svoji hiši truplo svoje sedemnajstletne pastorke Wille, ki je umrla pred štirimi leti. Poleg trupla je bila kovinasta krsta, v kateri je bilo sedem mrtvili psov. Člani te verske sekte verujejo, da se bo mrlič prebudil v življenje ob zvoku sedmih glasov Ga-brielove trobente. Psi naj bi predstavljali Gabrielovo trobento. Očim in mačeha sta bila pridržana za pričo, ker obstaja sum. da PRVI STRELJAL Pri obravnavi proti šerifu in pomožnim šerifom se je izkazalo, da so bili vnaprej posvarjeni, d a se pa niso brigali za svarilo. MARION, N. C.. 7 oktobra — Pri preiskavi, ki hoče dognati vznike strašnega krvoprelitja se je dognalo, da je bil šerif resno posvar-jen, naj se ne poslužuje proti štraj-karjem orožja, toda on se ni brigal za to svarilo ter Je oddal na štrai-karje prvi strel Kot znano, je bilo pet štrajkar-jev usmrčenih, šesti se pa bori s smrtjo. Kot priča je bil zasllian tudi W. L. Hicklin, poročevalec Usta "Asli-ville Citizen". Rekel Je, da Je stal za vogalom in da ni videl nikogai streljati. Natančno je pa slišal Adkinso-nove besede: — Za menoj! Zdaj J* čas da jim bomo pokazali. Državni pravdnik je rekel, da b obtožil Adkinsa in njegove poma-gače umora po prvem redu. toliko časa dokler ne bodo vse industrije popolnoma organizirane. — Uveljavljenje petdnevnega delovnega tedna, nezaposlenost, ki je posledica uveden j a novih strojev in starostno zavarovanje omenja poročilo kot glavne točke programa set mož Iz sovraštva drug do dru- voletni večer leta 1925 ja v jetnišnici. Identičnost tretje-! deklica ni umrla naravne smrti, ga obsojenca, ki je osumljen, ni bi- Otroka sta vzela za svojega v la še objavljena. Portlandu, Ore., ko je bil star dvo V celem je bilo zaslišanih petde- leti- Deklica je baje umrla na no- LJUDSKA STRANKA IŠČE VODITELJA WRANGLA SO ZOPET POKOPALI V BEOGRADU PRINCESA MARY SEDAJ 1 GROFICA HAREW00D LONDON, Anglija, 7. oktobra. — Včeraj popoldne je umrl v svojem bivališču, Harewood House, v York-shirju Earl of Harewood. tast prin-cesinje Mary, edine hčerke kralja Jurija. Princesinja Mary se je poročila leta 1922 z najstarejšim sinom in dedičem, voscountom Lašče lies, fci mu je sedaj sledil v naslovu in vsled tega bo kraljeva organizacije za prihodnje leto. Federacija nadalje priporoča mejite v priseljevanja iz Evrope in ' tudi iz Mehike in Centralne ter 1 Južne Amerike odkoder bi smelo 1 piti v Združene države le malen-j kostno število "delavcev. Število članov Federacije je znašalo v preteklem- letu 2,933,543. Največje število članov je dosegla Federacija leta 1920, ko je imela 4,078,740 članov. SUHAŠKA POSTAVA. -RAZREDNA ZAKONODAJA ega in iz strahu pred ovaduhi so o- jetniki pripovedovali nasprotujoče | si povesti. Iz vseh teh strani bo treba dognati in prerešetati resnico. Warden Crawford je rekel, da ! so bili številni kaznjenci tako raz-! burjeno, da niso vedeli, kaj se jo ; zgodilo. Nekateri pa so se namenoma lagali, da škodujejo svojim tovarišem, svojim sovražnikom, katere so hoteli spraviliti v nesrečo. WASHINGTON, D. C., 6 okt -I Generalni major. Smedley Butle C poveljnik mornariškega zbora -' Quantico zalivu, je povedal pred sedniku Hoover ju, da je njegov Narodna komisija glede upoštev: ------nja in izvedenja postav, najbe •WASHINGTON. D. C.. 7. okt. — ' razredna zakonodaja v zgodovi. Wilton Lambert zagovornik Albert dežele. Falla. je objavil voeraj zvečer, da | To svoje mnenje Je utemelj i bo slabo zdravje preprečevalo prej- s tremi leti izkušenj, ko je sku> FALL SE SE NADALJE IZGOVARJA ŠTIRJE FRANCOSKI AVIJATIKI MRTVI PARIZ, Francija. S. oktobra. — Štirje franc, vojaški avijatiki so bili ubiti vsled kolizije dveh aero- | hčerka od sedaj naprej znana kot; planov, v megli, ko so se vračali Sedanjega nemškega zunanjega ministra Curti-usa smatrajo nekateri za jako sposobnega mo- za. BERLIN, Nemčija, 7. oktobra. — Pojavilo se je važno in pereče vprašaj ne kdo b onaslednik pokojnega zunanjega ministra Stresemanna. Kar se tiče političnih zmožnosti, se ne more ž nJim nihče primerjati, vendar smatrajo nekateri sedanjega začasnega zunanjega ministra Curtiusa ea precej sposobnega plomata. Glasilo ljudske stranke pravi: Na čelo stranke oeiroma v urad zunanjega ministra mora priti človek, ki bo imel ie vsaj deloma Stre-semanove zmožnosti. Ker mu bo pa najbrž manjkalo Stresemanno-vega ienija, bo moral to nadomestiti s stvarnostjo,ni temperamentom. Stresemann in Curtius sta bila zadnja leta velika prijatelja. Stresemann Je Curtiusa neprestano u-vaj&l v politična in isvenpolltična vpr&Aanja ter ga je nehote Izbral %& svojega naslednika. ........n ,sSSmfi„ .'i . BEOGRAD. Jugoslavija, 7. oktobra. — Včeraj se je vršil tukaj zo-petni pogreb generala Petra Wran-gia, nekdanja poveljnika ruske bele armade, ko je bil premeičen v Beograd, minijaturni Petrograd Uniforme izginolega carstva so se pokazale zopet, oguljene in prežr-te od moljev, v patetičnem sprevodu ki je bil dve milji dolg ter spremljal truplo zadnjega ruskega generala, ki se je boril za stvar mrtvega carja. Sijajne uniforme carskih koza-kov so stopile na mesto višnjevih uniform jugoslovanske policije. Dvesto vencev je krasilo krsto mrtvega generala. Med njimi je bil venec kralja Aleksandra, ameri-di- j škega poslanika v Beogradu ter venec velikega kneza Cirila, ki hoče zasesti ruski prestol. Aeroplanl so švigali po brez-oblačnem nebu ter spuščali cvetlice na sprevod. Pogreb sta vodila dva kozaka na konjih. Na čelu sprevoda so stopali trije otroci. General Wrangel je umrl pred dvema letoma v B fusel ju in njegovo truplo so prenesli semkaj pred kratkim. ' princesinja Mary, grofica Harewood. Lord Harewood je bil star tri in osemdeset let ter je dolgo bolehal na pljučih. na zadnjem delu potovanja iz Jugoslavije. Major Tulasne. ki je po veljeval poletu ,je bil tudi med ubitimi. STRAH PRED SVETOVNO TARIFNO VOJNO SANTIAGO, Chile, 7. oktobra. — List E1 Mercurio je izjavil danes, da bodo ameriške izpremembe do-vedle do mednarodnega trgovskega vojevanja, neglede na močne in dobromišljene napore za mir, katere vprizarja Ženevska konferenca. v Vprašanje ameriškega tarifa je take važnosti, da bi se moral zanimati zanj celi svet. šnemu tajniku za notranje zadeve nastopiti jutri pred okrožnim sodiščem, da se zagovarja radi obdolžb. izvirajočih iz najemnine Elk Hills petrolejskih reserv. Zagovornik Falla bo naprosil za preložitev do srede ali četrtka v višjem sodišču okraja Columbia. Fall pa je vedno bolan kadar bi moral nastopiti v sodišču. iztrebiti salone v Philadelphnji i ko je bli poveljnik mornariške p> stojanke v San Dtegu, ko je pi stalo popivanje splošno razširjeno med Častniki ln možmi. General Butler Je mnenja, da bo ostalo izveden je suhaške postavo brezuspešno, dokler bodo uradni lovili male kršilce ter pustili velike butlegarje neovirane. BITJTJ GRAFTARJI PRED SODISCEM in ADVERTISE "GLAS NARODA" DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 ____ ____ $ 9.30 Lir 106 M 1,000 .... ____$ 18.40 M too M 1,500 .... .... $ 46.75 M 800 m 5,000 .... .... $ 90.50 ' M 500 M 10,000 .... .... $180.00 M 1000 ▼ Italijo I I TI $11.30 $16.80 137.40 $54.3» Stranke, ki nam naročajo ieplačUa v ameriških dolarjih, ope-tarjamo, da »mo vsled sporazuma s nahm eveeam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka ieplačUa od 8% na 1%, V Astra hanu v sovjetski Rusiji se je vršila pred kratkim obravnava proti 14? uradnikom ki so bili obtoženi graftanja. Slika nam kaže prizor iz sodne dvorane. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Ea izplačilo večjih metkov kot gonj navaden*, feodie! v dinarja { lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka-■ilih priporočamo, de se poprej ■ nam tporanimate glede j nekeafia. IZPLAČILA PO POŠTI 00 REDNO IZVRŠENA V OVIR OO TRM TKONlEj BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO QABLM LMTTEB U j PRISTOJBINO 75a. SAKSER STATE BANK MM OOBTLANDT STBBET, TeUphonot Baral&g NBW XOBK, owe a. & NEW YORK, TUESDAY. OCTOBER, 8» 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to U. S. A. FTa&fc Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING CO iFANY IA Corporation) President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 2I€ W. IStk Street, Borooch Manbatan, New York City, N. Y.I Iz Jugoslavije. "OLAI NARODA (Voice 0« the People) issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust za Ameriko Ln Kanado Za pol leta „ Z* četrt leta ..$3.00 ..$150 Za New York za celo leto Za pol leta___— Za. Inozemstvo za celo leto Za pol teta Subscription Yearly $6-00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemU nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobCuJeJo. Denar naj se blagovoli poiUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi p rej in je bivaliiie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ew York, N. Y. "GLAS NARODA". 211 W. IStb Street, N Telephone: Chelsea $871 '' jmrjpMi iii in m mum iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii—i ODMEVI IZ NORTH CAROLINE V Marionu v državi North Carolini je bilo usmrčenih pot tekstilnih delavcev. Ta umor jasno dokazuje, da podjetnikom niti na misel ne pride, da bi sledili nasvetu governerja O. Max t>ard~ lierja. Podjetniki nočejo miru za nobeno ceno, ampak nameravajo povesti naprej svoj regiment terorja. Zaverili so se, da ne bodo trpeli na svojem ozemlju in v svojih tovarnah nobene unije, ne take, ne take. V Zagrebu prijet drfravdant. Beograjska policija je te dni obvestila zagrebško da je pobegnil v Zagreb delavec Mile Babic, ki je bil zaposlen pri stavbni tvrdki Gju-rič v Beogradu, a je tam 0oneveril zaupanih mu 50,000 dinarjev. Namesto da bi denar izročil na pristojnem mestu, je odšel domov v selo Mrkonič pri Bosanski Krupi, dal očetu 2000 dinarjev in naročil veliko pojedino. Ostali denar je zavil v papir in ga zakopal za hišo. Babica je prijel detektiv na zagrebškem sejmišču. Sprva je delavec tatvino tajil, končno je pa priznal in tudi povedal, kam je denar skril. Detektiv je našel na vrtu za hišo še 46.000 Din. Babica so izročili sodišču. Samomor postnega upravnika v Gusinju. .Lani v juliju je izvršil samomor upravnik pošte v Gusinju Milčko Mašovič. Sele zdaj je prišlo na dan. da je Mašovič poneveril okrog 120,000 Din. Ko je predstojnik zahteval od njega ključe, je odgovoril, da jih ima doma. Odšel je v svoje stanovanje in v naslednjem hipu je počil strel. Ko so prihiteli poštni uslužbenci s predstojnikom v njegovo sobo, so našli Mašovi_a na postelji v mlaki krvi. V roki je držal revolver, s katerim se je u-strelil. Mašovič je zapustil ženo in da otroka. Zagonetna smrt. Fuigiran roparski napad grebn. v Za- 21. septembra dopoldne okrog 10. je prihitel na zagrebško policijo svinjski trgovec Maksim Sitnica iz Bihača. Ves razburjen je prijavil, da so g« v ulici Opatovina par minut poprej napadli trije neznanci, ga potegnli v vežo neke hiše in z revolverjem prisilili, da je vzdignil roke kvišku. Na to so mu preiskali žepe in mu vzeli listnico s 85,000 dinarjev, ki jih je bil zjutraj prejel od tvrdke Rabus za dobavljene svinje. Detektivi so odšli s Sitnico takoj v Opalovino, kjer jim je trgovec pokazal hišo. v katere veži je sijajno cbnesel. Posebni bil napaden. Že kraj sam se je zdel Prvi na svetu- ~ ie P**!*®«** KAKO JE NASTALA AGENCIJA C00K Dopis. Zvečer je bila v neki gostilni v Subotici zabava s plesom, katere (toverner Gardner, ki je sam industrijalec; in lastnik se je udeležil tudi 22-letni zidarski pomočnik Miha Barbar. Okoli 11. zvečer je zapustil gostilno in odšel domov. Drugo jutro so ga našli nezavestnega v jarku blizu gostilne. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl. Na glavi je imel globoko rano. Pri obdukciji trupla sc ugotovili da ga je nekdo s topim predmetom večkrat udaril po glavi. tekstilne tovarne, jih je sieer posvaril, da ne sme iti vee tako naprej, toda organizirani tovarnarji se ne brigajo za njegovo svarilo. Neoziraji* se na levo in na desno gredo naprej svojo pot. in kakor vse kaže, ne bodo prej mirovali, dokler ne bo uničen zadnji ostanek unije. Objavljenih je bilo več izjav or i v idee v, ki jasno dokazujejo, kakšnih bestijalnih metod se poslužujejo izkoriščevalci. Serif in pomožni šerifi so bili direktno izbrani za to nalogo. Njegove slika, ki jih je objavilo tukajšnje časopisje, dokazujejo, da so zločinski tipi. Njihovi Obrazi so ostri, oči brutalne, izraz obraza zločinski. Najhujši newyorski banditi so v primeri ž njimi ponižne ovčiee. Značilna je naslednja izjava nekega očividca: — — Vsi smo vedeli, da je nekaj v zraku. Unija je razpostavila pikete, ter jim naročila, naj opozarjajo na delo idoče delavce, da je proglašen štrajk. Piketi so imeli izrecno navodilo, da ne smejo delavcev ovirati in jih nadlegovati. Kakorhitro so pa zavzeli piketi svoja mesta, se je pojavil šerif s svojimi tremi pomagači. Serif Adkins je debel možak, neprijazen. Skoro vsaka njegova beseda je psovka! — Štrajkarji niso odgovorili, ampak so vztrajali na svojih mestih. Tedaj je prišel organizator United Tex tile Workers Union, Ross, ter pojasnil šerifu, da imajo štrajkarji pravico stati pred tovarno. Adkins je odvrnil: — Boljševiki, če se takoj ne poberete, bom ukazal streljati! In tako se je razvilajtragedija. Delavci so se vsuii iz tovarne. Obdali so jih piketi ter jim pričeli pripovedovati, da je stavka znova proglašena. — Nazaj, lopovi! — je zakričal šerif. Delavci so se ir maknili, piketi so pa ostali na mestu. Počil je prvi strel, za njim, drugi, tretji in deseti. Skupina piketov se je valjala v mlaki krvi. Nihče ni imel prilike, da bi se branil, da bi pobegnil. Uvedena je bila preiskava, kakoršnili je bilo že dosti. Takozvana pravica bo že našla kak izhod in izgovor, da so bili pomožni Šerifi izzivani ter se jim vsledtega ne bo nič zgodilo. Frank Ccok, sedanji lavnatelj slavne agencije tega imena, je šel po J>4 letih neumornega dela v pokoj. Novinarjem, ki so ga v Surr3y-ju posetili. je povedal. kako je pred 8£ leti njegov ded Tomaž osnoval-firmo. To je bil odločen, energičen možak, preverjen pristaš, te-totalističnega < antialkoholnega > gibanja v Leicestru. Leta 1841 je bila v parku Longhboroughu velika veselica v prid temu pokr?tu. Da bi zagotovil uspeh, je prišel na misel, obrniti se na družbo Midland Railway, ki mu je dovolila sestaviti poseben vlak iz Leicestra v Longsborough. Njegov načrt se je vlak — Za cija. napadalci poizveduje poli- ltt UMOROV IMA NA VESTI. Madžarska, javnoet je Se vedne pod vtisom afere v treh vaseh ob Tisi kjer so kmettee zastrupljale svoje može in otroke. Vse kaže, da je živela tradicija zastrupljanja ie cela desetletja. Babica Julija Fa-zekasova, ki je u£la zasluženi kazni s tem, da je izvršita samomor, ima na vesti 150 mož te otrok. Zadnja leta je bila umrljivost otnok v vaseh isredfto velika in preiskava "je dognala, da so bili mnogi dojenčki zastrupljeni. Matere se zastrupi j al % svoje otročMJtee z acae-nom, c* so jim bili v napotje. V preiskovalnem zaporu sedi že 4« kmetov in večina je zločine že pri-arrnla. Na predlog državnega prav-dnlžtva Je bila uvedena disefpUnar-gjjgl zdravniku ln ogledovalcu mrliče v, teši, da nista vrstno izpolnjevala svojih dolžnosti, ker na mrtvaških listih nista zabeležila pravega verska smrti. Zdravnik se zagovarja, da ni videl trupel, ksr nI imel časa v<i se v oddaljene vasi. Spočetka so žene zastrupljale same svete mode, da bi se mogle dru-gič poročiti- Največ so jih zastrupile takoj po vojni, ko so se vračali domov ln ko so se žene bale, 6a bi ne prišlo na dan njihovo za-teonolocnstvo. Največ žrtev ima na vesti, kot rečeno, babica Fazekaso-va, ki je dajala kmeticam strup. Za dozo močnega strupa Je zahtevala 29Q do 900 pengo, za strop, ki Je zadeva zastarana. — Kaj je zastarano: tatvina ali no sožalje! Jernej Krajec. razažaljenje časti? ...... , ... , i voz sena Zemljicevamu sinu seje dukcijo trupel, zdravniki so pa iz- . ... , 4 . „„ , , . . i pcsrecilo s pomočjo nekega cev- javili, da je nepotrebna. V bolnici so še 4 ali 5 ranjencev, ki se bore s smrtjo, dva neprenehoma krva-rita. Oblasti preiskujejo, kako je nastala eksplozija. Zaslišani so bili očividci in priče grozne katastrofe. Žedniški gasilci navajajo v svojem uradnem poročilu, da ne vedo za vzroke eksplozije, sodijo pa, dr. je najbrž nastala zato k^r so se v gorečih vagonrh nahajali sedi z bencinom, kislinami in raznimi kemikalijami, ki so jih gašenja nevešči polivali z mrzlo vodo. Ciganke okradle učitelja. Te dni se je vozil učitelj Drago-mir Stajič iz Pančeva v Vršac, v istem vagonp, pa je sedelo tudi pet boljše oblečenih cigank. Učitelj je bil tako nepreviden, da je vpričo njih preštel denaf. V listnici je imel okoli 30.000 Din. To se mu je bridko maščevale Ko j j na kolodvoru v Vršcu izstopil, je presenečen ugotovil, da mu je izginila listnica. V. gneči so mu jo spretni že- strelov. Nato so mrtvecu privezali fiarii ~ najbrž ciganke — Izmaknili. Prijavil je tatvino takoj orožnikom, ki so ciganke zasledovali. Posrečilo se jim je prijeti samo eno,! po imenu Julko Kovač, pri kateri pa niso našli ukradenega denarja. Ostale Štiri ^o brez sledu izginile.' kamenje na' nogo in ga vrgli v vodnjak. Godina je pri razpravi zanikal krivdo, toda pričevanje Mršiča je bilo zanj usodno. Sodišče je bilo prepričano o njegovi krivdi in je bil otftojen na 12 let težke ječe. Siromak bi morda presedel vso kazen, da se ni zanj zavzel zagrebški odvetnik dr. Šalar. Ta Je preštudiral zadevo in "Se enkrat zaslišal Gass je pripravljal motorni čoln Čudna nesreča. Čudna nesreča se je pripetila na Dunavu pri Apatinu. Čolnar Josip glavno pričo Mršiča. Mož se je zapletel v protislovja in končno priznal, da Godina ni sodeloval pri zločinu, marveč da sta Posla ubila on in Fičor. Proti Godini so ga na-hujskali drugi, češ, naj ga spravi v ječo. Na podlagi tega Je zahteval zagovornik revizijo procesa. Te dni je zagrebško sodišče ponovno razpravljalo o zločinu. Zaslišanih je bilo več prič, ki so izpovedale, da so usodnega dne, ko je bil Posel umorjen, videle Godino v Trstu. To in Mršičeva izjava, da Je Godina nedožen, so bili zadostni dokazi. Sodišče je Godino oprostik). Mož je lahko takoj za- "Drava" za vožnjo po Dunavu. Nepričakovano je pa ekspBodiral plinski tank in drobci so Gassa težko poškodovali. Prepeljali so ga takoj v som borko bolnico kjer so mu amputirali levo roko. Gass je še ponoči poškodbam podlegel. Požar v Kravici v Slavoniji. Peneči je v Kravici v Slavoniji izbruhnil požar v gostilni Terezije Kauk in se naglo razširil na vse poslopje ter tudi na v bližini stoječa gospodarska poslopja. Gasilcem sc je posrečilo ogenj pogasiti in preprečiti, 44 se nf^razširil tudi pustil zapore v Stari Gradiški in se na sosednja ^o^opj$w§kcda znaša vrnil domov. V zaporu je W1 dv^ [ okoli -80,000 dinarjev, je pa deloma leti. krita z z&vartonUnirav jarskega pomočnika potegniti goreči voz izpod kozolca in preprečiti, da se ogenj ni razširil na kozolec. Medtem ko sta bila zaposlena z reševanjem gorečega voza, je nenadoma začelo goreti kakih 150 metrov oddaljeno Zemljičevo pose-r.tve. Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, raznimi poljedelskimi stroji in pridelki je do tal pogore- j la. V dimu in plamenih se je zadušil tudi en vol. Zamljič trpi okoli 35,000 dinarjev čkode. Medtem, ko je še gorelo pri Zemljiču, je izbruhnil požar tudi pri posestniku MIhi Haucu v Šambertu. Tudi tu je ogenj uničil $tišo ter vsa gospodarska poslopja. Žgorelo mu je tudi pet prešičev. Hauc trpi ok6li 20,000 dinarjev škode. Prebivalstvo v šambertu je zelo razburjeno, k er sumi, da so bili požari podtaknjeni. Orožniki so aretirali in izročili 22-letnega posestnikovega sina Fr. Frenka, ki je osmuljen vseh treh požigov. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! | Letos zopet pošiljam — CALIFORNIJSKO GROZDJE iz Buffalo, N. Y. 24 lbs. baksa net od SI.50 do S3.; NEWYORŠKO GROZDJE, (belo ali črno) od S40. do S45. tona. Se lahko naroči od l/A do 12 ton K. R. kara. Kupec plača prevozne stroške in z naročilom se pošlje denar. Za obila naročila se toplo priporoča dobro znani trgovec v Pa.. W. Va., Ohio, N. Y. državah. MIKE KRAINZ GOWANDA, N. Y. Slovenec obsojen pred novosadskim sodiščem. Pred sodiščem v Novem Sadu je bil te dni obsojen radi poskušene-ga vloma v blagajno Marije Schoe-nove v Bački Palanki Slovenec Aleksander Kodela na tri meseče ječe. Mussolini je zmanjšal članstvo fašističnega sveta, i No, to že še gre. dokler ga manjša Mussolini. Toda ko se bo začelo članstvo sa-' mo od sebe manjšati ter bosta za-i tela prevladovati pamet ln trezen i razum, bo moral Mussolini pobrati i šila in kopita. * Plavalka se je začela potaljati. i Zal mladenič je skočil za njo ter ! jo rešil. In saj veste, kako je pri takih prilikah. Površnemu znanstvu sle-, di globje znanstvo. ki se razvij? v lj ubezen. Ljubezni je pa sledil zakon, ker je bila ona precej bogata. Kako se kaj počutita v zakonskem stanu, mi ni znano. Pravijo, da je ona prepirljiva in jezična in da mu nikdar ne da no- benega denarja. Mladi mož se družbe izogiba in vode. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Glavna privlačna Slb, r* ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg Vočnega poslovanja bpolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po ^JIq/ mesečno A/obrestovanj e. Sakser State Bank «2 Cortland t Street New York. N. Y. Neka čikaška zakonska ženica se je zadela uriti v rokoborbi. To je brez potrebe. Valjar naj kupi, če ga še nima doma, pa ji garantiram, da bo vedno zmagovalka. * Kleti tujezemskih poslaništev v Washingtonu so močno zastražene. Zakaj vendar? Da nič ne more ven ali aa nič ne more notri! * Še dober mesec imamo do svetega Martina. Nato se bo pač začela stara pesem, katero je prekinila za par tednov oziroma mesecev praznina v sodu. * — Ali živiš srečno z možem? — Hm veš, pri prvem možu Je to težko reči. * — Vaša hčerka pa zelo veliko, govori. — Res res. Po pomoti je bila cepljena z gramofonsko iglo. Potnik je prišel v hotel in gospodar ga je spremil v sobo. Potnik je začel posteljo natančno ogledovati. — Zakaj se tako zanimate za posteljo? — ga je vprašal gospodar. — Veste, — mu je pojasnil potnik, — pred par leti sem že enkrat prenočeval pri vas in sicer baš v tej sobi. Postelja še zdaj vzbuja v merd žive spomine. SL. A * fl^lOBft1 NSW YO^K, TUESDAY, OCTOBER, S. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in (J. 8. A Vesti ZORRO ml Gospoda, nimam sicer nobenih pomislekov proti prireditvi do-made veselice, moram vas pa opozoriti na to, da nam mora ta veselica napolniti blagajno, kajti nase društvo bi morebitnega primanjkljaja ne moglo kriti. Blagajnik društva "Mi smo mi" je zaključil svoj govor, poklonil se je in se ozrl po navzočh, da vidi, kakšen vtis je napravil na nje njegov govor. Motil bi se. kdor bi mislil, da Je blagajnikov govor člane društva presenetil. Slab gmotni položaj, v katerega Je zašlo društvo zadnje čase, je bil vsem dobro znan, in tako blagajnikov govor ni dosegel zače-Ijenega uspeha. Odgovoril mu je sam predsednik društva, rekoč: — No, to se samo po sebi razume. In kontno je prišel na dan s samostojnim predlogom: — Gospoda, treba je napeti vse sile, da se nam prireditev posreči. Predlagajte, prosim, kako povečati poset. fi .■» v %■ . \ , TR§T, 15. &pteitfbra. — Glavna / proslava desetletnice d* Annunzije* vega pohoda na Reko 12. t. m. sej je vrSila v Rimu. V Ronkih in naj Reki sta bili proslavi krajevnega obsega. V ospredje proslavljanja o- , svoboditve Reke pa so stopile Benetke s "plebiscitom za osvoboditev) italijanskega morja". V pozivih je' Mnoga dekleta so si dala še na t povedati, gotovo pa je, da je bila bila opisana Dalmacija kot čisto i-hitro roko ostrici lase, a druge so 1 izvoljena za kraljico lepote gospo-' talijanska zemlja. Nabrali so 50 ti- ! si Jih umivaie s kamilčnim čajem dična Kvačkova. j soč podpisov. Podpisali so se tudi' amonijakom, vodikovim kisikom in. —Križ božji — to je moral biti J Omriati, predsednik posIansKe VKRALJICA LEPOTE" (Iz čeicine.) sodo, da bi postale prave blondin-i kraval! zbornice. Volpi, beneški komisar ke. Uganil si. Zavladalo je nepo- { zarzi in v nedeljo je v gledališču Ta čas je sklical odbor društva pisno ogorčenje in že smo mislili, Fenlce zapisal svoje ime v nabiral-"Mi smo mi" že drugo sejo, da | da ne odnesemo zdrave kože. K sre- no polo št. 1330 savojski princ Fer- pripravi vse potrebno za veselico. Lahko je bilo določiti, kdo bo prodajal tablice za tombolo, lahko je bilo izvoliti organizatorja šaljive pošte, toda težko se je bilo sporazumeti glede' članov komisije, ki naj bi izbrala kraljico lepote. Priglasilo se je malo preveč poznavalcev ženske lepote in blagajniku se je zdelo, da se oglašajo vsi iz čudnih nagibov. Bili so očetje hčerk, a taki sodnki niso vedno naj-pravičnejši. Slednjič so bili izvoljeni štirje možje, ki naj bi določili, katero dekle v mestu je najlepše. Minilo je štirinajst dni, v katerih se ni zgodilo nič važnega, razen da i so se nekatere stare prijateljice Mnogo je bilo predlogov, a malo i sprle in da so mestni lasničarji do- dobrih. Pravo Je zadel blagajnik cam. — Kaj, če bi preredil v okviru veselice tudi volitev kraljice lepo- te? Hm, ideja ni slaba. Toda prosim te, katero pa hočeš izbrati za kraljico lepote? Saj lahko že vnaprej uganeš, kdo pride na veselico. — Mislim, da bo to pot poset mnogo večji. Ker ima blagajnik vedno zadnjo besedo, jo je imel tudi to pot in njegov predlog glede volitve kraljice lepote je bil sprejet. Samo en glas je bil proti in ta glas je pripadal gospodu Kvačku. Glasoval je proti po splošnem prepričanju zato, ker je imel hčerko; ki je tehtala celih 97 kg. In nekega dne so se pojavili v zakotnem mestecu veliki plakati. ia katerih je bila napovedana domača veselica in poleg običajnih privlačnosti, kakor tombole, srečolova, šaljive pošte iid, je bilo na sporedu z debelimi črkami naznanjeno, da se bo vršila tudi volitev kraljice lepote. Naznanilo je vzbudilo razumljvo senzacijo. Mestna dekleta so govorila samo o tem in neprestano so ugibala, katera bo kraljica Za slabo zdravje in izgubo moči. nioi>> in žene in ctin oni v m ai#f!i leiHi velikokrat tzgtib* moO In cnercU11. po»ts»n«*J« vmč-efil in v revnem Mi»nju, kar poviruisi »lato zdravje in rrvA.Mno. Nuira-Tone i-uflovlt« deluje, ker v««buj« zdravilne *n<>vi. ki jmNijo moč trr lilwljia zdravje Mr. Kurefie Williams. Fayette riltr, N C., je jemal Nuga-Tonc In pravi: "Predno »em jemal Nuisa-Tone. sem bil nUNega zdravja. Bil »m slaboten in nerv<>z»n. s»em lincl bolne oblati in slaba jetra Potfm ko sem vitval Nu(ta-Tone 2« dni. «em * po »tal čudovito isbotjSa-hjt SetUj »eni zdrav in inucau. Moje ohtati ml ne drtajo »ei1 sitnosti In se r. no posutim 1* let mlajftim." No to je nov dokaz kaj vse zamore Nuga-Tone. VI lahki, kupite Nura-Tone v \M»ki prodajalni kjer ne prodaja zdravila. A ko jih trftovec niina v zalogi, recite mu naj jih narodi za vas od tr-fnMv z zdravili na dt-beio. (Adv.) bro služili. Za razne vodice in praške so se ženske kar trgale. Napočil je dan težko pričakovano veselice, za mestne lepotice po-memijen in usoden trenutek. Sračno naključje je hotelo, da je bilo vreme lepo in do so se dali mestni lovci pregovoriti, da niso priredil: nobene konkurenčne veselice. Množica se torej ni cepila, temveč je hitela korporativno na restavracijski vrt. Blagajnik se je smehljal slajše od od zlatega solnčeca na nebu. Lahko je bil zadovoljen z uspehom prireditve. Vrt je bil nabito poln. Človek bi mislil, da imajo vsa dekleta tam rendez-vous. — Katera neki bo? To je bil predmet vseh pogovorov, in blagajnik je postal žalosten dasi brez povoda. Opazil je namreč, da se mamice, ki so privedle na veselico svoje nadebudne hčerke, samozavestno smehljajo. A to je bilo slabo znamenje. Videl je tudi, da se predsednik društva, ki je bil obenem član komisije za zvoli-tev kraljice lepote, nekam sumljivo stiska v kot. To se mu je zdelo sumljivo in groza ga je obšla pri misli, da bi u-tegnila izvolitev kraljice lepote razburiti duhove in dvigniti val ogorčenja. Stopil je po vrsti k vsem članom komisije in zvedel je nekaj groznega. Vsak je obljubil najmanj petim dekletom, da bodo kraljice lepote. — To bo vroča kaša! — je pomislil blagajnik in nemudoma je sklenil, da ga boli glava in da poj de torej domov. Toda čez četrt ure mu je prišel postrežljiv član društva "Mi smo mi" povedat, kaj se je bilo zgodilo. — Začeli smo z voHtvijo in najprej «e nobeno dekle ni hotelo priglasiti. Potem se je ena osokoli-la in takoj so bile priglašene vse. Kako se je to zgodilo, ti-ne morem či je predsednik pravočasno razglasil, da bodo izvoljeni še štirje letni časi. Izvolili smo torej Pomlad, Poletje, Jesen in Zimo. — In zopet je bilo ogorčenja, da nas bog varuj. Kaj naj ti še povem. Torej da potolažimo ogorčene nei-izvoljene, smo izvolili še dvanajst lepotic poedinih mesecev. Tedaj se je priglasila k temi tudi gospa predsednikova in mnogo, mnogo priletnih mamic. Vrgli smo kričečim f.e 52 tednov. To je nas rešilo za pet minut, potem se je pa koncert znova pričel. — Gospodična Isa ni bila izvoljena. ona-le je pa bila! Krivica, sleparija! Tedaj je rešil situacijo naš predsednik. Zlezel je na stol in nagovoril razkačene ženske. Naloga komisije da je bil neizrečeno težka, ker so prišla na veselico sama lepa dekleta in da nobena ne bo protestirala. če izvoljimo še kraljice poedinih dni v letu. In veselica se je iz-premenila v pravo norišnico. Same kraljice lepote in zvolili bi jih lahko še kakih 150, da jih ni zmanjkalo. čeprav je bila izvoljena celo krčmarjeva stara mati. Pa nič ne de, da so le vse zadovoljne. dinando, principe de Udine. S plebiscitom je bila združena zahteva, da se proglasi Gabriele D. Annun-zio za častnega meščana Benetk, kar se je zgodilo s posebnim proglasom občinskega komisarja. PTIČJI CELIBAT. Samci prenašajo celibat v kletkah v splošnem zelo dobro. Človek bi se v tem pogledu ne mogel kosati z njimi. Prof. Braun je zbiral skoro 50 let podatke o ptičjem celibatu in pravi, da prenašajo samci prisiljeni celibat dobro in da njihovemu zdravju ne škoduje. Nasprotno celibat vpliva celo blagodejno na njihov glas tako, da po-jo lt;*e. nego samci na prostem. Težje pa prenašajo celibat samice, ki sicer zlezejo tupatam v kletki jajčece, toda samo v omejenem številu. Pač pa se pogosto pripeti, da samica ne sedi na gnezdu, marveč kraj njega, kakor da je bolna. Ko pa mine doba paranja, postane zopet vesela. Često se pa pripeti, da začne samica v kletki hirati in da jo hrepenenje po svobodi ugonobi. Posebno občutljivi so kanarčki, ki najtežje prenašajo suženjstvo, Samice kažejo pogosto znake histeričnosti. BRZINA. ■3 CU 1(1 a { a Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" ' * * ■ ■ f jS... in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. Hitrost je sto let stara. Znanstvene teorije, umetnosti, čuvstva prešinja danes ta pojem, ki ga brez pomislekov odobravamo, ker se nam vidi jasen in preprost: 'Ako gre po našem mnenju svet preur-no, gre pač zategadelj, ker se nismo še prilagodili, kajti hitrost ni nered, ampak nov red, katerega se bo treba privaditi". Paul Morand je on dan razpravljal o tem predmetu, rekoč med drugim: "Pojem urnosti je spojen s pojmom napredka. Poiem napredka pa je najznačilnejši za -Zapad". Ali brzina je tudi funkcija čim manjšega napora. Zoprne oziroma težavne stvari človek kar se da naglo pravlja. Zato so izumili stroje. Toda pritisnila je. ena sodobnih zmot: Tako pridobljenega prostega časa ne uživamo, marveč nam služi v to. da še več* proizvajemo. Morand raziskuje vpliv brzine v raznovrstnih panogah: potovanju, o-bičajih, umetnostih, slogu naših pisateljev ki postaja že telegrafi -čen. Plodonosni pisec, ki je še nedavno . oboleval nagličnost, je danes že manj čisla. Opazi le namreč, da urnost vselej ne bodri in ne modri, temveč pogosto izpod-jeda tare in — da nas bo izpodko-pala. če je bolje ne spoznamo in se ne zaščitimo. Čemu bi torej na slepo sprejemali njeno trinoštvo. Pametni skušaj, da ne boš gledal samo neposredno prtJČelje, marveč upiraj oči tudi v oddaljene plati ki so neminljive. Ljubimo brzino, ki je moderno čudi (kakor jo je ria-zval Marcel Prčvost), vendar overovimo vsekdar svoje zavore. Koliko je Dalmacija italijanska.1 o tem pričajo najbolje številke' ljudskega štetja. Leta 1910. so na- ; šteli v Dalmaciji 610.669 Jugoslo-venov. to je 96.16% in 18,028 Ita-! lijanov, to je 2.84% prebivalstva.1 Znani tržaški novinar Mario Nor-dio je s potovanja po Dalmaciji pred dvema letoma povedal v * P'c-colu" da je v deželi Italijanov menda šest ali sedem tisoč. Pribežnikov iz Dalmacije v Italji je tudi le par tisoč. Mladega fanta, po domače Tončkovega iz Ljubina. so obsodili v Tolminu zaradi slovenskih knjig, ki so jih našli pri njem, na 35 dni zapora pogojno. Enaka kazen je zadela tudi tolminskega kaplana Premrla, ki je pa proti obsodbi vložil priziv. Goriška deželna komisija za žitno bitko je v svoji zadnji seji določila nagrade za tekmovalce v letu 1928.-29. in izročila med drugimi: v oddelku za veleposestva priznal-no diplomo in kolajno Štefanu pl. Premersteinu v Ljubevču pri Idriji. Ivanu Lampetu v Črnem vrhu, Alojziju Novaku v Idriji in Cirilu Rejcu v Cerknem; v oddelku za srednja posestva osmo nagrado Angelu Mlečniku v Bukovici in v oddelku za mala posestva deveto nagrado Josipu Mozetiču v Biljah. V Kopru se je ustanovila vinarska zadruga. Član postane, kdor vplača delež sto lir in lahko odda zadrugi na leto vsaj 5 kvintalov grozdlja. Pod območje zadruge spadajo poleg drugih vasi tudi Mere-zige in Dekani. V Primorje prihaja vedno več vina iz notranjosti države, ker ima domače vino precej visoke cene. V južnih pokrajinah je se nad 20 milijonov hI neprodanega vina lanske letine. Novi mošt iz Kalabrije ponujajo zelo poceni. Zato ni za te-tošnji domači pridelek položaj posebno ugoden. V. Julijski krajini o*vorijča-na-stopajočim šolskim letom 25 novih ljudskih Sol. Nove šole bodo tudi v Matenjivasi. Prestranku, Žavljah, Poljanah pri Cerknem. Permanih pri Matuljah. Kosezah in Baču pri Knežaku. Nov zelenjadni trg so otvorili v Gorici ob Verdijevem Korzu. Grad-ba je moderno delo. Na prostoru prejšnjega trga se zgradi poštna palača. Sedaj, ko bo trZaški vodovod skoro dograjen in ko je gotovo, da se pri-čno vodovodna dela v Istri prihodnjo spomlad, je oživela tudi v Gorici želja po vodovodu. Mesto ga nujno potrebuje. Mali kromberSki vodovod že davno ne zadostuje niti za bližnji del mesta, v ostalem pa so uživali vodo iz Soče. Misllo se je v zadnjih letih na dotok vode iz Hublja, ali stroškov bi bilo okoli 16 milijonov lir. Zato stopa zopet v o-spredje cenejši Mrlek med Solkanom in Plavmi, ki bi dal mestu izvrstno vodo. Goriški magistrat je pred vojno že desetletja proučeval izvirek Mrzleka, komisije so stale ogromnega denarja, do vodovoda pa 1? ni prišlo. Za napise in javne oglase v tu-iem jeziku je bila po odloku 9. maja t. 1. določena petkratna pristojbina. Nekateri občinski načelniki sc vporabljali ta odlok tudi za napise v slovenskem jeziku in so predpisovali za nje petkratno pristojbino. -Vaški čevljar v Kojskem je moral plačati za napis v slovenščini 183 lir. K odloku 11. febr. 1923. o določbah pristojbin za napise In oglase v tujem jeziku je ministrstvo izrecno razglasilo, da se slovenski in nemški jezik ne sme smatrati za tuja jezika. Tozadevno se z novim odlokom iz letošnjega maja ni nič izpremenilc. zato je bil goriški prefekt s slovenske strani oprošen za točna navodila občinskim načelnikov v tej zadevi. Na vseh vojašnicah finančnih stražnikov ob meji morajo biti raz-vešene italijanske zastave vsak dan od zore do mraka. Tako je ukazal te dni vladni načelnik. Goriški prefekt S. Dompieri obiskuje občine po deželi. Povsod 3e GLAS IZ GROBA OČAKA ABRAHAMA. razgovarja z občinskimi načelniki o raznih krajevnih zadevah. Ljudstvo ga sprejema dostojno. Prefekt sprejema v Gorici stranke vsako soboto dopoldne. Dostop ima vsak italijanski državljan, bivajoč v goriški pokrajini. V naših poročilih opetovano navedena gvardijana Inama na Sveti gori in Valetini na Kostanjevici v Gorici sta premeščena v samostane v notranjih provincah. "Istituto Comunale Abitazioni Minime" je zgradil v tržaškem mestu že več hiš z malimi stanovanji. Vodstvo instituta je te dni sklenilo, da zgradi v najbolj ljudskih mastnih delih 65 hiš z 800 stanovanji za delavce in male uradnike. Raz-sežnih stanovanj je v Trstu dovolj malih pa primanjkuje tako. da pomeni 800 novih takih stanovanj lc delno kritje potrebe. Na Koprščini so imeli lani 14.883 kvintalov maslin «oliv», kar je dalo olja 1970 kvintalov. Tudi pridelek prejšnjih let je bil precej enak lanskemu. Ako računamo ceno olja za kvintal 750 lir. znaša škoda, ki jo ima Koprščina radi pozeblih maslin, okoli 1 milijon in 400 tisoč i lir. Enako tudi v drugih delih istrske pokrajine ni bilo maslin. Že iz koprskih podatkov je razvidno, kakšno ogromno škodo trpijo letno strski seljaki. ker jim je zima uničila masline. ; _ i NAZNANILO ODPRL SEM OBRT ZA PLESKANJE IN POPRAVILA AVTOMOBILOV in se vam priporočam. H. DERGANC Jerome Auto Painting Co. 120-15 — lftlst Ave., (Jerome Ave.i RICHMOND HILL, L. Is!., X. Y. "Daily Express" poroča iz Jerti-zalema, da prihajajo iz Mahpella-ha kjer so pokopani očaki Abraham, Izak in Jakob, že delj časa aagdnetni glasovi. Odkar so se začeli nemiri med Arabci in Židi v Palestini, se oglašajo izpod zemlje klici: "Kaj ste storili z mojimi o-troei?" Jeruzalemski list Palestine Bulletin" javlja, da se čujejc glasovi iz groba samo ponori. Najprej se čuje mrmranje potem postajajo glasovi čedalje razločnejši. Nekatere Arabke so celo slišale klic: "Čemu prelivate kri mojih otrck?" Angleški listi označujejo te gla-j sove kot politične halucinacije s i krvjo omadeževanih Arabcev. REVOUCIJA V KRATKIH HLAČAH. V okraju Affoltern Curiški kanton v Švici, se izvršuje ta čas revolucija, ki je v nasprotje z zadevami enakega imena povsem nekrvava, miroljubna in — rnorda — tudi celo pametna. Mladi kmečki fantje tega okraja so prišli do prepričanja. da so dolge hlače vsaj fca kmečkega človeka skrajno nesmo-trene in so jim napovedali vojno. Gibanje se širi tudi na sosednje o-kraje in čim dalje več deie!anov se oblači v kratke hlače morda tudi radi patrijotiene propagande, ki jo izvaja dnevni tisk. češ, da so dolge hlače preostanek iz tistih časov, ko sc- Napoleonove čete pritisnile na Švico m j o spremenile v navadno francosko pokrajino. Ker so se podobna gibanja za reformo rnoškč mode v zadnjih letih pojavljala tudi po drugih deželah se bo morda iff zeodilc. da jim bo moiki svet podlegel. ru+aki. v akoCajte s k s a 'oi.as saj v hal ji xlovrsptl hspvslr • M *■* b» f h POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino a d direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, tek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis CosteDo. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Sanlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevfiič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joiiet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spetteh. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, j. Horvath. • Waukegan, Frank Petkov&ek in Joie Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. KItzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Dertrcit, J. Barich, Ant. Janexitj MINNESOTA Chisholnm, Frank Oonže, A. Pa-nian, Frank Pucdj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Oottte. Gilbert, Louis Vessel Ribbing, John Povie. Virginia, Frank Hrvat) ch. MISSOURI St. Loais, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. f Roundup, II. II. Panlan Washoe, L. Champa. Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ i) y OKBWfflW«1 aSMnmWHliSffliglg:!!!; NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl JSternlsha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant in J. KumSe Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. daridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezo v ec, V. Ro-vaniek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Zupančič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopriv&ek. Midway. John Ž ust. Moon Run. Fr. Podmlllek. Pittsburgh, Z. Jakshe, I«. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pea:dire. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. Fr. Bchlfrer. West Newton, Joseph J o van Willock, J. Petemel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jeleac. Sheboygan, John Z o rman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. " Vsak zastopnik izda potrdilo ta svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta S3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je *7. celo leto. Naročnina za Evropo je f?. aa celo leto. v "OLAI NAROD Am NEW YORK, TUESDAY. OCTOBER, 8, 19Z9 The LARGEST SLOVEN* BAILf te C. tt. X. Skrivnost sestre Marlen. mmmOBtw- ROMAN IZ ŽIVLJENJA, Za Glas Naroda priredil G. P. »Nadaljevanje.) - Ti naju lahko takoj spremljaš, da te tudi lahko pred.stavim svojim znancem. — je rekel Harald. Katja ga je presenečeno pogledala. — Marlen naj naju spremlja? — je vprašala. — Da. Katja Pomisli, mala nuna je živela tukaj kot puščavnica. Uvesti je morala v družbo Jezno je namrdnila Katja obrvi. Ne. to ml ne ugaja. — jaz hočem sama delati s teboj obiske. Marlen naj uvede v družbo, kdor ima veselje za to. Jaz gotovo ne. Nisem prišla semkaj, da uvajam v družbo mlade deklice kot kaka mati. SmeSno vlogo mi naprtuješ, — je rekia zelo razdražena. Hotela je delati zase vso senzacijo ter se bala. da jo bo zasenčila Marlen Razventega pa je morala vedno oponirati ter hoteti vse drugače kot pa Je hotel Harald. Na vsak način pa je hotela pokazati tej Mar'en, da jo v tej hiši le trpe in da nima v njej nikakih pravic. Harald je bil radi teh besed radi Marlen razžaljen in le s silo je ohranil vsaj zunanji mir. ko je odgovoril: Katja si bo to še premislila. Marlen. Jaz sem vendar za to. da delaS z nama vred obiske, kajti če ni Katje tukaj, te ne morem predstaviti brez častne dame. Razdražena se Je Katja nasmehinla. — Jaz naj torej poslujem kot častna dama? Za to se zahvaljujem enkrat za vselej. Harald je hotel postati ostrejši, a Marlen mu je smehljaje položila roko na ramo. — Ne. Harald. kaj takega res ne moreš zahtevati od Katje. Prosim te pnsrčnor da me pustiš doma, če delata vidva obiske — Kako pa hočeš biti uvedena v družbo? Marleni je bil cela zadevo skrajno mučna. Čutila je žaleče obnašanje Katje ter ni hotela za nobeno ceno postati povod za prepir med obema zakonskima. Ker je zelo dobro zapazila, da je Katja ne smatra sami sebi enakovredne je rekla s pogumnim smehljajem: Pornam en izhod, Harald Dokler bosta tukaj v Hamburgu, bo-?ta gotovo sprejemala tudi tukaj v hiši družbe Takrat bo še vedno covolj časa. da me predstaviš Jaz sploh nočem biti povabljena. S tem bo pomagano vsem. Harald je nagubil čelo čutil je zelo dobro ponižanje za Marlen v nastopu Katje ter ni hotel tega mirno trpeti. S tem nikagor nisem zadovoljen, Marlen Ti naj bi bila predstavljena vsem mojim znancem kot moja sestra. To se zgot^ prav tako lahko tudi tukaj. doma. Harald. Marlen je dosti bolj pametna kot pa ti. — je rekla Katja. Nato pa se je cbrnila, ker je prodrla s svojo voljo, prijazno proti Marlen. Nakupiti moram še marsikaj za svojo balo, Marlen. Ali me hočeš spremljati na poti. Marlen? Zelo rada. Katja. Delalo mi bo veliko veselje. Katja. Katja je zadovoljno prikimala. Pri svojih nakupih Je lahko zelo dobro potrebovala Marleno. ker je gotovo dobro poznala vse tukajš6ne trgovine. Z veliko trdovratnostjo je izvajala Katja svoj pogum, da spravi Marlen v podrejeno stališ* e. Za ta manever si je izbrala vedno le čas, ko je bila sama z Marlen Bolj in bolj je ravnala z Marlen kot s služabnico. ki se mora udati vsem njenim muham in kapricam. Harald ni niti slutil, kako prostaški se je Katja pogosto obnašala v navzočnosti Marlene. On je bil vsaki dan za par ur v trgovini ter mislil. da vlada med obema najboljši sporazum. Katjo je našel skoro vedno v dobrem razpoloženju, kadar je prišel domov in Marlen ni niti z besedico, niti pogledi izdala, kako razposajeno se je Katja obnašala v njegovi odsotnosti. Vedeia je. da bi bil Harald raditega straš-iiO razburjen in to je skušala preprečiti. Katja se je vozila skoro sleherni dan ven da dela nakupe. Izdajala je velike vsote za svojo balo. Kupila je. kar ji je ugajalo in kar ji ni bilo všeč pri podrobnejšem preiskanju. je vrgla enostavno proč. Poskusil* je podariti stvari, ki Ji niso več ugajale, na velikodušen način Marleni. V tem oziru pa je bila Marlena zelo občutljiva. Jaz ne morem jemati takih darov od tebe, Katja, — je rekla. - In zakaj ne? — je vprašala Katja, pikirano. — Ker so deloma te stvari predragocene zame in na drugi strani.... Obstala je. — No. — kaj na drugi strani? — Na drugi strani ne nosim odloženih stvari. Katja se je trdo nasmehnila. Torej preveč ponosna, — moja draga? Stvari sem nosila komaj parkrat in s ovsled tega skoro nove. maoj parkrat so vsled tega skoro nove. ter hočem nositi le obleke, ki so moja last. Katja se je hudobno nasmehnila. Jaz mislim vendar, da plačuje Harald vse tvoje obleke, — je zekla pikro. Obraz Marlen se je naenkrat pordečil. Ostala pa je vendar popolnoma mirna. — Ti se motiš, Katja. — Za vse, kar porabim v tej hiši. delam. Plača za moje delovanje v kontorju presega še vedno vsoto, katero izdajem zase. Vsega tega se skoro držim. Da si ne pustim ničesar podariti. sem ravno sprejela službo v kontorju. Nekoliko negotova se je Katja ozrla v Marlen. — O tem mi ni Harald ničesar povedal. — Saj tudi ni potrebno, da bi vedela. On je tako velikodušen, da mi Je včasih naravnost mučno. Tebi pa lahko povem, Katja, — ker čutim, da vidiš v meni človeka, ki je milostni kruh. To pa ni res. Jaz se moram zahvaliti Haraldu za varstvo njegove hiše in za njegovo brat-tovsko skrb. — a ne za stvari materijalne vrednosti Te besede niso ostale brez učinka na Katjo, a le raditega, ker so jo jezile. Nato pe seveda opustila navado, da žali Marleno z obnošenimi oblekami, ker se je bala, da bi Harald izvedel za to. — a v splošnem je nadaljevala ponižati Marleno kjerkoli je le mogla. Nekega dne sta se zopet odpeljali, da nakupujeta. Prišli sta do Jungfernstieg in Katja Je čutila naenkrat željo, da gre nekoliko časa peš. Ukazala je šoferju, naj počaka na vogalu, nakar je pričela hoditi s Katjo od izložbe do izložbe. Kjer ji je kaj ugajalo, je vstopila ter kupila. Na ta način sta prišli obe dami do Alsterpavilona. Veranda tega lokala Je bila gosto zasedena in Katja je obstala ter zrla naokrog. — Ah. tu »je prijetno! Tu zgoraj lahko sedeva, zavžijeva malo o-kfepčila ter zreva navzdol na mimoidoče. Marlena Je poki mala z glavo. — Gotovo. Katja, če ti dela veselje. — Gotovo, — družba, ki občuje tukaj, izgleda zelo dobro in elegantna. — To je bes dvoma kajti tukaj tudi zavživajo okrepčila dame iz boljše družbe, če pridejo mimo. — Dobro, potem poj diva navzgor! MOST MED NEWYORKOM IN NEW JERSEY ČEVLJI NA MRTVAŠKI KRSTI Madžarski čevljar Janoš Ger-gely je vedno veljal za malce trčenega človeka. To sodbo sosedov in znancev je podkrepil tudi s svojo poslednjo voljo. Pred kratkim je namreč umrl in ko so po sfit« razpečatili njegov testament. našli v njem navodilo glede pogreba. Odredil je, da se mora njegovo truplo položiti v rake v oblečeno, noge pa morajo biti bose. a zate se morajo čevlji pritrditi na pokrov krste. Ta določba je ostala resnično v veljavi, zakaj Gergelyjevi sorpdniki so spoštovali pokojnikovo voljo že zaradi poslednje želje. Obenem pa je bila to najboljša reklama za pokojnikovo podjetje, ki ga je po o-četu podedoval najstarejši sin. Ko se je ta vrnil s pogreba, je namreč stalo pred hišo vse polno kmetov, ki so prišli na dom. da jim novi čevljar umeri nove čevlje. Originalna reklama je torej zalegla. Kretanje Parnikov — Shipping News — 9. oktobra: Mi-xiijut, iJfrerj-.irla, Ch«-rtouix l*r»*j.:d.-iil K--><»«r\«-lt, Clitrli»urc, H viucn StitlPiitlara, H<>u:<>i;iir «ur Mer, Hot-It r da in 10 aktebra: IkiK'h.'iinbeau. Havre OČE POSOJA SINA NA 'BOJIŠČE Most, ki bo vezal obe državi ter bo vodil preko reke Hudson, bo dovršen v dveh letih. Kot vidite na sliki, sta mogočna stebra že zvezana. Šli sta skozi lokal ter po stopnicah navzgor v prvo nadstropje, odkoder se je odpiral razgled na Jungfernstieg. Marlen si je izbrala stran, ki se je odpirala proti Alster. a Katja je hotela videti mestno drvenje. Našli sta majhno mizico ob balkonu. Dva gospoda sta preje sedela tam, a se umaknila mladim damam. Marlen je postala neprijetno pozorna, ko je zapazila, da je Katja izmenjala z gospodom zelo koketne poglede. Na te oglede Katje je postal eden gospodov zelo podjeten ter rekel z zaupnim smehljajem: — Ali smeva delati damama nekaj druščine? Katja se je smejala neženirano, in že sta se obotavljala gospoda ter imela očividno željo zopet sesti k mizi. Ko pa je videl drugi gospod obraz Marlene. je hitro potegnil vstran svojega spremljevalca. — Kako škoda. — oba sta bila zelo vesela in ti si ju pregnala s svojim strogim obrazom. — je zmerjala Katjo jezno. Marlen jo je mirno pogledala. —Medve bi ne smele na noben način voditi zabave ž njima, Katja. — In zakaj ne? — Ker se ne spodobi. — Ah ti si dolgočasna. — je rekla Katja ter zrla jezno navzdol, na cesto, kjer se je šetalo dosti ljudi. Pri nekem natakarju sta naročili okrepčila. Katja si je pričela ogledavati svojo okolico ter je našla pri sosednji mizi zopet cilj svojih koketnih pogledov. Tam je sedel mlad mož ki je izgledal zelo eleganten in korenjaški. Ugajal je Katji in s svojimi črnimi očmi ga je kaj kmalu privabila nase. Pričelo se je živahno koketiranje tja in sem. Katja si ni prav nič prizadevala • skrivati to pred Marlen. Slednja je sedela kot na žrjavici ter se borila z naravnost s smrtno zadrego. Katja pa se je amizirala pri tem kot kaka kraljica. Zaman je skušala Marlen pregovoriti jo, da bi odšli. Katja ni mislila na to, da bi prekinila koketiranje s tem popolnoma tujim človekom. Koneč*no pa se je dvignil gospod pri sosednji mizi, potem ko je zapisal nekaj v svojo biježnico ter iztrgal listek. Ta listek je spustil neopazeno na mizo. poleg roke Katje. Vzela ga je ter ga pridržala dokler ni gospod izginil z mognoobetajočim pogledom. Nato je pogledala Marlen. ki je zapazila manever, globoko preble-dela ter zrla nemirno proti Katji. — Zakaj delaš tak dolgočasen obraz. Marlen? Ali ni bil to vesel | intermezzo? Marlen je globoko vzdihnila. (Dalje prihodnjič.) Pred poroto v Dignes pri Marše ill u sta se zagovarjala te dni Aleksander Ughettov in Stefan Mouchard ki sta lani v decembru napadla in umorila v neki vasi celo rodbino. Tolovaja sta ustrelila Richauda njegovo ženo in dva o-troka sta pa pobila s kamnom. Mislila sta, da je kmet bogat, pa sta se zmotila. Umor so odkrili %čez štiri dni, a morilca so izsledili šele čez tri mesece. Obravnava je bila zelo burna. Kot priča je nastopil tudi Ughettov oče. ki je izjavil, da ga Js hotel sin pri posetu v preiskovalnem COSUIilGHLINE ................ Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje cdplutje: SATURNIA 16. OKTOBRA — 20. NOVEMBRA 9. JANUARJA VULCAN IA i 2. NOVEMBRA — T. DECEMBRA 8. MARCA ' Siiturnia In Vuk-anla |>t>-k:i>a vse bulji* svrta \ razkošju. mlubnoali ln i.a-ter nu«U nujt«>!jii> s uibo v Evropo. Posebne cene zji tja in r.asuj. V«-C ' novoaii na t»-h motornih ladjah \klju (na plavalni bazen v drt:Kem ra^tvGu. | PHELPS BROS. & CO. <«t'o "Agvntje 17 Battery Place, New York Ji zaporu zadaviti. Oče je sam prosil porotnike, naj obsodijo njegova sina na smrt. Morilca sta bila med obravnavo zelo cinična in se nista prav nič kesala. Porotniki so vprašanje glede roparskega mora soglasno potrdili in Ughetto je bil obsojen na smrt. Mouchart pa na 20 let prisilnega dela ker še ni polnoleten. 11. oktobra- > '!>TJipi«'. CherD"Ur( I'etiiUand. Cherbourg:, Anlwrrpen kufi»ruhr, Hremen Uttmu, .Napoti, '.*tio\a 12. oktobra: Kraiux, Havre l.uetzuw. Bremen .\c» York. Cht-rb«>uri{ .IlamhtirK Lrvullmii, Cherbourg, lirniirn IE,, oktobre: Saturnia. Trat 16. oktobra: Mauritania. Cherbourg Oeortce Washington, Cherbourg, 1 tremeii 17. oktobra: Stuttgart .Ikiutogne »ur >ler, Bre- ITI.-II 18. oktobra: Ur «ie hrane«. Havre Homeric. Cherbourg 19. oKtobra: Heigenland, Cherbourg. AMwrrpeD 1 ••-uT.H<-hla ud, <'herl/out g, Hamburg \ eendam. Boulogne aur Mcr. Hot-terdam Mim.i-kahkda. Ch«rl«ourg Conle »Ir-ilid«-, Napoti, (irliova 23 oktobra: \iiuiluni*. Cherbourg 1 irciMleii, Cherbourg. Bremen IteMolute. Cherbourg, Hnlubu.tf 24. oktobra: Breinni. Cherl-ourg. Brc-mert 25. oktobra: Majt-slic. Cherbourg Arabic. t"her»«ourg. Antweri-en A ::jtll*ttl», \alull. Iirll(l\d 26. avgusta: Milwaukee. Cherbourg Hamburg Her. In. iioult-gne »ur Mer. Ilivmeu America. Cherbourg. Bremen 30. oktobra: Bei engaria. Cherbourg 1'resident 1'iirJing. Cherbourg. Bremen Reliance. Cherbourg. Ham berg 31. oktobra: Mueu'-lien, Cherbourg. Bremen Jesenski Izlet. — okt 18. "lie de Franc-" Božični skupni lilet. — dec., "lie de F-ar.ce". » DTEKT7SE tn GLAS SARODA Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone; CHELSEA 3878 * POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Še 2 SkuPna IZLETA ^^ priredimo to leto. Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo še dva skupna potovanja v stari kraj to leto na najnovejšem, največjem in najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — "ILE DE FRANCE" JESENSKI IZLET — 18. oktobra 1929 B02ICNI IZLET — 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in posije aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. R DNI PREKO OCEANA; Najfcrajia In najbolj ugodna Dot za oetovanje na ogromnih earnllclh: MEXIQLE 9. oktobra. <11 A M.i FRANCE U. okt.j 22. novembra 16 P M i (10. P. M » ILE DE FRANCE IS. okt.; 8. nov. i7 P. M l < 10 P. M.) Na)krajta pot po tciexmct. V uka Je v poaebnl kabini s vsemi m ml udobnoett — Rtja^a Id slavna francoska kuhinja IsreJno nlske cene Vprašajte kateregakoli ooobiaAAenega agenta gfc FRENCH LINE It STATE STREET NEW YORK. N. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE $ "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi'Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da poučen o potnih listih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam mi :amor>mo dati najboljša poiaanila ln priporočamo Tedvs le prvovrstne bno-parnike. Tad! nedržarljanl zamerijo potovati t stari kraj >ia obisk, todji preskrbeti ei morajo dovoljenje za poTiiitev