PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, P ETE K, 19. NOVEMBRA 1965 • LETO VI.. ŠTEVILKA 315 . CENA 50 DIN
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1989 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 8. OKTOBRA 19M USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Prva izdpip
Dobanovci:
nadaljevanje
pogovorov
Jugoslovanska in poljska delegacija sta govorili o mednarodnih vprašanjih
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Predsednik Tito in člani poljske partijsko vlad-ne delegacije, ki jo vodita Wladysiaw Gomulka in Jožef Cyrankiewiez, so se davi vrnili v Beograd z enodnevnega obiska v Makedoniji.
Na železniški postaji na Topčideru so jih sprejeli Pe-tar Stambolič, Marko Nike-zič, Dragi Stamenkovič, Branko Pešič, Stevan Doronjskj, Nikola Džuverovič, Milivoje Rukavina, Milorad Pešič in generalpolkovnika Kosta Na-gy in Nikola Ljubičič kakor tudi člani poljskega veleposlaništva v Beogradu.
Z železniške postaje v Topčideru so se poljski gostje odpeljali v dvorec na Dedi-nju, od tam pa v Dobanovce, kjer so se na ondotnem lovskem posestvu danes dopoldne nadaljevali poljsko-jugo-slovanski pogovori med delegacijama. ki ju vodijo predsednik Tito ter Gomulka in Cyrankiewicz. Današnje, tretje seje se je udeležil tudi | podpredsednik republike Ale- j ksandar Rankovič.
Na seji, ki je trajala dobre j tri ure, so nadalje obravnavali mednarodna vprašanja. Posebej so spregovorili o prob- i lemih OZN in o drugih vpra- J šanjih občega značaja. Pogovarjali so se tudi o proble- [ mih mednarodnega delavske- j ga gibanja.
Kakor se je zvedelo, so na j dosedanjih treh sejah v zelo j prijateljskem in delovnem ozračiu proučili praktično vsa vprašania. ki so se zdela važna obema delegacijama.
KarjaSainen povabi! Kosigina
MOSKVA, 18. nov. (TASS) Finski zunanji minister Kar-jalainen je povabil sovjetskega premiera Kosigina, naj obišče Finsko. Premier Kosi-gin je povabilo sprejel, datum obiska pa bodo določili naknadno.
Karjalainen je danes v Kremlju obiskal sovjetskega premiera. Pogovarjala sta se o raz- j voju sovjetsko-finskih odno- j sov.
Stališča oblikujmo že pred kongresom
Glavni odbor SZDL Slovenije se bo sestal 7. decembra
LJUBLJANA. 18. nov. —Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije je danes sklical X. sejo glavnega odbora, ki bo 7. decembra. Na seji bo glavni odbor sklepal o sklicu VI. kongresa SZDL Slovenije, ki naj bi se, po predlogu izvršnega odbora, začel 5. aprila prihodnje leto. Glavni odbor bo na decembrski seji obravnaval tudi vsebino svojega poročila kongresu, predkongresno gradivo, razen tega pa še poročilo svoje volilne komisije o nekaterih vprašanjih reelekcije. Izv^ršni odbor je sprejel tudi predlog pravilnika o izvedbi volitev delegatov za kongres. Po tem predlogu, o katerem bo sklepal glavni odbor, naj bi na VI. kongresu sodelovalo 466 delegatov občinskih organizacij SZDL, 46 delegatov kolektivnih članov (Zveze sindikatov Slovenije, Zveze združenj borcev NOV Slove- j nije, Zveze mladine Sloveni- j je) ter člani glavnega in nad- j zornega odbora. Delegate ob- j črnskih organizacij SZDL bodo s tajnim glasovanjem izvolili na konferencah teh organizacij, na vsakih 1500 čla nov po enega.
Kongres, ki bo obravnaval Izhodišča nadaljnjega družbenega in ekonomskega razvoja v SR Sloveniji ter vlogo socialističnih sil pri pospeševanju tega razvoja, naj bi j imel povsem delovni značaj. : Predkongresne priprave naj j bi potekale kot sestavni del j in intenzifikacija aktualnih j nalog Socialistične zveze, ta- ; ko da bi kongres iz te širo- I ke predkongresne aktivnosti j članstva SZDL lahko rezulti- i ral odločitve o smernicah za ! bodoče delo Socialistične zveze v procesu, ki ga imenujemo gospodarska reforma, so poudarili na današnji seji. K delovnemu značaju kongresa naj bi prispevalo predvsem tudi predkongresno gradivo, ki predstavlja pregled aktualnih idejno-po-litičnih vprašanj. Nekatera teh vprašanj že obravnavajo na konferencah krajevnih organizacij SZDL, na raznih
NADALJEVANJE POGOVOROV — Jugoslovanska in poljska delegacija sta se včeraj na lovskem posesti« v Dobanovcih pogovarjali o mednarodnih vprašanjih. Na sliki: Delegaciji med pogovori.	Telefoto:	Tanjug
Konferenca v DSZZ
Obisk Alda Mora pri nas dokaz prisrčnih odnosov
2. decembra začetek pogovorov o odpravi vizumov z Italijo — Bo obtožnica za Klariča razširjena?
OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 18. nov. — Vrste tujih in domačih novinarjev na današnji tiskovni konferenci v protokolu DSZZ so bile razredčene. Zanimanje manjkajočih je namreč pritegnil obisk poljske partijsko-vladne delegacije, o katerem je predstavnik DSZZ izjavil, da poteka v prijateljskem, prisrčnem ozračju in medsebojnem razumevanju. Jutrišnje podpisovanje skupnega sporočila bo to oceno brez dvoma potrdilo.
Dušan Blagojevič je začel konferenco z izjavo o nedavnem obisku italijanskega premiera Alda Mora. Dejal je. da ocenjujemo obisk za zelo uspelo manifestacijo prisrčnih odnosov in prijateljskega sodelovanja in da je bil koristen tako z bilateralnega kot tudi s širšega mednarodnega vidika. Srečanje, ki je nadaljevanje vsestranskih medsebojnih odnosov, je prispevalo k boljšemu razumevanju in k ozračju prijateljstva in dobrega sosest-va, kar zagotavlja še intenzivnejše sodelovanje, za katero se zavzemajo narodi obeh držav. Med obiskom so to razvojno pot delovno potrdili z več sporazumi, koristnimi za obe strani. Tudi na širšem pod-
Vietnam
-----------
Ameriški bataljon padel v zasedo blizu Plei Meja
Novice o hudih izgubah so ohladile optimizem v ZDA - Ostra debata med »golobi in jastrebi«
SAIGON, 18. nov. — Bataljon ameriške letalske divizije je zašel v zasedo partizanskih enot kakih 10 km od Plei Meja. Američani trdijo, da je bataljon pretrpel »srednje izgube«. AFP naglasa, da so Američani doživeli ta neuspeh prav v času, ko je načelnik glavnega generalnega štaba general Harold Johnson poslal čestitke letalski diviziji »za uspehe v bitki pri Plei Meju«.
ročju je obisk spodbuda za nadaljnje zbliževanje narodov Jugoslavije in Italije. Podobnost stališč,- ki sta jo med pogovori ugotovili obe strani o mnogih mednarodnih vprašanjih. življenjsko važnih za vse narode na svetu, je pokazala, da razlike v družbenih sistemih ne morejo ovirati uresničevanja ter krepitve sodelovanja in razumevanja med državama.
Ob pogajanjih za ukinitev vizumov med Jugoslavijo in : Avstrijo so novinarji vprašali ! po dosedanjih rezultatih na tem področju. Predstavnik DSZZ je povedal, da smo se
• • Nadaljevanje
na zadnji strani
Boj s partizani je trajal dobrih šest ur. Američani so se bojevali med umikanjem in so po nekaterih vesteh puščali na boj šču mrtve in ranjene. Natančni podatki o ameriških izgubah niso znani. Ameriški vojaški- krogi pa trdijo, da je obležalo na bojišču tristo partizanov.
V Saigonu so danes objavili, da so part zani zavzeli kra'j Mily, 45 km od Da Nanga in pri tem zadali hude izgube lokalni saigon-ski gamizji.
Partizani so od sinoči izvedli že več uspešnih napadov v raznih krajih dežele. Tako so zasedli postojanko
Množično
zborovanje
Jugoslovansko-sovjetsko srečanje
Beograjski delavci so se Udeleženci zborovanja sestali s člani sovjetske I so zahtevali razpustitev sindikalne delegacije komunistične partije
Nadaljevanje
na zadnji strani
BEOGRAD, 18., nov. (Tanjug.) V veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu je bilo nocoj srečanje beograjskih delavcev s člani sovjetske sindikalne delegacije, ki se na čelu s predsednikom sov-jetsk h sindikatov Viktorjem Griš nom mudi v Jugoslaviji. Srečanja se je udeležilo več članov centralnega sveta ZSJ kakor tudi so-vjetski veleposlanik v Jugoslaviji Aleksander Puzanov.
Navzoče je najprej pozdravil podpredsednik mestnega sindikalnega sveta Milenko Janjič, ki je dal potem besedo predsedniku centralnega sveta ZSJ Svetozarju Vuk-manoviču. Ta je poudaril, da ''■'meni obisk sovjetske sin-3 kalne delegacije nov pomemben donesek h krepitvi prijatelj-kih in tovariških stikov med narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze. Menil je, da je treba organizirati razprave in izmenjavo izkušenj pri nadaljnjem razvijanju in krepitvi vloge in mesta sindikatov v socialistični družbi.
Okrog 2000 navzočih je potem toplo pozdravilo Viktorja Vasiljeviča Grišina, ki je sporočil delovnim ljudem Jugoslavije iskrene pozdrave in najboljše želje sovjetskih sindikatov in delavskega razreda. Sovjetski ljudje — je dejal — se veselijo uspehov, ki so jih dosegli jugoslovanski narodi v izgradnji socializma. Med drugim je govoril o pomenu razvoja in poglabljanja sovjetsko-jugoslovanskega pri-jaiteljstva in sodelovanja, ki je bilo potrjeno tudi med letošnjim obiskom tovariša Tita v Sovjetski zvezi.
DŽAKARTA, 18. nov. — Tanjug poroča, da je bilo včeraj v Džakarti množično zboro-I vanje, posvečeno »boju proti kontrarevoluciji, neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ter okrepitvi prizadevanj za povečanje produktivnosti in zboljšanje gospodarstva«. Udeleženci zborovanja. v glavnem pripadniki religioznih skupin in gibanja panča šile, so zahtevali razpustitev Kp Indonezije.
Po zadnjih vesteh, ki so jih objavili sinoči v Džakarti, je v nedavnem spopadu med vojaškimi enotami in pripadniki »gibanja PO. septembra« na vzhodni Javi padlo okrog 50 aktivistov KP Indonezije ter ; članov mladinske sekcije KP, okrog 500 pa so jih aretirali.
Pripadniki varnostne služ be v jugovzhodnem delu centralne Jave so ubili dva voditelja KP Indonezije. S centralne Jave je »pribežalo pred terorjem tolp« na zahodno Javo okrog 5000 ljudi.
V Džogdžakarti je, policija zaplenila dokumente, ki menda razkrivajo namero mladinske sekcije KP »Pemuda rak jat«, da bi ustanovili »gibanje dveh milijonov« z na menom, vreči vlado.
Od skupno 2000 funkcionarjev ministrstva za visoko šolstvo in znanost v Džakarti, ki so jih bili zaslišali, se jih je vrnilo na delo 1054.
Po vesteh	’e	- - ' -
zijski obrambni minister Na-sution zahteval od predsedT-ka Sukama, naj odstavi glavnega poveljnika letalstva vi. cemaršala Omarja Danija, ker je sodeloval v državnem udaru. Dani je zdaj na Nizozemskem.
Gošnjak
na vojaških vajah v Makedoniji
SKOPJE, 18. nov. (Tanjug). — Državni sekretar za narodno obrambo general armade Ivajj Gošnjak je v spremstvu načelnika generalštaba JLA generalpolkovnika Rada Hamovi-ča in skupine generalov ter višjih oficirjev pripotoval davi v Skopje, kjer bo danes in jutri navzoč pri skupnih vajah nekaterih enot skopske armadne oblasti.
Poleg vojaških voditeljev si bodo vaje ogledali tudi politični sekretar CK ZK Makedonije Krste Cr-venkovski, predsednik republiškega izvršnega sveta Nikola Minčev in drugi funkcionarji.
Dogodki	okrog Južne R
»Pomagali bomo vsem, ki bodo
zaradi zvestobe oškodovani"
✓
VVilsonovo sporočilo po radiu, namenjeno J. Rodeziji
LONDON, 18. nov. — Britanski premier Wilson je sinoči v posebnem sporočilu po radiu, namenjenem Rodeziji, izjavil, da bo britanska vlada prevzela materialne obveznosti do vseh ljudi, ki bi zaradi lojalnosti britanski kroni doživeli nevšečnosti v Rodeziji. To pomeni, da Britanija zagotavlja novo zaposlitev tistim, ki bi izgubili delo, kakor tudi pokojnine in druge ugodnosti.
560 km severno od Saigona. kjer so imele ameriške in saigonske enote svoj štab.
Pri Pleikuju se je včeraj vnel spopad, ki je ponoči prenehal, davi pa se je spet nadaljeval z nezmanjšano srditostjo.
Osvobod lne enote so 50 km južno od Saigona napadle letališče saigonskih izvid-niških letal v Tan Hiepu in jih pet un čile, razen tega so uničile tudi 14 kamionov in zažgale vse barake ter šotore pri letališču. Tan Hiep je sicer glavno letališče za letala sedme sa gonske divizije, katere štab je komaj 10 km od letališča.
Iz Saigona poroča AFP. da so ameriška letala danes opravila tritrsoči polet na DR Vietnam, odkar so 7. februarja začeli Američani redno bombard rati ozemlje nad 17. vzporednikom.
Ameriški obrambni minister Robert McNamara je izjavil, kakor poroča Reuter iz Washingtona, da ZDA pošiljajo nove vojaške okre-p tve v Južni Vietnam.
Predstavnik State Depart-menta je včeraj znova zani- j kal, da bi ZDA prejele še i eno ponudbo DR Vietnama j za pogajanja. Kakor poroča Tanjug, je newyorški novinar David Schonbrunn zvedel iz zanesljivih francoskih virov, da je Hanoi s posredovanjem Pariza ponudil Washingtonu pogajanja, in sicer aprila, ko So Američani za šest dni prenehali bombardirati Viet-
• •• Nadaljevanje
na zadnji strani
Wilson upa, da bo tako osrčil nasprotnika Smithovega režima in celo sprožil razcepitev v vrstah uporniške vlade in njenih pristašev. Mnogi pa menijo, da bi utegnila imeti takšna taktika »omahovanja in zavlačevanja« prav nasproten učinek, namreč da se Smithov režim utrdi. V tem primeru bi bile afriške države prisiljene »samostojno in mimo Britanije« stopiti na prizorišče. Menijo namreč, da polovične gospodarske sankcije ne morejo imeti večjega učinka, saj je Smithov režim računal z gospodarskimi težavami in se je pripravil nanje. Kar se tiče napovedi o morebitni razcepitvi Smithovega režima, pa britanski dopisniki iz Salisburyja sporočajo, da za zdaj nič ne kaže, da bi Smithov režim slabel ali zabredel v krizo. Zato menijo, da ga bo huje prizadela šele ustavitev dobav bencina; to bi bila najhujša oblika gospodarskih sankcij.
Reuter poroča iz New Yorka, da je Velika Britanija sinoči obvestila varnostni svet, da je »docela pripravljena« preučiti možnost za širše gospodarske ukrepe proti Južni Rodeziji, vštevši embargo na izvoz petroleja v Rodezijo. Britanski zunanji minister Michael Stevvart je predlagal varnostnemu
Gromiko sprejel
ameriške
senatorje
MOSKVA, 18. novembra (TASS). — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je sprejel ameriške senatorje, ki so se želeli sestati z njim. Senatorje vodi demokratski voditelj v ameriškem senatu Mike Mansfield, ki je še s štirimi člani senata prispel včeraj v Moskvo na zasebni obisk k ameriškemu veleposlaniku. V Moskvi bodo senatorji ostali do sobote. Obiskati nameravajo Kremelj, v Zagor-sku, mestu, ki leži severno od Moskve, pa si bodo o-gledali znani trojicko-ser-gejevski samostan.
Lekič pri U Tantu
NEW YORK, 18. nov. (Tanjug). — Namestnik voditelja jugoslovanske delegacije na 20. zasedanju generalne skupščine in stalni jugoslovanski predstavnik v OZN Danilo Lekič je sinoči obiskal generalnega sekretarja OZN U Tanta. V daljšem pogovoru sta izmenjala mnenja o mednarodnih dogodkih in razvoju mednarodnega položaja. Največjo pozornost sta posvetila problemom, ki prevladujejo na 20. zasedanju generalne skupščine.
svetu, naj takoj ustanovi manjšo delovno skupino, ki bi preučila metode in posledice takšnih ukrepov.
Stewart je danes ponovno odklonil uporabo sile kot način, da bi zatrli u-por v Južni Rodeziji.
Tanzanijski predsednik Julius Nierere je sinoči po vrnitvi'iz Nairobija izjavil — kakor javlja Tanjug — da je bistvo problema v tem, kako pomagati afriškemu ljudstvu Zimbabve, da se reši kolonializma in postane neodvisno, ne pa v tem, kako pomagati Veliki Britaniji, da bi obno-
Danes v „ Delu"
Z. stran:
Zakon o planiranju ' že v začetku prihodnjega leta
3. stran:
Nova vloga dodatka za otroke
4. stran:
Odločilnih 15 minut
t
5. stran:
Ustvarjalnost
mladih
6. stran:
Ob stoletnici prve otroške bolnišnice v Ljubljani
7. stran:
Obiščite ... Turistične informacije
vila izgubljeno oblast v tej svoji koloniji. Predsednik Nierere se je v Nairo-biju pogovarjal s predsednikom Kenyatto, ugandskim premierom Obotom in zambijskim podpredsednikom Kamangom. Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi zunanji ministri štirih držav, so sprejeli kompleten akcijski načrt, vendar njegovih podrobnosti niso objavili. Dobro poučeni krogi pa vedo povedati, da ta načrt med drugim določa vso podporo afriškemu osvobodilnemu gibanju Rodezije, katerega voditelji in pripadniki žive zdaj kot begunci v sosednjih državah; ti naj bi se takoj vrnili v svojo deželo in tam organizirali aktiven upor proti rasistom.
Na sestanku v Nairobi-ju so se med drugim pogovarjali tudi o položaju, v katerem se je zdaj znašla Zambija, ker gredo mene glavne zveze z zunanjim svetom preko Rodezi je.
Po vesteh iz Adis Abebe je jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dimitrije Bajalič včeraj obiskal etiopskega zunanjega ministra Ketemo Jifruja, katerega je seznanil z deklaracijo jugoslovanske vlade ob enostranski razglasitvi neodvisnosti Južne Rodezije.
Bolgarska vlada je objavila, da ne priznava juž-norodezijskega rasističnega režima. Podobno sporočilo je objavila poljska vlada.
Po informacijah TASS je revolucionarna vlada Zanzibara uvedla popoln embargo na trgovino z Južno Rodezijo.
Lekič: Potrebno je širše sodelovanje vseh držav
Zastopnik SFRJ je govoril v razpravi političnega odbora GS o svetovni razorožitveni konferenci
NEW YORK, 18. nov. (Tanjug). — V političnem odboru generalne skupščine OZN se je včeraj začela razprava o sklicanju svetovne razorožitvene konference. V debati je med -prvimi govoril namestnik voditelja jugoslovanske delegacije veleposlanik Danilo Lekič.
Zamisel o sklicanju svetovne konference o razorožitvi so sprožili že minulo jesen na drugi konferenci nevezanih držav v Kairu. Zdaj so predložili političnemu odboru o tem osnutek resolucije, ki ga je doslej podpisalo 39 držav. Kakor je rečeno v tem osnutku, bi morali sklicati svetovno razoro-žitveno konferenco najpozneje 1967. \leta.
Danilo Lekič je v svojem govoru poudaril, da so bili vsi dosedanji koraki v zvezi z razorožitvijo brez posebnega pomena glede na smoter, ki se za-
daja mednarodni skupnosti. Ce naj bi uspešneje napredovali k temu smotru, je predvsem potre ona večja politična pripravljenost in realizem največjih držav, prav tako pa tudi še širše sodelovanje vseh držav pri iskanju novih poti in načinov. Lekič je opozoril na znani govor pokojnega predsednika Johna Kennedyja v generalni skupščini OZN leta 1961, ko je predsednik ZDA dejal, da je »orožje
• ••• Nadaljevanje
na zadnji strani
Zapleti zaradi nedoslednosti v pokojninskem zakonu
Na predlog slovenskega je zvezno ustavno sodišče obravnavalo ustavnost temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 18. nov. — Danes je bila v Beogradu javna obravnava pred zveznim ustavnim sodiščem o tistih členih temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki skupini upokojencev onemogoča večanje prejemkov iz dodatne zaposlitve po upokojitvi. Ustavno sodišče Slovenije, ki je sprožilo ta spor, smatra, da so bistveno kršena ustavna načela glede pridobljenih pravic na osnovi dela in pravic do dela.
Po novem pokojninskem zakonu je namreč dovoljena dodatna zaposlitev upokojencem le, če so dosegli polno pokojnino s 40 ozir. ženske s 35 delovnimi leti, in le v tem primeru prejemajo upokojenci neokrnjeno pokojnino ne glede na dodaten zaslužek. Ukinja pa se z novim zakonom ta pravica in s tem pokojnina vsem tistim upokojencem, ki so bili upokojeni po starem zakonu z izpolnjenimi 35 oziroma 30 delovnimi leti, če se še dodatno zaposlijo. S tem določilom je v vsej Jugoslaviji prizadetih več kot 100.000, v Sloveniji pa 20 tisoč upokojencev.
Predsednik ustavnega sodišča Slovenije Vlado Krivic je v uvodu dejal, da je treba te-
meljnemu zakonu o pokojninskem zavarovanju nasploh priznati duh našega družbenega in ekonomskega razvoja, da pa so nekateri členi, ki niso v skladu z ustavnimi načeli, sprožili v javnosti toliko kritike, da je to nezadovoljstvo skoraj povsem zasenčilo sicer očitne pozitivne strani zakona Nadalje je dejal, da je v času gospodarske reforme treba težiti tudi za pravno stabilizacijo, ki je del družbene in gospodarske stabilizacije. Podčrtal je, da je treba poslej ustavna načela bolj dosledno in sistematično uresničevati na vseh ravneh, zlasti pa v zveznih in republiških zakonih in pri njihovem uporabljanju.
Ko je Krivic govoril o na-
sprotjih zakona z ustavo, je dejal: »Podčrtati želimo, da kritizirani členi temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, zlasti 104/4,	232 in
251, praktično onemogočajo celi skupini starostnih in družinskih upokojencev zaposlitev, ker izgube z zaposlitvijo pokojnino, pa čeprav se zaposle le za nekaj ur na dan. Mnoge delovne organizacije se pritožujejo, ker niti v skrajšanem delovnem času ne morejo zaposliti posameznih strokovnjakov-upokojen-cev, kakor tudi pomožnih delavcev, na takšnih delovnih mestih, kjer je povsem neracionalno zaposliti delovno silo s polnim delovnim časom. Ta problem se je po gospodarski reformi, torej prav v zadnjem času, še bolj zaostril, ker ovira rentabilnejše poslovanje gospodarskih in drugih organizacij. Prav tako pa je tudi socialni položaj upokojencev z nizkimi pokojninami, spričo povečanih cen še težji, kot je bil v času, ko smo naš predlog poslali zveznemu ustavnemu sodišču.«
Tako člen 104 temeljnega
zakona o pokojninskem zavarovanju pogojno veže uživanje pridobljene pravice na temelju dela (pokojnine), s prepovedjo pravice do dela, oziroma obratno, veže pravico do dela s prepovedjo pravice do uživanja pokojnine. Takniš pogoji pa očitno nimajo nobene osnove v ustavi, ne v njenih načelnih, ne njenih konkretnih določilih. Toda obravnavani primer vsebuje še drugo protiustavnost: kategorijo upokojencev s polno pokojninsko dobo po prejšnjem zakonu (prostovoljnih in neprostovoljnih) očitno diskriminira nasproti tistim, ki dosežejo poln pokojninski staž po novem zakonu. Slednjim, dasi so praviloma pet let starejši, namreč omogoča polno zaposlitev ob uživanju polne pokojnine. Ustava pa. kot je znano, prepoveduje takšno diskriminacijo tako v temeljnih načelih (drugi razdelek) kakor tudi v členu 36. točka 5. z navedenimi kršitvami ustave pa je povezana še ena:	omejevanje
d ra vice samoupravljanja delovnim organizacijam, ker jim otežkoča zaposlovanje delovne sile.
Predstavnik zveznega sekretariata za delo, pomočnik zveznega sekretarja, Jovan Popovič, je poskusil vse te trditve zavrniti, češ da novi zakon o pokojninskem zavarovanju ne jemlje pridobljenih pravic nikomur in 'da se pač vsak upokojenec lahko znova zaposli ali pa obdrži pokojnino. Omenil je možv nost po zakonu o delovnih razmerjih, da se vsakdo zaposli zunaj delovnega razmerja za občasna dela, s pogojem, da se taka delovna mesta ugotovijo in sredstva za njih v delovnih organizacijah izločijo za ta namen. To je samo ena izmed rešitev, s katero bi naj obšli korekture temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
Glede na ustavno pravno stran vprašanja pa je Vlado Krivic poudaril, da gre v tem primeru za kršitev ustave v enem od najvažnejših vprašanj, to 'je pri tistem, ki zadeva pridobljeno pravico na podlagi dela in tudi samo pravico do dela. torej tisto
☆ Nadaljevanje
na zadnji strani
Smisel
odgovornost
Dne 17. novembra 1949 je ču En Laj s posebno brzojavko obvestil takratnega generalnega sekretarja OZN Trygve Liea, da je bila sestavljena vlada LR Kitajske in da mora njen, ne pa Cangkaj-škov predstavnik s Taivana zastopati Kitajsko v OZN.
Natanko 16 let pozneje, 17- novembra 1965, je generalna skupščina po petnajstminutni razpravi odločila. da štirinajstič zaloputne vrata svetovne organizacije predstavniku sedemstomili jonske države. Jubilejno zasedanje torej ni prineslo univerzalnosti, ki je v današnjih razmerah za OZN nepogrešljiva.
Kot v vseh petnajstih letih je tudi tokrat, čeprav manj prepričljivo, ameriški »China lobby« prevladal nad treznim realizmom, ki pa že razjeda doslej ustaljene načelne predsodke proti sprejemu LR Kitajske. Združene države so se ponovno z vso prizadevnostjo atomske in gospodarske velesile zavzele za to, da vlada v Pekingu ne prevzame obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz stalnega članstva v varnostnem svetu in iz članstva v OZN, in s tem posredno opozorile, da ne gre jemati preveč resno vseh tistih svečanih izjav, po katerih bi bil Washington pripravljen prispevati konstruktivni delež k reševanju najvažnejših svetovnih problemov, kot so razorožitev, odnosi med »svetovno vasjo« in »svetovnim mestom« (če povzamemo terminologijo Lin Piaa). mir v Vietnamu itd., kajti danes je tudi ameriški javnosti popolnoma jasno, da ni mogoče nobenega svetovnega problema zadovoljivo rešiti brez sodelovanja LR Kitajske ali celo proti njeni volji. Moralni argumenti (češ. da LR Kitajska povsod ogroža mir in da torej ne zasluži. da bi bila sprejeta v OZN) nimajo nobene zveze s političnim realizmom. Univerzalnost svetovne organizacije, in torej tudi sprejem LR Kitajske, namreč ni toliko problem Pekinga kot problem Združenih narodov. Res je seveda, da je Peking s svojo konkretno politiko prispeval k temu. da so mnoge članice svetovne organizacije prisluhnile ameriškim »moralnim •argumentom« in se niso odločno zavzele za načelo univerzalnosti, še bolj res pa je, da Kitajska danes ni nevarna za svetovni mir toliko zaradi svoje vojaške moči in atomske bombe kot zaradi vsenacionalnega občutka razočaranja, zagrenjenosti in ogorčenja. izhajajočega iz burnega nacionalnega prebujanja, ki je zadelo na ledehi zid nerazumevanja, obstrukcij in diskriminacije. Zal je splet svetovnega dogajanja ponovno omogočil, da je prišel do izraza globok smisel za neodgovornost.
M. ŠUŠTAR
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Petek, 19. novembra 1965
Delo odborov zvezne skupščine
Razvoj metalurgije do 1970
Poslanci opozorili na nujnost razvijanja domače surovinske baze
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Člani odbora gospodarskega zbora za industrijo, gradbeništvo in obrt so na današnji seji načelno sprejeli prva uvodna predvidevanja zveznega zavoda za družbeno planiranje o razvoju črne in barvaste metalurgije do leta 1970. Poslanci so posvetili največ pozornosti načinu za zbiranje sredstev, s katerimi bodo financirali gradnjo objektov. Vztrajali so pri tem, naj bodo bilance realne in naj izhajajo iz resničnih možnosti ter upoštevajo celotne koristi gospodarstva.
Razvoj tako črne kot barvaste metalurgije sloni na vlaganjih, ki bi jih naj po mnenju zveznega zavoda za družbeno planiranje zagotovile gospodarske organizacije, banke in tuji krediti. Poslanci pa so bili mnenja, da bo treba pri sklepanju pogodb o tujih kreditih, ki so praviloma blagovni, upoštevati domačo proizvodnjo o-
ne Bs sme!)
Podjetja bi se morala bolj zanimati za vlaganja v raziskovalna dela
BEOGRAD. 18. nov. i Tanjug). — Odbora za proračun zveznega in organiza-cijsko-političnega zbora sta na skupni seji pod predsedstvom Vicka Krstulo-viča razpravljala o financiranju geoloških raziskovalnih del in mednarodnega tehničnega sodelovanja. Namen obeh aktivnosti je, kot so ocenili, predvsem zadovoljiti splošne potrebe, zato je upravičena tudi udeležba zveznega proračuna pri njiho vem financiranju.
Na seji so načelno sklenili, da je v letu 1986 potrebno zagotoviti nadaljnja geološka dela v letošnjem obsegu. Spričo zvišanja cen bi morali zveznemu geološkemu zavodu dati na voljo 1.7 milijarde dinarjev več kot letos.
S temi sredstvi bi federacija sodelovala pri kritju stroškov za izdelavo kompleksne geološke karte in pri raziskavah mineralnih surovin. Zdaj sodeluje federacija z 20 odstotki, medtem ko prispevajo druga sredstva podjetja in družbenopolitične skupnosti.
Na seji so ugotovili, da bi se morala podjetja bolj zanimati za vlaganja v raziskovalna dela. Predstavnik zveznega sekretariata za industrijo je poudaril, da bodo podjetja k temu spodbudili tudi spremenjeni predpisi o financiranju investicijske iz-gradje. Ta sekretariat je namreč predlagal, naj bi vlaganj v geološka raziskovalna dela ne obravnavali kot druge investicije, tako da zanje ne bi veljali ukrepi za omejevanje investicijske potrošnje.
Predlagali so, naj bi za financiranje mednarodnega tehničnega sodelovanja
preme za črno in barvasto
metalurgijo. Podvomili so o realnosti predvidevanj, naj bi kovinska industrija, pa čeprav simbolično, sodelovala pri financiranju črne metalurgije, predelovalna industrija bakra pa naj bi se razvijala brez pomoči bančnih kreditov.
V nasprotju s projekcijo o razvoju črne metalurgije, za katero so poslanci poudarili, da je dobra, so imeli več pripomb k projekciji za razvoj barvaste metalurgije. Nekateri poslanci so menili, da bi bilo iz takšnega gradiva potrebno črtati fraze, ki zbujajo iluzije o izrednih naravnih bogastvih, in da bi bilo vse skupaj treba postaviti v realne okvire.
Debata o razvoju črne metalurgije, so poudarili na seji. se praktično omejuje na sankcioniranje tega, kar je bilo doslej že odobreno ali začeto. Zatorej bi ob koncu leta 1970 mogli računati s proizvodnjo kakih 4 milijonov ton jekla, seveda če bi zagotovili potrebna finančna sredstva. V nasprotnem pa bi se realizacija tega plana zavlekla za leto dni.
Na skupni seji odbora za družbeni plan in finance ter odbora za industrijo zveznega zbora so opozorili na prioritetno potrebo po nadaljnjem razvijanju domače surovinske baze. Poslanci . so menili, da bi morala podjetja, ki predelujejo barvaste kovine in ki dobivajo z izvozom svojih proizvodov pomembna sredstva, tudi sama financirati raziskovalna in rudarska dela.
Pri preučevanju projektov o perspektivnem razvoju jugoslovanske energetike so soglasno poudarili, da bo v naslednjih letih in v perspektivi treba d a tj prednost razvoju energetike. Predlagateljem projekta o razvoju energetike do leta 1970 so očitali, da so prejkone preveč težili k rešitvam na podlagi regionalnega aspekta, kar bi utegnilo biti ovira pri iskanju najracionalnejših rešitev s stališča splošnih jugoslovanskih potreb. Izrazili so tudi mnenje, da bi bilo treba bolj vsestransko preučiti, kakšne so tako za proizvajalce kot potrošnike gospodarske prednosti spričo večje udeležbe hidroelektrarn v splošni energetski bilanci. Opozorili so tudi, da bi bilo treba raziskati. kako pri opremljanju hidroelektrarn izkoriščamo kapacitete domače strojegradnje.
Poslanci so danes obvestili, da so že opravljena obsežna pripravljalna dela in študije, da bi leta 1972 mogla začeti delati naša prva jedrska elektrarna, in sicer z močjo 200 do 300 megavatov.
Financiranje socialnega varstva stabilizirati
Že nekaj časa je v neugodnem položaju
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Člani odbora za socialne službe in odbora za družbeno varstvo otrok so-cialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine so na današnji skupni seji pod predsedstvom Danteja Jasniča obravnavali vpliv ukrepov reforme na področju socialnega varstva.
Poslanci so menili, da je to področje že precej časa v neugodnem položaju. Sredstva, ki jih daje skupnost za socialno varstvo, se procen-tualno zmanjšujejo. Medtem ko smo v te namene dali leta 1958 1.6 odstotka nacionalnega dohodka, se je odstotek kasneje zmanjšal na 1.3.
Po novih ukrepih je še bolj aktualno, kako bomo financirali socialno varstvo. Spričo nedavnih rebalansov
Monografije
zgodovine ^«<1 lovskega gibanja
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug) — Direktor inštituta za zgodovino delavskega gibanja Srbije Slobodan Bosiljčič je danes v pogovoru z novinarji po-vedal, da so že končali tri
_	monografije za študijski os
prispevala federacija pri- j rmtek zgodovine delavskega
hodnje leto kakih 1.4 milijarde dinarjev. Poslanci so ta predlog zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje ocenili kot realen, vendar so spričo zahtev gospodarske reforme priporočili, naj bi se v financiranje postopno vključevale delovne organizacije, ki izkoriščajo storitve te institucije.
Modernizacija železniških prog
BEOGRAD, 18. nov. t Tanjug). — Odbora za promet zveznega in gospodarskega zbora sta preučevala danes ekonomski položaj rečnega in potniškega prometa in informacijo o realizaciji programa za modernizacijo glavnih, magistralnih železniških prog.
Predstavnik skupnosti jugoslovanskih železnic je odgovarjal na vprašanja poslancev in dejal, da se je realizacija obsežnih del, predvidenih s programom, zakasnila že na začetku skoraj za leto dni, in sicer predvsem iz objektivnih razlogov. Pogodbo o posojilu smo podpisali z mednarodno banko za obnovo in razvoj skoraj pet mesecev pozneje, kot smo računali, veliko časa pa so zahtevali tudi roki za neogibne licitacije. Zato in zaradi vrste drugih okoliščin smo program za leto 1964 samo delno izpolnili. Predstavnik skupnosti je tudi povedal, da bo spričo novih razmerij med cenami za financiranje programa primanjkovalo do leta 1970 kakih 70 milijard dinarjev oziroma 10 odstotkov skupno predvidenih sredstev. Menil je, da bodo znaten del teh sredstev nadomestili z notranjimi rezervami.
jf.	HF-	n
K	o K—T.	-j
primerno sredstvo za vse pralne stroje
banja in Zveze komunistov Jugoslavije.
Studijski osnutek je obširno znanstveno delo, ki ga bodo opravljali deset let. Pri tem delu sodelujejo vsi republiški inštituti za zgodovino delavskega gibanja in mnoge zainteresirane znanstvene ustanove, delo pa koordinira poseben odbor pri j inštitutu za proučevanje de-I lavskega gibanja jugoslovanskih narodov. Za zdaj je v načrtu, da bo prvi zvezek te zgodovinske izdaje izšel ob 50-letnici ustanovitve komunistične partije Jugoslavije, to je leta 1969.
Inštitut za zgodovino delavskega gibanja Srbije pripravlja 30 monografij. Dve bosta obravnavali gospodar-sko-politični položaj delavskega razreda konec 19. stoletja, šest ali sedem jih je posvečenih obdobju od ustanovitve srbske socialno - demokratske stranke do ustanovitve države SHS, druge pa bodo obravnavale poglavja iz našega delavskega gibanja med obema vojnama, med zadnjo vojno in po njej.
Tega pomembnega dela v inštitutu se je lotilo 30 mlaj ših zgodovinarjev. Nekateri izmed njih so si izbrali teme iz zgodovine našega delavskega gibanja za doktorske disertacije.
Plenum biroja za gradbeništvo
BLED, 18. nov. V blejski festivalni dvorani se je danes začel dvodnevni plenum biroja gradbeništva Slovenije, v katerem sc na svojstven način povezujejo gradbena podjetja, projektantske organizacije, montažna podjetja ter industrija gradbenega materiala iz Slovenije. Plenum je začel svoje dalo z uvodnim referatom ing. Huga Keržana »Gradbeništvo v izvajanju gospodarske reforme in naloge slovenskega gradbeništva v prihodnjem letu«. Po poročilu se je razvila živahna razprava, ki ob času poročanja še traja. Plenum jutri nadaljuje delo.	I.	P.
Ivan Maček obiskal '»Saturnus«
LJUBLJANA, 18. novembra
— Predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček je do poldne s predsednikom od bora za proizvodnjo in promet republiškega zbora Stanetom Dolancem ter predsednikom občin, skupščine Ljubljana - Moste-Polje Vladom čemetom obiskal tovarno »Saturnus« v Ljubljani in pa pirnico v Vevčah. Predsednik Ivan Maček si je ogledal proizvodne oddelke, zatem pa je imel pogovor s predstavniki delovnih kolektivov o glavnih nalogah in problemih v novih pogojih gospodarjenja. Pogovor je bil osredotočen zlasti na modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje, njeno rentabilnost in razširitev ter usmeritev na mednarodni trg. Razpravljali pa so tudi o delovnih pogojih, strokovnih kadrih in o osebnih dohodkih, ki naj bodo odraz prizadevanj in poslovne uspešnosti.
Britanska zdravstvena delegacija v Sloveniji
LJUBLJANA, 18. nov. Kot gost. zveznega sekretariata za zdravstvo in socialno politiko je na enotedenskem študijskem obisku pri nas 4-članska zdravstvena delegacija iz Velike Britanije, ki jo vodi sir George Godber.
Britanski zdravstveni delavci so bili na dvodnevnem obisku tudi v naši republiki. Se. znanili so se z ureditvijo naše zdravstvene službe in obiskali več zdravstvenih ustanov na Gorenjskem in dom v Trebnjem.
Kmalu pogodba o gospodarskem sodelovanju z Brazilijo
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Jugoslovansko-brazilski gospodarski pogovori uspešno potekajo. Pričakovati je, da bodo predstavniki Jugoslavije in Brazilije v mešani komisije podpisali te dni v Beogradu ustrezne pogodbe o večji blagovni menjavi in še o nekaterih drugih oblikah sodelovanja. Danes so se v podkomisiji za trgovinska in kreditna vprašanja pogovarjali o konkretnih možnostih za dobavo posameznih vrst blaga Braziliji, medtem ko so v podkomisiji za finančna vprašanja preučevali nekatere aspekte .jugosio-vansko-brazilskega plačilnega sporazuma.
Člani brazilske gospodarske delegacije so obiskali danes dopoldne industrijo kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu in Industrijo motorjev v Rakovici. Predstavniki tovarn so razkazali gostom svoje proizvode in jih seznanili z izvoznim programom.
Si
o financiranju
proračuna so bile mnoge občine prisiljene zmanjšati sredstva za razne oblike socialnih dajatev. Raziskave so pokazale, da so morale občinske skupščine v 20 izmed skupno 24 anketiranih volilnih enotah zaradi nezadostnih sredstev zmanjšati tudi prispevke za to področje..To je zlasti prizadelo ustanove za dnevno bivanje otrok, za matere prehranjevalke, nekatere kategorije udeležencev NOB in za družine, ki so pretrpele škodo zaradi elementarnih nesreč. Socialni problem so v nekem smislu za skupnost tudi otroci, ki ne končajo osemletke, v zadnjem, času pa tudi presežna delovna sila.
Nekateri menijo, da bi po zgledu podobnih predlogov za druge družbene dejavnosti z določenim odstotkom iz nacionalnega dohodka bilo treba stabilizirati tudi financiranje socialnega varstva.
Prevladuje prepričanje, da prav zato, ker ni razjasnjeno, odkod financirati to področje, republike odlašajo s sprejemom zakona, kj bi urejal te zadeve.
Problemi v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug.) — Odbor za vprašanja dela zveznega zbora je obravnaval danes nekatere aktualne probleme v zvezi z delitv ,io osebnih dohodkov s stališča sistematičnih rešitev, notranjih odnosov v podjetjih in materialnih okvirov delitve.
Lani smo na primer na vsakih 1000 din. vloženih v osebne dohodke zaposlenih v gospodarstvu, namen li za splošno potrošnjo 1930 din.
V strukturi splošne potrošnje pa so še pomembnejši osebni dohodki ljudi v negospodarskih dejavnostih in v upravi. Skupna vsota osebnih dohodkov zazposlenih zunaj gospodarstva je znašala 60 odstotkov mase osebnih dohodkov v gospodarstvu. To pomeni, da so v negospodarskih dejavnostih imeli na i voljo precejšen del nacional- j nega dohodka, ka.r je vse- I kakor vplivalo na gospodar- j ski razvoj.	i	ju.
Delavski svet
Centralne šolske poliklinike
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1. ZDRAVNIKA specialista okulista
2. RAČUNOVODJE
POGOJI:
pod 1. opravljen izpit specialnosti pod 2. višja šolska izobrazba ekonomske smeri s 3-letno prakso ali srednja šolska izobrazba z 10-letno prakso v finančni stroki.
Poskusna doba do 60 dni.
Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek po pravilniku zavoda.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ponudbe sprejema v 15 dneh od dneva objave razpisa delavski svet Centralne šolske poliklinike Ljubljana, Aškerčeva 14.
9794
Osnutek zakona o financiranju izobraževanja bodo daii v javno razpravo
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). Osnutek splošnega zakona o financiranju izobraževanja — o osnutku so ta teden razpravljali naši najvišji forumi — so obravnavali danes tudi na seji centralnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.
Člani centralnega odbora so sprejeli splošne določbe osnutka, zahtevali pa so. da je treba posamezne zakonske člene natančneje formulirati v primerjavi s formulacijami osnutka. Pri tem so mislili na določbe o virih financiranja kot tudi na naloge in organizacijo novega samoupravnega organa — izobraževalne skupnosti. Izrazili so bojazen, da se skupnosti ne bi spremenile v okorne aparate, ki bi se bolj ukvarjali s tehnično administrativnimi problemi, manj pa s politiko izobraževanja na določenem področju ali v okviru posameznih gospodarskih grupacij.
Sklenili so. da bodo osnutek novega zakona o financiranju izobraževanja dali v širšo javno obravnavo, da bi bilo tako pravočasno slišati tudi mnenja tistih, ki neposredno delajo na tem področ-
Zakon o planiranju že v začetku prihodnjega leta
Ocena komisije: sistem planiranja naj bo tak,
da bo najpopolneje zadovoljeval naše potrebe
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Na prvi seji komisije zvezne skupščine za družbeno planiranje — seji je predsedoval Miloš Minic — so izrazili prepričanje, da bi zakon o planiranju mogli sprejeti že v začetku prihodnjega leta. Do tega roka se bo komisiji verjetno posrečilo opraviti tudi druge naloge, ki jih je dobila od zvezne skupščine. Komisija mora pripraviti načelne rešitve, s tem pa tudi osnovo za sprejem novih predpisov o družbenih rezervah, o davčnem sistemu in o knjigovodski in statistični evidenci (vštevši tudi predpise o službi družbenega knjigovodstva).
Direktor v zveznem zavodu za plan Jože Zakonjšek je seznanil člane komisije z značilnostmi tez o planiranju. Ena izmed poglavitnih značilnosti novega sistema planiranja izvira iz tega, da postajajo neposredni proizvajalci čedalje bolj nosilci sredstev in sklepov na področju razširjene reprodukcije. Plan za-dobiva značaj ene izmed oblik samoorganiziranja proizvajalce«'. V tej zvezi govorijo teze veliko o združenjih proizvajalcev, ki naj bi se dogovarjali o razvoju svojih gospodarskih panog in prevzeli del odgovornosti za izpolnjevanje odgovorov.
V razpravi, v kateri so sodelovali Avdo Humo, Sergej Kraigher, Slavko Komar, Milan Mesarič, Bora Jelič, Ri-kard Štajner in Marjan Rožič, so pozitivno ocenili dosedanje pripravljanje tez o planiranju.
Ker so se stališča, ki so jih izrekli med današnjo razpravo, močno ujemala, so člani komisije prepričani, da bo mogoče osnutek novega zakona o planiranju sorazmerno hitro končati. Temu prisojajo velik pomen, kajti zvezna skupščina bo morala čimprej sprejeti srednjeročni plan o gospodarskem in družbenem razvoju Jugoslavije. Kot na splošno menijo, pa tega ne bj bilo mogoče uspešno opraviti, kolikor ne bi hkrati razčistili temeljna stališča o sistemu planiranja.
V debati so med drugim poudarili stališče, da obsega planiranje tako nekatere družbenoekonomske cilje, ki jih je v določenem časovnem obdobju treba doseči, kot tudi ukrepe, ld so nujni, če hočemo sprejeti trdne razvojne koncepcije. Planski vplivi v razmerah socialistične blagovne proizvodnje ne morejo priti navzkriž z vplivi trga in samoupravnih organov. Realnost planov bo močno odvisna od skladnega delovanja teh treh elementov, ki določajo, kako se bodo razvijala gospodarska in družbena gibanja. Ker se člani komisije v oceni te, dejali bi lahko poglavitne značilnosti plana, strinjajo, se že od prvega sestanka prizadevajo, da bi pripomogli k takšnemu sistemu planiranja, ki bi najpopolneje zadovoljeval naše potrebe.
Skupščina radioamaterjev Slovenije
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). Na današnji skupščini zveze radioamaterjev Jugoslavije so opozorili, da bi njihovi radioklubi mogli postati centri za zvezo civilne zaščite oziroma sestavni del štabov v primerih elementarnih in drugih nesreč. Skupščine, ki bo trajala dva dni, se udeležuje kakih 150 delegatov iz vseh krajev naše države. ki zastopajo 356 radioklubov s kakimi 28.000 člani.
Pisma bralcev
Kongres
prometnih
inženirjev
Strokovna ocena dosedanjega razvoja vseh prometnih panog
ZAGREB, 18. nov. (Tanjug) — Danes dopoldne se je v Zagrebu začel drugi kongres prometnih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Namen kongresa je pripomoči k čim uspešnejšemu izvajanju gospodarske reforme v prometu in k izpolnitvi petletnega plana o razvoju te gospodarske panoge, hkrati pa strokovno oceniti dosedanji razvoj vseh prometnih panog. Poleg 150 delegatov iso na kongresu navzoči tudi predstavniki inženirjev in tehnikov iz Češkoslovaške. Poljske in Bolgarije.
Prof. inž. Nikola Oka je poudaril, da bo treba izpolniti perspektivni plan o razvoju prometa od leta 1966 do 1970 in tako izboljšati gospodarski položaj te pomembne gospodarske panoge ter zagotoviti hitrejši m cenejši prevoz potnikov in blaga.
Da bi zagotovili moderen železniški transport, bo neogibno predvsem uresničiti program o elektrifikaciji železniških prog Ljubljana—Zagreb — Beograd — Niš — Skopje — Vrpolje in Zagreb —Karlovac v skupni dolžini kakih 1600 km. Tako bi hkrati z doslej elektrificiranimi progami Ljubljana — Sežana, Pivka — Reka — Karlovac, Jesenice — Ljubljana in Sarajevo — Ploče (še gradijo) dobili kakih 2150 km elektrificiranih prog oziroma pribi! ;Vi o 20% celotne dolžine normalnotimih prog v državi.
Seminar o izobraževanju žensk
Udeležujejo se ga predstavnice ženskih organizacij iz 16 držav
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Danes se je v Beogradu začel tridnevni mednarodni seminar o izobraževanju žensk. Udeležujejo se ga predstavnice 18 ženskih organizacij iz 16 držav, svoje delegate pa so poslali tudi mednarodna demokratična fe-delegacija žensk, biro za zveze, mednarodna feaeracija šol za starše in mednarodni biro dela.
Referat o izobraževanju žensk v naši državi je prebrala predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Mirjana Krstinič. Uvodoma je poudarila, da mora družba, ki razvija industrijo na podlagi znanstvenih dognanj in ki gradi socialistične družbene odnose, usposabljati slehernega državljana in delovnega človeka, ne glede na spol, da je zmožen opravljati raznovrstne funkcije
Ena izmed najbolj bistvenih značilnosti jugoslovanskega izobraževalnega sistema je prav njegova enotnost, druga pa se kaže v razvijanju samoupravnosti izobraževalne dejavnosti kot celote.
Predstavnica demokratične zveze nemških žensk Aliče Zadek je zatem prebrala ko-referat o strokovnem usposabljanju žensk na delovnem mestu.
Koreferata sta prebrali še predstavnica zveze francoskih žensk Germain Francoise in predstavnica arabske socialistične unije ZAR Fatija Husein Mahmud.
Razvezati spone cenam
Zdi se mi, da zahteva, ki jo postavlja Rudi Vogrič v uvodniku dela dne 28. oktobra 1965, da bi namreč »kazalo neogibno in takoj razvezati spone cenam vsaj tistim predmetom, ki nimajo neposrednega pomena za naše vsakdanje življenje«, ni oportuna in tudi ne v skladu z reformo.
čeprav je Hakija Pozde-rac — citiram po Delu z dne 30. okt. — že ugotovil na seji upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice, da bi v sedanjem položaju liberalnejši odnosi na področju cen lahko samo škodovali prizadevanjem in že tudi prvim značilnim rezultatom stabilizacijske, deflacijske politike, je mogoče vendarle koristno, da navedem še nekaj misli v zagovor čvrste kontrole nad cenami v sedanji fazi našega gospodarskega razvoja.
Politika sprostitve cen v sedanjem položaju pri nas še vedno ni mogoča ne samo zaradi tega, ker še nimamo dovolj urejnih bla-govno-deviznih odnosov na trgu niti dovolj materialnih in deviznih rezerv, temveč tudi zaradi tega, ker pri nas problem trgovine še vedno ni dobro rešen in ker se na notranjem tržišču še vedno občuti vpliv raznovrstnih bolj ali manj določenih faktorjev. Zaradi vsega tega ne moremo pričakovati, da bo v sedanji fazi naše tržišče postalo tisti avtomatski faktor, ki bo v resnici odražal našo trenutno gospodarsko stvarnost. Izkušnje, ki jih imajo celo dežele z razvitejšim gospodarstvom in dobro organizirano trgovino, nam namreč govorijo, da je kontrola cen v sedanjih kompliciranih razmerah domačega in svetovnega tržišča še vedno zelo potreben instrument vsake zdrave ekonomske politike.
Zato se mi zdi, da ne bi bilo treba iskati rešitev za težave in anomalije, ki so nastale pri določanju cen ob reformi, v prvi vrsti v smeri sproščanja cen. temveč v postavljanju zahteve, da se konkretno ugotovljene anomalije in nepravilnosti takoi popravijo, če lahko označimo določanje cen ob reformi boli ali manj kot administrativno, ker so pri tem obsežnem delu premalo sodelovali neposredni proizvajalci, pa je sedaj čas. da se postavi zahteva, da se mehanizem kontrole cen čimbolj demokratizira. Zdi se mi. da je potrebno postaviti vprašanje, koliko institucija zveznega zavoda za cene v sedanji obliki v spremenjenih razmerah vo reformi še vedno najbolje ustreza tako kompliciranim zahtevam, kot jih pred nas postavlja sedanja politika cen, ki postaja vse bolj eden osnovnih instrumentov odrejanja ne samo odnosov med proizvodnjo in potrošnjo, temveč vpliva tudi na izvoz in usmerjanja naše investicijske politike.
Ker ni verjetno, da se bo v naših razmerah v bližnji prihodnosti moči lotiti večjega sproščanja cen na trgu, je — po mojem, mnenju — mehanizem, ki konkretno in praktično odreja to politiko, čedalje bolj aktualen.
J. ZEMLJAK, Ljubljana
Zakonita določila in življenjska praksa
Ob pismu »Ali res za otroka. 800 din?« tovariša Vidmarja (Pisma bralcev, 12. nov.) naj navedem nekaj primerov iz življenjske prakse.
Neko občinsko sodišče že več kot šest mesecev išče očeta izven zakona rojenega otroka, za katerega je dolžan plačevati preživnino;
otroku je dolžan precejšen znesek, kako in kdaj ga bo plačal, pa je veliko vprašanje. Takih »izmikačev« ni tako malo. Znano mi je, da je oče. direktor podjetja, tožil, da mu sodišče zniža preživnino za svoja dva mladoletna otroka. V spominu mi je oče, ki na sodišču ni zanikal očetovstva, trdovratno pa je odklanjal kakršnokoli plačevanje preživnine; šele po obsodbi na ‘a obveznosti«, pa terja, da
pravic. Hitro in učinkovito reševanje socialnih zadev pa je spričevalo vsake družbe.	P.	ROMAN1Č,
novinar »Dela«
Devize tistim, ki jih ustvarjajo!
2e mnogo kritik in pojasnil je bilo napisanih o delitvi deviznih sredstev proizvodnim organizacijam. To, kar sem bral v »Delu« z dne 29. oktobra pod naslovom »Jugobanka ni izpolni-
6 mesecev zapora se je delno omehčal. Trdim in lahko dokažem, da je postopek pred sodiščem večkrat dolgotrajen, prav zato često ni dovolj učinkovit. Dolgotrajen je nadalje postopek, da se zbero dokumenti, pa tudi iskanje krivca, če njegovo bivališče tožniku ni znano. Iz izkušenj lahko trdim, da so sodišča pri takih socialnih zadevah preveč prepuščena samim sebi, ne pomagajo jim organi, ki bi po svoji dejavnosti morali sodelovati, da se zadeva čimprej reši v korist prizadetega.
In višina preživnine? Roditelja sta dolžna po svoji zmožnosti skupno prispevati za preživljanje otroka.
Višino za enega ali drugega ocenjuje in določa sodišče po prosti presoji, upoštevajoč gmotno stanje roditeljev. Pri tem pa je sodišče često odvisno od »uradnih« podatkov o gmotnem stanju tega ali onega roditelja.
Zal pa taki »uradni« podatki niso vedno točni. Primer: ob razvezani pravdi je sodišče dobilo podatke od podjetja, kjer je eden roditeljev zaposlen, in sicer, da so njegovi povprečni mesečni dohodki nekaj nad 50.000 dinarjev. Sodišču pa so slučajno prišle v roke izplačilne ovojnice, na kateri so bile številke za več kot sto odstotkov višje! Pred nekaj dnevi me je sodnik občinskega sodišča v Novem mestu vprašal. kako naj sodišče določi večjo preživnino, ko pa ima uradne podatke, da oče zasluži samo 18.000 dinarjev na mesec, ima pa več nezakonskih otrok. Ob takih uradnih podatkih bi sodišče upravičeno podvomilo. če bi imelo pomoč na primer socialnih služb pri preverjanju dejanskega dohodka roditelja. Upam si trditi, da centri za socialno delo v številnih občinah ne poznajo vseh izven zakona rojenih otrok in otrok razvezanih staršev ter njihovih problemov.
V tem je bistvo. Prav gotovo bi veliko primerov uredili mimo sodišča, če bi vsi za to poklicani organi po-znali stanje in ga skušali zadovoljivo rešiti brez sodišča. V poročilu občinskega sodišča v Trebnjem je jasno povedano, da sodišče pogreša pomoč socialnih služb in šol pri obravnavanju socialnih problemov otrok. V pojasnilo tovarišu Vidmarju pa lahko povem, da število izven zakona rojenih otrok na področju občine Trebnje pada.
Pa še o zakoniti pravici do tožbe oziroma uveljavljanja pravic prek sodišča.
To je vse lepo in prav, a kako je večkrat v praksi?
Spet iz izkušnje: med pravdo za priznanje očetovstva je bilo treba obravnavati razne podrobnosti. Sodišče je ugodilo zahtevku otroka, materi kot zastopnici in tudi priči je obrazložilo, naj se obrnejo na sodišče, če oče ne bo redno plačeval da so sedaj' kobariški
dobi to vprašanje v razpravi na naših skupščinskih sejah prednost.
Potrebe po deviznih sredstvih na vseh področjih družbeno-političnega in ekonomskega življenja so znane. Vendar naj se devize pravilno razdeljujejo, posebno pa tistim, ki jih ustvarjajo in imajo v našem gospodarstmi vidne uspehe. Ali »Jugobanka« res ni mogla dati potrebnih deviz podjetju »Planica šport«, ki je težko prodrlo na tuji trg? Ali se »Jugobanka« zaveda. koliko škode naredi našemu gospodarstvu, če ne zagotovi sredstev, ki jih potrebuje podjetje za svoj plasma na tuja tržišča? Ali Jugobanka misli na poslovanje naših velikih podjetij (»Iskre«, »Save« in drugih), ki zaradi pomanjkanja deviznih sredstev niso mogla uvažati reprodukcijskega materiala? Tako je nastala velika gospodarska škoda, čeprav prav ta podjetja ustvarjajo velika devizna sredstva riaši družbeni skupnosti. Menim, da imajo naši proizvajalci vso pravico/da samostojno razpolagajo z deviznimi sredstvi, ki jih ustvarjajo; le tako bo mogoče razvijati naš ekonomski mehanizem in uresničiti načela delitve ustvarjenega dohodka po neposrednih proizvajalcih. Zato upravičeno pričakujemo decentralizacijo tudi na tem področju.
IVAN PLESNIK, Ljubljana, Crtomirova 11
Šola zaprta — otroci doma?
V 46. številki Primorskih novic sem bral, da je občina Tolmin zaprla okrog 300 let staro centralno šolsko poslopje v Kobaridu, in to na zahtevo javne tribune; stara hiša bi se utegnila podreti. Ob tem sem se spomnil na osnovno šolo v Brestanici pri Krškem, kjer so bile učilnice podprte s tramovi. Sedaj občina Krško že gradi novo šolo. { Ko je pred poldrugim le- j tom potres poškodoval sta- j ro osnovno šolo v Smart-nem pri Litiji (novo so še i gradili), so takoj preselili učence višjih razredov na j osnovno šolo v Litiji, ki je i oddaljena 2 km od Smart- \ nega. Kaj pa bo s kobari- j škimi šolarji?
V Primorskih novicah sem namreč tudi bral, da so šolski inventar že takoj drugi dan raznašali po privatnih hišah po Kobaridu. Morda bi se dali pripraviti nekdanji učilnici nad mle-karnicama v Idrskem, pa bi otroke vozili tja v šolo? Pa tudi v Sužidu in Starem selu sta opuščeni učilnici, ki bi jih lahko opremili za šolski pouk; učilnici namreč ustrezata sodobnim predpisom, seveda pa bi bilo to morda neprikladno za učiteljstvo.
Kdo naj bo odgovoren.
preživnine. Mati pa je tedaj izjavila, da bi se raje. če bi vedela, kaj vse bo treba obravnavati pred sodiščem, odpovedala pravdi, tako jo ja, vse prizadelo.
Zapisane pravice so samo papir, če se ne uresničujejo. Življenje je pestro, zakonita določila ga često ne dohajajo, zlasti pa zaostaja praksa pri uveljavljanju
šo-
larji prikrajšani za šolsko izobrazbo? Učiteljski kolek- j tiv osnovne šole prav gotovo ne, saj je nenehno seznanjal občino, kaj je s šolo v Kobaridu. Zato je pospešena gradnja nove šole v Kobaridu problem številka ena, ki ga je nujno treba rešiti.
STANKO SKOČIR, Loka pri Zidanem mostu
PETER MOZOLEC
OBKLADKI
Riše: MARJAN BREGAH
—	zv?
7*0 t/slg s/t/v s /sir? M2Z2-L-/do s
»Jugokeramika«
^ ^ ^ ^ ^ ®	ZIDNE	PLOŠČICE SLONOKOŠČENE	BARVE
delujejo toplo In ugodno za oči, so sodobne, praktične in estetske, primerne za oblaganje kopalnic, kuhinj itd.
Nova vloga dodatka za otroke
Prispevki k razpravi o tezah za ureditev problemov otroškega varstva
Dosedanja poročila z odborov zvezne skupščine, ki ob-ravnajo teze za novi zakon o otroškem varstvu in družinskem dodatku, so poudarjala zlasti tiste prednosti in nove pridobitve, ki jih obetajo predložene teze o tem, da naj bi zagotovili predvsem stalne finančne vire za razvoj varstvenih ustanov.
2e pred meseci, ko so po republikah v zvezi s sistemom socialnega zavarovanja kritično ocenili tudi stagnacijo na področju otroškega dodatka. so odgovorni činitelji opozarjali, da' bi se morala ta institucija usmeriti ne le na individualno pomoč družini z otroki, temveč da bi morala zagotoviti širši perspektivnejši razvoj družbenega varstva otrok s tem, da bi del sredstev odmerjali za razne oblike družbenega varstva otrok. Ko sedaj poslušamo mnenja v zvez' z razpravi v zvezni skupščini, vidimo, da naj bi bila ta stališča osvojena že v novem zakonu. Vsekakor je treba to pozdraviti kot eno izmed pozitivnih načel, ki bo v praksi zagotovilo hitrejši razvoj družbenega varstva otrok.
Razen urejanja otroškega varstva v tem širšem smislu pa vsebujejo teze o novem zakonu tudi nekatera spremenjena določila o tem. kako naj bi se v bodoče dodeljeval otroški, po novem družinski dodatek, to je tisti dodatek, ki bi ga prejemala družma z otroki. Variante, o katerih sedaj razpravljajo, predvidevajo nekatere spremenjene cenzuse o tem. kdo ima pravico do dodatka. Razprave o tem temeljijo vsekakor na dosedanji praksi dodeljevanja
otroškega dodatka, s ciljem, da bi popravili ali vsaj omilili tiste cenzuse, ki so bili doslej deloma krivični. Tako so na primer predložene kar štiri variante o tem. kako naj bi ocenjevali gmo-tno stanje družine, ko gre za piavi-co dodelitve dodatka. Doslej je tak cenzus veljal le za zaposlene, ki so imeli še dodatne dohodke s kmetijskih površin. Nekateri menijo, da bi bilo treba ta cenzus nekoliko omiliti, ena izmed variant pa predlaga, naj bi za dodelitev otroškega dodatka upoštevali vse dohodke zaposlenih. oziroma upokojencev in invalidsko upokojenih1 staršev, ne le dohodke s kmetijskih površin. Mnogi se zavzemajo tudi za to, da naj bi bili dodatki za otroke enaki, ne glede na to, koliko je otrok v družini, ne pa da se dodatek zmanjšuje po tem, čim več otrok ima družina. kot je bilo to doslej.
Naše uredništvo je v zvezi z razpravami o novem zakonu o otroškem varstvu in družinskem dodatku dobilo tudi več pisem bralcev, ki opozarjajo na krivičnost tistih določb, ki dajejo kvalificiranim delavcem pravico do otroškega dodatka takoj, ko nastopijo zaposlitev, medtem ko nekvalificirani pridobijo
to pravico šele tedaj, če so nepretrgoma 12 mesecev v delovnem razmerju oziroma če imajo 20 mesecev delovne dobe s prekinitvami v zadnjih dveh letih.
To dvojno merilo je veljalo že po dosedanjem zakonu in razprave o pravičnosti in nepravičnosti dodeljevanja dodatka po kvalifikaciji zaposlenega so bile že večkrat na dnevnem redu ter smo o njih tudi že pisali. Sedanje teze, po katerih naj bi kasneje pripravili predlog zakona, ponovno vsebujejo to določilo. In dejansko je tu upravičeno vprašanje, od kod in čemu ta dvojna pravica. Bralec Rudi Šeligo iz Kranja med drugim ugotavlja:	»Osnovni	položaj,
pravice in dolžnosti delovnih ljudi, ki izvirajo iz dela in delovnega razmerja, definira ustava SFRJ in so enake za vse in neodtujljive. Nemogoče si je predstavljati pravice, ki bi izhajale iz delovnega razmerja, hkrati pa bi bile odvzete nekvalificiranim delavcem in podeljene kvalificiranim in višje kvalificiranim. Pravica do otroškega dodatka pripada zaposlenim zato, ker delajo, ne pa zato. ker so kvalificirani...« Bralec Viktor Seiti iz Vuhreda pa med drugim piše o isti stvari naslednje:	»Tak cenzus mi
je popolnoma nerazumljiv, zlasti še sedaj po uveljavljanju gospodarske reforme, ker po mojem mnenju nima nič skupnega s socialističnimi pogledi na človeka. Ali je množica nekvalificirane in priučene delovne sile sama kriva,
stroji v skladiščih
»Spor« zaradi cene superavtomatskih pralnih strojev »Gorenje«
Ob novici, da zdrkne s proizvodnega traku velenjske tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« dnevno 30 superavtomatskih pralnih strojev PS 275 (5 kg), ki smo jo objavili pred približno tremi tedni, je marsikateremu potrošniku zaigralo srce. Postati lastnik sodobnega pralnega stroja nikakor ni več sen. Ljudje so iz dneva v dan pričakovali, da bodo pošiljke teh strojev dobile trgovine. Toda .. . superavtomatskih pralnih strojev sistema REX Zanussi v trgovinah ni.
Zakaj iz Velenja ni napovedanih in toliko pričakovanih avtomatski! strojev? Kje se je zataknilo?
Proizvodnja strojev z zmogljivostjo pet kilogramov perila poteka v Velenju normalno. vsaj kar zadeva tehnološko plat. Dnevno jih izdelajo 30 in nato romajo . . ., ne, nikakor ne na trg, marveč v skladišče nasproti proizvodnim obratom. Tu in v pripravi dela se je nabralo pralnih strojev in sestavnih delov v vrednosti več kot 220 milij. dinarjev, že samo to dejstvo povzroča nemalo skrbi. izven tovarne pa nejevoljo pri kupcih, ki želenih strojev ne morejo kupiti — vsaj za dinarje ne, ker zvez-
va
rw
ni zavod še do danes ni odobril cene novim pralnim strojem.
Tovarna »Gorenje« je zveznemu zavodu za cene poslala ustrezno dokumentirano vlogo za odobritev cene novemu proizvodu — superavto-matskemu pralnemu stroju PS 275 že 21. avgusta letos. Naknadno je zavod (14. 9., 22. 9. in 9. 10.) zahteval dodatno dokumentacij o, kakršne pr yisi ne predvidevajo, kot na primer zaključni račun podjetja, periodični obračun za prvo polletje letos in podobno. Za takšen stroj prosi tovarna »Gorenje« za odobritev cene v višini 275.000 dinarjev in je to tudi, med drugim, podkrepila s cenami raznega uvoženega in domačega materiala. Zaradi počasnega reševanja vloge je predstavnik tovarne v Beogradu večkrat urgiral. Odgovori so bili različni, najprej, da se je vloga izgubila, da so jo najbrž nekje založili in končno, da je bil referent, pristojen za to, bolan.
Šele 11. novembra je zvezni zavod za cene obvestil velenjsko tovarno o reševanju njihove vloge in med drugim
— z nekaj besedami — predlagal ceno novemu izdelku
— 5-kilogramskemu superav-
tomatskemu pralnemu stroju v višini 231.000 dinarjev. Ta predlog, zlasti pa še domnevni izračun, je vodstvo tovarne »Gorenje« v Velenju nemalo presenetil. Zakaj pred časom jim je isti zavod za pralni stroj REX, 4-kilogram-ski. ki je manj avtomatski, brez dozatorja pralnih praškov in drugih izboljšav, odobril prodajno ceno 220,000 dinarjev. Prav tako je bila uvozniku enakih pralnih strojev (4 kilogramskih) odobrena maloprodajna cena v višini 248.000 dinarjev. Superavto-matski sf »ji z zmogljivostjo 5-kilogramov perila pa so v inozemstvu najmanj za 15 od-I stotkov dražji od avtomat-i skih. V tovarni »Gorenje« pravijo, da je predlog zvez-; nega zavoda za cene naspre-; jemljiv. ker bi v tem primeru, upoštevaje nove cene reprodukcijskega materiala in | cene polizdelkov št.eviln h ko-j operantov. ki bodo sodelova-! li pri proizvodnji pralnih ! strojev, prodajali stroje z izgubo. Nikakor pa s tem ni rečeno, da pozneje, ko bodo proizvajali superavtomatske stroje v velikih serijah — v desettisočih — ne bi prišlo do znižanja prodajne cene. V proizvodnem programu za leto 1966 imajo 15.000 do 20.000 superavtomatskih 5-kg pralnih strojev. Sedanji odnos ter počasnost zveznega zavoda za cene pri odobravanju cene novemu pralnemu stroju zbuja pri proizvajalcih v Velenju slabo voljo, saj so v posel, ki ga z zanimanjem spremlja na tisoče potrošnikov. vložili nemalo truda ter lastnih sredstev.
F. KRIVEC
da nima potrebne kvalifikacije? Prav gotovo ne . . . Mnogi mladi so se po končanem osemletnem šolanju zaposlili kot nekvalificirana delovna sila po sili razmer, ker niso imeli nobene druge možnosti. Niso imeli možnosti uka, še manj pa nadaljnjega študija. Družbena skupnost pa teh možnosti ni zagotovila, saj nam še zdaj ostaja rta"tisoče mladih ljudi, za katere ni učnih mest. pa tudi možnosti za nadaljnji študij na srednjih. višjih in visokih šolah ne . . .«
Tudi na oddelku za otroške dodatke republiškega zavoda za socialno zavarovanje Slovenije men jO, da je določilo o pravicah otroškega dodatka za kvalificirane takoj ob nastopu zaposlitve in1 za nekvalific rane šele po določenih izpolnjenih pogojih vredno temeljite proučitve, že do sedaj so se dogajale ob tem razne anomalije. Tako na primer je absolvent učiteljišča -ali srednje strokovne šole dobil pravico do otroškega dodatka za svoje otroke takoj ob nastopu zaposlitve, abiturient gimnazije in absolvent visoke šole, ki še ni dobil diplome, pa te pravice nista imela, ker so ju šteli za nekvalificirano delovno silo. Nepotrebne upravne posle so povzročala še dodatna določila, ki so na primer odmerjala zaposlenemu, ki je bil nagrajevan z mesečnimi dohodki, pravico do otroškega dodatka šele po enem mesecu zaposlitve, zaposlenemu, ki je bil nagrajen po številu opravljenih ur, pa je ta pravica pripadla z nastopom zaposlitve. Podobnih zapletlja-iev je bilo še več in tako kc* je že osnovno omejevanje pravice do otroškega dodatka v prvih mesecih zaposlitve nekvalificiranim delavcem v marsičem neutemeljeno, bo vredno proučiti tudi vsa dru-ga določila, ki so zakomplicirala sistem dodeljevanja otroškega oziroma družinskega dodatka.
MARIJA NAMORS
Nerentabilne železniške postaje na Hrvatskem
Od začetka prihodnjega leta, ko bodo morala železniška podjetja sama kriti vse poslovne stroške, bodo na Hrvatskem ustavili promet na nekaterih železniških progah in blagovni promet na vrsti železniških postaj r Analize so pokazale, da imajo na območju skupnosti železniških podjetij v Zagrebu 450 km nerentabilnih prog, kjer stroški eksploatacije presegajo dohodke za najmanj 1 milijardo din. Od skupnega števila 348 železniških postaj bodo z majem prihodnjega leta 80 postaj zaprli za blagovni promet, ker ne kaže ustavljati tovornih vlakov, če je treba prevzeti le nekaj sto kilogramov kosovnih pošiljk, pri čemer je treba upoštevati, da stane vsako ustavljanje tovornega vlaka 2000 do 3000 din. Potniški vlaki se prihodnje leto ne bodo ustavljali na 28 železniških postajah in postajališčih, kjer dnevno vstopi ali izstopi le majhno število potnikov in kjer so dohodki od prodanih vozovnic manjši, kakor znaša osebni dohodek uslužbenca, ki jih prodaja. Z ukinitvijo prometa na nerentabilnih progah in na ukinjenih postajah se bo zmanjšalo število železničarjev za okrog 2000.
MESTO OB MEJI — Nova Gorica, ki je bila pred kakimi petnajstimi leti šele pojem bodočega mesta, se je v zadnjem času močno razmahnila. Postala ni le gospodarsko, politično in kulturno središče zahodnega dela Slovenije, ampak mesto, ki s svojimi modernimi zgradbami, lepo urejenostjo in živahnostjo privlači čedalje več prebivalcev stare Gorice in obrobnih italijanskih predelov. Čeprav bo treba v Novi Gorici še marsikaj urediti, je mesto vendarle dobilo že trdno osnovo za nadaljnji razvoj. Na sliki: Z novim nebotičnikom dobiva mesto že kar velemestno podobo.	Foto: Isajevič
Zabeleženo
Čakamo na sporočilo...
Pred. kratkim se je Cestno podjetje Koper lotilo rekonstrukcije ceste, ki se od šmarske ceste odcepi levo proti Vanganelu. V okviru razpoložljivih sredstev bodo po pogodbi z občino kot investitorjem do konca leta rekonstruirali 1.6 km te ceste. Enakega dela se je podjetje lotilo na okrog 200 m dolgem obcestnem pasu v Zusterni. Zaradi doslej neurejene kanalizacije je namreč tu ob deževja voda preplavljala dobro polovico glavne ceste in — zlasti ponoči — resno ogrožala varnost prometa.
Vanganelsko cesto bi lahko že začeli asfaltirati in v kratkem bodo tako daleč tudi v Zusterni. Toda . . .
Da, vmes se je vrinil »toda«. ki pravi, da Cestno podjetje v črnuški asfaltni bazi podjetja »Slovenija-ceste« ne more dobiti že pripravljene asfaltne mase. Ne more je dobiti zaradi redukcije električne energije''in ,.tako pripravijo v omenjeni bazi sedaj lahko komaj polovico tiste količine, ki bi jo. če bi imeli potrebni električni tok. In tako sedaj v Cestnem podjetju Koper nimajo druge izbire, kot da čakajo na sporočilo, ali bodo dobili maso in kdaj.
Ljudje, ki se ■ vozijo ali hodijo mimo Zusterne in tam okrog začetka vanganelske ceste. pa se bodo jezili nad i Cestnin podjetjem, češ kaj \ mečka; morda še nad občino, j če vedo. da je ona investitor, j češ. najbrž ni še nič plačala i (pa je!); ali celo nad »Sloveni- \ ia-cestami«. če vedo. da te : dobavljajo maso. Pa n? ozi- ' roma ne bo kriv nobeden od trh treh.	F.	M.
40 let trboveljske bolnišnice
Bolnišnica je letos ustanovila šolo za srednji medicinski kader
Te dni poteka 40 let, odkar so v Trbovljah odprli novo | bolnišnico. Zgradila jo je bratovska skladnica, potrebna sredstva — 6 milijonov dinarjev — pa so prostovoljno prispevali rudarji. Bolnišnica je bila strogo zaprtega tipa — sprejemala je le rudarje, to je člane bratovske skladnice in njihove svojce. V 19 bolniških sobahyje bilo 80 standardnih bolniških postelj, ni pa bilo dvigala za prevoz bolnikov, niti upravnih prostorov ter skladišč.
NAROČITE NA DOM
Bolnišnica je bila 16 let pod bratovskim skladom, potem so jo spremenili v splošno bolnišnico in spričo potreb povečali število postelj. Sedaj ima trboveljska splošna bolnišnica 130 postelj, natrpanih na treh oddelkih. Standardni posteljni fond je presežen za več kot 60 odst., postelje pa so povprečno zasedene 98 odst. do 100 odst. Prostorska stiska onemogoča, da bi sprejeli vse hospitalizacije potrebne paciente. Dobo zdravljenja morajo iz leta v leto krajšati, tako da je lani znašala le še 12,4 dneva. Bolnišnica je bila grajena za približno 8000 ljudi, sedaj pa služi 50.000 občanom iz vseh treh zasavskih občin.
Po vojni so v bolnišnici posvetili veliko skrbi kadrom, predvsem specializaciji zdravnikov — sedaj imajo devet zdravnikov'- specialistov. Ker niso mogli drugače priti do drugih zdravstvenih kadrov, so letos kot oddelek jeseniške srednje zdravstvene šole odprli v prostorih otroškega oddelka šolo za 38 gojenk, šolo financirajo zasavske zdravstvene ustanove, največ, to je 48 odst., pa prispeva bolnišnica.
Leta 1963 je bil odprt nov ot.rošk: oddelek s centrom za celotno preventivno in kurativno zdravstveno varstvo otrok od rojstva do vstopa v šolo.
Ker v bolnišnici primanjkuje prostorov, so prišli samoupravni organi na izvirno idejo: z zdravstvenim domom v Zagorju so se sporazumeli, da je odstopil hospitalni stacionarij, ki so ga prilagodili za potrebe ginekološke službe, deloma pa tudi za ki-
rurške oskrbovance in druge. Specialisti bolnišnice pa so prevzeli strokovno vodstvo in celotno organizacijo staci-onarija v Zagorju, kjer so pridobili 48 postelj. 'Sodelujejo tudi z vsemi dispanzerji za žene in ambulantami v težnji, da bi ginekološko-po-rodniška služba stekla po enotnih tirih, . odobno kot zdravstveno varstvo otrok, in da bi preventivno in kurativno varstvo žensk vseh treh občin pritegnili h ginekolo-ško-porodniškemu oddelku. Ugotavljajo namreč, da je
obolevnost žensk v Zasavju pogostnejša in težavnejša kot drugod v Sloveniji, kar je, kot razlagajo, posledica ne-kont.inuirane ginekološko-po-rodniške službe v preteklosti.
V prostorih splošne bolnišnice so trije oddelki, in sicer interni s 47 posteljami, kirurški s 55 in ginekološko-porodniški z 28 posteljami, od teh pa je le 12 postelj za porodnice. V Zasavju pride le ena porodniška postelja na približno 2800 prebivalcev.
V Zasavju je zdravstvena služba veliko storila za boljše zdravstveno varstvo delovnih ljudi. Ker pa so dislocirani zdravstveni objekti velika obremenitev ne le za paciente, temveč tudi za zdravnike, si želijo možnosti predvsem za notranjo integracijo in ekonomizacijo dela ter koncentracijo zdravstvene službe.	M.	R.
Dokončni podatki o letošnjem pridelku pšenice
Zvezni zavod za statistiko objavlja dokončne podatke o letošnji žitni letini. Po teh podatkih smo letos pridelali 3 milijone 460.000 ton pšenice nasproti 3 milijonom 760 tisoč tonam v lanskem letu. Zmanjšanje letošnjega pridelka je pripisati zgolj skrčenju pridelovalne površine. Že lani jeseni so manj posejali, spomladi pa so še poplave uničile mnogo posevkov in tako smo letos pšenico poželi le s površine 1,680:000 ha nasproti 2,100.000 ha lani. Ce bi letos pridelali pšenico na enaki površini kakor lani, bi bil pridelek celo večji, kajti povprečni hektarski donos se je povzpel od lanskih 17.6 na 20.5 metrskega stota, samo na družbenih posestvih pa od lanskih 27,5 na 32,5 metrskega stota. Letošnji povprečni hektarski donos je celo večji, kakor je bil v rekordnem letu leta 1959, ko je dosegel 19,4 metrskega stota. Rži smo letos pridelali le 156.000 ton (lani 175.000), precej pa se je povečal pridelek ječmena, na 682.000 ton (lani 534.000) in ovsa na 337 tisoč ton (lani 293.000), kar je pripisati povečanju pridelovalnih površin in hektarskih donosov. Pridelek ječmena je bil večji kakor v katerem koli drugem letu. Hektarski donos je pri ječmenu dosegel 16.8 metrskega stota (lani 14.4).
Živahen odkup kmetijskih pridelkov
Letos je po uveljavljanju gospodarske reforme precej oživela dejavnost pri odkupu kmetijskih pridelkov. V avgustu in septembru je bil zlasti velik odkup koruze, ki je samo v septembru pred novo letino dosegel 73.500 ton, v prvih treh četrtletjih pa 416.000.000 ton (lani v enakem obdobju 209.000 ton). Precej večji je bil letos tudi odkup ječmena in ovsa. Odkup prar šičev je v septembru dosegel 31.000 ton, v devetih mesecih pa 272.800 ton (lani 218.900 ton). Goveje živine so v _jep-tembru odkupili enako kakor lani, v devetih mesecih pa je bil odkup z 234.000 tonami nekoliko manjši kakor lani. Močno se je letos povečal tudi odkup vina. Samo v avgustu in septembru je bilo odi-kupljenih 205.000 hi vina, v devetih mesecih pa JllO.OOO hi nasproti 798.000 hi lani v enakem obdobju.
Boljša organizacija dela
Linijski prevoz kosovnih pošiljk — s tovornjaki po vsej državi
V konferenci avtofcransportnih podjetij Jugoslavije je včlanjenih sedem transportnih podjetij iz vse države. To so »Avtotrans« z Reke, »Centrotrans« iz Sarajeva, »Croatiatrans« iz Zagreba, »Lasta« iz Beograda, »Ljubljana transport« iz Ljubljane, »Tara« iz Cetinja in nevosadska »Vojvodina«. Omenjena podjetja so se združila z namenom, da izpopolnijo organizacijo del in izboljšajo kvaliteto storitev. Sadovi sodelovanja se že kažejo, saj prav sedaj začenjajo z boljšim in bolje organiziranim linijskim prevozom kosovnih pošiljk po vsej državi.
Večina transportnih gospodarskih organizacij doslej ni kazaia večjega interesa za prevoz kosovnih pošiljk. Konferenca vseh sedmih avto-transportnih podjetij pa smatra, da je tak prevoz za prevoznike zelo primeren in da bodo z dobro organizacijo po vnaprej določenem voznem redu pritegnili interes delovnih organizacij in posameznikov. Predstavniki konference avto-
Mnenje in kritika
Štipendiranje in reforma
Nehajmo tratiti denar za študente, ki ne študirajo, kot je treba
Na zadnjem plenumu republiškega sveta zveze sindikatov za Slovenijo je bilo sprejeto naslednje stališče: »V interesu hitrejšega razvoja smo za čimvečje štipendiranje sposobnih in delavnih študentov, toda tudi na tem področju moramo uvesti več reda in kriterijev, ki so si pridobili splošno domovinsko pravico v socialistični družbi, ki deli po delu. Torej dostojne štipendije delavnim in sposobnim, toda nehajmo tratiti denar za tiste, ki ne študirajo, kot je treba. Vsakemu, ki ne izpolnjuje študijskih pogojev, je treba štipendijo vzeti.«
Sodil sem, da smo pri nas v glavnem soglasni, da je družba sicer v lastnem interesu dolžna bolje štipendirati dobre študente, da pa nikakor ne bi smeli tolerirati stanja, kakršno je sedaj, ko precejšen del študentov ne študira resno. Poda, ko sem prebral uvodni članek »Tribune« dne 11‘. oktobra »Mar univerza res (spet) postaja privilegij«, ki ga je napisal član uredništva tega lista, sem ugotovil, da so v tem pogledu stališča še zelo različna. Članek sicer opozarja na negativne pojave na tem področju in daje nekaj dobrih predlogov. Tako pravilno opozarja na kratkovidnost nekaterih delovnih organizacij, ki iščejo notranje rezerve v ukinjanju štipendiranja.
Toda v tem sestavku bere mo tudi tole:
»Teza: Jugoslavija je med prvimi v Evropi po številu . slušateljev na univerz'h
Antiteza: toda med zndun- \ mi po številu diplomiranih, i
Namesto zaključka krilatica: družba ne zmore tega bremena.
Epilog:	nesposobneži na i
zapustilo univerzo. (Študentje. ki ste nesposobni, javite se!)
Taki zaključki so čista družbena demagogija. Resnični podatki kažejo drugače: .90" o stanovalcev Študentske-a naselja opravlja vse svoje iz-'ritne obveznosti v rednih rokih. Se bolj zgovorni so podatki republiškega sekretariata za. raziskovalno delo in visoko šolstvo, po katerih je osip manjši kot 5%. Pa še tu štipendisti navadno že v naslednjem semestru opravijo študijske dolžnosti in se brž (največkrat križno) vpišejo ter ponovno zaprosijo za štipendijo. Nekaj osipa gre na račun zdravstvenega stanja, nekaj na račun domačih razmer Uaotovitev je torej na dlani: o osipu pravzaprav ni moč govoriti «
Trd-tev o tem, da o osipu p-avzaprav ni moč govoriti
in da Je kritičen odnos do slabega študiranja čista družbena demagogija, me je začudila. Začel sem dvomiti o točnosti podatkov, ki so bili do sedaj na razpolago in na podlagi katerih smo zavzemali kritično stališče do tega problema. Toda »Tribuna« je v isti številki objavila pregled osipa generacije, vpisane leta 1961/62. Iz te razpredelnice je videti, da je bilo na univerzo vpisanih v prvi letnik 1961 62 2.839 študentov, da se jih je od teh vpisalo v drugi letnik samo 47,8°o, v tretji letnik 35,3% in v četrti letnik 34,2”" (prejšnja leta je bil osip manjši). Na posameznih fakultetah je stanje različno, tako, da se jih je vpisalo v četrti letnik najmanj 18.9"" na pravni fakulteti in največ 55,7"» na biotehniški fakulteti. Ce upoštevamo, da vpis v četrti letnik še ne pomeni, da bodo vsi tudi diplomirali, potem bo seveda osip generacije, ki sedaj končuje študij, izredno visok, tako, da kritičen odnos do takih rezultatov ni družbena demagogija in je menda le moč govoriti o osipu na naših fakultetah. Zal nima nihče podatkov, koliko tistih, ki so omagali na poti od prvega do četrtega letnika, je prejemalo štipendijo, tudi ne vemo natančno, kam so ti ljudje šli in ali je kdo štipendijo vrnil. Mislim pa, da
lahko z gotovostjo sklepamo, da je precejšen del teh imel štipendijo (letos prejema štipendije 43,3”» študentov univerze). Dobro tudi vemo, da študentje, ki ne doštudirajo, štipendij praviloma ne vračajo. Dejstvo, da o tako važnem vprašanju, kot je študijski (ne>uspeh štipendistov, nima nihče zbranih podatkov je žalostno in kaže na enostransko obravnavanje tega problema. Ne manjka samo podatkov o tem, koliko je šlo brez haska za štipendije, temveč tudi, koliko je stal študij vseh, ki niso diplomirali, čeprav gre za velika sredstva. Vemo npr., da stroški učencev, ki na prvi in drugi stopnji ponavljajo razred, znašajo leta 1964 v Jugoslaviji brez investicij 25 milijard dinarjev (podatki zveznega zavoda za gospodarska planiranje). Vsekakor nismo tako bogata družba, da bi lahko dajali štipendije ne glede na prizadevnost in nadarjenost štipendistov. Posledica dosedanjih premalo jasnih in premalo ostrih kriterijev pri štipendiranju je, da zaradi tega, ker so dobivali štipendije tudi taki, ki jih po svojih študijskih uspeTiih in kvalite. tah ne bi zaslužili, niso mo gli dobiti štipendije mnogi, ki bi jih po objektivnih kriterijih morali dobiti. Pred-n na nekritično dajanje šf mendij pomaga producirati kader, ki ga v statističnih rubrikah označujejo »nedokončana fakulteta«, včasih pa so mu rekli »falirani študentka. Danes imamo številne de lovne organizacije, kjer so vodje kadrovskih služb, sekretarji podjetij, komermali. sti, računovodje itd. ljudje, ki so se vrsto let potikali po fakultetah in niso nič nare-
dili. V eri splošnega pomanjkanja kadrov pa so lahko našli zaposlitve, za katere mnogi očitno niso sposobni. Toda mnogi, ki ne znajo ali nočejo uporabljati glave, to pomanjkljivost nadomestijo z uporabo komolcev. Ta del uslužbencev je v mnogih delovnih organizacijah najresnejša ovira za uvajanje novih strokovnih kadrov, ki sedaj zapuščajo fakultete in visoke šole. in je v mnogih delovnih organizacijah tudi najmanj naklonjen štipendiranju študentov na fakuitetah in visokih šolah, ker zavestno ali podzavestno čuti, da utegnejo novi strokovnjaki postati konkurenti njim, ki imajo pomanjkljivo znanje in slabe delovne navade. Podobno je s tistimi, ki sicer po mnogih »padcih« v podvojeni študijski dobi le diplomirajo, njihovo znanje in sposobnosti pa so mizeme. (»Tribuna« v isti številki povzema izjavo prof. Beštrove, da »študira in se prebija skozi letnike kakšnih 30 odstotkov študentov, k:	so intelektualno podpo-
vprečni«), Torej-je določena selekcijska politika tudi pri štipendiranju nujna in to po možnosti že v prvem letniku. Zato je treba, da sprejmemo lasne kriterije in jih po potrebi uzakonimo S tem lahko omogočimo delavnim in sposobnim študentom višje štipendije, kot so sedanje, kajti popolnoma se strinjam, da štipendija 20 tisoč dinarjev za študenta, ki v rednem roku in recimo s prav dobrim uspehom opravlja izpite, ni primerna. Prav tako pa bi morali sprejeti popolnoma nedvoumne predpise o tem, da vsak, ki ne izpolnjuje pogojev, takoj izgubi štipendijo. Razen študijskega uspeha, ki
bi moral imeti daleč prevla dajoč pomen, bi pri višini štipendij upoštevali samo še pomanjkanje posameznih vrst kadrov in socialni položaj študenta. Recimo, da bi odlični in prav dobi študentje imeli pravico od 30—40.000 dinarjev štipendije, dobri do kakih 20 tisoč din, tisti, ki pogojev ne bi v redu izpolnjevali, pa bi morali štipendijo brezpogojno vrniti. Prepričan sem, da bi se pri takih kriterijih zelo hitro pokazalo, da sredstva, ki jih dajemo z.a štipendije, r.»sa majhna in bi jih kmaiu lahko dobili mnogi, za katere jih danes ni. Pri takih kriterijih, kjer bi študijski uspeh pomenil odločilni faktor za pridobitev in tudi za ohranitev štipendije, bi se zelo hitro spremenila tudi socialna struktura študentov. Ob takih jasno določenih pogojih bi lahko študiral večji del delavske in kmečke mladine, ker bi o tem, kdo bo študiral in kdo ne, odločala kvaliteta študenta, manij pa vsi ostali faktorji.
Do kreditiranja ' študentov zavzema omenjeni članek v »Tribuni« odklonilno stališče. Tudi s tem se ne strinjam in menim, da bi postopna uvedba kreditiranja namesto štipendiranja še bolj ustrezala kot zaostreni pogoji štipendiranja. Stvar si predstavljam tako, da bi v pogodbe o kreditih vnašali klavzule, da se -.redit obvezno briše, če bo študent v rednem roku in, -ecimo, s prav dobrim ali odličnim uspehom končal študij študentom z dobrim uspehom v rednem roku bi orav tako črtali večji del kredita. Upoštevali bi objektivni težave (npr. dolgotrajno bo-
lezen). Tisti, ki pa ne bi v roku dokončali študija in ne bi imeli primernega uspeha, pa bi morali kredit v celoti vračati. To bi morali takoj uvesti za tiste, ki gredo študirat s plačo. Tako bi nam se ne dogajalo, kot smo pred kratkim braii v »Delu« za štipendiste »Iskre«, ki so dobivali za študij visoke plače, po predpisanem roku pa je večina ostala brez potrebnih izpitov. Ce bi ti tovariši podpisali pogodbo o kreditu in pa odstopno izjavo, tako kot kadar kupujejo avto, in bi se zavedali, da bodo morali celotni znesek povrniti, če ne bodo zadostili pogojem, bi imeli popolnoma drugačen od-nos do študija, kot so ga imeli. Predvsem bi pa vsak bolje premislil, predno bi se odločil za »študij«. Menim tudi, da bi tak režim štipendiranja. in kreditiranja močno pritiskal na izboljšavo učnih programov in na kvaliteto znanstvenega in pedagoškega de:a, ki se sedaj bolj razvija v širino kot v globino.
Bralec bo verjetno le pomi slil. kaj je s tem, da članek v »Tribuni« navaja za stanovalce SN in štipendiste republiškega sekretariata za raziskovalno delo in visoko šolstvo (vsaj mislim, da gre za te) čisto drugačne podatke kot za študente univerze na splošno. Ce so podatki v članku točni, kar najbrž so, potem sklepam, da so stanovalci ŠN in štipendisti omenjenega republiškega sekretariata izbrani po določenih ostrejših kriterijih in potrjujejo pravilnost stališč, da nam le pravičnejši in zaostren” kriteriji lahko dajo rezultate.
FRANC UREVC
transportnih podjetij Jugoslavije so si ogledali, kako opravljajo take storitve na Nizozemskem, kjer imajo v takem pormetu dolgoletne izkušnje,
Upravni odbor konference si je sicer zadal nalogo, da bodo začeli voziti že sredi decembra, pa se je zataknilo pri odobritvi cen. Kaže, da je tudi ta težava mimo, saj so pred nedavnim začeli s prvimi vožnjami. Za sedaj mreža skladišč in linij še ni popolna, kasneje pa naj bi tovornjaki vozili v več kot tristo krajev.
Vsak član konference je pri- i tegnil k sodelovanju tudi ne- j kaj kooperantov, ki nudijo ! skladišča ali pa bodo po po- j treba pomagali s tovornjaki, j Po vsej državi so organizira- i li zbirna središča, ki bodo med seboj povezana s stalnimi linijami. V teh skladiščih zbirajo kosovno blago in ga pošiljajo v določene kraje. Avtomobili bodo enkrat ali večkrat dnevno obiskovali manjše kraje in vozili blago v skladišča. To naj bi delali čez dan, ponoči pa bi vozili
lllllinillllllllllllllllllllllllllllllllillMIIIIIIIIIIIIIIliliM
na linijah med skladišči, tako da bi pošiljka v enem dnevu prišla od pošiljatelja k prejemniku. Da pa bi bilo čimmanj pretovarjanja, bodo tovornjaki vozili blago prav do prejemnika. Tako bo pošiljka potovala kar najkrajši čas. Seveda se bo marsikak tovornjak lahko izognil zbirnemu središču. Ce ga bodo na primer v manjšem kraju polno natovorili, bo lahko takoj odpeljal blago po najkrajši poti do naslovljenca.
In kakšne so cene? Tovornjaki vozijo vse kose od 5 kg dalje pa do specialnih pošiljk, težjih od 300 kg ter daljših od 4 m in višjih od 2 | metra. Pri prevozu zaračuna-, jo najnižjo tarifo, kot velja | za 10 kg, cene pa so seveda
različne glede na razdaljo. Tarife so enake železniškim, večje pa le za stroške dovoza in odvoza od skladišč do pošiljatelja.
V. SMOLE
Gostinsko podjetje
»VRHNIČAN«
LJUBLJANA, Tržaška 5
razpisuje prosto delovno mesto
sefa kuhinje
Pogoji: KV kuharica z najmanj 2-letno prakso. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do 27. novembra 1965.
9825
ALMIRA
alpska modna industrija
Radovljica
FRODA:
1. DOSTAVNI AVTOMOBIL KOMBI IMV
letnik 1961 — vozen
2. KOTEL ZA CENTRALNO KURJAVO
približno 8 m’, primeren tudi za stanovanjsko hišo
3. LUTZ PEČI štev. 1-4
4. STROJ ZA RAZMNOŽEVANJE »TOPS«
LICITACIJA bo v obratu II. Radovljica — Gorenjska c. 41 dne 24. 11. od 8. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. do 12. ure pa za zasebni sektor. Udeleženci licitacije iz družbenega sektorja morajo imeti ustrezna pismena pooblastila.	9771
Razvoi in dolgovi
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je pred kratkim izvedla anketo, s katero je ugotovila, da so se mednarodni dolgovi razvijajočih se držav v zadnjih treh letih podvojili in dosegli skupno vsoto 40 milijard dolarjev. Stirzinsedemdeset teh držav, kamor socialistične niso vštete, odplačuje sedaj letno po 5 milijard dolarjev za anuitete in obresti. V povprečju morajo za te namene izločati eno desetino vseh izvoznih dohodkov; v najnovei-ših primerili pa požro odplačila tudi po 25 odstotkov izvoznega izkupička.
Poglavitni vzrok, iz katerega rastejo te težave, so »škarje cen«. Razvijajoče se države izvažajo predvsem kmetijske pridelke, rudniške surovine in industrijske izdelke z nizko stopnjo predelave. Splošna raven cen za te vrste blaga je bila v letošnjem prvem četrtletju enaka kako v 1.1958. Splošna raven cen za finalne izdelke se je v tem času povečala za šest odstotkov. Hkrati pa delež razvijajočih se držav v svetovni trgovini (brez socialističnih držav j pada; od leta 1955 do leta 1964 se je zmanjšal s 27,7 odstotka na 22,3 odstotka. V absolutnih zneskih se je v zadnjih petih letih — od 1960 do vključno 1964 — eksport razvitih držav povečal od 85.4 na 117,5 milijarde dolarjev, razvijajočih se držav pa le od 27,3 na 34,2 milijarde dolarjev. Industrijske dežele hkrati zmanjšujejo uvoz surovin in kmetijskih pridelkov, povečujejo pa njihov izvoz. Po zadnjih podatkih so v lanskem letu industrijske države že dajale nekaj več kot polovico svetovnega eks-porta primarnih izdelkov. Spričo vsega tega je kupna moč surovinskega izvoza v zadnjih desetih letih padla za približno 20 odstotkov.
Mednarodni valutni sklad je letos uradno ugotovil, da večina razvijajočih se dežel ne more rešiti težavnih vprašanj, ki jih ustvarjajo primanjkljaji v plačilnih bilancah. Zato morajo pogosto segati po ukrepih, ki sekajo prav v srž njihovega gospodarskega razvoja. Omejujejo uvoz. Pri tem pogosto trpi tudi uvoz investicijske opreme. Po drugi plati industrijsko razvite države z uvoznimi kontingenti, razmeroma visokimi carinami, prelevmani in podobnim instrum.entarijem omejujejo uvoz primarnih proizvodov iz razvijajočih se držav. Industrijski eksport iz razvijajočih se držav, za katerega so se le-te tako močno zavzemale na svetovni konferenci o trgovini in razvoju,
Pa se na svetovnem trgu po načelih svobodne trgovine srečuje s konkurenco iz industrijskih držav. Ta konkurenca je zaradi visoke delovne storilnosti v industrijskih državah cenejša; zaradi splošne tehnične ravni kakovostno boljša; zaradi zgrajene prodajne mreže in finančnih kanalov jo je laže plasirati tja, kjer vznikne povpraševanje.
Na strani razvitih nastaja tako vse bolj zaprt krog go-spodarskih tokov, za odnos razviti—nerazviti pa so vse bolj značilne različne omejitve. ki jih v večji meri me-bija le finančni tok kreditov ter čedalje težavnejših odpla-
ELIZEJSKI ATELJE
S«
£
7%
Kritike na rovaš VVashingtona
Komentarji ob Sevareidovem članku: resno nezaupanje v vladna sporočila
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
Vihar se še ni polegel in valovi, ki jih je povzročil, se še zmeraj širijo. Sevareid je s tem da je odkril svoj nočni pogovor z veleposlanikom Stevensonom dva dni pred njegovo smrtjo, prisilil State Department, da je zdaj med najhujšimi bitkami v vietnamski vojni priznal tisto, kar je vztrajno zanikal leto dni. Hanoi je takrat ponudil pogajanja, ki pa so jih ZDA zavrnile.
Vsaj še sedem let potrebujem.
>t
»New York Herald Tribune«, New York
Odločilnih 15 minut
Petnajsti »stop« za LR Kitajsko v Združenih narodih
Generalna skupščina je v sredo znova preprečila LR Kitajski, da bi zasedla svoje mesto v svetovni organizaciji. Glasovanje je bilo poimensko, glasovali pa so dvakrat: najprej o resoluciji 11 držav, ki razglaša 102. točko dnevnega reda »obnovitev zakonitih pravic LR Kitajske v OZN« za važno vprašanje, ki zahteva dve-tretjinsko večino, in nato o resoluciji 12 držav, ki je zahtevala, da se predstavnike LR Kitajske prizna kot edine zakonite kitajske predstavnike v OZN. Glasovanje je trajalo vsega 15 minut. Rdeče in rumene lučke na elektronskih napravah so pokazale rezultate. Pri prvem glasovanju 56 za, 49 proti, 12 vzdržanih, pri drugem pa 47 za, 47 proti in 23 vzdržanih.
čil.
Razvijajoče se države so na svetovni konferenci dosegle vsaj to, da so se kreditni pogoji izboljšali; obrestne mere so v splošnem nekaj nižje, odplačilni roki pa daljši. Toda razmere so se že tako zaostrile, da morajo najemati nove kredite za odplačilo zapadlih dolgov in obresti; ti novi. v zneskih manjši krediti pa so praviloma neugodnejši. Zato razvijajoče se države opozarjajo, da niso krediti in pomoč tisto, kar jih^ lahko reši iz težav, marveč predvsem višji izvozni dohodki. A tu industrializirani svet ne popušča. Kaže. da se težišče sporov in razprav prenaša zdaj prav na ta teren. Posebno očitno se kaze ta smer v zadnjih mesecih. Ekonomska komisija j	Evropo	je	v	enem
zadnjih poročil ugotovila, da le v letošnjem prvem polletju občutno upadel izvoz iz razvijajočih se držav v zahodno Evropo. Tu je namreč povpraševanje po primarnih vrstah blaga upadlo zaradi zastoja pri tempu industrijskega razvoja.
Poznavalci mednarodnih ekonomskih odnosov se povečini strinjajo s pojmovanjem, po katerem je mednarodna trgovina »motor svetovnega gospodarskega razvoja«. Tudi te pustimo ob strani vse politično zasnovane zahteve po stvarni enakopravnosti in se omejimo na strogo ekonomsko območje, moramo ugotoviti, da ta motor mogočno deluje v razmeroma zaprtem svetu razvitih, medtem ko je njegov utrip na relaciji razviti—nerazviti nevarno šibak in ga razširjajoči se - prepad relativno vse bolj duši. Ce pa upoštevamo vsaj najbolj elementarni politični premislek, vznikne še eno vprašanje. Ali tak razvoj ne kali voda, v katerih bo laže ribariti s frazami o »svetovnem mestu in svetovni vasi«? Ali v skrajni konsekvenci ne grozi tudi najnujnejšemu pogoju za vsakršen napredek: svetovnemu miru?
DUŠAN DOLINAR
Letošnji rezultat glasovanja, če ga primerjamo z lanskoletnim, pa je nemara vseeno nov korak k dokončnemu porazu dosedanje negativne politike v OZN. Poleg tega pa kaže, da nekateri »statistični podatki« teh glasovanj niso tako nezanimivi.
če glasovanje o kitajskem zastopništvu primerjamo z zadnjim glasovanjem na XVIII. zasedanju generalne skupščine, vidimo, da je medtem načelo »karantene« precej izgubilo svojo moč. Takrat je izmed 111 članic glasovalo 41 za, 57 proti, 13 pa se je glasovanja vzdržalo.
Nekatere pomembnosti pa nam razkrijejo t.udi druge primerjave. Kot na primer glasovanja na podlagi prve (proceduralne* in druge (bistvene) resolucije. Kot kriterij za primerjavo moremo upoštevati tudi sestavo držav, ki imajo diplomatske ali konzularne stike z LR Kitajsko, njihova stališča pri glasovanju in naposled lanko ta stališča primeijamo s sestavo kairske neangažirane konference, in sicer iz dveh raz logov. Iz prvega in stvarnega zategadelj, ker je kairska konferenca v sklepnem dokumentu »zahtevala od generalne skupščine OZN. da vzpostavi pravice LR Kitajske in pr':,.na predstavnike te vlade kor edine legitimne predstavnike v svetovni organizaciji«. Iz drugega in formalnega razloga pa. ker so se tudi predlagatelji resolucije v generalni skupščini sklicevali na »priporočila kairske konference, da je treba obnoviti vse pravice LR Kitajske in priznati predstavnike njene vlade kot edine zakonite predstavnike v OZN«.
Tabela obeh glasovanj torej kaže, da je dvanajst držav v dveh glasovanjih zastopalo različna stališča, da je izmed njih edinole Velika Britanija svoj pozitivni glas za »ameriško« resolucijo oddala potem za »kitajsko« resolucijo, da se je še osem držav, ki so pritrdilno glasovale za prvo resolucijo, vzdrža-lo glasovanja za drugo in da so se še tri države (Ruanda, Sanegal in Tunizija), ki so glasovale proti prvi resoluciji, vzdržale pri glasovanju za drugo. To je bilo presenečenje, ker je prevladalo mnenje. da bo vsaka izmed tistih držav, ki bo glasovala proti dvotretjinski večini, oddala svoj glas za kitajsko pred-stavništvo.
konference (in se tam izrekle za priporočilo o LR Kitajski), so štiri zdaj v generalni skupščini glasovale proti (Jordanija, Liberija, Malavi in Togo), dvanajst pa se jih je glasovanja vzdržalo, med njimi skupina afriških (nekdanjih francoskih) držav, nato pa še Ciper, Tunizija, Laos in nekatere druge.
Izmed zahodno evropskih držav jih je šest glasovalo za kitajsko predstavništvo (Danska, Finska. Francija, Norveška. Švedska in Velika Britanija), štiri pa so se glasovanja vzdržale (Avstrija, Is-land. Nizozemska. Portugalska*. Iz Latinske Amerike se je z izjemo Kube vzdržala edinole čile.
»Trdno jedro« ameriške teze o kitajskem zastopništvu je bila Latinska Amerika, ob njej pa posamezne grupacije držav z drugih celin.
^ Ne gledo na to, kakšne sklope je mogoče delati na podlag: različnih razporedov leh glasov, pa drži, da OZN ni bila pripravljena odpreti vrat državi, ki sestavlja petino prebivalstva našega planeta, in sicer predvsem zaradi glasovalne procedure, ki so jo uporabili pri tem, čeprav nima primere v dosedanji praksi svetovne organizacije.
Tega sklepa v bistvu ni mogoče spremeniti s tem, če ugotavljamo, ali je LR Kitajska s takšnimi ali drugačni-
mi akcijami in izjavami pripomogla k temu rezultatu ali ne. Ker to ni bistveno, niti ne bi smelo biti odločilno za priznanje pravice LR Kitajski do navzočnosti v svetovni organizaciji in za nesporno obveznost svetovne organizacije, da da LR Kitajski to možnost. Svet se bo zato še nadalje moral izrekati za Kitajsko ali proti njej, kar je v bistvu nesmiselno, saj celotna problematika ni bila in ne more biti v tem. Ko bi se bilo XX. zasedanju generalne skupščine posrečilo presekati ta gordijski vozel, bi bile stvari povsem gotovo preprostejše in normalnejše. 2e to pa bi veliko pomenilo.
Pravzaprav je bilo tisto, kar je Sevareid navedel pod avtoritativnim pečatom Stevensonovega imena, znano že od lanske zime kot »javna skrivnost«. O tem so pisali številni listi in to so navajali tudi TV programi. Vendar pa niso imeli tistega »dokončnega« dokaza in zato so vztrajni demantiji raznih vladnih funkcionarjev mogli vso zadevo potlačiti. Tudi zdaj, ko obujajo spomine na te dogodke in ko so ti spomini začinjeni z ogorčenjem, poglavitni u-darec ni usmerjen v »zamujeno priložnost« (da bi bila pogajanja uspešna, bi bila namreč potrebna dobra volja ne ene,' temveč obeh strani), marveč v »resno in vsesplošno nezaupanje« v vladna sporočila o vietnamski vojni, kot je to zapisal pisec uvodnika v »New York Timesu«.
U Tantovo ponudbo za pogajanja so hkrati z izjavo, da je Hanoi pripravljen pogajati se, sporočili Johnsonu in Rusku že avgusta lani, vendar je ponudba naletela na »hladen« sprejem.
To je bil pravzaprav čas, kot poudarja komentator James Reston, ko je Johnson nasprotoval pogajanjem, ko je bil »proti vsakomur, kdor je le z besedico omenil pogajanja«, ker je menil, da bi bila takšna pogajanja edinole v prid narodnoosvobodilne fronte ter v škodo slabe in razrahljane saigonske vlade.
Za prvi namig, da je U Tant imel možnost, da začne mirovna pogajanja, je zvedela javnost šele februarja letos, vendar so te novice Američani uradno še in še demantirali.
Dean Rusk je potrdil, dA »pogajanj ne more biti prej, preden Severni Vietnam ne privoli v to, da bo spoštoval varnost in neodvisnost Južnega Vietnama.«
Medtem pa je Bela hiša privatno pojasnila U Tan tu, da je novice demantirala, ker je ta mirovni poskus ocenila kot »proceduralen« in ne kot »bist- j
ven«, zaradi česar ga ni imela za »predlog«.
Napočil je znameniti sedmi april z Johnsonom in baltimorskim govorom, v katerem je predsednik ponudil debato brez kakršnihkoli poprejšnjih pogojev. Deset dni pozneje je predsednikf ponudbo ponovil, pristavil pa je, da bodo Američani še nadalje bombardirali Severni Vietnam. Mesec dni pozneje je ugotovil, da Hanoi ne kaže nobene želje, da bi se pogajal, nekaj dni pozneje pa je predsednik v San Franciscu pozval članice OZN, naj izkoristijo svoj vpliv in »spravijo za konferenčno mizo tiste, ki so se — kot se zdi — odločili, da se vojskujejo«.
Dne 13. julija je predsednik na tiskovni konferenci vnovič izjavil, da mora »iskrenosti na ljubo« povedati, da druga stran »ne kaže niti najmanjšega zanimanja za pogajanja oziroma za debate brez pogojev, čeprav so ZDA nič kolikokrat poskušale to doseči.«
Na podlagi tega Koledarja dogodkov je »New York Times« zapisal, da vse to v bistvu kaže, kako upravičen je dvom, s katerim je javnost sprejela uradna vladna sporočila. Zadnji primer je tudi McNa-marova izjava, češ da je zmeraj bil in da tudi zmeraj bo za miroljubno rešitev in za pogajanja brez pogojev. Ko bi bilo to res, je zapisal »Times«, potem je McNarnara bil za pogajanja tudi takrat, »ko se vlada zanjo ni ogrevala«.
Nato je Ruskov predstavnik za tisk kot dokaz, da Hanoi zares ni želel pogajanj, navedel, da ima minister Rusk občutljivo »anteno«, s katero bi prav | gotovo zaznal, če je Hanoju res do miru. »Timesov« pisec uvodnika je Buskovo »anteno« primerjal s starim rimskim verovanjem, na podlagi katerega so napovedovali dogodke po letu ptic, in sklenil, da je »grozljivo«, če je usoda naroda in tisoč in tisoč mladih Američanov odviš na od Ruskovih »anten«. Kako je bilo mogoče a
priori dognati hanoisko stališče, ne da bi ga bili resnično preverili z neposrednimi stiki .seveda, če so se zares hoteli pogajati.
Mnogi komentatorji se strinjajo v tem, da morda tudi ne bi bilo nič s tihimi pogovori pred letom dni, vendar pa ostro kritizirajo vlado zaradi njenih vztrajnih trditev, da Severni Vietnam ni »nikdar pokazal« niti najmanjše želje po pogajanjih. Pri tem pripominjajo, da ljudje ne zaupajo v vladna sporočila o tem, kako se -vojna v resnici razvija, kakšno stvarno vlogo imajo Američani v njej, kako trdna je sai-gonska vlada, kakšni sp resnični nameni te vojne in podobno.
James Reston je na primer zapisal, da prvi problem vlade ni ta, »kako se pogajati s Severnim Viet-
namom, marveč, kako se iskreno pogovarjati z ameriško javnostjo, če že obstaja kriza, to ni kriza zunanje diplomacije, temveč kriza zaupanja doma.«
Vse to kaže, da vihar, ki ga je povzročil televizijski komentator Eric Sevareid, ko je objavil svoj pogovor z umrlim veleposlanikom in dvakratnim kandidatom za ameriškega predsednika Adlaiem Stevensonom, niti ni tako silen zato, ker je javnost zvedela za že dolgo iskani »dokončni« dokaz o tem, da je Hanoi vseeno, pa čeprav le enkrat, ponudil pogajanja, temveč zato, ker je vihar razkril tudi vse druge »spremljajoče« pojave tega dogodka. Prav zato se vihar tudi ni takoj polegel, temveč bo njegove posledice čutiti še dolgo.
J. VRHOVEC
Proces proti
Glavne priče — provokatorji in agenti FBI
V vvashingtonskem okrožnem sodišču poteka že več kot dva tedna nov proces proti KP ZDA, ki jo obtožujejo na podlagi McCarranovega »zakona o notranji varnosti«, češ da se ni registrirala pri pravosodnem ministrstvu kot »predstavnica tuje sile« in kot »subverzivna organizacija«.
Po tem zakonu iz leta 1950 se mora vsaka organizacija, ki jo »uprava za kontrolo subverzivne dejavnosti« razglasi za komunistično, registrirati pri pravosodnem ministrstvu, mu predložiti podatke o organizaciji, seznam članov in voditeljev, podatke o finančnem položaju in celo o številu pisainih strojev, če katerikoli član KP ZDA noče izpolniti ustreznih formo.ar-jev, mu lahko z-a vsak zamu jeni dan izrečejo zaporno kazen do pet let ali pa ga kaznujejo z 10.000 dolarji denarne globe. Za člane in or-ganlizacije ki se registrirajo na podlagi McCarranovega zakona, pa av* mat čno začne veljati tako imenovani Smithov zakon, na podlagi katerega so mogoče represalije, predvidene za aktivnost, katere namen je nasilno strmoglavljenje vlade.
Isto washingtonsko sodišče
du z zahtevami McCarranovega zakona, kolikor bi to od njega zahtevali partijski voditelji«.	/
V tej sodni farsi so kot dokument obtožn ce predložili tudi intervju, ki ga je voditelj KP ZDA Gus Hall imel z nekim »novinarjem« ter zap ske nekega novinarja z ene zmed Hallovih tiskov, nih konferenc.
Gus Hall je v izjavi o wa-shingtonskem sodnem procesu dejal, da se komunisti nočejo registrirati, ne zategadelj, ker bi hoteli prikriti svoj politični program, svoje poglede ali pripadnost h komunistični partij'. temveč zato, ker je v McCarrano-vem zakonu nastavljena past. Zahteva namreč, da morajo komunisti pod zaprisego podpisati veliko laž. namreč. da so del mednarodne zarote. Pripomn i je. da se ob tem sodnem procesu po
Kitajsko vprašanje v OZN
Po proglasitvi ljudske republike Kitajske je tedanji zunanji minister Cu En La j 17. novembra 1949 brzojavno obvestil predsednika generalne skupščine OZN in generalnega sekretarja Trygveja Lieja, da delegacija nacionalist čne kitajske vlade nima več zakonite pravice govoriti v imenu Kitajske in da kitajsko ljudstvo lahko predstavlja le centralna ljudska vlada v Pekingu. S tem se je pred OZN začela dolgoletna pravda o predstavništvu K tajske v OZN. Glasovanje o priznanju pekinške vlade kot predriar.mice Kitajske v OZN so 15 let potekala takole:
leto	proti	za	vzdržani
1950	33	16	10
1951	20	11	11
1952	42	7	11
1953	33	11	11
1954	43	11	6
1955	42	12	6
1956	47	24	8
1957	48	27	6
1958	44	28	9
1959	44	29	9
1960	42	34	22
1961	48	37	19
1962	56	42	12
1963	57	41	12
1964	niso	glasovali
1965	47	47	23
je leta 1962 obsodilo komu- I stavlja vprašanje, ali imajo
* ■
OČIŠČEVALNA AKCIJA — Plamen vojne v Vietnamu se vedno bolj širi. Najhujši boji so bili te dni v dolini Ja Drang v bližini Plei Meja. Hkrati pa ameriške enote izvajajo »očiščevalne akcije« v raznih krajih dežele. Na sliki: Ameriški vojak zažiga koče na Michelinovih plantažah gumijevca, kjer so se zadrževali partizani.
Foto: AP
nistično partijo ZDA na 120 tisoč dolarjev denarne globe, ker se ni hotela registrirati v smislu McCarranovega zakona. Vrhovno ameriško sodišče je to razsodbo razveljavilo. in sicer z obrazložitvijo, da je registracija članov KP pri vlad: v nasprotju z ustavno določbo, da nikogar ni mogoče prisiliti, da pred katerimkoli kazensk m sodiščem priča proti sebi.. Registracija v smislu omenjenega zakona o subverzivni dejavnosti pa bi pravzaprav pomenila samoobtožbo. Vendar pa je vrhovno sodišče v razsodbi navedlo, da lahko pravosodno ministrstvo vnovič začne postopek, kolikor najde »priče«, ki se bodo prostovoljno registrirale. In prav na podlagi te navedbe je zdaj pravosodno ministrstvo zahtevalo sodni proces in sporočilo, da bo tokrat privedlo »priče«.
Na sodišče je res prišlo nekaj prič, ki pa so, kakor poroča TASS. »provokatorji in plačani vohuni zveznega pre skovalnega urada (FBI)«. Tako je na primer prišla na sodišče neka Ethel Newton, ki se je leta 1955 vrinila v vrste KP in sedem let kot plačana agentka poročila o delu te organizacije. »Glavna priča« Henry Marriott, prav tako agentka FBI. ki se je po nalogu FBI včlanil v KP ZDA leta 1953 in je bil v njej do februarja leta 1965. je na sodišču navedel imena partijskih voditeljev in podatke o partijskih organizaoijah, hkrati pa izrazil pripravljenost, da se »registrira v skia
Peking in Tajpeh v ZN?
Lippmann: »Morda ta rešitev ni tako nemogoča«
Četrtič v petih letih se je pred Združenimi narodi znašlo vprašanje, ali naj na sedežu, ki pripada »Kitajski«, sedi Peking ali Tajpeh. V teh letih se je narava problema močno spremenila.
Izmed 45 držav, ki diplo matsko priznavajo LR Kitajsko in so hkrati članice OZN, štiri niso glasovale za njeno *rp-i un ' ’ vo temveč so se glasovanja vzdržale (Dahu mej, Laos, Nizozemska, Tunizija). Izmed 45 članic OZN, ki so se udeležile kairske
Po večjem delu sveta se je uveljavilo občutje, da gre ta sedež Pekingu; to prepričanje izvira iz pojmovanja, po katerem je prava »Kitajska« tista na kopnem in po katerem mora ta Kitajska iz praktičnih političnih razlogov sodelovati pri slehernem mirnem urejanju vzhodnoazijskih zadev. Hkrati z utrditvijo tega stališča pa je pekinška vlada zaostrila pogoje, ki naj bi jim zadostila OZN. če naj bi Peking sprejel sedeže, ki bi mu jih utegnili ponuditi.
če naj pekinške pogoje vzamemo dobesedno in v taki obliki, kot jih je na tiskovni konferenci 29. septembra orisal zunanji minister Cen Ji, je treba reči, da je razprave konec in da je zadeva zrela za na polico Kajti pekinško stališče Je potemtakem tako, da sedežev ne bodo sprejeli,
če se Združeni narodi ne bodo brezpogojno vdali ne le glede Tajvana, marveč tudi pri radikalni reviziji ustanovne listine in pri čistki med članstvom Združenih narodov, ki bi jo narekoval Peking. če menimo, da tem pogojem ni mogoče zadostiti in se o njih ni mogoče pogajati, potem je treba gospoda čen Jija razumeti v tem smislu, da je odpovedal pekinški vstop v OZN Razumeti ga je treba tako, kot da Peking zaradi ideoloških in drugih razlogov raje obdrži vlogo sovražno razpoloženega samotarja.
Spričo tega naša glavna naloga ni v tem, kako obdržati rdečo Kitajsko zunaj OZN Gospod Goldberg se tu prav zaprav bori v bitki, v kateri so njegovi nasprotniki iz rde če Kitajske že zmagali namesto njega. Tu ne polemizira-
mo o državniški daljnovidnosti. Poglavitno vprašanje, s katerim se ubadamo mi in velika večina tistih, ki lojalno podpirajo OZN, je tole: kako premostiti prepad med rdečo Kitajsko in ostalim človeštvom, kako premagati odtujenost celinske Kitajske, kako vključiti Kitajsko v svetovno skupnost.
Nobenih izključitev
Pri razglabljanju o čen Ji-jevih pogojih lahko po mo jem domnevamo, da vse besede o reviziji ustanovne listine in čistki med članstvom tvorijo le uvod v tisto, kar bi rdeča Kitajska terjala, če bi bila v Združenih narodih. Resnični pogoj je že star — da namreč ni dovolj, če Peking dobi v OZN sedeže, ki jih ima zdaj Tajvan, pač pa je treba Tajvan izključiti iz OZN. Združene države ne morejo mirno privoliti v to zahtevo; niti molče se ne morejo sprijazniti z njo. Ob tem vprašanju niso vse dežele sveta sprejele častnih
obveznosti, kakršne smo sprejeli mi, a skoraj gotovo je, da bi se nam dovolj držav pridružilo v boju proti temu, da bi Tajvanu — državi z 11 milijoni prebivalcev — odvzeli predstavništvo Združenih narodih. Kaže, da bi bilo teh, ki bi nasprotovali izključitvi Tajvana, dovolj, da bi ne bilo mogoče zbrati dvotretjinske večine za izključitev Tajvana.
Po vsej verjetnosti ni nujno, da bi morala tajvanska zadeva tičati na slepem tiru v neskončnost. Morda ne bo tičala na njem niti prav dol ga po Cangkajškovi smrti. Magnetična privlačna moč Kitajske bo delovala na Tajvan vse krepkeje. Morda se v daljavi že kažejo obrisi možnosti, spričo katerih bi lahko s političnimi pogajanji vnovič združili dve Kitajski.
Toda ta možnost bi se utegnila uresničiti šele v daljni prihodnosti V bližnji pri-hodnosti pa bi se zato utegnili sporazumeti le o tem. da bi Peking priznali kot »Kitajsko«, Tajvan pa kot Tajvan.
Dveh Kitajsk ni
če smo natančni, potem to ni tisto, kar smo v preteklosti imenovali »rešitev z dvema Kitajskama«. Kajti Kitajska« bo samo ena. Taka re-
šitev bi priznala neodvisnost Tajvana, ki pravzaprav že od leta 1895 ni pod oblastjo celinske Kitajske. To pomeni, da bi ravnali s Tajvanom, ki so ga Kitajci iz Fukiena osvojili in kolonizirali v sedemnajstem stoletju, tako kot z marsikatero nekdanjo kolonijo, ki je zdaj samostojna članica OZN.
Ce bi podprli tajvansko neodvisnost, bi vzbudili nasprotovanje ne le v Pekingu, temveč tudi pri Cangkajšku. Toda v bistvu bi se neodvisni Tajvan, ki bi ga nevtralizirali z zagotovili OZN, povsem ujemal z duhom časa. Ce bi bil Peking pripravljen sprejeti tako rešitev, bi to ne razvozlalo le vprašanja, ki trapi OZN, pač pa bi s tem nemara naredili odločilen korak k mirni koeksistenci v Aziji
Težko je seveda upati, da se bo posrečilo izpeljati 'tako razumno in civilizirano prilagoditev. Ce naj se taka formula spremeni v politični cilj, bi se je bilo treba lotiti z zaupanjem in dobro voljo.
A če se okrog te zamisli zbere pretežna večina v Združe nih narodih, bomo lahko vsaj rekli, da se nikomur, ki bi se taki večini pridružil ni treba sramovati svoje odločitve.
VVALTER LIPPMANN
Naglo naraščanje investicij
v Latinski Ameriki
Skupna vrednost investicij, vloženih zadnja leta v Latinski Ameriki, je dosegla rekordnih 15.8 milijarde dolarjev, kar je skoraj za 5 milijard dolarjev več kot pred desetimi leti. Ze zdaj znaša skupna vrednost investicij 17.1 odstotka vrednosti bruto produkta tega področja. Leta 1964 so se tako privatne kot javne investicije povečale za kakih 9 odstotkov. Zlasti so hitro narasle investicije v Mehiki, Peruju, Venezueli, Cilu, Kolumbiji in Boliviji. Gospodarske investicije se niso povečale edinole v Braziliji in Argentini. Tuja finančna pomoč, v I glavnem javnega značaja, j je bila pomembna za vzdr-I zevanje tako visoke stop-i nje investicijske aktivnosti. Vendar pa morajo j latinskoameriške države J zdaj odplačevati zelo visoke obresti na tuje dolgove, ki znašajo več kot 12 milijard dolarjev. Zato je večina držav zaprosila, naj bi jim preložili odplačilo teh dolgov.
Priliv tujega investicijskega kapitala pa ni bil | tolikšen, kolikor je lani iz latinskoameriških držav odteklo deviznih sredstev. Leta 1964 je namreč iz Latinske Amerike odteklo 300 milijonov dolarjev več, kot pa so jih te države dobile iz tujine.
Libanon: Težave v šolstvu
Libanonski tisk in javnost ostro kritizirata vlado zaradi položaja v šolstvu. Letos se več kot 120.000 učencev ni moglo vpisati v šole, kar je sprožilo polemiko o izobraževanju. šole so večinoma zasebne ter je v njih šolanje zelo drago. Vlada obljublja, da bodo pričeli po vsej državi graditi nove šole; to je tudi ena od prioritetnih nalog libanonskega petletnega piana.
IIIHIHIIIIUHIIIIIlUHIimimHlillllllililiHilllHIllillHiilUIIIIIINinHIitUiiilllHIlUlilllHIIIUUiUl.linililliilflinilllllilliiniillriilUNillilllllMIlimiliiniHIIIIIIHIHItlll
FABRiKA CELULOZE 1 PAPIRA
V GRADNJI
DRVAR
Američani pravico, da se včlanijo v t.o ali ono stranko- in da odkrito izpovedujejo svoje pohtične nazore ali ne. Ameriški komunisti nameravajo, kot je povedal Hall. sklicati nacionalni par. tijski kongres ‘n kmalu objaviti svoj politični program, da bodo ameriški državljani lahko sami zvedel zi stališča KP.	(TANJUG)
St
RAZPISUJE
N A T E Č
A J
za izpopolnitev prostih delovnih mest, in sicer za:
1. UPRAVNIKA obrata proizvodnje papirja, dipl. inženir tehnolog in najmanj 5 let izkušenj, strojni inženir in najmanj 8 let izkušenj, visoko kvalificiran papirničar in najmanj 15 let izkušenj pri proizvodnji pa.pirja
2. GLAVNEGA INŽENIRJA za proizvodnjo, dipl. inženir tehnolog s G-letnj prakso ali strojni inženir z najmanj 10-ietno prakso v proizvodnji celuloze papirja
3. ELEKTROIN2EN1KJA — jaki tok v eieklro službi s 5-letmm delovnim stažem
4. VISOKO KVALIFICIRANEGA RAD l()-Al EH ANI KA s 5-letnim stažem v stroki in poznavanje elektronike
5. OSEM DEŽURNIH ELEKTRIČARJEV v obratu, VK električarji s 3 ali KV električarji s 5 leti praktičnega deta v stroki
8 VISOKO KVALIFICIRANEGA OBRTNEGA MOJ Si RA gradbene ali mizarske stroke, z najmanj 5 leti delovnih izkušenj v vodstvu gradbenih objektov, za poslovodjo oDrata za vzdrževanje gradbenih objektov
l. PRIPRAVNIKE V OBRATU, in sicer:
DVA INŽENIRJA TEHNOLOGA (za linijo celuloze in linijo regeneracije STROJNEGA IN Z E N i IG A E LE d TROINŽEMiUA STROJNEGA TEHNIKA ELEKTROTEHNIKA DVA TEHNIKA TEHNOLOGA
Pogoji: pod l., 2., 4. in 5. so družinska stanovanja prisk.rb.jena lahko tudi po sporazumu.
Osebni dohodek po pravilniku tovarne, za delovno mesto pod 1. in 2. pa po dogovoru.
Stroške za potovanje in selitev bo poravnala to-vsi na.
Prijave z opisom dosedanjega službovanja in prepis diplome o strokovni izobrazbi pošljite upravi tovarne v 15.dneh od dneva objave natečaja. Ce delovna
nnrilu-'16 b0d° V tem roku izPoPOlnjena, se natečaj podaljša.	NATEČAJNA	KOMISIJA
.	  9793
f
Novice
LJUBLJANA: predavanji o Heinrichu Schiitzu — V torek in v sredo je na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani predaval o osebnosti in delu Hein-richa Schtitza ameriški skladatelj in muzikolog dr. Everett Helm, V predavanju se je predvsem zavzel za pravilno vrednotenje tega skladatelja 17. stoletja, čigar pomen so glasbeni zgodovinarji dolgo časa videli le v tem, da je bil Bachov predhodnik. Dr. Helm je nasprotno poudaril pomen Schiitza kot samostojnega ustvarjalca, ki je na izviren način združil v svojem delu elemente obeh v takratnem glasbenem življenju vodilnih dežel, Italije in Nemčije in ki po svoji umetniški moči v ničemer ne zaostaja za skladatelji, kot so Bach.- Mozart in Beethoven. Svoja izvajanja je predavatelj podprl z glasbenimi primeri, predvsem z odlomki iz Schiitzovega Requiema, kateremu je dr. Helm posvetil skoraj celo drugo predavanje.
KRANJ: razprodane predstave »Desetega brata« — Nedavno je bila v Prešernovem gledališču v Kranju premiera Jurčičevega »Desetega brata«. Režiral je Peter Malec, ki s-i je po več kot desetih letih vrnil v Kranj in pripravil predstavo. ki bo imela, kot kaže, največji obsik v zadnjih sezonah. Do sedaj je bilo že več kot deset repriz in vse so bile razprodane. V upravi gledališča pa pravijo, da imajo prodanih še deset	predstav.	Predstavo »Desetega	brata«
.ie režiser pripravil s številnimi gralci-amaterji in scenografom Sašem Kumpom, ki je zasnoval zanimivo sceno.
NOVA GORICA: razstava lesorezov Josipa Srebrniča
— V Goriškem muzeju (grad Kromberk) je odprta razstava lesorezov domačega umetnika Josipa Srebrniča iz Solkana. Medtem ko je kolektivno že razstavljal v Ljubljani, Gorici, Trstu; je to njegova prva samostojna razstava. Srebrnič uporablja zelo pestre slikarske tehnike, predvsem akvarel, olje, lesorez, poskušal pa se je tudi v kiparstvu. Rodil se je leta 1902 v družini solkanskega mizarja. V Ljubljani	je obiskoval kiparski	oddelek	umet-
nostno obrtne šole in ga končal leta 1922. Zaradi gmotnih težav ni mogel nadaljevati šolanja. Vrnil se je v Solkan, kjer zdaj živi in ustvarja.
BEOGRAD: razstava v galeriji Doma JLA — Fred nekaj dnevi so v galeriji Doma JLA v Beogradu odprli razstavo s'.:!:, grafik in skulptur članov likovnega studia češkoslovaške vojske. Na razstavi je 79 del več kakor 30 avtorjev.
BEOGRAD razstava indijske miniature — Kakih 50
originalnih miniatur, nastalih v 17., 18. in v začetku 19. stoletja, bodo prikazali na razstavi, ki jo bodo odprli 22. novembra v muzeju	uporabne	umetnosti v	Beogradu. Razstavo je pripravila	komisija	za kulturne	stike s	tujino
v okviru kulturnega sodelovanja z Indijo. Izbrali so tipične primerke vseh stilov ;r.dijske miniature iz dobe največjega razmaha te umetnosti. R«zen originalov bo razstavljena še fotografija palmovega lista, na katerem sta vrezani dve miniaturi iz 12. stoletja.
ZtlRICH: knjiga o sodobni ilustraciji slikanic — V založbi Atlantis je pravkar izšla zajetna knjiga Bettine Hiirlimann z naslovom »Die Welt im Bilderbuch« (Svet v slikanici). Knjiga prinaša eseje in pregled sodobnih ilustracij za otroka iz 24 dežel. Med njimi so — prvikrat v mednarodnem merilu — zastopane tud: slikanice iz Jugoslavije in posebej je poudarjena dejavnost Mladinske
knjige iz Ljubljane. V knjigi je natisnjenih pet reprodukcij slovenskih ilustratorjev: Milana Bizovičarja iz Prežihove slikanice Prvi maj, Lidije Osterc iz slikanice Ele Peroci Hišica iz kock, Marlenke Stupice iz slikanice Marcela Aymeja Labodi, Ančke Gošnik-Godec iz Prežihove slikanice Levi devžej (na naši sliki reprodukcija iz te knjižice). Marije Vogelnik iz slikanice Ele Peroeci Breskve.
RIM: mednarodni festival folklornega filma — V Sieni se je včeraj začel prvi mednarodni festival folklornega filma. Udeležuje se ga 25 držav s približno 100 filmi. Nagrade za najboljše filme bodo podelili v nedeljo.
ATENE: razstava slik za prodajo — Po kiparskem bienalu, ki je zbudil veliko zanimanje, so v Atenah pripravili razstavo slik, ki bodo naprodaj. Na razstavi bodo slike naj večjih živečih slikarjev iz več evropskih dežel.
BERLIN: jugoslovanski dirigent v »Komische Oper« — V znani vzhodnoberlinski Komische Oper je podpisal pogodbo za triletno udejstvovanje v tej operni hiši jugoslovanski dirgent Željko Straka, ki že več let gostuje v Nemški demokratični republiki. Največkrat je bil gost Volkstheatra v Rostoku, kjer so ga za uspešno delo letos nagradili z »zlato iglo«, največjim priznanjem tega gledališča. Z. Straka je večkrat gostoval tudi na Madžarskem in Poljskem. Minuli teden je v zahodnem Berlinu dirigiral Beethovnov koncert. Kritika ga je dobro ocenila.
ANKARA: gostovanje sopranitske Radmile Bakočevič — Jugoslovanska operna pevka Radmila Bakočevič je pred dnevi z uspehom nastopila v ankarski operi. Pela je naslovno vlogo v Puccinijevi Madame Butterfly. Operno občinstvo turške prestolnice je našo pevko izredno toplo pozdravilo. Uprava gledališča pa se je dogovorila z Radmilo Bakočevič za ponovno gostovanje, že januarja naj bi nastopila v Beilinijevi operi »Norma«.
BEOGRAD: razstava E. Neizvestnega — V Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu bo konec meseca prvikrat v naš: deželi razstavljal ugledni sovjetski kipar Ernst Ne-izvestni. Razstavljal bo 40 risb na temo Dantejevega Pekla ter deset fotografij svojih skulptur. Neizvestni že od 2i). oktobra sodeluje na simpoziju »Skulptura v svobodnem prostoru« v Vrnjački Banji. Kipar je bil rojen leta 1925 v Sverdlovsku. Končal je šolanje na inštitutu Surikova pri akademiji umetnosti ZSSR, razstavljal pa je že na Madžarskem. na Poljskem :n v Italiji. Letos je razstavljal risbe v Londonu.
Odbor za kadre KONFEKCIJSKEGA PODJETJA
VEZENINA - Maribor
POBREŠKA CESTA 20 razpisuje delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Pogoji so naslednji: fakultetna izobrazba s triletno prakso v stroki — srednješolska izobrazba s petletno prajtso v stroki.
šestmesečna poskusna doba.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi oseb. .
dohodkov. Kandidati naj svoji vlogi prilože kratek življenjepis s poudarkom na dosedanja službovanja. Razpis velja 30 dni po objavi.	9799
:'-i m " -M ulili . !,',ili!i..iilliiiuillliiii;i,:iiiilil|i|i!ii'niiillli:iiiillililli'll|i|ll|i||||illiiii:ill|j:iilllliiih|ii||iiilllllllllliillliillllllllill
TRGOVSKO PODJETJE
»ISTRABENZ« — Koper
prodaja naslednja osnovna sredstva:
1. tovorni avtomobil fiat, tip 642
2. dva kamiona mercedes, tip 6.600
Ogled in prodaja navedenih vozil bo dne 22. novembra 1965 od 8. do 14. ure v Kopru, Ljubljanska
cesta 1.
Vabimo kupce družbenega sektorja in kupce -zasebnike.
9796
Med knjigami
D. Lokar: Dva umetnika
Osma samostojna knjiga Danila Lokarja (Danilo Lokar, Dva umetnika, Cankarjeva založba 1965) prinaša štiri novele, od katerih je bila prva objavljena že v letošnji Sodobnosti. Novele (ali kako bi te tekste še lahko imenovali?) se v zbirki razdelijo na dva motivna dela: v prvem sameva Ptičar jeva žena, v drugem, ki se ukvarja z vprašanji umetniškega ustvarjanja, pa so sestavki Narazen, Janezove pole in Dva umetnika. Po svoji umetniški kvaliteti in po idejni pomembnosti je Ptičarjeva žena vsekakor jedro celotne zbirke. Zgodba ostarelega ptičarja, ki žrtvuje vse svoje življenje za to, da ozdravi ženo nemirnega beganja po prostoru njenega malo smiselnega življenja, je v svojem konceptu prav tragična. V konceptu pravim, ker v navzven skromni in res zgolj nakazani pripovedi komaj zaslutimo tegobnost ptičarje-ve resničnosti, žrtvovane nemočnemu, bolnemu in že rahlo grozljivemu nemiru žene. (»Posebno, razumljivo, se je spreminjala, ko so bile ptice nemirne. Kakor da je del njihovega nemira vstal njej v krvi. Ali so bile ptice bolj nemirne ob velikih jesenskih selitvah ali ob zgodnjem spomladanskem parjenju, sam ne vem. Vedel pa sem, da je selitveni gon strašno pustošil v ženi. Preudarite, za njimi je hotela. Ali je bilo kaj ptičjega v nji?«) V tej noveli se pokaže znana fabulativna statičnost Lokarjeve proze. Vse, kar pripoveduje, je v občutju ljudi in v njihovem razmišljanju, ki sledi iz na videz nepomembnih ugotovitev. Lokar razjasni vsebino le do meje, ko nam razvnema domišljijo in ko z njegovo pripovedjo sodelujemo. Je izrazit pripovednik-analitik; zato je kompozicijsko razčlenjen, celo razdrt. Poanta v Ptičarjevi ženi pa se tudi sicer v njegovem delu večkrat ponavlja: začudenje nad dejstvom, koliko nedognanih skrivnosti je v še tako nepomembnem življenju. Lokarjeva nagnjenost do razkrivanja biopsihičnih dogajanj v človeku je v tej noveli našla hvaležno snov. Kot največkrat v njegovih novelah se je eden takšnih življenjskih problemov upo-
dobil v portretni študiji neke usode — tokrat uspešno in učinkovito (morda bolj na račun motiva samega kot pa njegove oblikovne razrešitve).
Druge tri novele so mnogo bolj fragmentarne in še zdaleč ne dosegajo Ptičarjeve žene. Posebej velja to za fragment Janezove pole. Ostali dve sta posvečeni nekaterim trenutkom iz življenja in ustvarjanja pisateljevega prijatelja Vena Pilona. Sestavek z naslovom Narazen je napisan v obliki dnevnika: Lokar se tu skupaj z Venom Pilonom poda v analizo medsebojnih človeških odnosov, ali bolje, v odmeve teh odnosov v umetniški domišljiji in u-metniškem snovanju. Urejene epske pripovedi tu ni več, pisatelj z asociativnim nemirom niza svoja opazovanja, tako, kot jih narekuje spomin. Slikarjeve podobe so njegovo življenje; pisatelj jih oživlja, jim snema okvire in jih poskuša postaviti nazaj v resničnost — vendar jih kljub trudu še vedno gleda s slikarskimi očmi. V besedi jim je dal prav takšno podobo, kot jim jo je dal že slikar Pilon. Podobno je s tekstom Dva umetnika: del slikarjevega življenja, iskanje med ljudmi in med barvami, je zajel Lokar v razgibano, razlomljeno epsko pripoved o karakternih komponentah slikarjeve osebnosti, o delcih njegove usode, ki jo pisatelj prijateljsko podoživlja.
Zbirka predstavlja Lokarja prav takega, kot ga poznamo iz njegovih prejšnjih del: s popolnoma izgrajenim umetniškim nazorom (v javnosti je nastopil v zadnji faza svojega razvoja), z jasnim konceptom izbire snovi pa tudi časa in prostora, ki ga posreduje njegova beseda. Kot vedno se tudi tu težko prikoplje do sinteze vseh silnic v umetnini in zato njegova proza deluje fragmentarno: Tuja mu je epska razprostranjenost pa tudi lirična milina. Bolj ga mika groteska in grozljiva ekspresivnost odkrivanja nagonskih sil v človeku. Pri razglabljanju o vprašanjih umetniškega ustvarjanja pa njegova misel ne steče do globine spoznanja, ki bi nas pretreslo. Knjigo je primemo opremil Matjaž Vipotnik.	HELGA GLUSIC
Likovna umetnost
Amaterska
eksotika
Božo Vojnovič razstavlja v Domu JLA
Dom JLA je po daljšem premoru obnovil svojo likovno razstavno dejavnost in tako je mali, a razmeroma primemo urejeni prostor spet gostišče likovnih del umetnikov, ki sicer navadno ne najdejo poti v druge ljubljanske razstavne paviljone. Gre predvsem za goste iz drugih krajev in republik, amaterje in profesionalce z različnimi kvalitetami svojega dela. Na ta, na videz neorganizirani način pa vodstvo Doma JLA vendar omogoča dokaj širši pregled likovnih dogodkov po naši širši domovini, kot bi ga imeli sicer. Spomnimo se samo razstav skupin makedonskih, črnogorskih in dragih slikarjev, ki so, zlasti po porušenju Jakopičevega pa* viljona, pomenile malone edino informacijo o sprotnem likovnem življenju v teh območjih.
Zdaj razstavlja devetnajst svojih podob slikar Božo Vojnovič iz Kopra. Povejmo kar na začetku: Vojnovičeve podobe ne morejo skriti amaterskega prijema, že izbira slikarske snovi, motivike kaže na to, saj nadomešča problemsko snov z zunanje zanimivimi, največkrat eksotičnimi motivi. Tu mislim predvsem na vrsto podob z moti- ' vi iz Južne Amerike, Brazilije in Argentine. Predmestja Ria. favelas, pristaniški pogledi na fasado Buenos Airesa — vrsto nebotičnikov in palač, scene s karnevala v Riu, scene skrivnostnih — vsaj na videz — obredov in plesov čmskga prebivalstva iz brazilskih podeželskih krajev.
Domače motivike, to se pravi istrskih in zlasti koprskih motivov, je malo, čeprav so po večini med boljšimi. V celoti gre pri Vojnovičevem delu za slikovit, pastozen prijem, večkrat barvno premalo izčiščen in včasih tudi podložen z ne posebno trdno risbo: po drugi strani pa njegov avtoportret vsaj očitek glede risbe ovrže. Vojnovič je zanimiv slikar:	toda	kot	vsi
pravi amaterji tudi on nadomešča znanje z navadno simpatičnim temperamentom.
J. MESESNEL
Glasbeni dogodki
Ustvarjalnost mladih
Drugi večer festivala študentov glasbe Jugoslavije
Zdi se mi, da je koncert, ki je bil v sredo zvečer v okviru Festivala študentov glasbe Jugoslavije, pritegnil pozornost poslušalcev prav zaradi svojega drugega dela, v katerem so bile na sporedu skladbe študenov kompozicije. To zanimanje je tudi razumljivo, kajti če ima poustvarjalec še toliko svojstven odnos do glasbenega izražanja, je vendarle v veliki meri vezan na skladbo, ki jo izvaja, medtem ko lahko skladatelj svoje hotenje izraža svobodneje in veliko jasneje prikaže svoj odnos do življenja. In prav odnos, ki je lasten najmlajši generaciji naših glasbenikov, je gotovo tisto, kar spremljevalca festivala študentov glasbe najbollj zanima. In mislim, da je tudi res na tem festivalu prišel ta
Hišni svet
ima na razpolago
garsonjero
ŽA HIŠNIKA, ki bi moral čistiti stopnišča in opravljati mala obrtniška dela.
Ponudbe pod oznako »GARSONJERA«. 24146
odnos najbolj do izraza, in to ne glede na njegovo globino in njegov značaj. Ne moremo namreč mimo dejstva, da skladbe Marijana Gabrijelčiča pritegnejo poslušalca, čeprav so to šele njegova prva dela, v katerih skladatelj išče svoj izraz in gradi svojo glasbeno govorico. Mislim, da je skladatelj storil prav, ko se je omejil na same kratke oblike, tako v obeh samospevih za ženski glas in godala, kot v »Fragmentih« za pihalni kvartet in harfo, se naslonil na izhodišča glasbenega ekspresionizma in svobodne atonalnosti. Tako je prišlo dovolj do izrza njegovo razmišljajoče, iskateljsko bistvo, ki se ne zadovoljuje s površnimi vtisi. Tudi Josip Magdič si je izbral same kratke oblike; izvedenih je bilo njegovih »Pet satiričnih anekdot« za violo in klavir in »Asonanca« za klarinet solo. V obeh delih skladatelj uporablja dvanajsttonsko tehniko, vendar brez vsebinske nujnosti. Tako skladbi nista več kot ena neštetih kompozicijskih obdelav danega materiala in pomenita vsebinsko korak nazaj od prejšnjih tehtnejših Magdičevih skladb.
S stališča obvladovanja kompozicijske tehnike so
najboljše pisani Trije stavki za flavto in klavir beograjske študentke Jelice Milenkovič. Manjka pa jim večje odtehta-nosti glasbenih misli, nujnosti njihovega nastopanja, skratka, izrazne tehtnosti in osebne prizadetosti. Nič več od slabe domislice pa ni bila Suita v treh stavkih Aleksandra Kolareviča, ki jo je njen avtor s precejšnjo pianistično verziranostjo pa tudi s precejšnjo naivnostjo kar bolj ali manj sproti improviziral na klavirju.
Med izvajalci, ki so nastopili na tem večeru, se mi zdi potrebno omeniti predvsem flavtistko Eleonoro riak in pianista Aleksandra Kolareviča, ki sta izvajala omenjene tri stavke svoje kolegice, pianistko Tijano Mrkšič, ki je nastopila s Chopinovim Nokturnom v H-duru in Polonezo v fis-molu, ter klarinetista Dragana Paradžika, ki je igral Rabaudov »Solo de conco-urs«. V okviru tega večera je namreč pri njih najbolj prišel do izraza pošten odnos do izvajanega dela; odnos, ki je poleg tehničnega obvladovanja vseboval tudi osebno poglabljanje v vsebino glasbenega izražanja.
KRISTIJAN UKMAR
RETOROMANSKI OTROCI V CHURU.
Jesen v Švici - VII
Foto: F. Novšak
Iz malega raste večje
Vila Maissenovih leži zunaj središča Chura in jo obdaja prijeten vrt. Ko sva z dr. Caduffom prispela do nje, se je hladno popoldne že umikalo mrzlemu večeru. Prof. dr. Alfonz Massen ni bil prav nič presenečen, ko je dobil novinarski obisk iz Jugoslavije. Pozneje mi je povedal, da prihajajo k njemu razni ljudje z vsega sveta iin iščejo informacije o Retoro-manih. Toda, je hudomušno pristavil, doslej mi še nihče ni poslal nobenega izrezka iz časopisov, čeprav mi to vselej zagotavljajo. Toda ko odidejo, kaj hitro pozabijo na svoje obljube. Dejal sem, da so na svetu tudi ljudje, ki držijo obljube. Prof. Mais-sen se je nasmejal in pohitel k vratom, kjer je zvonilo: iz šole so namreč prihajale njegove tri hčerke in v salonu nas je bilo že toliko, da smo zasedli vse stole.
Prof. Maissen mi je rekel:
»Tu site v hiši. kjer razumemo tudi slovensko. Moja žena je namreč zagrebška Slovenka in naša druž na preživi vsake počitnice v Jugoslaviji, zlasti oto morju. Tako so se moje hčerke naučile že tudi vašega jezika.«
Pozneje sem ugotov i, da je Slovenke možno srečati marsikje v Švici, kjer slove po svoji marljivosti in ljubeznivosti. Tudi v knežev.ni Liechtenstein jih je več, v mali državici na vzhodni švicarski meji.
•Prof. Maissen je ena izmed osrednjih retorcmanskih osebnosti. Po poklicu je profesor retoromanščine na kan-tonski deželni šoli v Churu, ki ima tudi učiteljski seminar. To je edina višja šola v Švici, kjer se redno poučujeta retoromanski jezik in literatura. Je pa tudi urednik šolske revije »Rad o-scola«, ki rabi retoroman-skim otrokom kot pomožen učbenik ob radijskih šolskih oddajah. Revija je izvrstno urejevana, prinaša pa poleg snovi splošne izobrazbe zlasti retoromansko poezijo in prozo, retoromanske folklorne, zgodovinske in druge zanimivosti, z bogatimi klišeji na umetniškem papirju. Ko sem si ogledoval to revijo, sem imel občutek, da je vzgoja retoromaniskih otrok
»Ali je ta kantonalna šola romanska?« sem prašal.
»Ne,« sem dobil odgovor, »ima samo retoromanske oddelke. Toda že sestava kakega retoromanskega oddelka na šoli ali na učiteljskem seminarju odsvita prav dobro zapleteno jezikovno razčlenjenost pri nas. Od konca 19. stoletja obstajata dva ločena oddelka	romanski
pouk. Jezikovne razlike med Ladinci v Engadnu (vzhodni del) in Romani na področju Rena (zahodni del) so namreč znatne. S takšno delitvijo pa še vseeno ni zagotovljen enoten pouk, saj ima že -rensko jezikovno področje tri različne knjižne jezike, ki se poučujejo hkrati. Nadaljnja razdelitev učencev po jezikovnih skupinah bi uničujoče vplivala na skuono življenje Retoromanov.«
»Koliko let pa že izhaja Radioscola?«
»Deset let.« je rekel dr. Maissen. »Kakor sami vidite, je revija zelo široko zasnovana in obravnava praktično vsa zanimivejša področja, od kmetijstva do slikarstva, arhitekture in glasbe.«
»Vendar, ker je v Grisonu toliko reto-romanskih narečij — kakšne težave imate pri pouku?«
»Pri takšnem bogastvu jezikov se ni čuditi, da mora department za šolstvo skrbeti za izdajo sedem vrst šolskih knjig v sedm h jezikih, cesto upoštejavoč .bolne' romanske pokrajine. Pri tem pomaga naša skupna organizacija ,L'gia Romon-tscha'.«
»Dobro, ali mi morete natančneje razlcrovti pojem .bolnega področja'?«
»Težko je točno določiti ta pojem 'n sploh te jezikovne razmere, če je neka romanska skupnost relativno polnovredna. omogoča to tudi polnovredno romansko šolanje. Če pride tujec v Surselvo, v zgodovinske kraje Cadi (Casa Dei), Lumnezia ali Fopna, bo v trenutku začutil utrip romanskega ljudskega življenja, čeprav ga otrok na cesti zaradi naših posebnih razmer pozdravi ,griiez:' in so tudi naoisi v nemščini. Ne smete pozabiti, da vsak odrasel človek tekoče govori tudi nemško in so otroci stalno čeprav le bežno, zapleteni v pogovore z nemško govorečimi turisti. Popotnik sliši ob nedel;ah v cerkvi
romansko pridigo, če se ustavi v .zdravih krajih', kot so Brigels, Villa, .Sed run itn. Lahko pa boste tudi razočarani. če boste prišli na izrazito turistično in letoviško območje.«
»Kako pa gre romanski pouk na vasi?«
»Morali bi poznati dlje časa kakega vaškega učitelja, da bi zvedeli, kako velikansko nalogo mora obvladati V zimskih mesecih. Učenci se morajo deloma učiti dveh jezikov hkrati. Prva štiri šolska leta so popolnoma posvečena materinščini. Potem se začne intenziven nemški pouk, ker je za večino Romanov pozneje to občevalni jezik. Pri učiteljih pa se kaže tudi to, koliko imajo radi materin jezik in koliko so pripravljeni pospeševati romanščino.«
»Pouk v dveh jezikih — mar je to dobro?«
»V danih razmerah se mi zdi relativno ugodna rešitev, če bi bile takšne možnosti povsod, potem bi bilo z re-toromanščino dobro. Velike skrbi pa povzroča romanskim jezikovnim društvom to, da tako ni povsod. Gre za zelo mešane kraje. Zavedne sile so se zoperstavile prejšnjemu jezikovnemu razvoju, ki je šel v škodo Romanov. Pesnik', pisatelji, znanstveniki, vsi delujejo v isti smeri. Za i pospeševanje romanstva je na voljo precej denarja. Toda zdi se. da je nazadovanje romanstva v mešanih krajih neustavljivo. Tako se celo pri vodteljih retoromanskega g banja včasih opažata obup in resignacija.«
Vstopila je živahna gospa Maissen int — potem ko je svoje hčerkice povprašala, i kaj je bilo novega v šoli — j nagovorila mene v lep; slo-: venščini. Kar nenadoma je | nemščina izginila iz našega pogovora, nadomestila pa sta I jo retoromanščina in s .oven-ščha in kar dobro smo se razumeli. Tudi deklice so i prav lepo izgovarjale sloven-| sko. Gospa je bila zaradi obi-1 ska iz domovine zelo, vesela in moral sem ostati z njimi ; na večerji. Preden smo se poslovili, je bilo že pozno. Naslednji dan sem imel v načrtu obisk romanskega o-troškega vrtca in izlet med Retoromane s sekretarjem L gia Romontscha dr. Casa-ulto. FRANCE NOVŠAK
Umrl je Cvetko Golar
Na svoji domačiji v Ljutomeru je v 87. letu starosti umrl danes po daljši bolezni pesnik in pisatelj Cvetko Golar. Cvetko Golar se je rodil 4. maja 1879 v Gostečah pri Sori. čeprav odtrgan od domačega kraja je ostal pokojnik pesnik narave, domače zemlje in vedrega pogleda na življenje in svet.
Nemirni duh Gvetka Golarja je usmerjal tega ljudskega pesnika in pisatelja v nestalno življenje literata, ki je v svojih petih pesniških zbirkah široko zajemal tudi socialne probleme podeželja. Prvi pesniški zbirki »Pisano polje« 1910. leta so sledile zbirke »Rožni grm«, »Poletno klasje«, »Njiga zori« in zbirka »Veseli svatje«. V liriki je sledil Murnu - Aleksandrovu, pa tudi ljudski pesmi. Zbližan je bil tudi s Kettejem in Zupančičem.
Vanek Šiftar nam predstavlja v svojih spominih na Cvetka Golarja pokojnika tudi kot novinarja in urednika. V Zagrebu je urejal »Novo nado«, pri kateri je sodeloval s svojimi pesmimi tudi njegov prijatelj Murn. Pozneje se je lotil Cvetko Golar pripovedništva in je v pravljično - naturalističnem slogu napisal precej novel in povesti. V knjigah so izšle Bratje m sestre v Gospodu (1909), Kmečke povesti (1914), Pastirjeva nevesta (1. 1923) in druge.
CVETKO GOLAR
Golar se je še posebej uve. ljavil tudi kot dramatik. Njegove ljudske in tako rekoč ponarodele igre Vdova Ro-šlinka, Dekle z rožmarinom in druge so še danes priljubljene na naših odrih.
V domačiji Cvetka Golarja v Ljutomeru je tako ugasnilo življenje popularnega književnika in priljubljenega domačina. še v visoki starosti je sprejemal na svojem domu mlade in starejše, ki so prihajali poslušat pripovedi o njegovem razgibanem življenju. Z njim je ugasnilo tudi življenje zadnjega sopotnika in žive priče slovenska modeme, sodobnika in znanca Župančiča, Murna, Cankarja in drugih.
Pokojnika bodo na njegovi zadnji poti na ljutomersko pokopališče pospremili njegovi spoštovalci, prijatelji lepe slovenske besede in domačini v soboto ob 14.30 uri.
B. EOROVIO
John Updike
TECI, ZAJČEK
imilMNmillNMIMHHHIHIIIIIHIMMMMHIMNMUllUHIIMHMIHMNHIIIIIIHMtNf
43. nadaljevanje
»Nič ugriznil?« vztraja Eccleis in popusti stisk svojega objema.
Ustnička se spet dvigne zaradi izraza iste drobne divjosti. Eccles čuti, da se mu posmehuje ta živahni, drobni obrazek, ki je kot izrezan podoben Harryjevemu. Nelsona spet prevzame jok, iztrga se Ecclesu iz rok in steče po stopnicah na teraso k stari materi. Eccles vstane; samo ta trenutek, ko je čepel, se je zaradi sonca začel potiti po črnem hrbtu.
Ko stopa po stopnicah, ga moti nekaj čustvenega, nekaj predirljivo ginljivega, ko se spominja drobnih, ravnih zobkov v igrivem posnemanju pasjega renčanja. Neškodljivost, vendar resničnost nagona:	muckov instinkt,
da bi ubil z mehkimi tačicami predeno volno.
Ko pride na teraso, zagleda otroka, kako stoji med nogami stare matere, glavo pa ima skrito v njen trebuh. Nenadoma začuti moč, stopi naprej in obljubi sklonjenima glavama: »Ce se ne vrne, ko bo dobila otroka, ga bomo zasledovali z zakonom. Seveda so takšni zakoni, še več jih je.«
»Elsie šavsne,« pravi gospa Springer, »ker jo vidva z Billyjem dražita.«
»Gjda Elsie,« pravi Nelson.
»Grdi Nelson,« ga popravi gospa Springer. Obraz dvigne proti Ecclesu in nadaljuje z istim glasom, kot bi ga popravljala: »Tako je, ona bi morala roditi že pred tednom dni, pa ga še vedno ni videti, da bi pritekel.«
Njegov trenutek, ko mu je ugajala, je minil; poslovi se od nje kar na terasi. Ko gre skozi hišo proti izhodu, še sliši njen glas: »Ce te še enkrat vidim, da dražiš Elsie, te bo stara mama našeškala.«
»Ne, taja mama,« jo gruleč prosi otrok, ki ga je strah že minil.
Eccles je mislil, da bo našel pot v kuhinjo in popil kozarec vode, vendar se mu to v zmedi prenapolnjenih sob ne posreči. V ustih ima polno sline, ki jo krepko pogoltne, ko odide iz hiše. Sede v svoj buick, zapelje po Joseph Streetu in potem en blok po Jackson Roa-du ter se ustavi pred Angstromovo hišo.
Gospa Angstrom ima štirikotne nosnice. Pogovarjata se v kuhinji sredi več prižganih žarnic. Gorijo sredi dneva; njihova hiša je na temni strani dvodružinske hiše iz opeke. Odpret je prišla z milnico na rdečih laktih in se vrnila z njim k lijaku, ki je bil poln umazanih srajc in spodnjega perila. Medtem ko se pogovarjata, je obrnjena s hrbtom proti njemu in s krepkimi prijemi pere naprej. Gospa Angstrom je močna ženska, zrasla je na močnem, grobem okviru. Harry mora biti tako velik po njej. Ecclesa kar naprej draži dolga pipa z znakom za mrzlo vodo, vendar pa se nikdar ne pokaže priložnost, da bi izrazil tako vsakdanjo željo, da bi dobil kozarec vode.
»Ne vem, zakaj prihajate k meni,« mu pravi. »Harold je že zdavnaj bil star enaindvajset let. Nad njim nimam nobene oblasti.«
»Ga ni bilo nič k vam?«
»Ne, gospod.« Pokaže mu svoj profil nad levo ramo. »Dosegli ste, da ga je tako sram, da mu je menda tudi pred mano nerodno.«
»Saj bi ga moralo biti sram, se vam ne zdi?«
»Ne vem, zakaj. Predvsem nisem sploh nikdar marala, da bi vzel tisto punco. Saj si ji na prvi pogled videl, da ima le za tretjino pameti.«
»Oh, no, to pa ni res.«
»Ni res! Zakaj pa je bila prva reč, ki mi jo je rekla ta punca —• veste, kaj me je vprašala? Zakaj si ne kupim pralnega stroja. Pride v mojo kuhinjo, samo pogleda naokrog pa mi začne pripovedovati, kako naj si uredim življenje.«
»Gotovo nočete reči, da je s tem mislila kaj posebnega.«
»Ne, nič posebnega. Vse, kar je hotela reči, je bilo, zakaj živim v takšni napol podrti polovični hiši, ko prihaja ona iz velikega kozolca v Joseph Streetu s kuhinjo, polno aparatov, in kako moram biti srečna, da lahko od dam svojega sina dekletu iz tako čudovito preskrbljene družine. Oči tiste punce mi niso bile nikdar všeč. Nikdar te ne pogledajo naravnost v oči.« Obraz obrne proti Ecclesu in ta tako posvarjen prenese pogled njenih oči s svojim. Pod oro.šenimi staromodnimi naočniki kaže njen arogantno dolgi nos svojo mesnato spodnjo stran, prepredeno z mrežico krvnih žilic. V negotovem pričakovanju se njena široka usta čudno razpotegnejo. Eccles spozna, da je ta ženska humoristka. Težava s humoristi je v tem, da mečejo v isti koš tisto, kar verjamejo, in tisto, česar ne verjamejo; tako seveda lahko prej pričakujejo zanesljiv učinek. Čudno pa je, da jo ima tako rad, čeprav po svoje ravna z njim enako neusmiljeno kot z
umazanim perilom. Toda s to rečjo je tako, da je zanjo vseeno, ali gre za perilo ali za Ecclesa. Nasprotno od gospe Springer ga sploh prav ne vidi. Pravzaprav stoji nasproti ceiemu svetu in tako se on počuti varnega pod dihom njene satire, tako da lahko reče, kar si le želi.
Nespretno brani Janiče. »Dekle je sramežljivo.«
»Sramežljivo! Ni bila tako sramežljiva, ko je poskrbela, da je zanosila in se je moral ubogi Harry poročiti, ko si je komaj znal sam zatakniti srajco za pas.«
»Imel je že več kot enaindvajset let; kot sta sami rekli.«
»Ja, no, leta. Nekateri umirajo mladi, drugi pa se rodijo stari.«
Epigrami, vse, kar hočeš. Pri moji veri, da je smešna. Eccles se na glas zasmeji. Ona ne pokaže, da ga je slišala, in se krvavo resna obrne k svojemu delu. »Nekako tako sramežljiva kot kača,« reče, »takšna je ta punca. Te drobne ženske so strupene. Vrtijo s svojimi pretkanimi očmi in v vseh zbujajo simpatijo. Ampak moje ne dobi; kar naj se moški cmerijo. Ce poslušaš njenega tasta, je ta punca največja mučenica po devici orleanski.«
Eccles se spet zasmeji; toda ali morda ni res? »E, kaj pa misli gospod Angstrom, da bi moral storiti Harry?«
»Naj bi se splazil nazaj. Kaj pa drugega? Saj se tudi bo, ubogi fant. Pod kožo je prav tak kot njegov oče. .Mehkega srca. Po mojem so zato moški vladarji sveta. Samo srce jih je.«
»To je pa neobičajno mnenje.«
»Res? Tako ti kar naprej pripovedujejo v cerkvi. Moških je samo srce, žensk pa samo telo. Ne vem pa, kdo naj bi imel možgane. Po mojem Bog.«
IZ NAŠIH KOMUN — ŠPORT
Petek, 19. novembra 1968
Zakaj
»Nimamo kina«
To je bila ena izmed pripomb, ki smo jo večkrat slišali v razpravi na nedavni letni konferenci krajevne organizacije SZDL Tezno, člani SZDL ne morejo razumeti, da industrijsko področje z okrog 12.000 prebivalci nima svoje kino dvorane. Prej so imeli kino v TAM. kjer pa so ga ukinili in uredili samopostrežno restvracijo. Ljudje razumejo, da je tovarna avtomobilov potrebovala restavracijo in da ni nujno, da se ukvarja s to dejavnostjo, ki spada v povsem drugo področje. Te-zenčani so ostali torej brez kino dvorane in če hočejo v kino. se morajo z avtobusom peljati v mesto. To se jim ne zdi pravično, saj morajo razen vstopnice plačati še 80 dinar jeti za obojestranski prevoz z avtobusom.
Razprava je pokazala, da bi morali ta problem rešiti čimprej v sodelovanju z mariborskim kino podjetjem. V nasprotnem primeru pa bodo imeli prebivalci te mariborske občine še bolj občutek, da so zapostavljeni. Z. ureditvijo filmskega gledališča za mladino v kulturnem domu na spodnjem Teznu problema kina niso rešili. Zaradi tega bi bilo po mnenju volivcev prav, da bi t\si zainteresirani to problematiko pretehtali in proučili možnosti za ureditev kina.	M.	K.
: m
SSSSgKj*?
K.*-'-'	'v'!	'i
MARIBORSKA RAZGLEDNICA — V stanovanjskem naselju na Taboru.
Foto: M. Kos
Z dvanajst (+1) posteljami
Ob stoietnici prve otroške bolnišnice v Ljubljani
»Kateri daruje 25 goldinarjev ali eno posteljo za bolnišnico, je ustanovnik, kteri ima glas v zboru dobrotnikov,« je končal maja 1865 takratni ljubljanski mestni fizik dr. Viljem Kovač v ljubljanskih Kmetijskih rokodelskih novicah svoj javni oklic s pozivom na akcijo za ustanovitev prepotrebne otroške bolnišnice v Ljubljani.
Ze sedem mesecev za tem so ta sredstva s prostovoljnimi prispevki zbrali, sestavili statut in upravni odbor ter v navzočnosti župana dr. E. H. Koste in ob ploskanju častitih gostov z blagoslovom samega škofa 19. novembra novo Elizabetino otročjo bolnišnico na Poljanski cesti, kot prvo tako ustanovo v Ljubljani in drugo v Avstro - Ogrski na slovesen način odprli. Zvečer je sledila še »Velika beseda« s čital-
bo poslej na Slovenskem — dan otroškega zdravstva. Tako so vsaj sklenili. Venec na grobu znamenitega in popularnega zdravnika dr. Bogdana Derča pa bo še eno spoštovanje več velikemu pionirju tega otroškega zdravstva pri nas. Poseben pripravljalni uredniški odbor pediatrične sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu je razen tega že zbral obširno gradivo za almanah s pregledom razvoja slovenskega otroškega zdravstva na Slovenskem v minulem stoletju.
Otroške bolnišnice, nekdaj temačne in zakotne, namenjene predvsem revnim in nezakonskim otrokom, niso imele lahkih začetkov. Ostajajo pa pereč probem socialne družbe in merilo našega humanizma tudi še danes. Res se je v teh letih svetloba preselila v nove moderne otroške bolnišnice in število belih posteljic je silno naraslo. Spomnimo se samo, da je bilo v prvi otroški bolnišnici v Ljubljani komaj 12 postelj, medtem ko so trinajsto plačevali premožni starši za morebitna gostovanja svojih otrok. Z napredkom medicin-se znanosti in boljšo nego se je umrljivost otrok močno znižala. Medtem ko je ob prihodu dr. Bogdana Derča na
ljubljansko otroške bolnišnico znašala umrljivost novorojenčkov celih 19 odstotkov, je lani ta odstotek v Ljubljani padel na komaj 2,4 odstotka. Pa vendar še vedno ostajamo otroškemu zdravstvu veliko dolžni in marsikatera glasna prizadevanja družbe ne upoštevajo sorazmerno tudi * belih bolniških posteljic.
In čeravno je vmes 100 let in čeravno zvenijo na današnji proslavi nove in sodobne programske besede, ostajajo žive in vzgledne, tudi za današnjo rabo uporabne, misli, ki jih je takratni dobrohotni »dosluženi zdravnik v deželni bolnišnici, praktični zdravnik in porodničar« v Ljubljani dr. Viljem Kovač zapisal v Novicah:	»Skušnje
skor 9 let, ko sem imel z bolj ubozimi ljudmi opraviti, so me učile siromaštvo ljubljanskih delavcev spoznavati. Uboštva pa je čedalje več, ker je dela vsako leto manj. Kupčija peša, sladkomica je pogorela, predilnica se je ustavila. A ko tedaj zdrav delavec zavoljo malega zaslužka pomanjkanje trpi, koliko bolj šele njegova družina in v družini najbolj otroci, posebno, ako bolehajo . . .« Ali ob koncu: »Jaz sam pa obljubljam, da vse svoje žive dni brez plačila zdravnik hočem biti mladj napravi bolnišnice in revnim otrokom in da v prvem letu tudi brez plačila potrebna zdravila v ljubljanskih lekamicah dobimo.«
BOGDAN POGAČNIK
MARIBOR
Ali bo stanovanjsko podjetje v vsaki občini?
MARIBOR, 18. nov. — Občinska skupščina Maribor -Tezno je danes razpravljala o predlogu sveta za komunalne in gradbene zadeve glede bodočega gospodarjenja s stanovanji. Svet občine Tez-no je predlagal ustanovitev enotnega stanovanjskega podjetja za mesto Maribor, kolikor pa obe ostali občini ne bi sprejeli takšnega sklepa, pa naj bi vsaka občina ustanovila samostojno stanovanjsko podjetje.
Odborniki so danes poudarili, da nekatere stvari okrog enotnega stanovanjskega podjetja niso razčiščene in da pogrešajo boljše utemeljitve. Zato danes niso sklepali o tej problematiki ter so sklepanje preložili na izredno sejo občinske skupščine, ki bo o tem problemu spet razpravljala in sklepala 3. decembra.
M. K.
Brez Škarij
Vršič brez strehe pozimi
Planinstvo, pa naj bo to vrhunsko ali rekreacijsko, je pri Slovencih že dolgo razvito. Ze od nekdaj radi hodijo v hribe stari in mladi. Da bi bili gorniki preskrbljeni z najnujnejšim, kar potrebujejo v gorah, so pričeli graditi planinske postojanke. Tako je bila na Vršiču zgrajena leta 1899 Erjavčeva koča.
Ljubitelji gora zelo dobro poznajo to postojanko, ki jim je neštetokrat zamenjala dom v poletnih mesecih, zlasti pa pozimi, ko so se vračali s težkih tur z Mojstrovke ali Prisojnika ali pa so uživali pri smučanju po okolici. Precej planincev — smučarjev je preživelo tudi redni letni dopust v tej okolici, vsi pa so prenočevali v Erjavčevem domu. Dom je bil več let odprt in oskrbovan skozi vse leto. Po neuradnih vesteh je bil zaprt samo med drugo svetovno vojno.
Erjavčevo kočo in še druge domove na Vršiču oskrbuje Planinsko društvo Jesenice, ki je na eni zadnjih sej sklenilo, da v letošnjem letu, to je v zimski sezoni 1965/66, zapre vse postojanke v tem predelu in tako prelomi s 60 let staro tradicijo. Da bi o tem zvedeli kaj več, smo povprašali v pisarni Planinskega društva, kjer so nam povedali, da je ta vest resnična, pripombo, da bo dom odprt ob nedeljah in praznikih, toda samo takrat, kadar bo prehodna pot za kuharico in oskrbnika. Dodali so še, da ga morajo zapreti, ker je v zimskem času nerentabilen in jih vzdrževanje preveč stane. To so tudi poglavitni vzroki za zagovor takega sklepa.
Ne vemo, ali je ta trditev pravilna in ali res ni mogoče dobiti sredstev vsaj za dve osebi, ki bi bili vso sezono eni postojanki društva na Vršiču. S prometom, ki ga ustvarjajo med letom, bi vsekakor lahko vzdrževali tudi postojanko pozimi. Ne moremo se pridružiti trditvi funkcionarjev, da Erjavčeva koča pozimi ni rentabilna. Ne vemo, kako bodo ta sklep zagovarjali pred drugimi gorniki naše domovine, ker dobro vemo. da je vsako leto več smučarjev in ljubiteljev gora, ki prihajajo v ta del Gorenjske prav pozimi.
POLDE KARLIN
Sistem financiranja — pereč problem
Konferenca JZOTK v Beogradu mora temeljito osvetliti položaj
Na bližnji konferenci Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo (20. t. m. v Beogradu) bo pomemben del razprave nedvomno namenjen problemom financiranja telesne kulture. Zdaj namreč ugotavljamo, da družba na najrazličnejše načine sicer vlaga razmeroma velika sredstva v telesno kulturo, da pa so ta vlaganja pogostoma problematična zaradi načina in namembnosti sredstev, razen tega pa so tudi precej nestalna in marsikdaj pod vplivom subjektivnih ocen organov ali celo posameznikov. Nadaljnja slaba stran dosedanjih vlaganj je bila tudi ta, da so bila v zelo visokem odstotku proračunska, kar je posebej negativno v sedanjih pogojih gospodarjenja, ko se proračunska potrošnja zmanjšuje in seveda dotacije za telesno kulturo ne ostajajo na prvotnih višinah, ampak se znižujejo.
Po vsej pravici lahko trdimo, da je telesna kultura pričakala novo dobo gospodarjenja nepripravljena, in to prav zaradi tega, ker ni bilo enotnega, solidnega sistema financiranja te družbene dejavnosti. Prav zato se telesnokultume organizacije in delavci v njih sedaj manj borijo za sredstva take ali drugačne višine, ampak jim je za zdaj mnogo pomembnejše doseči tudi v telesni
kulturi financiranje, ki bi omogočalo načrtno, enakomerno delo v vseh organizacijah, ki jih je družba v širšem ali ožjem smislu ocenila za pomembne.
V praksi je treba začeti skoraj na vseh ravneh prav od začetka. Za zdaj nimamo niti ustreznih zakonsikih določil o telesni kulturi (v pripravi je zvezni zakon o telesni kulturi, ki mu bodo pozneje verjetno sledili tudi
republiški) niti ustreznega vrednotenja telesne kulture v posameznih družbenopolitičnih skupnostih. Telesna kultura bo morala torej povsod dobiti »ceno«, ki bi jo lahko določili tako, da ugotovimo povprečne normative zdravja in delovne sposobnosti naših občanov in pri tem upoštevamo, kakšen delež lahko pri tem prispeva telesna kultura. Seveda gre tu tudi še za druge prvine, ki bodo omenjeno ceno lahko samo še povečevale (obrambna sposobnost, propagiranje naše družbene stvarnosti z vrhunskimi dosežki itd.).
Naslednja naloga je seveda poiskati primerne vire. Kakor je že rečeno, bodo v prihodnje družbenopolitične skupnosti lahko samo eden od virov, ki bo v skladu s programi telesookultumih organizacij financiral samo določen del dejavnosti, predvsem na področju investicij in vzdrževanja objektov ozir. tistih delov programov, ki so nedvomno širšega družbenega pomena. Kot drugi viri
se bodo morali pojaviti ▼ določenih preciziranih odnosih predvsem naslednji: delovne organizacije, šolski skladi, zdravstvena služba in socialno zavarovanje, turizem, nekatere igre na srečo, povezane s športom, organizacije za telesno kulturo z lastnimi dohodki iz osnovne ali dopolnilne dejavnosti, sami aktivni udeleženci v telesni kulturi in seveda druge organizacije ali skupnosti, ki so kakorkoli zainteresirane za telesno kulturo kot celoto ali določene dejavnosti oziroma panoge.
Vsi ti problemi so seveda potrebni še zelo temeljitega študija in obravnav, kaj.ti u-streznega financiranja telesne kulture še ne bo mogoča zagotoviti samo z deklaracijami in prepričevanjem — vsaj v bližnji prihodnosti. — Prav zato z zanimanjem pričakujemo razprave na konferenci kot najvišjem organu družbenih organizacij za telesno kulturo v Jugoslaviji.
MARKO ROŽMAN
„Bronasti“ v Beogradu
Danes in jutri telovadno srečanje z NDR
LJUBLJANA, 18. nov. V športni dvorani beograjskega sejmišča bo v soboto in nedeljo srečanje med telovadnima reprezentancama Jugoslavije in Demokratične republike Nemčije. Tekmovali bbdo v dvanajsberoboju oziroma v obveznih in poljubnih vajah. Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila močno okrnjena — brez Cerarja, Brodnika in Šrota, ki so pri vojakih.
Reprezentanci sta sestavljeni takole:
NDR: Mathias Brehme, Siegfried Ftille, Kraus Milbrandt, Peter Weber, Wemer Dolling, R. Bayer, Klaus Knoll.
Jugoslavija:	Kersnič, Petrovič,
Anic, Menčik, Kiissel, čalija.
Po beograjskem »Športu« povzemamo, da bo morda nastopil Brodnik. »V tem primeru bo poraz milejši, kajti nastopamo proti ekipi, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojila bronasto kolajno. Ce bomo izgubili le za sedem točk, kar je precej, bo to za našo ekipo uspeh«, je izjavil trener Marjan Jemec, ki je bil v juliju vodja naše ekipe na mednarodnem prvenstvu NDR.
»Naša ekipa je bolj šibka v obveznih vajah kot v poljubnih,
KRŠKO
Nov obrat Laboda
Tovarna perila Labod Novo mesto, ki ima svoj obrat že v Kostanjevici, bo kmalu odprla nov obrat tudi v Krškem. Prostori so v glavnem urejeni. V njem bo zaposlenih spiva kakih 60 delavk. To podjetje vzlic težavam zlasti s prostori v Novem mestu nenehno povečuje proizvodnjo in produktivnost in se čedalje bolj uveljavlja tudi v izvozu. Obrat v Krškem je pridobitev za mesto tudi v tem, ker bo zaposloval predvsem ženske.	(r)
Pripombe k urbanističnemu programu
O njih so govorili na seji urbanistične komisije MS Maribor
Dr. Viljem Kovač
niškimi recitacijami in samospevi narodnih dam, za katere se je časopisni kronist skoraj zbal, da bi se zaradi dekoltejev utegnile prehladiti.
V mestni otroški bolnišnici na Streliški ulic v Ljubljani, v stavbi, kamor se je Elizabetina otročja bolnišnica po devetletnem zasilnem prebivanju na Poljanah preselila, so se spomnili stoletnice s primemo prireditvijo že sinoči. Na današnji praznik pa bodo imeli tudi v otroški kliniki v Ljubljani, kot delovnemu dediču takratne otroške bolnišnice, širšo proslavo vseh slovenskih pediatrov. Današnji dan, 19. novembra
Na seji urbanistične ko-misije mestnega sveta v Mariboru so govorili o pripombah recenzorja inž. arji. Ljuba Humeka k urbanističnemu programu mesta Maribora. Le-ta je med drugim poudaril, da bi časovno dolga izdelavna doba programa že med delom zahtevala preverjanje ustreznosti nekaterih sklepov. Resno bo treba preveriti upravičenost nadaljnje gradbene disperzije in zagotoviti toliko osnovne urbanistične discipline, da bi preprečili realizacije, ki so v očitnem nasprotju s sprejeto dolgoročno in kratkoročno razvojno politiko mesta kot enovite urbane celote.
Ko je govoril o vplivnem območju, je inž. arh. Humek dejal, da je ekonomski del programa izredno precizen in optimističen. Zato bi bilo po njegovem mnenju koristno, da bi prikazal v kratkem besedilu in grafično programsko navezavo na sosednje aglomeracije in na kratko so-
Včeraj - danes -jutri v Celju
DERVENTA ČEVLJI — Zenske se navdušujejo nad lično oblikovanimi čevlji tovarne iz Dervente. Odslej bo večja izbira teh čevljev tudi v Celju, saj bo tovarna čez nekaj dni odprla na Trgu V. kongresa lastno prodajalno.
ZELO ZADOVOLJNI — Minuli torek zvečer je znova gostovalo v Celju satirično gledališče »Jazavac« iz Zagreba z najnovejšim programom pod skupnim imenom Kerem-puhovo velemesto. Dvorana v Narodnem domu sicer ni bila polno zasedena, a ne glede na to so obiskovalci odšli s predstave zelo zadovoljni. Satirično gledališče »Jazavac« bo v Celju še večkrat gostovalo.
ZOBJE, ZOBJE — Osnovna šola »Franja Vrunča« v Celju je po temeljitih pripravah v glavnem z lastnimi sredstvi uredila in opremila zobno ambulanto v šolskem poslopju. šolo obiskuje več kot 1000 otrok, ki bodo v ambulanti imeli možnost zdravljenja zob. Sedaj sistematično pregledujejo zabovje vseh otrok, takoj za tem pa bo prišlo na vrsto popravljanje zob. Ta ambulanta je edinstvena v občini.
RAZSTAVA O PREKOMORCIH — V avli Narodnega doma in v eni stranskih dvoran so danes popoldne odprli razstavo dokumentov in fotografij o deležu prekomorskih enot v NOV Jugoslavije. Razstava bo odprta do 24. novembra.
VEČJI IZVOZ — Frihodnje leto bo celjska tovarna perila Toper izvozila v zahodne dežele skupno 1,800.000 srajc. Za 1,5 milijona srajc že imajo sklenjenih pogodb. Letošnji izvoz bo dosegel vrednost 1,700.000 dinarjev, od tega bo 700 milijonov deviznih dinarjev čistega, deviznega priliva na račun dela.
očil program z neposrednimi sosedi (ptujsko-ormoško območje, prekmurska regija, koroški kot). Prav tako naj bi nakazal smelejše mesto Maribora v širših področjih -bazenih v okviru regionalnega načrtovanja republike.
Pri tem se je recenzor vprašal, ali je mestu Maribor res namenjena tako aktivna vloga, da bo v predvidenem obdobju osvojilo vse tiste gospodarske pozicije, ki so osnova za predviden razvoj. V primeru počasnejšega gospodarskega razvoja bomo po besedah ing. Humeka stali predimenzioniranim, teoretično sicer ustreznim prostorom, ki ga investicijsko in opremno ne bomo obvladali. Takratne generacije bodo stale še pred hujšim investicijskim problemom vlaganj v tehnične objekte komunalnega gospodarjenja kot naša generacija.
V nadaljevanju so člani urbanistične komisije mestne-
BISTRSCA OB SOTLI
Krajevni praznik
V soboto, 20. t. m. bodo v Bistrici ob Sotli proslavili krajevni praznik. V proslavo bodo priredili ob 17. uri kulturni program, nato pa bo prosta zabava. Prireditelji vabijo prijatelje Obsotelja in nekdanje borce s tega terena na proslavo in na prijetno obujanje spominov iz minulih dni.	D.	V.
ga sveta razpravljali o legalizaciji črnih gradenj ob Bo-rovnikovi ulici v občini Tabor. Sklenili so, da bodo obstoječe hiše obravnavali kot provizorije. To pa pomeni, da lahko te stanovanjske hiše v primeru širših družbenih potreb odro na stroške lastnika. Hkrati so poudarili, da bo morala urbanistična inšpekcija preganjati vse »črne« graditelje, ki bodo brez dovoljenja gradili hiše. Razprava je pokazala, da bo treba take hiše porušiti.
M. K.
Vsak dan 800 štedilnikov iz Velenja
Proizvodnja gospodinjske opreme v velenjski tovarni »Gorenje« je letos znova narasla in bo znašala vrednostno blizu 6 milijard dinarjev. Izredno dobro gredo zadnje mesece v prodajo vse vrste štedilnikov; električni štedilniki ter štedilniki na plin in trda goriva. Skupno izdela tovarna »Gorenje« na dan 800 štedilnikov. Za prihodnje leto predvidevajo doseči s proizvodnjo štedilnikov in pralnih strojev- vrednost 10,7 mili jarde dinarjev. F. K.
•
GORIŠNICA
Šola v gasilskem domu
V Gorišnici je potekal pouk v zadnjem času v nevzdržnih razmerah. Zaradi vse številnejših učencev bi morali uvesti pouk v štirih izmenah, kar bi povzročilo številne nove težave. Zato so sedaj gasilski dom porabili kot učilnico.	M.
Naročajte
3
Prvenstvo invalidov v kegljanju
V Slovenj gradcu in v Ravnah na Koroškem je bilo minulo soboto in nedeljo letošnje republiško kegljaško prvenstvo invalidov v disciplini 50 in 100 lučajev mešano ter v borbenih igrah. Nastopilo je 47 posameznikov v vseh invalidskih kategorijah in pet 10-član-skih vrst iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Slovenj Gradca.
Med vrstami je po daljšem času uspelo osvojiti prvo mesto in prehodni pokal Slovenjgrajčanom, med posamezniki pa so kar štiri prva mesta osvojili Ljubljančani in dve Kranjčani. Na druga boljša mesta so se zvrstili Mariborčani in domačini.
REZULTATI — POSAMEZNO:
I. kat. (najtežja) Blatnik (Ljub) 149 kegljev, Miljančič (Mrb) 141,
II. kat.: Ravnik (Lj) 179, Tomc (Kr) 166, Kovačič (Mrb) 162 (vsi po 50 lučajev); III. kat.: Bevc (Kr) 375, Lešnik (Mrb) 375, Fon (Lj) 359, IV. kat.: Vidmar (Lj)
392, Ozmec 302, Setina (oba Sl. G) 391, V. kat.: Zukevič (Kr) 415, Vocovnik (Sl. G) 404. Bratkič (Mrb) 365, VI. kat.: Praprotnik (Lj) 435, Horvat (Sl. G) 431, Žiberna (Kr) 419 (vsi po 100 lučajev). BORBENE IGRE:	Slovenj
Gradec 359, Ljubljana 346. Maribor 343, Kranj #10, Celje 281.
T. B.
Celulozar aktiven tudi po sezoni
— V Krškem tudi v zimskem času živahno deluje plavalni klub Celulozar. Uprava kluba je v sodelovanju s prosvetnimi delavci osnovne šole sklicala roditeljski sesetanek s starši plavalcev in plavalk. Obisk je bil kar zadovoljiv. Klubski zdravnik dr. Mlakar je imel predavanje o zdravstvenih vplivih plavalnega športa klubski trener Zibert pa o športnem plavanju in treningu. Po predavanjih so starši razpravljali o bodočem delu kluba in o njihovem sodelovanju pri reševanju te problematike.
Plavalni klub Celulozar želi povezati plavalce, šole in starše v celoto, ki bo prispevala k še večjim uspehom članov plavalnega kluba.
V začetku prihodnjega tedna se bo pričela v telovadnici tudi zimska gimna»stika za plavalce in plavalke kluba.	H.
Novice iz Pomurja
ROKOMET — V zadnjem kolu pomurske rokometne lige za člane so bili doseženi naslednji rezultati:	Sobota Lendava 13:8,
ESŠ : Enotnost 5:0, Radgona Mladinec 5:0 ter Beltinci :	Ra-
denci 14:23. Jesenski prvak je postala ESS.
Končni vrstni red ekip: ESS 15, Krog 12, Sobota 12, Radgona 10, Radenci 8, Lendava 7, Mladinec 4. Beltinci 2 in Enotnost 2 točki.
HOKEJ NA TRAVI — Preostali tekmi vzhodne republiške lige sta se končali takole:	Kapela :
Tišina 0:4 in Beltinci : Radgona 3:0. Naslov jesenskega prvaka je osvojila SSTV iz Murske Sobote pred Tišino, obe imata enako število točk. Po jesenskem delu tekmovanja so 5e ekipe razvrstile takole: SSTV 8, Tišina 8, Lipovci 6, Radgona 6, Kapela 2 in Enotnost brez točke.
KOŠARKA — V 3. kolu pomurske zimske košarkarske lige za člane so bili zabeleženi naslednji rezultati:	Sobota : ESS 45:64,
Enotnost I.	Puconci 115:40,
Enotnost II. : Radenci 47:58. Zaostala tekma I kola Radgona : Sobota 38:74. Na tabeli vodi Enotnost I. s 6 točkami pred Soboto, ESS in Radenci, ki imajo po 4 točke, Rakičan 2 ter Radgona, Enotnost II. in Puconci brez točke.
V II. kolu pomurske košarkarske lige za ženske sta bila dosežena naslednja rezultata: Rakičan : ESS 2:78 in Enotnost II. : Enotnost I. 18:20. Svit je bil prost.
V vodstvu se nahaja ESS pred Enotnostjo I. obe imata po 4 točke, Enotnost II, Svit in Rakičan pa so brez točke.
Košarkarji na pripravah
V Beogradu so se začele priprave državne košarkarske reprezentance, ki se v prenovljeni sestavi odpravlja na dva pomembna turnirja, in sicer v Carigrad na tekmovanje za pokal Bospora (od 1. do 5. dec.) in v Tirano na balkanske igre (od 15. do 19. dec.).
Na trening je zvezni trener Ranko 2eravica povabil naslednje košarkarje: Skansija, Pruga, Tvr-diča (vsi Split), Marojeviča (Beograd), Cvetkoviča (C. zvezda), Ražnjatoviča, Cermaka (oba Rad-nički), Valčiča (Zadar) in Pavloviča, Hočevarja in Bassina (vsi Olimpija).
Od starih prekaljenih državnih reprezentantov bodo na teh dveh turnirjih nastopili potemtakem samo Kovačič, Cvetkovič in Raž-njatovič.
Zadar : Dinamo 12. dec.
Upravi državnega prvaka Zadra in šampiona Romunije Dinama iz Bukarešte sta se sporazumeli, da bo povratna tekma II. kola tekmovanja za evropski pokal prvakov 12. decembra v Zadru. Prva tekma pa bo v Bukarešti 27. nov. ali 4. decembra.
medtem ko so telovadci NDR sila izenačeni na vseh orodjih v obeh konkurencah. Za najboljšega velja Fiille, vendar je moj vtis, da ga je Brehme iz Leipziga že prehitel. Njegovi »najboljši« orodji sta konj in bradla, Ftille pa je najmočnejši na bradli, krogih in v parterju. Iz Leipziga sta še Milbrandt in Knoll, ostali so iz Berlina,« nam je še povedal tovariš Jemec.
Srečanje se bo oba dni začelo ob 17. uri.	D.	K.
Mednarodni
nogomet
POKAL SEJEMSKIH MEST DUBLIN — Shamrock : Sarago-sa 1:1 (1:0).
DUNAJ — Wiener Šport klub : Chelsy 1:0 (0:0).
KOBENHAVN — Dunfermline : Bold Club 4:2 (2:1).
ANVERS — Anvers : Barcelona 2:1 (2:1).
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV KILMARNOCK — Kilmarnock : Real 2:2 (1:1). Povratna tekma bo 30. nov. v Madridu:
POKAL POKALNIH PRVAKOV GLASGOW — Celtic : Arhus (Danska) 2:0 (2:0). V III. kolo se je uvrstil Celtic.
NOVO NA TUJEM
KAIRO — Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca je končala 14 dnevno gostovanje v Egiptu. Jugoslovani so odigrali več tekem m vse dobili z visokimi rezultati. Zadnjo tekmo so igrali z reprezentanco Egipta in zmagali 11:2.
SOFIJA — Bolgarska hokejiska reprezentanca je danes poslala uradno prijavo za svetovno hokejsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
LENINGRAD — Na mednarodnem turnirju so vaterpolisti zagrebške Mladosti premagali domači Vodnjik 3:2. To je bila tre tja zaporedna zmaga zagrebške ekipe. Presenečenje je poraz mlade madžarske reprezentance, ki je izgubila z moskovskimi študenti 4:5. Drugi rezultati — Leipzig : Spartak 4:3, Torpedo : Triton 5:3.
Bohinj je pripravljen
50 tujih tekmovalcev na mednarodnih tekih 1966
Bohinj bo v začetku januarja 1966 >pet domačin naj več je tekme smučarjev — tekačev sezone — mednarodne novoletne pre-skušnje. Smučarska zveza Jugoslavije je poverila SK Bohinju izvedbo tega tekmovanja glede na to, da so Bohinjci poslali najboljšo ponudbo. Lani so bile tekme v Mojstrani, kaže pa, da bo prireditev v tej sezoni bolj kvalitetna.
SK Bohinj je povabil k sodelovanju reprezentance sedmih držav, in sicer Italije, Zah. Nemčije, CSSR, Švice. Avstrije, Bolgarije in Poljske. Ekipa iz Poljske bo najštevilnejša, saj bo 12 nji-
Utrinki
Na štiri oči
Prvi nastop v reprezentanci
Marko Zupančič o boksarskem dvoboju z NDR
V Ljubljano se je včeraj vrnil član boksarskega kluba »Odred« Marko Zupančič (21), ki je pred dnevi nastopil na dveh meddržavnih dvobojih jugoslovanske državne reprezentance proti NDR v Berlinu in Dassauu. O svojih vtisih nam je pripovedoval takole:
»Za gostovanje v NDR smo se pripravljali 19 dni v zveznem centru na Košutnjaku (Bgd.), in sicer pod vodstvom zveznega trenerja Duška Bogdanoviča in trenerja N. Popoviča. Spričo premajhne prizadevnosti nekaterih boksarjev skupne priprave niso uspele najbolje, precej pa nam je škodovala tudi dolga in utrudljiva pot z vlakom do Berlina (narobe svet: nazaj smo potovali z letalom!). Naše priprave ne moremo primerjati s treningom nemških boksarjev: za srečanje z nami so bili tri .mesece v skupnem taboru.«
— Prvi dvoboj z reprezentanco NDR je bil v Berlinu. To je bil vaš prvi nastop v državni vrsti?
»Da. Moj partner je bil znani nemški boksar Bruno Gusse, ki je uspešno tekmoval že na evropskih ter na olimpijskih igrah. Za seboj ima že 300 nastopov. Berlinski tisk je pred njegovo borbo z menoj obširno poročal o njem; njegov nastop — z njim je prišel tudi njegov kondicijski trener — je bil sredi pozornosti. V prvi rundi sva samo »tipala« drug drugega; šele pred koncem sem ga prvič napadel, tako da mu je pod silovitimi udarci nekoliko počila arkada. V drugi rundi je zato boksal na vse ali nič. Ničesar mu nisem ostal dolžan; borba je dvignila na noge več ko 3000 gledalcev. Z desnico sem ga trikrat silovito zadel, tako da se je zmaga že nagibala na mojo stran. Tedaj je zdravnik prekinil srečanje (zaradi arkade). V naši ekipi je razen mene zmagal samo še Petrič, tako da smo dvoboj izgubili 4:16.«
— Tudi v drugem nastopu je naše izbrano moštvo izgubilo (6-14)?
»Da, pomerili smo se s pomlajenimi ekipami Našo je spremljala neverjetna smola; trem našim — Čopiču, meni in Premužu — je počila arkada, oškodovali pa so nas tudi sodniki. Zmago v polwelterski kategoriji sem imel že v žepu, saj je bil moj tekmec olimpijski kandidat Ziebert v tretji rundi po knock downu že popolnoma brez moči. Naš sodnik (Kostič) pa je minuto pred koncem prekinil srečanje; namesto z učinkovito zmago sem se zaradi točkovnih sodnikov moral zadovoljiti s porazom.«
— Kak- so vaša nastopa v NDR ocenili naši boksarski strokovnjaki?
»Upam, da dobro. Kaže, da sem si kljub hudi konkurenci končno le zagotovil mesto v državni reprezentanci (skupaj s Stankovičem), razen tega pa sem tudi na seznamu olimpijskih kandidatov. Zal v domačem klubu nimam dobrih pogojev za vadbo; tako na primer sam plačujem rekvizite, skupaj z drugimi boksarji Odreda treniram v neustreznih prostorih itd. Edino, kar imamo, je dober trener, neumorni Janez Gale.«
Slovenski boksarji v Švici
LJUBLJANA, 18. nov. — Slovenska boksarska reprezentanca bo 24. t. m. odpotovala v Švico, kjer se bo v Zurichu in Schaff-hausenu dvakrat pomerila z mest-’ no reprezentanco Ziiricha.
Sedma partija remi
TBILISI, 18. nov. Sedma partija kandidatov za naslov svetovnega prvaka v šahu med Spaskim in Taljem se je na predlog Spa-skega v 53. potezi končala /z remijem Po tej partiji je rezultat 3,5:3,5.
Talj : Spaski 3:3 (1)
TBILISI, 17. nov. — Po Talje-vi bolezni sta sovjetski velemojstra z dvema dnevoma zamude sedla k sedmi partiji, v kateri je Talj vodil bele figure. Dvoboju sedaj prisostvuje tudi svetovni prvak Petrosjan. Partija je bila prekinjena v 42. potezi, strokovnjaki pa sodijo, da se bo končala remi.
španska (Marshallov napad)
1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. 0—0, Le7 6. Tel, b5 7. Lb3, 0—0 8. c3, d5 9. ed, S:d5 10. S:e5, S:e5 11. T:e5, cG 12. L:d5, cd 13. d4, Ld6 14. Te3, Dh4 15. h3, Df4 16. Te5, Df6 17. Tel, DdG 18. Df3, Le6 19. Lf4, L:f4 20. D:f4, L:h3 21 Dg3, D:g3 22. fg, Lf5 23. Sd2, Tfe8 24. Sb3, Kf8 25. Sc5, a5 26. T:e8 + , T:e8 27. a4, ba 28. T:a4, Te2 29. b4, ab 30. cb. Tb2 31. Ta8+, Ke7 32. Tb8, Td2 33. Tb7 + , Kd6 34. T:f7, LgG 35. Ta7, Kc6 36. Se6. Le4 37. T:g7, T:g2+ 38. Kfl. Tb2 39. Sd8-I-, Kb5 40. Tc7, Td2 41. Kel, Tg2 prekinjeno.
Prekinjena pozicija je torej takale:
MIODRAG NIKOLIČ — »SIJA« USPEŠNO OPERIRAN — Znani košarkar Beograda in dolgoletni član državne reprezentance Mio-drag Nikolič — »Sija« je te dni uspešno prestal operacijo meniskusa. Zdravniki upajo, da bo Nikolič lahko začel z redno vadbo že meseca februarja leta 1966.
VELIKO ZANIMANJE ZA HITROSTNO DRSANJE — Za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju, ki bo 22. in 23. januarja 1966 v Deventerju na Nizozemskem, so že razprodali vse vstopnice. Zanimanje za hitrostno drsanje na Nizozemskem je tolikšno, da bodo tribune, ki lahko sprejmejo 18.000 gledalcev premajhne.
HOKEJSKI REPREZENTANT PRED SODIŠČEM — Bivši švedski hokejski reprezentant Ulf Sterner, ki je lani v Tamperu s palico tako podrl nekega finskega igralca, da se je moral zateči v bolnišnico, se zagovarja pred finskim sodiščem. Švedu prede slaba, ker navajajo, da je za podoben primer neki igralec odsedel šest mesecev v zaporu.
hovih najboljših tekmovalcev prispelo v Jugoslavijo v zameno za trening nekaterih najboljših jugoslovanskih tekmovalcev v Zakopanem. Realno je torej pričakovati, da se bo na sloviti bohinjski smučini za tekače pomerilo okrog 50 tujih tekmovalcev.
Bohinjski smučarski delavci se na prireditev že zdaj živahno pripravljajo. Proga je že pripravljena in bo uporabna že na prvem snegu. Po-skrbljeno pa je tudi za primer, če v dneh tekmovanja v dolini ne bi bilo snega; tedaj bo preskušnjo mogoče izvesti na Voglu, kjer bo pripravljena rezervna proga.
Kakor vse kaže, letos tudi ne bo finančnih težav za izvedbo prireditve. Pomoč so namreč obljubili vsi prizadeti, tako OZTK Radovljica, domača gostinska podjetja in turistično društvo kakor tudi pristojni športni forumi.
J. ŽITNIK
Spored SP v alpskih disciplinah
SANTIAGO, 18. nov. Izvršni komite 'svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki bo od 4. do 14. avgusta prihodnjega leta v Čilu (Portillo), je objavil uradni spored prvenstva.
4. avgusta: slovesna otvoritev v Portillu, 5. avg.: slalom za ženske, 7. avg.: smuk za moške, 8. avg.:	veleslalom za ženske, 10.
avg.:	veleslalom za moške, 12.
avg.: smuk za ženske. 13. avg.: slalom za moške (izločilno tekmovanje), 14. avg.: slalom za moške in slovesnost ob koncu prvenstva.
Pojasnilo
V članku »Veliko zanimanje za Planico 66«, objavljenem 18. nov., je prišlo do neljube pomote. Zadnji stavek bi se moral pravilno glasiti: »Smučarski poleti v Planici 1969 bodo torej že na novi velikanki,« kakor je tudi iz konteksta razvidno.
Dvanajst uradnih prijav
S seje organizacijskega komiteja »Hokej 66«
LJUBLJANA, 18. nov. — Organizacijskemu komiteju »Hokej 66« so se doslej prijavile naslednje države: Avstrija, Južna Afrika, Danska, švedska, Finska, Francija, Anglija, Norveška, NDR, Kanada, Bolgarija in SZ. Pričakujejo še prijavo desetih držav. Novinarjev pa je doslej prijavljenih 179, medtem ko je SZ prijavila kar 51 uredništev.
Organizator je včeraj prejel še eno pismo iz Kanade, kjer tamkajšnja federacija sporoča, da bo njihova odprava za Jugoslavijo
IVER DNEVA
Jalova usluga hokeju
Jugoslavija organizira svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. V času obširnih priprav številnih reprezentantov pa so nekateri najboljši jugoslovanski klubi ostali brez sredstev, s katerimi bi omogočili svojim igralcem, ki ne sodijo v vrsto najboljših, redno vadbo. Med te ekipe sodijo tudi trije zvezni ligaši iz Beograda (Partizan, OHK Beograd in Crvena zvezda). Uprava drsališča na Tašmajdanu je od prizadetih zahtevala za zimski trening 5,5 milijona dinarjev. Klubi tega denarja niso zbrali in so se odločili za trening v tujini. Ekipe so odšle na potovanja maloštevilne in brez prave volje za delo. Gostitelji so seveda zahtevali tudi nastope, ki pa so se končali s katastrofalnimi porazi (Partizan je v Bolgariji izgubil z 9:0 in 7:0).
Slaba reklama za naš hokej, ki kandidira za visoko mesto v »B« skupini, in slaba ocena za hokejske delavce!
štela 22 ljudi. Imena igralcev bodo znana šele tik pred začetkom prvenstva, medtem ko -so doslej organizatorji prvenstev že dolgo poprej vedeli tudi za imena.
Pred dnevi je bil v Ljubljani poseben odposlanec amaterske hokejske federacije ZDA, ki ga je njen predsednik Tutt, ki ie obenem tudi član direktorija LIGII, poslal semkaj po informacije. Bil je nadvse presenečen in seveda zadovoljen nad vsem, kar je videl. Precfsednik Tutt pa je obenem sporočil, da bo prišel v Ljubljano že več dni pred začetkom prvenstva in da bo skupaj z družino ostal pri nas še kakih deset dni po končanem šampiona tu.
Vodja priprav naše reprezentance Albert Kerkoš in zvezni trener Waclav Bubnik sta novinarje ob zaključku sestanka seznanila še z nekaterimi zanimivostmi oziroiria podrobnostmi v zvezi s ponovnimi pripravami naše ekipe v Ljubljani. V glavnem sta zadovoljna, medtem ko bo treba določene pomanjkljivosti (športna disciplina, vigravanje, večja trdota med igro itd.) še odpraviti. Upata, da se jima bo to posrečilo do začetka prvenstva.
Jugoslavija : Avstrija na Jesenicah
ZAGREB. 18. nov. Tu je bil danes sestanek organizacijskih odborov A in B skupine svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Sklenili so, da se bo svetovno prvenstvo začelo v Ljubljani, 3. marca z dvobojem B skupine Jugoslavija : Anglija, tega dne pa bo v Zagrebu tekma Kanada ZDA. Sklenili so tudi, da bo tekma Jugoslavija : Avstrija 12. marca na Jesenicah, tekmi A skupine ZDA : DRN in Finska : Poljska pa tega dne v Zagrebu.
Ta predlog mora potrditi še mednarodna hokejska zveza.
S. P.
Jugoslavija: KAC 4:4
Razburljiv hokej za alpski pokal v dvorani Tivoli
LJUBLJANA, 17. nov.
Beli (Talj): Kel, Tc7, Sd8 d4, g.3 (6)
b4,
Crni (Spaski): Kb5, Tg2, Le4, d5. h7 (5). Na potezi je beli.
dvorani Tivoli je bila nocoj mednarodna hokejska tekma za alpski pokal med reprezentanco Jugoslavije in celovškim KAC. Srečanje se je končalo neodločeno 4:4 (o:l, 2:2, 2:1). Strelci : La France 3 ter Puschnigg 1 za KAC, Felc, Smolej II, Smolej I in Hiti za Jugoslavijo. Pred približno 3000 gledalci sta sodila Costazza in Stenico iz Italije.
Tekma je bila zelo razgibana, saj se ta dva tekmeca poznata med seboj že dolgo let. Jugoslo vani so bili v 1. tretjini zelo podjetni pri snovanju napadalnih akcij, vendar premalo iznajdljivi pred vrati, niso pa znali izrabiti tudi številčne premoči (izključeni Felc, Del John in Puschnigg). Avstrijci so nazadnje povedli 1:0, za nameček pa je bil izključen Kristan.
Začetek druge tretjine je bil zelo podoben prvi, saj so gostje
V i po začetni premoči domačih povi-
šali na 2:0. Nato pa so Jugoslovani po hitrih nasprotnih napadih dvakrat zadeli celovška vrata. Izenačenje rezultata je nagnalo igralce še k večji prizadevnosti, pa tudi k vročekrvnosti. Ve>eije domačih je bilo kratkotrtjno. kajti Kanadčan La France je naposled našel vrzel in povedel KAC znova v vodstvo — 3:2.
V zadnji tretjini je bila igra še bolj razburljiva, še zlasti, ko je Smoleju I le uspelo ukaniti celovškega vratarja. Toda za domače usodni La France je medtem, ko so drugi na hitro roko obračunavali mcdseboj, že tretjič zatresel jugoslovansko mrežo in spet spravil KAC v vodstvo — 4:3. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri tem rezultatu — ne glede na premoč izbrane ekipe SFRJ in mnoge strele na avstrijska vrata — je Hiti na podajo Felca vendarle iznačil.
OBIŠČITE
VREME	
	
Oblačno,	vmes ie nekaj dežja
Oblačno, izdatnejše	
	v zahodni Sloveniji padavine.
1 Pretežno	
	oblačno
1
I
I
I
I
I
I
rrctcmo ooiacno	|
V Ljubljani
GOSTILNO DUNAJ
Obiščite
hotel SLON hotel SLON
nejegovo mednarodno restavracijo, slaščičarno in bar, kjer se boste ob zvokih orkestra Jožeta KEL-BLA in pevke Elde VILER prijetno zabavali. Mednarodni artistični program sestavljajo:	bolgarski
plesni par DUO BISER, odličen domači akrobatski duet na žici DUO KARMELO, mednarodni žongler in akrobatski plesni DUO BELMONDO, in striptizeta LIDIJA. Preurejeni modemi kavarniški in klubski protsori za bankete, sprejeme in konference, koncertno in zabavno glasbo igra orkester pod vodstvom Iva ILJASA.
Vabimo vas v narodno restavracijo v kleti, ki je odprta vsak dan od 12. do 24. ure. zabaval vas bo orkester narodne glasbe BARANJA
*	Novo odprta
^	silil expres
L	A	bonboniera
&II3III iiuiBSi	nasproti
Drame
Postregli vas bomo z odlično MERCATOR kavo in raznimi slaščicami.
SEDAJ JE ČAS, DA OBIŠČETE TRGOVINO »BALA«
na Titovi cesti 3. 'Ze so začeli z novoletno razprodajo po zelo j ugodnih cenah, tam boste lahko 1 dobili tudi tako iskano laneno j platno za rjuhe po 1.080 din za 1 meter.
Lepa izletniška točka, oddaljena komaj 3 km od zdravilišča Slatina Radenci. Pot vas vodi skozi lep bukov gozd, dostop mogoč tudi z motornimi vozili. — Postregli vas bomo z mesom iz tunke in domačo salamo.
Našim gostom lahko vsak dan nudimo kmečko skuto z domačo kislo smetano. Sortna vina kapelski biser, renski rizling, zelem silvanec in druga vina vedno v zalogi
V Apačah
gostilno
KOVAČIČ VILI
Ljubitelji rib — v zalogi imamo vsak dan morske in sladkovodne ribe, meso iz tunke, vsako soboto domače koline. Postregli vas bomo s toplimi in mrzlimi jedili.
kakovostnimi domačimi vini — vedno v zalogi. Večje skupine imajo 15 Vo popusta Vabljeni!
V Makolah
letovišče
GRAD ŠTATENBERG
pošta Makole
V Radljah
Gostinsko podjetje »JELKA« — RADLJE ob Dravd
obrat CARAVANING
ob avto cesti Dravograd—Maribor vabi cenjene goste. Letos bo odprt vso zimo, oskrbovan s toplimi in hladnimi jedili, po naročilu
razne specialitete, v zalogi pristna
štajerska vina — vabljeni!
Domžale
Gostilna na VIRU »PRI DANI«
vas postreže z okusno pripravljenimi ied:i:	in	s	pristnimi	vini
Domače koline. Se priporoča
V Žire
ki postreže gostom s prvovrstnim: jedili in toč: pristna vina po nizki ceni.
V Novi Gotici
V sodobnem in najmoderneje zgrajenem
PARK HOTELU
ki ima 80 ležišč Po želji gostov pripravimo specialitete, v zalogi imamo sortna in istrska vina. V soboto glasba s plesom — večje skupine imajo popust Dalmatinski pršut, čevapčiči in ražnjiči vedno v zalogi Topla in mrzla jedila Pridite in postregli vas bomo
V Mariboru
kavarno
»ASTORIA«
V Zrečah
GOSTILNO PRI ZADRUGI
Zreče' od glavne ceste Konjice — Celje le 2 in pol km asfaltirana nova cesta. Postregli vas bomo s toplimi in hladnimi jedili po
pri starem mariborskem gradu, Kavarna je urejena v starem dunajskem slogu. Poskrbljeno je za prijetno razpoloženje pri vsako dnevnem koncertu, udoben poči tek na lepem, senčnem vrtu Ples in zabava na letnem vrtu in v nočnem lokalu »Dancing« od 20 do 4. ure
naročilu razne »ptrciaiitete. vec je skupine so zaželene V posebnem prostoru vinska klet, so-oobno urejene tujske sobe, sortna vina vedno v zalogi. Iz Zreč \odi cesta prek Resnika in Peska dr mariborskega Pohorja
kolodvorsko restavracijo 1 Maribor
j kjer dobite okrepčila, prigrizke in pijače, izbrane specialitete , sibske kuhinje v restavraciji na i železn;ški postaji in poleti tudi j na restavracijskem vrtu Menjai nica
boste vedno lepu postrežem z oci lično pripravljenimi jedili :n raz nevrstnimi vini. Udobna prenoči šča Obiščite Park hotel — Nova Gorica.
V Beltincih
gostilno »ZVEZDA« ob avtobusni postaji — Lendava, Beltinci, M. Sobota. Maribor, Ljubljana. Postregli vas bomo s toplimi in hladnimi jedili po naročilu, raznimi specialitetami (meso iz tunke in domače pimerle) Sortna vina vedno v zalogi. Sprejemamo naročila za večje skupine — prenočišča zagotovljena!
Na Vrhotah
gostilno na VRHOLAH
kjer pripravijo gostom okusne klobase iz tunke domače salame, topla ln mrzla jedila po naročilu Točijo domači ritoznojčan Sprejemamo naročila za kolektivne izlete — cene konkurenčne, postrežba solidna
MESTNO RESTAVRACIJO
v bližini Glavnega trga s parkir
j nim prev*torom Gostom postre ; žejo i vsem! jugoslovanskimi ku har-k.mi specialitetami Dobra j sortirana vina iz vse Jugoslavije j Menjalnica
gostinsko podjetje ASTORIA
Bite »TURIST« na mejnem prehodu Šentilj Pri potovanju v Jugoslavijo preko Šentilja vam le ‘akoi na mejnem prehodu in pn povratku na razpolago bife »Turist« z originalnimi jugoslo vanskinu stekleničnimi vini in ostalimi pijačami, suhimi in kon serviranimi mesnimi izdelki, na rodnimi umetninami in turistič nimi spominki in menjalnico
V Gornji Radgoni
gostilno »PRI MOSTU«
Trate
ki je prava domača gostilna. Gostom postrežejo z domačimi prleškimi specialitetami, najboljšimi slovenjegoriškimi vini. Čedne •n cenene tujske sobe Menjalni-
V Brestom id
sodobno urejen »HOTEL GROZD«
ki razpolaga z lepo urejenimi prenočišči, samska soba din 1.4UJ), soba z dvema posteljama din 2.600, Postregli vas bomo z raznimi dobro pripravljenimi jedili :n speciaii-I tetami po naročilu Kuhinja je | poznana kot dobra V zalogi j imamo razna sortna vina Pridite in postregli vas bomo
Obiščite v Brestermci na seve ni magistrali v dravski dolini pr. Mariboru novo restavracijo MOTEL JEZERO
Dobi se vsak dan sveži odojek m gibanice, kuhinja prvovrstna, za domače pijače preskrbljeno, prenočišča zagotovljena
V Slovenskih goricah
gostilno
ELBL
Sp. 2erjavci
Samo 2 in pol km oddaljena od Lenarta ob glavni cesti za G. Radgono Goste postrežemo z raznimi jedili in specialitetami po naročilu. V soboto in nedeljo vabljeni na postrvi in gibanice, dobite pa lahko tudi meso iz tunke, sortna vina. Večje skupine dobrodošle.
V Slovenskih Konjicah
gostinsko podjetje JELEN
ki je vedno oskrbovano z raznimi toplimi in hladnimi jedili, po naročilu; specialitete, pristna vina vedno v zalogi. Ob sobotah in nedeljah plesna glasba. Za preno čišča je priskrbljeno. Obiščite grajski park z gostiščem »Pri rib niku«. Okolica primerna za izlete Vabljeni
	A.S
	*
V novo odprti turistični postojanki »Jež«,
v prijetnem majhnem gozdičku, ob cesti Radenci-Radgona (odda ljen iz Radenc le 500 m) vam bodo v hišici, kriti s slamo, postregli s pristnimi prleškimi specialitetami, z jedmi na ražnju in izvrstno domačo kapljico.
Na
Pragerskem
gostinsko podjetje
KOLODVORSKO
RESTAVRACIJO
Potniki, ki prestopijo v smvrl Ca kovec — M Sobota — Ptuj, se lahko okreviajo v restavraciji Velika Izbira jedil in dobra po strežba. Za prenofiiSča je priskrbljeno.
V Zgornji Polskavi
obiščite VASICI DVOR
v Zgornji Polskavi pri avtobusni postaji ob glavni cesti Maribor — Ljubljana. Postregli vam bodo z mesom iz tunke in dobrimi gibanicami.
V Celju
Na Bledu
privatno gostilno AŽMAN SLAVKO »PRI ŠLOSAR.IU«
SPRE J EMAM G uanžmajt ročilu Grupam nud*mt
Kjei vam postrežejo z okusno pr: pravljenimi jedili in izbranimi vini. Udobna prenočišča, parkirni prostor.
Grand hotel »TOPLICE« ki Je najmoderneje opremljen, ima kopališče s termalno vodo, s stalno temperaturo 23° C. Na sporedu so razne zabavne prireditve V kuhinji vam pripravijo priznana mednarodna in domača Jedila. Izletniki, ko obiščete Gorenjsko, oglasite se v hotelu »TOPLICE«, kjer boste vedno zadovoljni z odlično postrežbo
Obiščite nas, Ce potujete skozi Celje. Ce ste na službenem potovanju. če ste na dopustu Postregli vas bodo vljudno in v vaše zadovoljstvo
gostišče
»POSAVEC«
| kraj Posavec
V Rogaški Slatini
V nedeljo na izlet V ROGAŠKO SLATINO — biser med gozdovi Boča in Donačke gore. Prepričani smo. da boste z izletom zadovoljni Za prenočišča priskrbljeno
je ob glavni cesti med Kranjem in Radovljico Za goste pripravi Jo postrvi, piščance, vedno sveže pečenice, krvavice in jedila na žaru Ob sobotah. nedeljah in ponedeljkih žabji kraki Po na ročilu pripravijo tudi prvorvrst-na jedila za novoporočence Pri znana jedila in pristna vina Prostori za zaključene družbe Poceni in udobna prenočišča Me njalnica za vse vrste valut r'bi ščite'
V Kamniku
Stari grad
»PLANINSKI DOM«
zasebno gostilno
Gostom postrežejo s toplimi tn mrzlimi jedili, domačo salamo, domačimi krvavicami in pečenicami z zeljem in domačimi vini. — Vsako soboto iga domači trio.
Za goste prenočišča Friporočamo se za obisk — sporočite po tel 83-311.
V Radovljici
Obiščite na novo preurejeni
»ŠLANDROV DOM«
v Radovljici, kjer boste lahko izkoristili vaš letni dopust Centralna kurjava — dobra oskr ba. Dom ima zelo primerne pro j store za seminarje in družinske slavnosti. Cena je zelo ugodna Za goste pripravijo odlične spe c.ialitete in točijo pristna vina Dom bo redno obratoval od 28 novembra t 1. dalje
V Škofji Loki
zasebno gustišče »PLEVNA«
— Karlin Gašper —
— Škofja Loka, kjer vas bodo postregli z odlično pripravljenim: jedili in pristno kapljico. Cene nizke.
Obiščite hotel KRONA
— Škofja Loka, kjer boste odlič no postreženi z okusnimi in raznovrstnimi jedili ter pristnimi vi ni — za goste udobna prenočišča
— vse po zmerni ceni Odlična postrežba je tudi v restavraciji »Dom pod planino« — Trebije
V Baš!ju
POČITNIŠKI DOM
»RADE KONČAR« V BASLU PREJŠNJI »GAMSOV RA!«
Pod Storžičem
je odprt za vse goste vso zimo. Restavracija — prenočišča. Centralna kurjava — cesta prehodna. — Obiščite nas in se prepričajte.
Obiščite »Šlandrov dom« v Radovljici!
HOTEL
GRAD
PODVIN
renomirani hotel v zgodovmsKem gradu Podvin, katerega je opisa) že Valvasor ln ki leži ob glavni cesti Kranj—Bled
Gostom postre2ejo	oKusmmi
mednarodnimi jedili ln izbranimi vini JJdobna prenočišča Na raz polago so prostori za seminarje konference in družinske svečanosti Aperitiv, bar, lastno kopališče in goste, menjalnica itd.
Telefon 70-350 Radovljica.
i
Turistične informacije
Primorska:
V Kopru ima nekaj prostora hotel Triglav, vendar pa priporoča rezervacije. Dovolj prostora Je v hotelih 2uatema in Galeb. Hotel Adria v Ankaranu ima dovolj prostora. Motel Riiana priporoča rezervacije za soboto in nedeljo. V Isoli je dovolj prostora v ho- ’ telu Zora in v hotelu Belvedere.
Prireditve: V sredo, 34. novembra, bo v glasbeni šoli v Kopru koncert pianista Marijana Lipovška in njegovega ansambla. V petek, 26. novembra, bo ob 18.30 v Izoli literarni večer pesnikov amaterjev obalnega območja.
Goriška:
V Bovcu ln Logu pod Mangartom je dovolj prostih postelj. Dovolj prostora je tudi v hotelih v Tolminu, Mostu na Soči, Novi Gorici, Ajdovščini in na Lokvah. Hotel Poldanovec na Lokvah ima sobe ogrevane; penzion stane 4.000 dinarjev.
Gorenjska:
Na Bledu so zaprti vsi hoteli, razen hotela Jelovica, ki ima dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih. V Tržiču in Podljubelju je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Kofcah in pod Storžičem. V Kranju je v hotelu Evropa 15 prostih postelj, v hotelu Jelen 10, zasebniki pa jih imajo 30. V Preddvoru Je v gradu Hrib 70 prostih postelj, pri zasebnikih pa 50. Na Jezerskem je v domu 80 prostih postelj, pri zasebnikih pa 20; Češka koča je zaprta. Dom na Krvavcu ima 120 prostih postelj; rezervacije za 29. november sprejema Planinsko društvo Kranj; Na Krvavcu je na Njivicah možna smuka. Hotel Airport na Brniku ima 15 prostih postelj.
Ljubljana z okolico:
V Ljubljani je raseden hotel Ilirija, do 21. novembra pa bo zaseden tudi hotel Turist. Dovolj
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO Univerze v Ljubljani
razpisuje na oddelku za montanistiko pri katedri za tehnično rudarstvo mesto
rednega asistenta
za predmete tehničnega rudarstva.
Pogoj: diplomiran rudarski inženir II. stopnje z ustrezno prakso v premogovnikih in z znanjem vsaj enega tujega jezika. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe mesta. Pravilno kol-kovane ponudbe z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v tajništvu fakultete Aškerčeva 9.
9795
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega očeta
Janeza
Fajfarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje, darovali cvetje in ga spremili do groba. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi za požrtvovalno zdravljenje, g. dekanu Golobu za poslovilni govor in pevcem.
Žalujoča žena Kati z otroki
Škofja Loka, 17. nov. 1965
prostora je v hotelih Lev in Slon in prav tako tudi pri zasebnikih. Hotel Union ima še nekaj prostih postelj. Na Vrhniki ima hotel Mantova 14 prostih postelj, zasebniki pa Jih imajo 35. Dovolj prostora je v hotelu Martin Krpan in pri zasebnikih v Logatcu. Zasebna gostišča v Rovtah imajo 10 prostih postelj. Na Rakeku imajo zasebniki 13 prostih postelj. Gostišče v Rakovem Škocjanu ima 14 prostih postelj. V Cerknici so v restavraciji Jezero 4 proste postelje in pTav toliko Jih je tudi pri zasebnikih. Dom na Slivnici ima 40 prostih postelj. Na Velikih Blokah je v gostišču Miklavčič 20 prostih postelj, gostišče Baudek v 2ilcah pa Jih ima 6. Nekaj prostora imajo tudi zasebniki v Begunjah in v Loški dolini. Dom na Krimu je zaradi snega zaprt. Dovolj prostora imata turistična domova na Kureščku in na Polževem. Hotel Šimnovec na Veliki planini ima dovolj prostora. Prostor je tudi v domu v Kamniški Bistrici. V Zasavju ima Planinski dom na Mrzlici 45 prostih postelj. Planinski dom na Kumu 16, dom borcev NOB na Vrheh 6 in sindikalni dom na Partizanskem vrhu 30. V Litiji ima restavracija Pošta 20 prostih
postelj, zasebniki pa jih imajo 25. Zasebniki v Šmartnem pri Litiji imajo 10 prostih postelj. V Gabrovki je pri zasebnikih 10 prostih postelj. Prostor je še v Medijskih toplicah, partizanskem domu na Pristavi in v Domžalah.
Prireditve:	V Narodni galeriji
v Ljubljani je odprta razstava srb skega slikarstva 19. stoletja.
Dolenjska:
V Novem mestu ima nekaj prostora hotel Metropol, dovolj prostora pa Je v hotelu Kandija. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Dolenjskih Toplicah. Zdravilišči v Šmarjeških in Cateških toplicah sta zasedeni, vendar pa je povsod še dovolj prostora pri zasebnikih Zdravilišče v Cateških toplicah ima proste tudi nekurjene sobe. Dovolj prostora je v hotelu Sre mič v Krškem, na Otočcu in v planinskem domu na Mimi gori.
Štajerska:
V vseh turističnih krajih na celjskem turističnem območju je dovolj prostih postelj razen v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini.
Prireditve: Na gori Oljki bodo imeli 29. novembra »puranovo večerjo«. Priporočajo rezervacije.
Koroška:
V hotelu Korotan in v hotelu -Pohorje v Slovenjem Gradcu je skupaj 45 prostih postelj. Hotel Planinka v Črni na Koroškem ima 45 prostih postelj. Pri Ravnali na Koroškem ima smučarska koča 20 prostih postelj, Poštarski dom pa 13. V hotelu v Mežici je 6 prostih postelj, v hotelu Košenjak v Dravogradu pa 19.
Pomurje:
V Murski Soboti ima hotel Zvezda 32 prostih postelj, hotel Central pa 12. V Radencih je za prto zdraviliško naselje, medtem ko imajo hoteli 23 prostih postelj, zasebniki pa 86. V Ljutomeru ima gostišče Jeruzalem 15 prostih postelj, gostišče Prlek pa 19. Letoviško naselje v Moravcih je zaprto; odprta je samo restavracija. Kopanje je možno v kabinah. Gostišče Zvezda v Beltincih ima 16 prostih postelj, dom na Goričkem v Gornjih Petrovcih 10 in hotel Grozd v Gornji Radgoni 39 prostih postelj.
i i
Idealna kamera za amaterje! Fotografirajte s kamero, ker je enostavna!
Fotografirajte s kamero PENTONA II!
PENTONA II
je dobra kamera.
Vsak amater je zadovoljen z delovanjem kamere
PENTONA II
Kamera je priročna in enostavna, tehnično delovanje je brezhibno. Kamera je oprem-
v •
Ijena z objektivom za korekcijo barv, avtomatskim zaklopom, sinhronizacijo za fleš in s praktičnim sprožilcem.
Kamera PENTONA II je izredno primerna za vse vrste amaterske fotografije.
Zahtevajte podatke pri vašem trgovcu foto-materiala. Zastopnik za SFRJ:
HERMES, Ljubljana, Mestni trg 25
ZAHVALA
Vsem. ki ste ob bridki izgubi naše nepozabne
FANCI HASSL-ROZMAN
pismeno ali ustno izrazili sožalje, poklonili prekrasno cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, se toplo in iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo dr. Aldu Furlanu za skrb in nego in č. duhovščini.
Žalujoči: soprog Lujo, sestre Slava, Angela, Pavla, nečaki Tatjana, Andreja, Borut, družine Rozman, Hassl, Pavlin, šedivy, Bučar, Hrovatin, Florjančič, Zacconi, Simon in drugo sorodstvo.
Ljubljana, Brezje, Bjelovar, New York, Bologna, Dannstadt.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
DUŠANA PAVLICA
predavatelja na filozofski fakulteti
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dekanu filozofske fakultete prof. dr. Stanku Gogaii in predstojniku oddelka za germanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti prof. dr. Janezu Stanoniku za ganljive poslovilne besede.
Žalujoča rodbina Pavličeva
Ljubljana, 17. novembra 1965
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mame
Frančiške Berne
roj. KENIC
se prisrčno zahvaljujem vsem prijateljem in znan cem, ki so izrazili sožalje, poklonili cvetje in vence, jo spremili do groba ter pevcem za žadostinke. Iskrena hvala kolektivu podjetjR »JADRAN« Ex-port-import Sežana in hišnim sostanovalcem za vso skrb in pomoč izkazano ob tej bridki priložnosti
2alujoča hčerka Nada in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti našega strica in svaka
Alojza Riglerja
višjega vet. svetnika v pokoju
se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sta novskim tovarišemr ki so počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili na poslednji poti. Toplo se zahvaljujemo pokojnikovim sosedom iz Vel. Lašč ln Praproč, ge. Tončki Vesel, družini Planinčevi in Peterlinovi ter zdravniku dr. Mejaču za pomoč med boleznijo. Iskrena hvala za občutene poslovilne besede, ki so jih ob grobu spregovorili njegov prijatelj iz mladosti Ivan Rigler, veterinar dr. F Kovač in zastopnik Društva upok. iz Vel. Lašč tov. Keržan. Globoko so nas ganile prelepe žalostim ke, ki so jih zapeli člani gregorskega pevskega zbora. Iskrena jim hvala, prav tako tudi čč. duhovnikom za opravljene pogrebne obrede.
Nečaki, nečakinje, svakinje in drugi sorodniki V Ljubljani, 15. novembra 1965
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža, tata, starega ateka ter strica
Valentina Dreva
upokojenega železniškega vlakovodje
iz Šmarja pri Jelšah, se toplo zahvaljujemo vsem. sorodnikom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili osebno ali pismeno sočustvovanje še posebej iskrena hvala zdravnici dr Grai Granar Ern,’, iz Šmarja, za njeno nesebično, požrtvovalno zdravljenje ter lajšanje pokojnikove bolezni, zdravstvenemu osebju kirur-gičnega oddelka celjske bolnišnice, gosp. dekanu Golobu, stanovskima tovarišema Erjavcu in Vipotniku za tople poslovilne besede. Vsem železničarjem. vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. še enkrat iskrena hvala1 Žalujoči: žena Ana. hčerka Zinka, sinova Avgust in Oton. zet Ivan in vnukinje Rezi, Vanči in Meti.
Šmarje, 18. novembra 1965.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta
Valentina Peternela
se iskreno zahvaljujemo vsem znanim in neznanim, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Prav posebna zahvala Soškemu gozdnemu gospodarstvu Tolmin in ing. Klanjščku za poslovilne besede
Žalujoči: žena Gilka, hči Majda in drugo sorodstvo
V Tolminu, dne 16 novembra 1965
V soboto bodo izrekli sodbo
Včeraj so imeli sklepno besedo zagovorniki obtožencev kluba »Željezničar«
SARAJEVO, 18. nov. (Tanjug) — Pojutrišnjem bodo izrekli sodbo skupini nekdanjih funkcionarjev nogometnega kluba Željezničar in drugim obtožencem v zvezi z nezakonitim formiranjem črnega sklada v tem klubu.
Danes so imeli sklepno besedo tudi zagovorniki drugih obtožencev. Zagovornik Franja Suha je zahteval, naj umaknejo obtožbo, da je Suh uničil obračun o prodaji neregularnih nogometnih vstopnic, »ker sta to od njega zahtevala Mahič in Šljivar«. Na zahtevo odvetnika Hajrudina Mulaliča je sodni senat sklenil do razsodbe izpustiti iz zapora Franja Suha.
Odvetnik dr. Vlado Marič, ki zagovarja obtoženega Rada Šutiča, komercialista tiskarne »DES«, v kateri so tiskali ilegalne vstopnice, je predlagal za obtoženca pogojno kazen, medtem ko je zagovornik Alojza Miladinoviča, odvetnik Zijah Spaho, zahteval, naj Miladinoviča oprostijo.
Na Vipavskem še dežuje
AJDOVŠČINA, 18. nov. — Deževje, ki se je na Vipavskem začelo pred nekaj dnevi, še traja. Reka Vipava je precej narasla, tako da je voda dosegla višino bregov.
V zgornjem toku je reka danes prestopila bregove, vendar ni povzročila večje škode.
Promet na cesti Nova Gorica—Razdrto poteka počasneje in z manjšimi zastoji.
Letos za četrtino,več nesreč
V Sloveniji se je v 9 mesecih pripetilo 6.^24 prometnih nesreč
V devetih mesecih letošnjega leta se je na cestah Slovenije pripetilo 6324 prometnih nesreč, kar je za 24 od,-stotkov več kot lani v istem času. Zaradi poškodb pri teh prometnih nesrečah je umrlo 245 ljudi, v istem času lani pa 213. Huje in laže se je poškodovalo 5270 ljudi, kar je za 553 več kot lani.
Skoraj polovica vseh prometnih nesreč se je primerila junija, julija in avgusta, torej v turistični sezoni. Število nesreč, ki so jih imeli tujci na naših cestah, je za 47 odstotkov večje kot v devetih mesecih lani. Skoraj polovico teh nesreč so povzročili tuji vozniki. Številka na prvi pogled upravičeno vžbuja skrb, zato je treba omeniti, da je bilo letos pri nas kar za 135 odstotkov več tujih voznkov kot lani. Značilno za prometne nesreče tujih voznikov je pove-
Loto
'1. Končno poročilo ra 45. kolo lota. (žrebanje je bilo 9. novembra 1965.)
Peterke	1,517.785 din
Četverke	17.117 din
Trojke	826 din
Rok za izplačevanje dobitkov do 16. januarja 1966.
2. Začasno poročilo za 46. kolo lota
2rebanje je bilo 16. XI. 1965. Izžrebane številke: 2, 24, 26, 33, 35 in dodatna 25
Vrednost dobitkov po začasnem poročilu:
Peterke Četverke Trojke
DOBITKI V SLOVENIJI četverke
Ljubljana (2)
1-0-537626/4	1-0-538344/4
Kamnik (2)
41-T-209457/4 41-T-209457/4 Maribor (1)
56-0-522742/4
4,754.505 din 62.559 din 1.402 din
Čanje števila nesreč s hujšimi posledicami in s smrtnim izidom.
Pri analizi nesreč za letošnjih devet mesecev je zanimiva ugotovitev, da je nesreč v naseljenih krajih precej manj, kar je vsekakor rezultat boljšega dela miličnikov in preventivno vzgojne dejavnosti. Med vzroki nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost, zaradi katere je bilo 18 odstotkov vseh nesreč/' Preveliki hitrosti sledijo nepazljivost, vpliv alkohola, neupoštevanje prednosti itd.
Zanimivi pa so tudi podatki o številu motornih vozil v Sloveniji. Konec septembra je bilo registriranih 100 tisoč 514 motornih in priklopnih vozil, brez mopedov. Število se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za približno 12.000 motornih vozil. Precej več pa je tujih avtomobilov v tranzitnem, turističnem in maloobmejnem prometu. Na obmejnih prehodih naše republike je do začetka oktobra prispelo k nam 2,733.463 tujih motornih vozil, kar je za 135 odstotkov več kot v istem času lani. Povečanje števila avtomobilov na naših cestah pa spremljata dve značilnosti. Tako povečan promet je v glavnem potekal na nespremenjenih cestnih površinah, močno pa se je razširil na ceste nižjega reda.
Zaradi vsega tega so na
naših cestah letos povsem drugačne prometne razmere, kot pa so Vle lani ali pred dvema letoma. Vozniki vse bolj pogosto vozijo v bolj ali manj strnjenih kolonah, povečala se je hitrost vožnje. prehitevanje postaja vedno bolj nevarno, kar če-sto povzročajo tudi prepočasni vozniki. Žal moramo hkrati tudi ugotoviti, da se vozniki, predvsem tisti, ki še nimajo dovolj izkušenj, niso dovolj prilagodili novim razmeram.	V.	S.
Rudija so našli
MARIBOR, 18. nov. — 11-letnega Rudija Sakelška iz Lesjakove ulice v Mariboru, ki je 16. novembra odšel zdoma, je na ulici v Ptuju srečal družinski znanec ter ga ponoči pripeljal materi. To je sporočila danes otrokova matf Marija Sakelšek na-mariborskem dopisništvu Dela. Vsa srečna je povedala, da je njen sinko čital Seliškar-jevo knjigo o Rudiju, ki je odšel od doma in želel priti v Ameriko. Pod vplivom te knjige je odšel 'od doma. Rudi je svoji mamici obljubil, da ne bo nikoli več poskusil česa takega.
M: K.
Huda nesreča v Globokem
18-letni V. Maček umrl med vožnjo v bolnišnico
RIMSKE TOPLICE — V sredo ob 18. uri se je na cesti III. reda pri železniškem viaduktu v Globokem pri Rimskih Toplicah smrtno ponesrečil 18-letni Viktor Maček iz Mišjega dola pri Jurkloštru. Pokojni se je peljal na zadnjem delu tovornjaka, ki ga je vozil Stanislav Trček. Pri viaduktu je voznik zapeljal tako, da je z zaboji, ki so bili naloženi na vozilu, zadel ob zid. Pri tem se je tovor pomaknil nazaj in hudo ranil Mačka, ki je sedel zadaj. Ponesrečenec je med vožnjo v bolnišnico umrl.
KRANJ — Iz Preddvora proti naselju Tupaliče je v sre* do popoldne peljal kolesar Franc Zaplotnik, star 39 let. Pred hišo št. 45 je iz nezna-
nega vzroka zapeljal s ceste. Padel je pred hišna vrata, kjer je hudo ranjen obležal v nezavesti. Z rešilnim avto-bilom so ga odpeljali v bolnišnico.
KRANJ — Osebni avtomobil »zastava 750«, ki ga je vozil Ferdinand Pintar, je v sredo nekaj po 19. uri s precejšnjo hitrostjo peljal od Posavca proti Kranju. Prj nadvozu v Naklem je pritisnil na zavore, ker je hotel zaviti na levo. Na poledeneli cesti ga je zaneslo in je s prednjim delom avtomobila trčil v obcestno ograjo. Ranil se ni nihče, škode na avtomobilu pa je za 400 tisoč dinarjev.
V naši republiki je bilo v sredo od 18 nesreč kar 11 zaradi poledenele ceste. V nesreči pri Globokem je izgubil življenj 18-letni Viktor Maček, v drugih pa so se 3 osebe hudo ranile, prav toliko pa je bilo laže poškodovanih. Tokrat je bila gmotna škoda precejšnja, saj so jo ocenili kar na 7 milijonov 700 tisoč dinarjev.
POLEDICA JE BILA HITREJŠA — Kljub pripravam v toplejših dneh je cestno službo prva poledica letoš marsikje prehitela. Tako tudi v sredo zjutraj na vrhniškem klancu. Miličniki so že na Vrhniki ustavljali vozila, ki so morala čakati v dolgi koloni dobro uro, dokler niso cestišča posuli s peskom.	Foto:	S. Busid
Tri mesece je vlamljal
M. Gašperič obsojen na 4 leta strogega zapora
MARIBOR, 18. nov. Pred sodnike mariborskega okrožnega sodišča je moral stopiti spreten vlomilec, 25-letni rudar v trboveljskem rudniku, Martin Gašperič. Za celo vrsto vlomov v juniju, juliju in avgustu v Ljutomeru, Kogu in v Trbovljah so mu odmerili štiri leta strogega zapora.
V Kogu je s ponarejenim ključem odprl mladinsko sobo in odnesel gramofon in 35 plošč. Na vrsto je prišla tudi ljutomerska knjigama. Z nožem je odprl ključavnico na izložbi in iz nje vzel tri nalivna peresa, dva fotografska aparata, dve torbi in še nekaj drobnjarij. Zjutraj so v Ljutomeru ugotovili, da manjka v izložbi za približno 56 tisočakov predmetov.
Gašperič je privedel na kaznivo pot tudi mladoletnika F. V. Z njim je izpeljal vse nadaljnje vlome. V tej družbi je Gašperič vdrl v mlečno restavracijo v trboveljskem domu Svobode. Odnesel je 83.680 din, dve steklenici likerja in za 18 tisočakov cigaret. Pri tem vlomu, ko je moral nasilno odpreti troje vrat in mizni predal. si je pomagal z odpiračem in s kuhinjskim nožem.
Po tem so tatinski obisk znova dobili v Ljutomeru. Z mladoletnikom sta vdrla v ljutomersko trgovino »Ele-ktra« in odnesla dva transi-sitorja, dva električna brivska aparata, prgišče transi-storjevih nadomestnih delov in sedem stotakov. Vrednost teh predmetov je 134.000 din.
Največ dobička pa je Ga-šperiču vrgel vlom v poslovalnici kombinata Jeruzalem -Ormož v Vitanu. V ročni blagajni v skladišču je našel 64.250 din, iz mizice v pisarni pa je odnesel 242.000 dinarjev.
Gašperiča so doslej že dvakrat kaznovali zaradi podobnih kaznivih dejanj. Obtoženec je kradel v Ljutomeru, Kogu in Vitanju zato, ker je menil, da nihče ne bo posumil vanj. saj se je zanašal, da so Trbovlje od teh krajev precej oddaljene.
Prenehalo je biti srce našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu in tastu
Danijelu Federenku
upokojencu
Pogreb dragega očeta bo v petek, 19. novembra 1965, ob 15. uri iz hiše žalosti, Titova 59, na pokopališče Blejska Dobrava.
Žalujoči:
žena, otroci Dana, Ela, Stane in Marta, zetje Zmago. Pero in Boris, vnukinje Breda. Nevenka, Ester in Ines, Magda in drugo sorodstvo Jesenice, Koper, 18. novembra 1965
T7DA1A IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITyVA 1, TELEFON 21-896 — PODRU2NICA LJUBLJANA, TITOVA 1 ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 21-832, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 20-463. POŠTNI PREDAL 29 - BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA. 2IRO RAČUN PRI NARODNI BANKI LJUB LJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 1400 DINARJEV - ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika:	20-646
KAMNIK
Gledališče
DRAMA SNG LJUBLJANA — je na gostovanju na Poljskem in v CSSR.
Sobota. 20. nov., ob 19.30:	M.
Frisch. DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE. — (Komedija). Izven. Predstava MGL v Drami SNG.
Jutri zvečer bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo v Drami SNG znamenito komedijo Maxa Friseha »Don ^fuan ali ljubezen do geometrije«. Predstava bo izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri dramski blagajni ob običajnih urah, rezervacije na tel. 21-402.
OPERA
Sobota, 20. novembra:	Borodin:
KNEZ IGOR. Gostovanje v Tre-visu v Italiji.
Nedelja, 22. novembra:	Borodin:
KNEZ IGOR. Gostovanje v Tre-visu v Italiji.
MESTNO GLEDALIŠČE I..H RIJANSKO Gledališka pasaža
Petek, 19. nov., ob 19.30: S. OCa-sey, PLUG IN ZVEZDE. Premiera študentskega aktualnega gledališča. Izven Sobota, 20. nov . ob 19.30: J. Anou-ilh, ARDELE ALI MARJETICA. (Komedija). Izven.
Ob 19.30: M. Frisch. DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE. (Komedija). Izven. — Predstava MGL v Drami SNG. Opozarjamo na izvenahonmajski predstavi satirične komedije Jeana Anouilha »\rdele ali Marjetica« jutri v nedeljo zvečer. Vstopnice so v prodaji, rezervacije na 21-660
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana Mestni dom
Sobota. 20. nov. ob 20. uri: Zupančič:	VERONIKA DESENIS-
KA. Izven.
Nedelja, 21. nov., ob 16 in 19.30: Zupančič: VERONIKA DESENI ŠKA. Izven.
Rezervacije 312-860
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek. 19. nov., ob 15.30: D Gar-~lck — A. Smole; VARH — A. Medved: RENDEZ - VOUS. — Komediji. I. šolski abonma in izven.
Sooota, 20. nov , ob 19.30: D. Gar-rick — A. Smole: VARH — A Meaved: RENDEZ -VOUS. Ko mediji. Izven abonmaja. Vstop nice so v prodaji Nedelja, 21. nov., ob 10. uri: D. Garrick — A. Smole: VARH —
A. Medved: RENDEZ — VOUS. Komediji. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek. 19 nov.:	Jurčič-Govekar:
DESETI BRAT ob 17 ur: za dijake šole St. Žagar, ob 19.30 Izven.
Koncerti
PIANIST ANTON Dl KOV iz So fije, nagrajenec na šestih med narodnih tekmovanjih, bo kon cemral drevi ob 20.15 v Filharmoniji za MODRI ABONMA -t Beethoven. Vladi gerov, Prokof jev). Vstopnice so še v prodajL
V SOBOTO, 20. t. m bo v Veliki filharmonični dvorani ob 2U.30 II. javna radijska oddaja POKAŽI KAJ ZNAS v kateri se bodo predstavili vokalni in in st-rumentalni solisti in an^ambi s področja resne, zabavne in narodne glasbe. Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni Slo venske filharmonije.	K
RTV Ljub
SPORED ZA PETEK
4.30—8.00 Dobro jutro —	8.05
Glasbena matineja 8.55 Pionirski tednik: 9.25 Domače viže — domači ansambli; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.15 Umetniki na pihalne instrumente; 10.35 No vost na knjižni polici; 10.55 Glas bena medigra; 11 00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš
m e d n a ro d n is e j e m p o h i š t v a in opreme GR ljubljana - hala A
r a z s t a v \ j ep i i z d e I k i v P r o-d a i i pri slove ni i a I e s u in le s n i n i
prednosti! 12.05 Iz oper Georga Friedricha Haendla; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Aleksander Hr-žič: Nematode kot rastlinski škodljivci; 12.40 Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne pesmi; —
13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Priporočajo vam . . .	14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Za toplo peč; 14.35 Poje zbor Madrigalistov iz Celovca p. v. Giinterja Mittergradneggerja; —
15.20 Napotki za turiste; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Od vasi do vasi; 15.45 V svetu znanosti; —
16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana dirigira Jože Privšek;
18.45 Kulturne diagonale; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik: 20.00 Iz arhiva operetnih melodij; 20.20 Tedenski zunanje-po-litični pregled: 20.30 Naši skladatelji pred mikrofonom — 4. oddaja: Primož Ramovš; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; —
22.10 Za ljubitelje jazza:	22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz skandinavske simfonične literature; —
23.30—23.35 Zadnja poro AT a in zaključek oddaje.
TELEVIZIJA
10.00 TELEVIZIJA V SOLI Oblika in prostor — Kraški svet — Tehnični pouk (Zagreb)
16.10 POLJSKA VLADNA IN PARTIJSKA DELEGACJA V ZEMUNU (Beograd)
16.40 GOVORIMO RUSKO —
(Zagreb)
17.00 UČIMO SE ANGLEŠČINE — (Zagreb)
17.30 TELEVIZIJA V SOLI — (Zagreb)
18.00 KLUB HI—HO—HA — Oddaja za otroke — (Zagreb)
18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.45 TV TRIBUNA (Ljubljana)
19.15 S KAMERO PO SVETU : Jemen — (Ljubljana)
19.40 ČRNA TABLA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.20 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.30 NOŽ V VODI — poljski celovečerni film — (Beoerad)
22.00 ŠAHOVSKI KOMENTAR — (Zagreb)
22.10 POROČILA — (Beograd)
Na kanalu 9 — Sl.jeme
18.25 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)	/
18.45 TV TRIBUNA (Beograd)
19.15 ODDAJA NARODNE GLAS BE — (Beograd)
19.40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.54 I.AHKO NOČ OTROCI — (Beograd)
20.20 TV DNEVNIK nadaljevanje — (Beograd)
22.10 VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
Kino
SPORED ZA PETEK
KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: franc, film MANON. Režija: — Henri-Georges Clouzot. Glav. vi.: Cecile Aubry, Michel Auclair, Serge Reggiani, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 13.30 dalje.
KINO UNION:
premiera ital. film ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA. Režija Pietro Germi. Igrata Stefania Sandrelli in Saro Urzi. ki je dobil 1963 na festivalu v Cannesu nagrado za najboljšo moško vlogo. Brez predfilma. Predstave ob. 15, 17, 19 in 21. uri. Ob 10. uri matineja domačega filma ČLOVEK NI PTICA. Samo danes!
KINO KOMUNA: slov. barv. lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA. Predstava ob 15.30 Ob 17. 19 in 21. uri mehiški film ANGEL UNIČENJA. Tednik F. N. 46.
KINO SLOGA: dom. film ČLOVEK NI PTICA. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Zadnjič!
KINO VIC: ital. franc, barvni CS spektakel Z OGNJEM IN MEČEM Tednik F. N. 46. Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SISKA:
premiera amer. barv. filma ROBIN HOOD. Igrata Errol Flynn in Olivia de Havilland Tednik F. N. 46. Predstave ob 15,	17,
19 in 21. uri.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje.
MLADINSKI KINO: ameriški barvni film PTIČI, ob 15. 17 in 19.30.
KINO PIONIR:
italijanski barvni film BELE SENCE, ob 10, 15, 17 in 19.30.
KINO TRIGLAV: nemški VV film MRZNJA BREZ MILOSTI, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Zadnjikrat.
KINO VEVČE: angleški CS film PEKLENSKA FREGATA, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO DRAVLJE: angleški barvni VV film — 39. STOPNICA, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE: nem. film TOLPA GROZE, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE:
Špan. barv. film PRIŠEL JE ANGEL — gostovanje v Jaršah, ob
19. uri.
KINO BLED:
italijanski film BUBOVO DEKLE ob 17 in 20. uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: zahononemški krim. film MAŠČEVALEC. ob 18 in 20 uri.
KINO RADOVLJICA:
češki film SONCE V MREŽI, ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. VV film ZAJTRK PRI TIFFANYJU, ob 17.30 in
20. uri. Vstopnina zvišana. — Prodaja in rezervacija vstopnic od 13.30 dalje.
KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. CS film NA ŽENSKE BOM MISLIL JAZ. ob 16. 18 in 20. uri.
KINO RADIO — JESENICE: amer. film POSLEDNJI MRAK, ob 17. uri. Amer. f-lm BTTSTER KEATON. ob 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: danski film SPOPAD, ob 18 in 20. uri.
KINO KRANJSKA GORA:
jugosl.-angl. barv. CS film — DOLGE LADJE.
KINO KRKA — NOVO MESTO:
ameriški barvni film LEGENDA O VOLKU, ob 17 in 19. uri. KINO ČRNOMELJ:
ameriški barvni CS film NIHALO SMRTI, ob 20. uri. KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: ameriški film OBRAZ Z BRAZGOTINO, ob 17 in 19. uri. KINO SOČA — NOVA GORICA: SKRIVNOST KABARETA, ob 18 in 20.15.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI GORICI:
SEDEM IZZIVOV, ob 18 in 20.15 KINO SOLKAN:
DOLGO POTOVANJE, ob 20. uri.
i, KO M PAS?
OLIMPIJA — ZAGREB, posebni avtobus za ogled nogometne tekme v Zagrebu; prijave v poslovalnici, Titova 12;
ZELENICA VAS VABI — vsak četrtek popoldne posebni avtobusni izleti do Ljubelja;
ZA DAN REPUBLIKE 4-dnevni izlet v OPATIJO in 3-dnevni izlet v SELCE z izleti v okoliške kraje;
Zahtevajte programe za NOVOLETNA POTOVANJA v vseh naših poslovalnicah:	O
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJA-NA-BEZIGRAD obvešča občane, da se je uprava skupščine preselila iz Parmove ul. 33 v Palmovo ul. 41, razen predsedstva in oddelka za narodno obrambo, ki so ostali v dosedanjih prostorih.	O
Ta teden v »Komunistu«
Pogovor tega tedna z Jožetom Ingoličem, zveznim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo »Kljub stotim dnevom suše«; Komentari;
Zvonko štaubringer:	Zapisano
na seji kontrolne komisije ZKJ »Neupoštevanje dogovorov in odgovornost«;
Pismo »Komunistu«;
Mili ja Komatina: Pogovor z dr Aleksandrom Firom »Socialistična samoupravna demokracija — oblika in brstvo socializma v Jugo-j slavij i«;
:	Odgovori	Vidoja	Zarkoviča.	se-
; kretarja CK ZK črne gore na \ vprašanja »Komunista« Preveč administrativnega pa malo ekonomskega« ;
Milica Zajcev: Družbena vzgoja mladih v srednjih šolah »Kako se usnosabljajo za upravljavce?«;
Gavro Altman: Delavska in napredna gibanja »Kongres italijanskih socialistov«;
Iz življenja narodnega heroja Žarka Zrenjanina (2) »Pregon«.
Maji oglasi
IŠČEM skromno sobico, plačam dobro. Cenjene ponudbe pod — »H. K. Poštena«.	23995-6
OPREMLJENO SOBO za dva — iščem. Plačam in za uslugo lahko pomagam. Ponudbe pod »Bolnica«.	24157-6
POLAVTOMATSKI uvožen pralni stroj castor — dupleks, prodam. Stroj je skoraj nerabljen, zelo praktičen in lepe oblike. Ponudbe pod »130.000«.	24144-4
NOV DODATNI bencinski 'grelec, za avtomobil, prodam. Ponudbe pod »Izjemno«.	24143-3
SELENSKL usmernik 20 V in od 0 — 200 Amp., prodam. Ponudbe pod »Usmernik«. 24137-4 SOBO iščeta mirna zakonca. Ponudbe pod »Plačata dobro«.
24*25-6
ZOPPAS 563. nov, prodam. Ponudbe pod »350.000«.	24018-4
Obvestila
NAMESTO VENCA na grob pokoj. prof. dr. Marijana Boršt -narja, dekana medicinske fakultete in predsednika Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Slovenije je daroval temu društvu prof. dr. Janez Milčinski 10.000 din. V imenu članstva se od srca zahvaljujemo.	O
OBRTNO PODJETJE »ŽIMNICA«
obvešča vse ustanove, podjetja in potrošnike, da je preselilo svoje obratne prostore (delav nico) iz dosedanjih prostorov Tržaška cesta 53 v nove prostore Tobačna 3, nasproti Kina »Vič« (v prostorih Tobačne tovarne). Hkrati obveščamo vse potrošnike, da imamo stalno v zalogi kavče, divane, žimnice in vzmetnice. Naročila sprejemamo za vse vrste tapetniških izdelkov, dekoracij, zaves in polagoma pod z oblogami.	O
ŽELODČNI KATAR, čir na želodcu in na dvanjastemiku ter katar debelega črevesa zdravite uspešno z naravnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani'« in Mercatorju«.
POPRAVEK:
Pri osmrtnici za Fanči Hassl-Rozman so bile pomotoma izpuščene družine: Hroatin, Florjančič, Hassl, Zacconi, Simon in Rozman.	O
GARAŽO v šiški za »fička« nujno potrebujem, najraje v bližini Tugomerjeve, šišenske ali M. Krpana ulice. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Zima prihaja« ali kličite telef. št. 22-457.
24154-3
SMUČARJI! Marker »Nevada« — ugodno prodam. Ponudbe pod »Marker«.	24186-4
SOBO. blizu centra, oddam študentki kemije. Ponudbe pod — »Za inšrrukcije TSŠ«. 24189-6 TAKOJ VSEIJIVO, novo, komfortno, 2-sobno stanovanje — garaža, oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »šiška 2 leti«.	24188-6
NOV »NEUMANN« krojaški šivalni stroj »cikcak« prodam. Tončka Jekil — Fabianova 13/1. — Savsko naselje.	2-1180-4
PRALNI STROJ zoppas, 5 kg. z garancijo, prodam »310«, telefon 311-661.	24179-4
STANOVANJE dam študentki angleščine in matematike. Ponudbe pod »Šentvid«.	24175-6
ZOPPAS pralni stroj, 5 kg, z garancijo, prodam. Ivanuša, Zave-tiška 12 — Vič od 17. ure dalje.
24173-4
TOVORNI AVTOMOBIL mercedes 4500 kipper, dva diferenciala — ugodno prodam. Ogled v soboto. Ljubljana, Tržaška c. 330.
24169-3
NATAKARICO, lahko tudi priučeno. sprejme takoj gostišče »Na Peči« Ljubljana, Na Peči 35. Hrana in stanovanje v hiši, plača 40.000 'din.	24190-1
DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod »Devize ali dinar«.	24193-7
CASTOR 5 kg, rex 4 kg, tovarniško nova, prodam. Ponudbe pod »Ugodno — garancija«.
24191-4
NOV avtomobil R-8 (renault), kupim. Ponudbe pod »Takoj gotovina« podružnici »Delo« — Maribor.	2012-3
RABLJEN KAMIN. 3 krat 2 krat 6, s kromiranimi hermetičnimi vratci prodam. Ogled:	Pod-
milščakova 18.	24192-4
IIRANO in stanovanje dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu Ponudbe — tel. 310-395.
24234-6
FELICE - TRST
CARDUCCl 4]
prodaja srajce nogavl ce, pletenine, delovne obleke, cowbojke -originalne RIFLE, bun de in nylon plašče po znižanih cenah
PRALNI STROJ candy. 3 do 5 kg, nov, superavtomatik, z eko-nomizatorjem, prodam. Milčinskega 67.	24208-4
SOBO in kuhinjo oddam za dve leti — za posojilo 700.000 din. Ponudbe pod »Vič«. 24207-6 NOV PRALNI STROJ »castor« — prodam. Ogld vsak dan. Košir, Miklavčeva 22 .	24201-4
TINKA PEŠEC, stanujoča Krnice 15, p. Hrastnik se upravičujem Ani Doberšek za izrečeno obrekovanje in sc ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopka.	2019-8
ZLATO za zobe prodam. Ponudbe pod »2.600«.	24242-4
URA »DOX.A« izgubljena — Kodeljevo — Zavod za transfuzijo. Najditelj naj jo vrne na naslov: Zavod — šlajmarjeva 6 — Nagrada!	24240-8
ŠOTOR za dve osebi, uvožen. — prodam. Informacije po telefonu 313-455-05.	24239-4
FIAT 1300. letnik 1964, odličen, prodam ali zamenjam za novejši 750 z doplačilom. Informacije po tel. 21-719 dopoldne.
24256-3
KDO BI BIL pripravljen odstopiti toplo sobo. po možnosti s souporabo kopalnice, lahko tudi kuhinje, mlajšemu, solidnemu in mirnemu inteligentu. — Plačilo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center in okolica«.	24277-6
5 METROV smrekovega lesa (plohi) prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod oznako »Izjemna prilika«.	24278-4
ŠOFER ABC kategorije — soliden išče prosto mesto. Ponudbe pod »Lahko takoj«.	24275-2
Nenadoma nas je mirno zapustil naš predobri mož, oče, brat, tast in dedek
JOŽE JANEŽIČ
Pogreb bo 20. novembra 1965, ob 14.45 iz Krištofove mrliške vežice
na Žalah.
žalujoči:
žena Jožica, otroci Majda. Jože in Mitja, snaha Babi, vnučka Tanja in Mitja ter drugo sorodstvo.
Ljubljana, Munchen, Bizeljsko, 17. novembra 1965.
Tiho in mirno je v 87. letu za vedno odšel od nas naš ljubi mož, oče,
stari oče
CVETKO SOLAR
pesnik in pisatelj
K zadnjemu počitku ga bomo spremili na domače pokopališče v soboto, 20. novembra 1965, ob 14.30 v Ljutomeru.	,
Žalujoči:
žena Ana, sin Manko z ženo Vero, vnukinja Tatjana z možem Frenkom in pravnukinjo Tanjo, vnuk Marko ter drugo sorodstvo.
Ljutomer, Gornja Radgona. Mirna peč. Ljubljana, Godešič pri Škofji Loki, 18. novembra 1965.
SKUPŠČINA OBČINE, OBČINSKI SVET KPO IN DPB SVOBODA
LJUTOMER sporočajo, da je v 87. letu starosti preminil
CVETKO GOLAR
slovenski pesnik in pisatelj, častni član DPB »Svoboda« in nosilec reda dela II. stopnje.
* {*■
Posmrtni ostanki pokojnika ležijo do pogreba v avli doma »Partizan«
v Ljutomeru.
Pogreb pokojnika bo v soboto, 20. novembra 1965, ob 14.30. Njegova dela bodo ostala naš ponos.
, Ljutomer, 18. novembra 1965.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl član našega delovnega kolektiva
Ferdinand Kutnar
šofer
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 21. novembra 1965, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
DELOVNI KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA LJUBLJANA TRANSPORT
Ljubljana, 17. novembra 1965
V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš zlati mož, očka, brat, stric in svak
Albert Štrukelj
upokojenec
Pogreb bo v soboto, dne 20. novembra 1965, ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice
žalujoči: žena Božena s hčerkama Jano in Ma jo ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 17. novembra 1965
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je za vedno zatisnila oči moja sestra, svakinja, teta, stara teta
Roza Zitterselilager
upokojenka
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 19. 11. 1965, ob 14.30 iz Jakobove mrliške vežice na Žalah.
žalujoči: sestra Albina in drugo sorodstvo
Ljubljana, Ptuj, Piran, Melbourne, Buenos Aires, Podrožca, 18. novembra 1965
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dragi sin, brat in nečak
Franc Fajgelj
sobopleskar
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto,
20. novembra 1965, ob 15.30 na farno pokopališče Dol pri Ljubljani
Žalujoči: mama. sestra Ani z družino, brata Slavko in Tone, očim stric Filip in teta Nežka
Dol, dne 18. novembra 1965
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče
Franc
Peternel
upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 20. XI. 1965, ob 16 uri izpred hiše žalosti Zgornja Zadobrava 161, na pokopališče v Polje.
Žalujoči: žena .Albina, hčerka Marija. sinova Janez in Franci ter drugo sorodstvo Ljubljana, Zgornja Zadobrava, Heidelberg,
18. novembra 1965
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrl naš brat, bratranec in stric
Florjan
l
argi
upokojenec
Pogreb bo v soboto ob 14. uri izpred Janezove mrliške veže na Zalah.
Žalujoči: sestri Beti z družino. Mici z družino in drugo sorodstvo
Z VSEH STRANI
DELO -fr stran 9
SMUČINE NA PLAZU
Piše R. K. - Riše S. V. T
I
m
%
m
PIERRE NORD
TAJNA VOJNA V MARSEILLU
(9. nadaljevanje)
»Vsaj enkrat sem spoznal Francoza, ki me5?i .
Mazač seveda ne bi mogel povedati, ali je bil zdravil otekline, ki jih je Nemec dobil pri padcu s padalom ali pa pri nogo-
ni zaupljiv kot novorojenec,« je dejal. »Ne bi se mogel pritožiti, da so mi dali slabega sodelavca. Samo prepričati vas še moram.-Kaj naj storim?«
Po teh besedah je bil na koncu z živci. Ko bi bil spregovoril še nekaj stavkov, bi ga bil glas izdal. Ne bi bil mogel pre-
Marchal je spremenil snov pogovora.
»Tudi tile tajni zapiski po moje niso kaj prida.«
Njegov glas je bil grozeč. Renucci se je premaknil in Falcknu se je zazdelo, da se mu je približal. Nemec je bil upal, da bodo njegovi odgovori izboljšali ozračje.
I
I
I
I
I
I
I
dolgo igrati brezbrižneža. Toda Marchal Toda. učmek je bil nasproten. Bil je pre
cannonn in 7morion m clrnro i hi c-o rro
19. Dva dneva sta minila. Obrazi tečajnikov so porjaveli od sonca, ki se je odbijalo od neštetih drobnih snežnih kristalčkov in s tako podeseterjeno močjo grelo in žgalo.
Razdeljeni v vrste po smučarskem znanju so se znojili po bregovih okoli koče. Smučarski učitelji pa so svetovali, popravljali, grajali in hvalili...
Učitelj Janez je imel mlade smučarje, ki so bili prvič na smučarskem tečaju. »No, hojo smo dobro obdelali, po najrazličnejšem terenu in še celo v vseh
možnih vremenskih razmerah,« je rekel, ko je prvič zbral svojo vrsto, »zato bomo zdaj začeli pri prvem, česar se mora naučiti smučar: smuk naravnost.«
Spuščali so se po položni strmini, Janez pa je stal ob strani in vpil za njimi: »Upogni kolena! Kako pa držiš palice, bi se rad nabodel nanje?! Kaj pa je zdaj to? Poglej ga, palice pod pazduho in počepnil je kakor kak tekmovalec pri sto na uro! Kje si se pa tega navadil? To delajo domišljavci, ki ne znajo smučati, dobrih smučarjev tako ne boš videl! Kaj pa ti, imaš desko v hrbtu?!«
In tako je šlo od jutra do noči — kdo bi si mislil, kako težavna reč je takle smuk naravnost, če se hočeš zapeljati pravilno, da bo zadovoljen tudi smučarski učitelj.
Drugi dan jim je Janez postavil nekakšne nizke slavoloke iz palic, pod katerimi so morali voziti, in jih učil smuka naravnost tudi po valovitem terenu. Marsikdo, ki je mislil, naravnost se pa že znam peljati, je videl, da tudi to ni tako lahko ...
ga je rešil:
»Vaša razlaga bo zanimala samo policijo, vendar sem medtem le lahko pogovarjamo. Mislim, da vam bodo gospodje najprej postavili tole narejeno naivno vprašanje: ,če se* pišete Favresse in če prihajate z druge strani morja, kako je pgtem mogoče, da imate v žepu osebno izkazni-
senečen in zmeden in skoraj bi se ga že polastila panika.
Zavest ga je že nekaj časa pripravljala na to. Falcken jfe razmišljal kot mornar, ki ga je zajel vihar in ki si želi samo še zagledati pristanišče. Njegovo pristanišče je bil sedež gestapa, s strojnicami zavarovano poslopje z udobnimi pisarnami.
co na ime Fčlix Deodat, ki jo je izdal ko- kjer 50 na Papirju reševali načelna vpra-misariat v Saint-Giniezu, torej v marsej- fbJa. m kjer se J,e ,,P?-ČU^1 sospodarja. ski četrti, kjer smo zdajle?’«	Sedez gestapa je bil čisto blizu, nekaj sto
„	metrov od tod, na vogalu ulice Paradis
- ,>>?a1 ^ J	naro	<	vpra'	in bulvarja Rodocanacchi. Samo odrinil bi
sal Falcken. »To bi bila vasa napaka, go- Renuccija in pobegnil. Toda če se mu ne spod. Upal sem, da ste jo uradno registri- bi posrečii0 rali, preden ste jo poslali v Alžir.«	„ , ,
Falcken si ni upal.
Tu je bil zrak skoraj čist. Falcken je
»Poslušajte, gospod.« je vzkliknil, »kon-
Vrtimo globus
RANGUN — V prizadevanju, da bi se povečala trgovinska .menjava med Madžarsko in Burmo, bodo v decembru odprli v Rangunu prvo razstavo madžarskega blaga za izvoz.
Časopisni papir proti stenicam
BaSzamova jelka ima hormon za biološko zatiranje škodljivcev
MOSKVA — štiri dni po »Veneri 2« so v Sovjetski zvezi izstrelili medpianetno postajo »Venera 3«. ki tehta j 960 kg in ki se od prejšnje razlikuje po sestavi vgrajenih aparatur. V sporočilu je reče- ! no, da spremljajo pot obeh j medplanetnih postaj iz is- i tega znanstvenega centra na j Zemlji. tZ namenom, da bi zbrali kar največ podatkov o Veneri in o vesolju sploh, so prvo medpianetno postajo te vrste izstrelili že 12. februarja 1961). Sporočilo pravi, da instrumenti v obeh medplanetnih postajah (2 in 3) delujejo normalno.
BOSTON — Nekaj koščkov papirja je nakazalo kmetijstvu novo možnost za biološko zatiranje škodljivcev. Znanstveniki univerze Harvard v Bostonu tMassachusetts) so odkrili doslej neznane protispolne hormone, s katerimi je mogoče na odločilni stopnji zaustaviti razmnoževanje insektov. Kakor poroča revija »Scien-tific American«, temelji odkritje »anti-baby tablete« za insekte na neprijetni motnji med biološkimi raziskavami v harvardskem laboratoriju.
BEJRUT — Po poročilih iz Kuvajta se spet širi kolera ob Perzijskem zalivu in v južnem delu Irana. Kuvajtsko ministrstvo za narodno zdravje je do nadaljnjega prepovedalo uvoz hrane iz iranskih pokrajin. Kdor pride iz Irana v Kuvajt, mora pokazati potrdilo, da je zaščitno ce- | pl-jen proti koleri.
Carroll Williams in Karel Slama, ki je do nedavnega delal v Pragi, sta v laboratoriju gojila evropsko stenico »Pvrrhocoris apterus«. Jezilo ju je, ker so poginile prav vse poskusne živalce, še preden so dosegle spolno zrelost:	nekatere ličinke sploh
niso doživele preobrazbe, druge so sicer postale podobne odraslim stenicam, vendar niso bile sposobne za zarod.
Ker je Slami v Pragi gojitev teh stenic vselej uspela, sta raziskovalca vestno pregledala okoliščine, zaradi katerih je prišlo v Bostonu do tega pojava. Ugotovila sta 15 razlik, drugo za drugo sta izločila vse razen ene.
Preostali so na pogled kaj malo pomembni papirnati robčki, s katerimi so prišle stenice v stik med gojitvijo v bostonskem laboratoriju. Brž ko sta jih raziskovalca
nehala uporabljati, so se poskusne živalce razvijale normalno. Preizkusila sta še papir drugih vrst. Posebno »aktiven proti stenicam« je bil ameriški časopisni papir, na primer tisti, ki je na njem t s-kan New York Times, evropski časopisi pa so se pokazali kot »nevtralni«.
S tem sta raziskovalca premagala težave pri gojitvi, hkrati pa sta odkrila »vročo« znanstveno sled. W lliams in Slama sta kemično razstavila papir in končno pridobila iz tega poseben hormon, ki je za razvoj stenic bistvenega pomena: pospešuje s cer rast ličink, preprečuje pa njihovo preobrazbo.
Hormonska sled je peljala skozi papirnice v gozdove in se končala pri balzamovi jelki: njen les daje surovino za
TOKIO — Japonska meteorološka služba je sporočila, da utegne priti do izbruha ognjenika na otoku Toriši-ma. ki leži kakih 600 km južno od Tokia.
NEW DELHI — V Indiji znaša letni prirastek okoli 11 milijonov. V vsej deželi živi adaj okoli 470 milijonov ljudi. Po oceni ministrstva za narodno zdravje je visok prirastek največja ovira za zagotovitev boljše in bolj zdrave prehrane prebivalstva.
SPLIT — V bliž ni Tro-gira so izkopali drobce keramike in dele vojaške opreme. Po mnenju arheologov gre za predmete iz grške dobe tega starodavnega mesta.
OSLO — Norveška ima zdaj 435 hotelov s skupno 27.996 posteljami za turiste.
-*
i
proizvodnjo ameriškega papirja.
Raziskovalca sta ugotovila, da hormon učinkuje samo na stenice, na druge insekte pa sploh ne vpliva. Wllliams in Slama zdaj iščeta hormone za insekte drugih vrst. Prepričana sta, da bo mogoče tudi na ta način zatirati določene insekte, ne da bi to škodovalo drugim, morda koristnim organizmom, in ne da bi zatiralno sredstvo zastrupljalo rastline. Poročilo o svojih ugotovitvah sta raziskovalca že predložila ameriški nacionalni akademiji znanosti. ,	R.	M.
Trajnejši sateliti
Raziskovalci družbe We-stinghouse skušajo podaljšati »življenjsko dobo« umetnih satelitov. Instrumenti v satelitih pošiljajo na Zemljo razne podatke po zaslugi sončnih baterij, ki jih napajajo s potrebno električno energijo, te baterije pa se kmalu pokvarijo, ker nenehorria udarjajo obnje drobci, ki letijo po vesolju z veliko hitrostjo. Znanstveniki so odkrili, da se te celice lahko obnovijo, če se za nekaj minut segrejejo na temperaturo 300 stopinj i Celzija. V ta namen so pripravili načrte za »sončno peč«, posebno zbirko leč, ki bi lovile sončno toploto in jo strnjeno usmerjale na baterije. Postopek se bo obnesel zlasti pri umetnih satelitih za zemljemer-stvo in za opazovanje vesolja.
MARSEILLE — Iz prtljažnika v avtomobilu, parkiranem pred stanovanjem, so neznanci odnesli marsejskemu trgovcu dragulje in nakit v skupni vrednosti 700.000 frankov.
TRGATEV V SNEGU - Zgodilo se je prvič v sto letih, da so v vinogradih okoli Oppenheima blizu Frankfurta trgali grozdje v mokrem snegu, ki je z desetcentime-trsko belo odejo pokril dol in breg.	Foto:	AP
Za dobro voljo
LONDON — William Bonner, 54-letni angleški brezdomec in potepuh, je izjavil na sodišču v St.af-fordu, da je vlomil v neko šolo na območju mesta samo zato, da bi na toplem in sit preživel božične in novoletne praznike . .. »Tri mesece zapora,« je odločil sodnik.
OTTAWA — Po podatkih urada za statistiko je imela Kanada v začetku letošnjega oktobra 19.7 milijona prebivalcev. V dvanajstih mesecih se je število prebivalstva zvišalo za 344.000.
ATENE — V prvih desetih mesecih letošnjega leta je imela Grčija 78.6 milijona dolarjev dohodka od tujih turistov. kar je za 12 milijonov več kot v enakem obdobju lani. Oktobra je obiskalo Grčijo 58.611 tujih turistov, v vseh desetih mesecih na jih je bilo 787.426
BEJRUT — V Libanonu živi 535.000 državljanov iz drugih arabskih dežel. Po uradnih podatkih so zaposleni vsi tuji državljani Največ je Sircev (285.000), za njimi pa so Palestinci (180.000) ter Kurdi in Jordanci (po 50.000).
»Daneu se je clclo malo zavleklo pa se nisem utegnil preobleči.. .«
/
TV
»Zena, ne moti me pri delu! Mar ne vidiš, da imam opraviti v temnici?«
AUCKLAND — Vulkanologi iz mnogih dežel se bčdo 21. novembra zbrali v Aucklandu na Novi Zelandiji, kjer bodo dva tedna razpravljali o og njenikih nasploh ter izmenjali izkušnje pri raziskavah.
7	K	5	3	L	5	Z' ]
						
8			H	m	9	
ID				n		
1!2			►J	13		
K		m	ib			
IZ		17				
18						r
Križanka
VODORAVNO: 1. sladkovodna riha. 7. koordinatni »istem. H. močno orientalsko /Kanje iz riža in palmovega listja, 9. originalna kratica Združenih držav, III. zdravilo, lj. grška boginja nesreče. 12. pivski vzklik, 13. glas. zvok, i4. ozek konec polotoka, 13. vrh glave. 16. začetnik, rekrut, 18. skoraj 4000 m visoka gora v Retijskih Alpah.
NAVPIČNO: 1. popravljavec tiskarskih napak, 2. največja reka v Armeniji. 3. obrtnik živilske stroke, 4. okrajšava Za edicijo, 5. mesto v severovzhodni Sloveniji, 6. jesenski mladič, 7. italijansko pristanišče juž.no od Neaplja. 11. glavno mesto balkanske države, 15. lahka in redka tkanina, 17. avtomobilska oznaka Virovitice.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. obrok. 8. Brahms, 8. Raab, 9. EKA, 11. Ani. 12. tor, 13. Tin, 14. Ike. 15. kanjon, 17. trata.
NAVPIČNO: 16. N(aši) R(azgledi).
Mož v zaboju
Kje je slepi potnik?
SAN FRANCISCO — Kalifornijski urad za priseljence je v zadregi. Tovorno letalo, ki je pred dnevi pristalo v San Franciscu, je pripeljalo iz Avstralije med drugim tudi zaboj z oznako »Prevoznino plača prejemnik«. Na tovornem listu je bila navedena teža 175 kg, skladiščni delavci pa so ugotovili kasneje. da so preostali le še 103 kg.
Zabc-j je bil širok 60 cm, visok meter in dolg 180 cm. Na tovornem listu je pisalo, da ga je v Sydneyu (Avstralija > oddal neki »mister Burns« iz Mossmana v južni Avst.ral ji, po-slal pa ga .je »mistru Wolfu«. ki stanuje v San Franciscu.
Cariniki so odprli zaboj. Vsebina:	koc in zglavnik,
ostanki kruha in prepečenca, plastična posoda za vodo in Steinbeckov roman. Našli so tudi listek: »Prav lepa hvala za letalski prevoz — Dick Lisjak.«
Kalifornijski urad za priseljence zdaj išče slepega potnika.	H.
dva dni izredno skrbno sestavljal svojo čajmo že s tem .. .« novo osebnost. Medtem ko je nenavadno
previdno taval po cestah okoli Brignolesa,	„	“a?.,se ™uJe tresel’	zat° Ra, Je	?vlsal-
tako da so ga kmetje zares vzeli pod stre-	da bl bil podoben jeznemu človeku,	ki	mu
ho, je gestapo prav tako zelo previdno	besa jemlje sapo.
iskal po Marseillu. Ugotovil je, da je	»Končajmo že s tem,	gospod. Ce	mi	res
komisariat v Saint-Giniezu pred mesecem ne verjamete, potem zahtevajte od Alžira. dni izdal osebno izkaznico s številko naJ vam pošlje Favressov opis. Dobili ga 4817 na ime pisarniškega uslužbenca Fe- boste v pol ure. Posebni znak:	počena
lixa Deodata.	desna arkada. Zal mi bo, vendar . . .«
Marchal se ni zmenil za Falcknovo na- Igra je bila nevarna. Ne bi smel tve-migovanje, marveč je zarenčal:	gati, dokler se ne bi prepričal, da Marchal
»Deodat! Takšna imena vidite res sa- sam tega ne bo storil. Falcken bi bil iz-mo še v koledarjih! Kaj pa fotografija? gubljen, če bi Marchal vprašal Alžir za Ste jo sami prilepili v Alžiru in je vaša Favressa. Stiskalo ga je v grlu, na čelu so služba nanjo udarila lažni pečat ali pa ste se mu nabrale kapljice zno.ja. Obupano je jo prej poslali svojim sokrivcem v Fran- pomislil, da se bo izdal. Ni več upal, da cijo?«	bo še dolgo vzdržal. Moral je čimprej
Tega pa Falcken ni vedel. Ko bi se le opraviti, malo obotavljal z odgovorom, bi še pove- Nadaljeval je z ogorčenim in jeznim cal sum. Rekel st je, da bo pac igral na giaS0m, zakaj samo ogorčenje in jeza sta slepo srečo. Naglo je odgovoril:	lahko pojasnili njegovo živčnost in pote-
»Pecat so udarih v Alziru. če je slabo nje ponarejen, je to spet vaša napaka, zakaj ’	.	,	.	,	,
naš graver je odličen.«	”Ves\te kap gospod?« je vzkliknil.	»Na-
»Nikar me ne vlecite za nos, saj to je ™esto da kot inkvizitor pregledujete moje naravnost smešno!« ga je zavrnil Marchal. d°*umente m pretehtavate moje odgovore, »Torej imate v Alžiru pravo pravcato de- 3”1 raje P0® -1 v obraz- Kaj imam gobec lavnico za ponarejanje dokumentov?«	Lavalovega agenta ali gestapovca?«
Po glasu je Falcken presodil, da je bil	Zavladala je tišina. Claire Marchal je
zadel v črno. Vendar je bil to šele prvi vzdihnila, nato pa zakašljala. Renucci je zadetek.	glasno potegnil sapo skozi nos. Prvič se
»šment, seveda!« je dejal.	Je na Marchalovem sovražnem in resnem
»Prav tako je z vašo obleko. Podobni obrazu pokazal bežen nasmešek. Bržko-ste lutki iz izložbenega okna. Za padalca, ne si ni mogel predstavljati, kako daleč ki se je spustil v viharju . ..«	§re labko človek v laži, zato je verjel, da
»Kaj ste me pričakovali v padalski ob- gre zasrpni izbruh, leki in z nožem med zobmi? Sicer pa vam	Prožni Falcknov duh je že prišel	do
bo gospa Bongiomi, gospodinja iz Gaetan- sklepa:	»Prepošten. Prevelikodušen. Do-
sa pri Brignolesu, lahko povedala, da mi vzeten za čustvene izbruhe.« je posušila in zlikala suknjič in hlače. Tu-	Marchal se je očitno obotavljal.	Fal-
di mazača, ki je poskrbel zame, boste cken, ki je bil dobro ocenil nasprotnika, ^^lahko našli. 2ivi v Censiesu.«	je igral dalje.
I
I
Zoran Jerin
HIMALAJSKI DNEVNIK
71. nadaljevanje
Odplaka za namakanje
Romunski znanstveniki predlagajo, da bi tako imenovano odpadno vodo iz industrijskih podjetij izkoristili za namakanje. Seveda imajo v mislih tisto industrijsko odplako, ki vsebuje precej fosforja, dušika, kalija in drugih snovi. S takšnim namaka- I zadnjič na sedlu pod vrhom
Ko se ob štirih pogovarjam z Jozvo, so Gjurmi, Karma in Dakja že na ledeniku nad bazo, o Tonaču in Pavletu pa zvem, da spita spanje na smrt utrujenih v šotorih na sedlu. Le dva šotora še stojita tam, trije so že na poti preti enojki.
Potem so Gjurmi, Karma in Dakja med nami. Skoraj jih ne bi spoznali. Upadli so, obrazi izmučeni, in še smejati se ne morejo. Kaj je gora napravila v teh nekaj dneh iz njih! In spet si ne moreš zamisliti, da tako lepe gore ubijajo ljudi . . . Sele pri ognjišču v kuhinji se jim počasi razvežejo jeziki: »Tonač-saab in Pable-saab sta ostala
njem so pridelali na poskusnih parcelah nad 80 metrskih stotov koruze oziroma 4,5 tone več kot na parcelah, ki so jih namakali z navadno vodo.
brez bivak vreč, brez kuhal nika, brez hrane. Naslednjega dne sta po takšni noči hotela na vrh. Tega ne zmore noben človek. Na Himalaji moraš imeti ponoči s seboj ved-
iiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiniiiimiiiriiiriiiiiiifiiiiiiiiitittiiimiiiitiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifMiiiiiiiiiiiiiiiijiijtifMiiiiiimiiiiiiiifiiiiMiiti"
ALMIRA
alpska modna industrija - Radovljica
PRODA:
osebni avtomobil ZASTAVA 1100
letnik 1960 — karanihnliran.
Izklicna cena 700.000 din.
Ogled je mogoč vsak dan v garaži Zavarovalnice Kranj.
Javna licitacija bo dne 25. 11. 1965 v garaži Zavarovalnice Kranj, in sicer od 8. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. do 12. ure pa za zasebni sektor Udeleženci licitacije iz družbenega sektorja morajo imeti ustrezna pismena pooblastila.	9772
TnAo.
INDUSTRIJA SATOVA BEOGRAD - ZEMUN
Cara Dušana štev. 264
i z I) e i. i i E
BUDILKE VSEH VKST, OSTALE URE IN VODOMERE A SEM PRIKLJUČKOV IN DIMENZIJ
ZA SVOJE IZDELKE DAJE I.NSA ENOLETNO PISMENO GARANCIJO.
no šotor. Nimate pojma o Himalaji!«
Karma mi zaupljivo kaže svoje roke, ki jim je prste načel mraz. Beli vršički brez vsakega občutka.
S Tonetom večerjava skupaj s šerpami. Juho z nekakšnimi svaljki, s campo in z jakovim mesom. Zvečer sprašujem Jožeta za nasvet, kaj storiti s Karmovimi prsti.
Potem ko jim dam vsem trem priscola za poživitev krvnega obtoka — Gjurmi in Dakja imata malo neobčutljive noge — naj bi se lotil postopnega ogrevanja Karmo-vih prstov, kar bi trajalo vsaj tri ure. Karma je preveč utrujen in bi raje opravil to stvar jutri. Torej bomo počakali na sonce.
16. oktobra
Ob sedmih zjutraj je šestnajst pod ničlo in Jozva mi pove. da s sedla še ne sestopajo. Tudi po radiu se še ne oglašajo. Očitno so zaspali, utrujeni po dogodkih včerajšnjega dne. Kurir me žalostno gleda. Premalo je oblečen za ta mraz. Dalj ko mu dopovedujem, da bo dobil dopoldne vso pošto in naj počaka pri ognju v kuhinji, bolj zvesto čepi pred mojim šotorom na mrazu.
Karma mi pokaže pri zajtrku prste, češ, da so že precej boljši in da mu jih ne bi ogrevali:	»Imam toli-
ko dela!« šerpe se res lotijo z vso energijo urejanja svojih stvari. Sušijo čevlje na soncu. Gjurmi:	»Dva dni
sem imel čisto mokro v čevljih.« Potem se lotijo britja in umivanja, da me je, umazanega saaba, kar sram.
Ob desetih se oglasi Andrej in me sprašuje, koliko pisem sem mu poslal v enoj-ko. Pravi, da je že čisto dober in da ga ni stisnila višina, ampak je bil le prehlad kriv njegovih težav. Ljudi delim v dve kategoriji: v tiste, ki višinsko bolezen priznajo, in v tiste, ki je za nobeno ceno ne priznajo. Kot da bi bilo kaj sramotnega v tem. če v gostem zraku laže shajaš kot v redkem!
Potem se šerpe lotijo kockanja in igrajo do onemoglosti. Kocke treskajo na lesonit s strahotnim pokom, da ves dan odmeva po ledeniku. Popoldne se privali pravcata poplava nosačev. Namesto dogovorjenih dvajset za današnji dan jih pride šestindvajset, pa še štiri dzoje in enega jaka pripeljejo s seboj za vsak jirimer.
Šestintrideset tovorov torej lahko odnesejo, le kje jih bomo nabrali? Jozvi sporočim to nesrečo v enojko in
mu predlagam, da bi morda že jutri preselili tudi del baze, pa le s težavo privoli v kompromis:	v Ghunzo naj
bi odšel preostanek nosačev z dvema šerpama in pod Tonetovim vodstvom, s seboj pa naj bi vzeli vse tovore, ki jih v bazi ne potrebujemo več. To bo še vseeno bolje, kot da bi nosači preživeli tu še eno ledeno noč, saj je temperatura zadnje dni občutno padla.
Vreme ne obeta izboljšanja, veter v višinah se je okrepil v spodnjih legah pa je spremenil smer in piha v glavnem z juga. To utegne prinesti padavine za povratek. Saj iz Ghunze Metod, Cie in Ljubo že poročajo o dežju. In o dolgem času ter da se je Cicu zdravje spet poslabšalo. Niso vse tegobe doma le na gori, vračamo še v normalno življenje, ki ima tudi svoje težave!
Ob šestih imava z Jozvo zadnji pogovor po radiu tega dne. Da potrebuje deset nosačev za tovore, sporoča. »In potem še štiri, ki naj prinesejo s seboj kole za provizorična nosila,« zaključi.
Kaj je zdaj to? Izkaže se, da gre za Tonača, ki je čisto iz sebe. Prišel je sicer z lastnimi silami popoldne iz trojke — v Jožetovem spremstvu — vendar je zdaj tako slab, da mu dajejo infuzije in da ga bodo jutri nosili navzdol, da bo vsaj pri močeh za odhod iz baze. Pavle pa se je že precej popravil. Nisem si mislil, da je tako hudo!
Predlagam lestev, ki smo jo namenili za prečenje ledeniških razpok, pa je nismo nikoli potrebovali. Pogovorim se z Ang Ceringom in Gjurmijem in brž se med nosači znajdejo štirje krepki prostovoljci za prenos Tonača. Le nad nosili niso navdušeni. »Je prestrmo, ga bomo raje nosili na hrbtu in se menjavali,« . mi zatrjujejo.
Po večerji se šerpe med seboj dogovarjajo, da bosta spremljala jutri Toneta in deset nosačev z jaki v dolino Dakja in Ang Tenzing, ki se je popoldne vrnil sam iz enojke. Potem pa se Gjurmi. Karma in Dakja lotijo streljanja raket, ki so jih imeli s seboj pri poskusu proti vrhu. Ramtang zažari v zeleni, rdeči in beli luči, ko da je pri nas veliko slavje. Morda se šerpe veselijo, da zapuščajo večni led? Pred dvema dnevoma sem se tudi jaz veselil na te trenutke, zdaj pa se me je lotila otožnost pred odhodom. Človek ni nikoli zadovoljen . ..
17. oktobra
Zgoden živžav v taborišču. Potrkavanje jakovih zvoncev govori, da se nosači že odpravljajo. Eni odhajajo dol, drugi gor v enojko. Brez prepiranja so se zmenili, kdo bo šel v toplo dolino in kdo v mrzlo enojko. In vendar so tako zgodnji le zaradi panike, ki jih je zagrabila ob oblačnem nebu. Panika je nalezljiva in tako raje danes poslikam še nekaj portretov, jakov, dzojev — to so križanci med jaki in navadnim govedom, ki jim pravijo pod Everestom zopkio. Morda jutri ne bo vremena za fotografiranje in prav gotovo ne bo Ang Tenzinga, ki odhaja danes v dolino in si je ves obraz pomazal z labisanom. Fantastična slika!
Ko se ob pol devetih -oglaša Jozva, mi sporoča, da že vidi naše nosače visoko na ledeniku. Prva vest je, da se Tonač prav dobro počuti po sinočnji infuziji in spanju s kisikovo masko. Jože je bil spet žrtev, ker je imel dva pacienta, Tonača in Pembo. Šerpo je -tudi malo stisnilo, kar pri njegovih petinpetdesetih letih ni nič čudnega. Dogovoriva se še, da ne bi izpraznili bomb s kisikom, ki sta v bazi, ker utegne kisik še komu koristiti. Jozva prosi, naj pripravi Ang Cering kaj dobrega za kosilo: »Okoli dveh se bomo vrnili!« Potem se dogovoriva za opoldanski pogovor po etru le v primeru, če bo kaj posebnega. Ali je tedaj tale pogovor zadnja oddaja radia Ramtang? Res gre vse h koncu in to si je tako težko predstavljati!
Z daljnogledom spremljam nosače, ko se počasi dvigajo po strmem melišču pod skalno polico proti enojki. Cez dobro uro bodo v taboru ena, podrli bodo šotore in potem bo ostala baza zadnje oporišče. Za slovo molči celo večno glasno »kegljišče« . . .
Z Ang Ccringom se dogovoriva za slavnostno kosilo. Malo boljša juha, žlinkrofi (žal z leofiliziranim mesom, ker je jaka že zmanjkalo), kisle kumarice in kompot, ki ga hranimo za to prilož-host.
Okrog poldne zaživi ledenik v daljnogledu. Na čelu spoznam Pavleta, ki se premika počasi z dvema smučarskima palicama, ko da bi s smučmi rinil v neskončne strmine V resnici gre pot navzdol. Malo više razločim pod polico skupino štirih nosačev in še nekaj saabov.
PO ZASLIŠANJU — Bivši podpolkovnik Untung, vodja ponesrečenega udara v Indoneziji, je bil takle na pogled minulo sredo po zaslišanju na sedežu garnizije v Džakarti...
Foto: AP
OBISK V KRESIJI — Predsednik IS SRS Janko Smole, član IS Edo Brajnik in republiški sekretar Riko Kolenc so včeraj obiskali nove prostore skupnih služb UNZ v Kresiji. Navzoč je bil tudi pred. sednik mestnega sveta M. Tepina Foto: šelhaus
PLJUNEK »V IMENU LJUDSTVA« — Ko je v torek ameriški zunanji minister Dean Rusk v Montevideu, kjer je bil med svojo turnejo po latinskoameriških deželah pred konferenco OAD, polagal venec na spomenik narodnega junaka generala Artigasa, se mu je približal mlad moški in mu pljunil -v obraz, rekoč: »Na, v imenu mojega ljudstva ...«	Foto: AP
PO BITKI — V nedeljo in ponedeljek se je razvnela huda bitka, delno na nož, med enotami prve konjeniške ameriške divizije in polkom južno-vietnamskih partizanov. Na sliki: s šotorskimi krili pokrita trupla ameriških vojakov po bitki v dolini la Drang.
Foto: AP
Nadaljevanje s prve strani
Stališča
posvetih, v strokovnih in drugih družbenih organizacijah, v nadaljnjih predkongresnih pripravah pa bodo še bolj in širše obravnavana na bližnjih konferencah občinskih organizacijah SZDL ter v številnih drugih pogovorih in na posvetovanjih. Da bi prispeval k nadaljnjemu vzpodbujanju in organiziranju teh razprav, je izvršni odbor danes imenoval tudi v«dstva 11 delovnih grup, ki bodo spremljale vse razprave, v katerih naj bi se že začela kreirati stališča, ki bodo osnova kongresnim dokumentom in odločitvam.
Izvršni odbor je imenoval v vodstvo grupe za pripravo poročila o delu socialistične zveze v obdobju med V. in VI. kongresom Janeza Zemljariča in Gustava Guzeja, v vodstvo grupe za organizacij-sko-politična vprašanja SZDL glede na njeno vlogo v kre-pirvi samoupravljanja Janeza Zemljariča in Jožeta Sagra, v vodstvo grupe za aktualna idejno-poiitična vpiašanja našega gospodarstva in gospodarskega s.stema ter grupe za aktualna vprašanja kmetijske politike Zorana Poliča in Martina Berkopca, v vodstvo grupe za kulturno politiko Marjana Javornika in Savina Jogana, v vodstvo grupe za delovne organizacije v šolstvu, zdravstvu in drugih področjih družbenih služb Živo Beltram, Francko Strmole in Nika Lukeža, v vodstvo grupe za družbeni položaj in aktivnost miadine Francko Strmole in Nika Lukeža, v vodstvo grupe »Komuna in občan« dr. Jožo Vilfana in Jožeta Ciglarja, v vodstvo grupe za probleme urbanizacije in stanovanjskega gospodarstva dr. Jožo Vilfana in Miho Ribariča, v vodstvo grupe za vprašanja narodnih manjšin, odprtih meja in zaposlovanja v tujini Bojana Lubeja in Branka Copa ter v vodstvo grupe za mednacionalne odnose dr. Jožo Vilfana, Zorana Poliča, Marjana Javornika in Bojana Lubeja. V obravnavanje aktualnih idejno političnih vprašanj pa bodo te delovne grupe vključevale najširši krog javnih, družbenih in strokovnih delavcev, zainteresiranih činiteljev kakor tudi pobude, mnenja in predloge posameznih občanov.
O predkongresnem gradivu, ki ga je zbral širši krpg sodelujočih, bo razpravljal tudi glavni odbor na svoji decembrski seji.	M.	Z.
«9
Konferenca v DSZZ
doslej sporazumeli za ukinitev vseh vrst vizumov z Marokom, Poljsko, Tanzanijo, Dan=ko, Švedsko, Norveško, Finsko, Islandom, Romunijo. CSSR, Bolgarijo, Alžirijo, Tunizijo in Kubo. Pravkar so se končala pogajanja z Madžarsko, tečejo pa še pogovori z Avstrijo, Italijanski vladi smo predlagali, naj bi se začela pogajanja 2. decembra 1.1. in nadejamo se, da bodo ta datum sprejeli, zlasti, ker je bilo vprašanje omenjeno tudi v končnem sporočilu o obisku Alda Mora.
Novinar »Politike« se je začudil nad tem, da zahodno-nemška obtožnica za atentat na našega konzula v Miinehe-nu Klariča, bremeni samo neposrednega krivca Kardu-ma; želel je zvedeti, kako gleda na to naša vlada. Dušan Blagojevič je poudaril, da to, da so posta,vili pred sodišče samo Karduma, ne da bi upoštevali tudi odgovornost ljudi, ki stoje za takšno protijugoslovansko dejavnostjo, res ni znamenje pripravljenosti pristojnih državnih organov, da bi to dejavnost preprečili. Vlada ZR Nemčije je v svojih prejšnjih notah izjavila, da protijugoslovan-
ska dejavnost ni v skladu z zakoni, veljavnimi v ZR Nemčiji in da ovira razvoj odnosov s SFRJ. »Zato pričakujemo. da bodo razširili obtožnico proti atentatorju Kardu-mu tudi na tiste, ki so pravzaprav poglavitni organizatorji protijugoslovanske gonje. Oblasti v ZR Nemčiji te ljudi namreč prav dobro poznajo,« je dejal Blagojevič.
VIDA HREŠČAK
• ••
Vietnam
nam. Predstavnik State De-parlamenta je sicer potrdil, da je Pariz seznanil Washingtan s to ponudbo, a šele potem, ko se je že nadaljevalo bombard' ranje, pcnudba pa je vsebovala »znane štiri nesprejemljive« pogoje za pogajanja.
Pozornost opazovalcev je danes pritegnil tudi članek znanega komentatorja Drewa Pearsona, ki pravi, da se je na predsednikovem posestvu v Teksasu nedavno razvila ostra debata med »golobi in jastrebi« o vietnamski vojni. »Jastrebi« — pre c sta vniki generalnega štaba — so zahtevali od predsednika Johnsona, naj dovoli bombard.-rati industrijske objekte okrog Hanoia in Haifonga. »Golobje« pa so zahtevali, da je treba dognati, kakšne so I možnosti za pogajanja, in za j nekaj ča?a ustaviti bombar- j diranje. Predsednik Johnson očitno ni bil ne za eno ne za drugo. Pearson poudarja, da bi zahteve generalnega štaba prav lahko pr pehale i do tretje svetovne vojne.
Novice o hudih izgubah j ameriških čet v Vietnamu. ! zlasti v dolini Ja Drang. so i precej ohlnd le optimizem i glede izida vietnamske vojne.
® 9T9
Lekič
treba uničiti prej, preden bo orožje uničilo nas« »Tveganje, ki ga prinaša razorožitev, je majhno v primerjavi s tveganjem, ki ga prinaša neomejeno oboroževalno tekmovanje,-je rekel predsednik Ken-nedy.
Danilo Lekič je izrazil prepričanje, da bo svetovna konferenca prispevala k splošni in popolni razorožitvi, vsekakor pa bo ustvarila nove možnosti, da bi začeli razreševati poglavitno dilemo sodobnega sveta. Svetovna konferenca naj bi olajšala prizadevanja sedanjih razorožitve-nih organov OZN. Jugoslavija je za sklicevanje specifičnih konferenc, kadarkoli se pokaže, da so nekatera vprašanja v zvezi z razorožitvijo zrela za sporazum. Lekič je posebej poudaril, da je treba udeležbo na konferenci omogočiti vsem državam, ne glede na to, ali so zastopane v OZN ali ne.
☆
Zapleti
ustavno načelo, ki je s pravico samoupravljanja temelj naše družbene ureditve.
Trditve pomočnika zvezne ga sekretarja za delo je zavrnil dr. čeme, ki je med drugim natančno razčlenil ustrezna določila ustave, pra vica do dela in pokojnine, uskladenost starega in novega pokojninskega zakona z ustavo.
Ustavno sodišče še ni odločilo v tem sporu. Iz razprave pa se je dalo razumeti, da je v zakonu o pokojninskem za varovanju še mnogo neskladnosti. ki jih družba ne želi niti ohraniti, niti opravičeva ti. To mnenje je v bistvu izrazil tudi predsednik zvezne ga ustavnega sodišča Blaža Jovanovič, preden je sporočil prisotnim, da je obravnava končana in da bo sodišče ob javilo svojo odločitev v urad nem listu.
VIKTOR SIREC
Medameriška konferenca v Riu
Latinskoameriške države zahtevajo preučitev gospodarskih odnosov
RIO DE JANEIRO. 18. nov. (Tanjug) — Argentinski zunanji minister Ortiz se je na medameriški konferenci v Riu de Janeiru zavzel za pravice narodov do samoopredelitve in neodvisnosti. Poudaril je. da organizacija ameriških držav ne predstavlja skupnosti odvisnih narodov in je odločno poudaril: »Mi smo proti, da bi naše nacionalne razvoje enostransko presojali?
Minister Ortiz je bil prvi govornik na medameriški konferenci. Njegov govor so ocenili kot - znamenje, da latinskoameriške države odločno odklanjajo, da bi sprejele predlcge ZDA. ki bi hotele vsiliti načelo enostranske vojaške intervencije v odnosih med državami Latinske Amerike.
Prvi dan medameriške kon farence je pokazal, da latinskoameriška države odločno zahtevajo ponovno preučitev gospodarskega sodelovanja z ZDA in politike zveze za pro-gres. Brazilski predsednik Ca-stello Branco je na otvoritvi konference 29 držav OAD odkrito izjavil, da je »konferenca OAZ o trgovini in razvoju še posebno uspela poudariti stališča, ki zaslužijo, da bi bila sprejeta v medsmeriškem gospodarskem sodelovanju«.
Vlade Costarice, Paname, Hondurasa. Guatemale, Salvadorja in Nikarague so podpisale dokument, ki zahteva pravično ceno za tropske proizvode. To je močan pritisk na ZDA. da ponovno proučijo svojo gospodarsko politiko v L" tir‘ki Ameriki.
šef Brazilije je govoril o »ideološkem imperializmu« in dejal, da se ameriška polobla srečuje z »agresijo in subverzivno infiltracijo«. Menijo, da je ta njegova izjava tesno povezana z težnjami, da bi organizirali medameriške sile za intervencijo.
Pogovori o medber-linskem prometu
BERLIN, 18. nov. (Tanjug). — Predstavniki vlade NDR in zahodnoberlin-skega senata so zadnje dni spet navezali stike, z namenom, da bi našli kompromis o medberlinskem prometu. Zadnje srečanje v torek ni bilo plodno, pač pa so se sporazumeli o naslednjem sestanku, ki bo jutri. Državni sekretar v vladi NDR Kohl in za-hodnoberlinski senator Korber si prizadevata, kakor je videti, doseči ponovni sporazum o prepustnicah, tako da bi lahko zahodni Berlinčani med zimskimi prazniki obiskali sorodnike v vzhodnem Berlinu.
Izredno stanje v čilskih rudarskih središčih
RIO DE JANEIRO, 18. nov. (Tanjug) — Clska vlada je včeraj razglasila izredno stanje v največjih rudarskih središčih v državi, v katerih so izbruhnili množični nere di. Položaj je najresnejši v središčih Chuquicamati in Eltenientu, kjer so rudnik: velikih ameriških družb »Ana conda« in »Kennecott«. Vlada je postavila ta rudarska središča pod »vojaško juris-dikcijo«.
V uradnem sporočilu je vlada obdolžila nacionalno sindikalno organizacijo, češ da ji vladajo komunisti in so cialisti in da je povzročila te nerede.
Vojaške čete so prevzele nadzorstvo nad nemirnimi rudarskimi središči. Rudarji pa so zavrnili zahtevo vlade in niso hoteli priti na delo.
Mitterrand o ustanovitvi sodobne francoske levice
Kandidat levice sodi, da si v Franciji lahko le koalicija strank zagotovi večino v parlamentu
PARIZ, 18. nov. (Tanjug). — Kandidat francoske levice na predsedniških volitvah Francois Mitterrand je prepričan, da bo »sporazum, ki so ga dosegli o njegovi kandidaturi, pripeljal v prihodnosti do skupnega programa« političnih formacij, ki ga podpirajo.
Na tiskovni konferenci, ki sla se je udeležila voditelja dveh najmočnejših strank levice, KP m socialistične stranke, V/aldeck Rochet in Guy Mollet, je Frangois Mitterrand razložil svoje koncepcije o tem, »kako določiti izhodišče za ustanovitev sodobne levice« v Franciji. Ti njegovi predlogi so zajeti v 28 točkah, ki konkretno določajo reformo francoskih not-
Francija odpoklicala
veleposlanika iz Gvineje
PARIZ, 18. nov. (Tanjug) — Francoska vlada je odpoklicala svojega veleposlanika v Conakryju, nato pa je tudi gvinejskemu veleposlaniku veiela. naj v najkrajšem času zapusti Pariz.
Francoska vlada je odpoklicala svojega veleposlanika iz Gvineje in odpovedala gostoljubje gvinejskemu veleposlaniku. ker je predsednik gvinejske skupščine Leon Maka ondan obtožil dva francoska ministra, da sta sodelovala pri organiziranju atentata na gvinejskega predsednika Sekouja Toureja in da sta hujskala na upor v Gvineji.
Tomo Martelanc predaval v Domu JLA
LJUBLJANA, 18. nov. — Danes je imel republiški se-kretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc v Domu JLA v Ljubljani predavanje. Oficirjem in podoficirjem ljubljanske garnizije je govoril o družbeno ekonomskih odnosih in o kulturni politiki.
ranjih institucij za informacije in prosvetnih ustanov do najvišjih predstavniških organov — kar naj bi bila podlaga za razpravo in za določitev programa.
Ce bo levica zmagala na predsedniških volitvah, bi v začetku januarja razpustili parlament, sredi februarja pa bi razpisali parlamentarne volitve. Med pripravami na volitve in na ustanovitev vlade »nove večine« bi stranke levice sprejele skupen program, ki' bi bil neke vrste sporazum med strankami in skupinami levice.
Mitterrand sicer sodi, da si dandanes v Franciji nobena politična stranka ne more sama zagotoviti večine v parlamentu. To lahko store samo koalicije strank, kar je po njegovem mnenju zelo važno za prihodnost političnih formacij levice, ki nai razvijejo zJaj dosrfcno sodelovanje.
Poofuanla o sovjet-j mirovni
hbdCr'^!!?
j TOKIO, 18. nov. (AP) — i Japonsko zunanje ministr-! stvo je sporočilo, da je pri-; pravljeno zboljšati odnose s : Sovjetsko zvezo in vnovič začeti po? Anja o sovjetsko -I japonski mirovni pogodbi. Kakor je rekel predstavnik ministrstva, pa bi mirovno pogodbo lahko sklenili samo, če bodo .izpolnjeni »nekateri pogoji«.
Sovjetska zveza in Japonska sta po vojni navezali diplomatske stike in sprejeli pogodbo, ki pa je še zdaj nista podpisali. Od leta 1956 teko. pogajanja, ki se pred-j vsem nanašajo na nekatera | ozemlja.
Zasliševanje prič iz Kaknja
Kako je bilo z ventilatorji ob nesreči
SARAJEVO, 18. nov. (Tanjug). — Senat okrožnega sodišča v Sarajevu, ki sodi skupini nekdanjih tehničnih voditeljev rudnika Kakanj, je danes" zasliševal priče, ki jih je predlagala obtožnica. Najprej so zaslišali Ahmeda Bašiča, paznika ventilatorja »Stupe«, in Sukrija Sahinbegoviča, paznika pri ventilatorju »Lozančič«.
Bašič je izjavil, da je takoj po eksploziji vključil svoj ventilator, nato pa po te’efo-nu poklical predstojnika, ven dar se mu ni na prvi klic nihče odzval. Nekaj pozneje je priklical tehničnega direktorja rudnika, obtoženega inženirja Salčiča, ki je hotel vedeti, koliko rudarjev iz rova je šlo mimo ventilatorja »Stupe«.
Sukrija šahinbegovič pa je izjavil, da se je zaradi eksplozije v rovu pokvaril ventilator, ki ie bil v »mrtvem teku«, in da se je iz njega precej dolgo kadilo.
Prvi obtoženec ing. Salčič je pri soočenju s pričo izja
vil, da to ni res in da paznik ventilatorja v tistem trenutku ni bil na svojem delovnem mestu. Salčič je povedal, da je 25 minut klical ventilator »Lozančič« in da se mu ni nihče oglasil.
Priča je povedala, da je popravljala ventilator in ni mogla slišati telefona, šahinbegovič je še pristavil, da ima priče, ki lahko potrdijo, da je bil na delovnem mestu.
Nato je javni tožilec vpra šal ing. Salčiča, ali bi bilo mogoče rešiti več ljudi, ko bi bil ventilator »Lozančič« deloval. Salčič je odgovoril pritrdilno.
Razprava se nadaljuje.
Februarja volitve na sudanskem Jugu
SANU zahteva, da je treba zagotoviti, da ne bodo ponaredili rezultatov
KARTUM. 18. nov' (AFP.) Sudanski premier Mohamed Ahmed Mahdžub je danes v ustavodajni skupščini izjavil, da se mora sudanska vlada zdaj bojevati na dveh frontah: proti uporu v južnih pokrajinah dežele in proti lakoti, ki grozi tem pokrajinam. Potrdil je. da bodo kmalu začeli obravnavati zahtevo. naj bi ustanovil posebno ministrstvo, ki bi imelo na skrbi tudi probleme južnih pekraj n.
Južnjaški voditelji so danes sprožili novo pobudo. Predsednik sudanske afriške nacionalne unije (SANU) Wil-liam Dfcig je sporočil, da se strinja z odločitvijo sudanske vlade, po kateri naj bi februarja organiz rali volitve v južn h pokrajinah. — SANU meni. da bi bilo treba izpolnit’ najprej nekatere no-goje. tako da bi odpadla boiazen prebiva' stva južnih pokrajin, da b~do ponaredili volilne rezidfate.
Stranka zahteva tudi. da uk nejo izjemno stanje v treh južnih pokrajina.i in izpustijo borce, ki so jih bil; ujeli med spopad z vladnimi silami. .Predstavnik Juga naj pride v komisijo, ki bo pripravila vol tve. Nadalje je treba razorožiti pripadnike unionis.ične stranke, ki jih je b la vlada opremila z orožjem, in "uveljaviti resolucije. ki so bile sprejete na Konferenci »za okroglo mizo« o proble nih Juga. Obnoviti je treba tudi delovanje vseh vladnih javnih ustanov na Jugu in odstraniti 20 tako imenovan h južnjaških predstavnikov v ustavodajni skupščini, ker jih ni izvolilo prebivalstvo Juga.
Slovesnosti v armadi za dan republike
BEOGRAD, 18. nov. (Tanjug). — Vojaki m starešine se v vseh vojaških enotah in ustanovah, na ladjah, letali-ščih in v karavlah pripravljajo, da bodo z raznimi slovesnostmi praznovali dan republike.
Pripadnikj vojske m mladine v Kraljevu bodo na primer priredili recital z naslovom »Republika, tebi za rojstni dan«, v Valjevu pa bodo praznovali ob tabornem ognju pri spomeniku revoluciji. Vojaki in delavska ter šolska .mladina bodo organizirali skupne prireditve tudi v Titovem Užicu. Cačku, Po-žarevcu, Novem Sadu in drugod.
Tudi vsi domovi armade, vojaški, mornariški in drugi klubi bodo praznovali 29. november. Kultumo-zabavne programe bodo izvajali člani literarnih, glasbenih, dramskih in drugih sekcij teh ustanov. Pred praznikom in na dan praznika bodo po enotah zabavne prireditve, organizirali pa bodo tudi številna športna tekmovanja.
OBVEŠČAMO
NAŠE BRALCE NA GORIŠKEM,
DA JE ZAČELA POSLOVATI
J Novi Gorici
P 0 0 RII2 NICA ČP »DELO«
V UPRAVNEM POSLOPJU SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA
V PRITLIČJU - LEVO SOBA 6 IN SICER VSAK DAN OD 8. DO 10 URE TELEFON 21-029.
Iz III. izdaje
OZN odklonila sprejem LR Kitajske
NEW YORK, 17. nov. Generalna skupščina OZN je danes ponovno odklonila predlog za sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo. Tuje agencije poročajo, da je za predlog glasovalo 47 držav. Prav toliko jih je bilo proti, medtem ko se je glasovanja vzdržalo 20 držav.
Resolucijo za sprejem Kitajske je predložilo 12 držav Azije in Afrike. Pred glasovanjem o tej resoluciji je generalna skupščina sprejela predlog resolucije ZDA in 10 drugih držav, da je sprejem LR Kitajske »važno vprašanje« in da je zato potrebna dvetretjinska večina.
Za ameriški predlog je gla- : sovalo 56 držav, proti 49, 1 vzdržalo pa se je 11 držav. Glasovanje je pokazalo, da se zmanjšuje opozicija proti sprejemu LR Kitajske v sve-ovno organizacijo.
‘talibanska vlada soglasno odobrila poročilo Alda Mora
RIM, 17. nov. (Tanjug) — Pod predsedstvom Alda Mora je bilo danes zasedanje italijanske vlade, na katerem je italijanski premier obširno poročal o svojem obisku v Jugoslaviji in razvoju italijansko-jugoslovanskih odnosov.
O rezultatih razgovorov v Beogradu je Aldo Moro že prej obvestil šefa italijanske drža ve predsednika Saragata.
»Poročilo Alda Mora na današnjem vladnem zasedanju,« je poudarjeno v uradnem sporočilu predsedstva italijanske vlade, »je svet ministrov so glasno odobril in izrazil zado voljstvo z rezultati beograj skih pogovorov in razvojem prijate' skih odnosov med obema državama.«
Na istem zasedanju je ita-lijans’- lada odobrila tudi predlog dekreta predsednika republike o realizaciji jugo-slovansko-italijanskega finančnega sporazuma, ki sta ga sklenili delegaciji obeh držav na razgovorih v Rimu 3. julija letos.
Smith imenoval novega guvernerja
SALISBURY, 17. nov. Manjšinska vlada lana Smitha je imenovala danes novega guvernerja Južne Rodezije, ki naj bi prevzel dolžnost britanskega guvernerja Gibbsa. Za guvernerja je bil imenovan Clifford Dupont.
Sprejeta sovjetska pobuda
MOSKVA, 17. nov. (Reuter) Pakistanski predsednik Ajub Kan je izjavil, da se je pripravljen sestati z indijskim premierom šastrijem na sovjetskem ozemlju. To je sporočil danes v Moskvi indijski finančni minister Krišnama-čari na tiskovni konferenci. Gre za sestanek premiera šastrija s predsednikom Aju-bom Kanom, za kar je dala pobudo sovjetska vlada mesece septembra med indijsko-oakistanskim spopadom. Obe državi ista takrat odklonih pobudo za posredovanje »kot oreuranjeno«.
Sporazum s francosko RTV ,
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — Sporazum, ki so ga nocoj podpisali v Beogradu med francosko in jugoslovansko radiotelevizijo, predvideva nadaljnjo razširitev sodelovanja. Sporazum predvideva izmenjavo umetniških in aktualnih programov. Obe organizaciji bosta izmenjavali tudi televizijske reportaže in filmske vesti o pomembnih kulturnih, umetniških in športnih dogajanjih.
Telegrami
ŽIVKOV V ZGORNJEM EGIPTU — KAIRO Bolgarski premier in prvi sekretar BKP Todor Živkov, ki je na uradnem obisku v ZAR. si je včeraj ogledal gradbišče velikega jezu v Asuanu in antične spomenike v Luksoru. Bolgarija in ZAR sta te dni sklenili dva nova sporazuma o medsebojnem gospodarskem in turističnem sodelovanju.
STEWARTOV SESTANEK S SCHRODERJEM — LONDON. Britanski zunanji minister Michael Stewart se je vrnil iz New Yorka v London in se bo danes tu sestal z za-hodnonemškim zunanjim ministrom Gerhardom Schro-derjem.
SESTRELJENA AMERIŠKA LETALA — HANOI. V zadnjih 14 dneh so sile laoškega gibanja Patet Lao sestrelile nad laoškim ozemljem 12 in poškodovale 13 ameriških letal.
STAVKA V LIBANONU? — BEJRUT. Generalna konfederacija libanonskih delavcev je zagrozila s stavko, če vlada ne bo zvišala mezd in plač za 10 odstotkov.
932.000 TURISTOV V BOLGARIJI — SOFIJA. Do konca oktobra je obiskalo Bolgarijo skoraj 932.000 tujih turistov. Pričakujejo, da bo njih število do konca leta preseglo milijon.
MAZUROV ODPOTOVAL V MOSKVO — KABUL. Iz Kabula je odootovala v Moskvo sovjetska vladna delegacija pod vodstvom člana prezidija CK KPSZ in prvega namestnika premiera Kirila Mazurova, Delegacija se je udeležila slovesnosti ob otvoritvi avtomobilske ceste Kuška —Gerit—Kandagar v Afganistanu.
CARLOS MADRAZO ODSTOPIL — MEXICO. Predsednik mehiške revolucionarne institucionalne stranke Carlos Madrazo je odstopil. Do decembra lani je bil guverner države Tabasco, potem pa je postal predsednik te stranke, ki je na oblasti že več let,
OBISK ČILSKIH PARLAMENTARCEV — BUDIMPEŠTA. Na povabilo madžarskega parlamenta je prispela v Budimpešto delegacija čilske"- p-rlamenta. v kateri je 11 poslancev in senatorjev, vodi pa jo predsednik predstavniškega doma Balesteros.
TRGOVINSKI SPORAZUM — MOSKVA. Ministra za zunanjo trgovino ZSSR in Poljske Patoličev in Trampczyn-ski sta tu podpisala dolgoročni sporazum o trgovinski izmenjavi, ki predvideva, da bo vrednost medsebojne trgovine od 1966. do 1970. leta dosegla nad 8 milijard rubljev.
STAVKA V BRITANSKIH OPORIŠČIH - KUALA LUMPUR. Okrog 5000 članov malezijskih sindikatov, ki so zaposleni v vojaških taboriščih in skladiščih v britanskih oporiščih na Malajskem polotoku, je orgarr-iralo stavko, ker so Britanci odpustili 155 delavcev.
IZJAVA JANOSA BRUTVA — BUKAREŠTA. Ob koncu osemdnevnega obiska v Romuniji je predsednik deželnega sveta sindikatov Madžarske Janor, Brutyo izjavil za romunski sindikalni list »Munca«, da je obisk madžarske sindikalne delegacije prispeval k okrepitvi bratskih stikov med sindikalnima organizacijama Madžarske in Romunije.
Pa še to:
JESEN — Dvanajstih štirinajstletnih učencev iz osnovne šole v Kobišnici pri Negotinu že dalj časa ni bilo v šolo. Učitelji so sklenili, da bodo raziskaii ta nenavadni pojav in jih vse obiskali, šest deklic je izjavilo: »Mož me ne pusti!« šest dečkov: »Zena me ne pusti!« Kaj bo čez leto dni, ko morda pridejo otroci . . .
Vreme is. novembra 1965
•MARIW$
/ Magreb i <$
"4t *(	\
^ SMCNO DELNO OBLAČNO
■X'/, DEZ
V///.
///
////
J
OBLAČNO V9B NEVIHTE ~ megla
 meje vrek.,
'OOROCIJ:: -1   iiiiii
Temperature
Ob	17	13
Ljubljana	—1	1
Planica	—3	1
Brnik	—2	0
Maribor	—2	0
Slov. Gradec	—2	0
Novo mesto	—2	0
Koper	8	10
Kredarica	—4	—5
Reka	10	12
Pulj	11	10
Split	13	12
Dubrovnik	11	14
Zagreb	—1	1
Beograd	4	9
Sarajevo	5	9
Titograd	12	7
Skopje	—2	4
Celovec	—1	1
Gradec	—3	_
Dunaj	—4	2
Milano	2	8
Genova	7	11
Miinchen	1	5
Ztirich	2	3
Benetke	2	—
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Obsežno področje nizkega zračnega pritiska zajema celotno jugozahodno Evropo. Padavinsko področje se je umaknilo nad Karpate, vendar nad naše kraje še doteka ob jugozahodnih vetrovih vlažen zrak.
NAPOVED:
SLOVENIJA:
Oblačno in zamegleno bo, predvsem ponoči še nekaj ležja. Najnižje nočne temperature bodo nekoliko pod 0. v PHmorju 5, naj višje dnevne nekoliko nad 0, v Primorju 10 stopinj C.
JUGOSLAVIJA:
Pretežno oblačno bo, v no tranjosti še neznatne padavi ne in topleje.
stran DELO
IZ NAŠIII KOMUN — ŠPORT
Petek, 19. novembra 1963
Težave novomeške mladine
Mrtvilo na kulturnem in športnem področju
Komisija za družbeni položaj in aktivnost mladine v Novem mestu je ugotovila, da mladina premalo posega v življenje zunaj šole, to pa je bržkone posledica prenatrpanih programov na srednjih in podobnih šoiah.
Uroš Dular, predsednik obč. komiteja ZM v Novem mestu, pravi, da mladina v Novem mestu nima svojih prostorov, da spi na kulturnem in zabavnem področju. »Ni dvoma, da je stanje v Novem mestu glede tega slabo. Mislim, da bo delo poživil Oder mladih, ki bo delal v okviru zavoda za kulturo in ki ga bo vodila Alenka Bo-le-Vrabčeva.«
V Novem mestu je 20 mladinskih aktivov, od teh jih je 7 šolskih. Največ članov je na gimnaziji, saj ima njihov aktiv kar 564 dijakov. O izvenšolskih dejavnostih so povedali Nada Mirtič, Jože Pečnik in Tone Kamin:
»Ena izmed poglavitnih izvenšolskih dejavnosti so krožki. Zanimanje zanje je različno. Medtem ko je na učiteljišču največ interesa za marksistični kro-
ČRNOMELJ
Napredek zdravstvene
službe
V malokateri občini je zdravstvena služba v tako kratkem času dosegla tak razvoj kot v črnomaljski. Še ni dolgo tega, kar so imeli v občini enega zdrav, nika splošne prakse, sedaj pa jih je že pet. Tudi v Semiču, kjer so se dolgo potegovali za napredek zdravstvene službe, imajo sedaj stalnega zdravnika splošne prakse, predvidevajo pa, da bodo v doglednem času imeli v Semiču tudi stalnega zobnega terapevta. Letos so odprli zobno ambulanto v Starem trgu ter zdravstveno po. stajo na Vinici. Novo lekarno so dogradili v Črnomlju lani, z adaptacijami zdravstvenega doma v Črnomlju pa pridobili potrebne prostore za normal, no delovanje vseh zdravstvenih služb v tem osrednjem občinskem zdravstvenem zavodu. V prihodnje nameravajo dati več. ji poudarek preventivi, zdravstvena služba pa skuša v okviru tega programa doseči tesnejše sodelovanje z delovnimi organizacijami v'občini, od če. sar pričakujejo še boljše rezultate.	(r)
PIVKA
Javor štipendira 42 dijakov in študentov
Delovni kolektiv tovarne »Javor« v Pivki štipendira letos na srednjih, višjih in visokih šolah skupno 42 dijakov in študentov. Za dijake na srednjih šolah so določili mesečno 12.000 do 17.000 din, študentje na višjih in visokih šolah pa prejemajo 17.000 do 22.000 din mesečno. Upravni odbor je na zadnji seji sprejel predlog kluba štipendistov tovarne »Javor«. Po tem predlogu bi prejel absolvent, ki bi končal študij v rednem predpisanem roku oziroma v absolventskem stažu, enkratno nagrado v znesku trikratne štipendije zadnjega meseca, če študent ne bi doštudiral pravočasno, bi mu po omenjenem predlogu ukinili štipendijo oziroma bi mu štipendijo izplačevali naprej v enaki višini, le da bi to upoštevali že kot posojilo s posebnim dogovorom o vračanju in pod posebnimi pogoji. Zadnje velja za študente na višjih in visokih šolah.
Največ štipendistov ima tovarna »Javor« v raznih strokovnih šolah lesne stroke.
B.
žek, pa se na gimnaziji navdušujejo za literarnega in za glasilo »Stezice«, za katere menijo, da bodo postale srednješolsko glasilo. Tudi za šport ni več takega zanimanja, kot je bilo nekdaj. Eden izmed osnovnih vzrokov je prenatrpan učni program s praktičnimi vajami v popoldanskem času, da se težko vključujemo še kam drugam. Edino razvedrilo so nam plesne vaje, obiski filmskih predstav in nekaj predstav ljubljanskih gledališčnikov. Seveda pa močno pogrešamo mladinski klub. Če bi ga imeli, bi najbrž močno poživil naše delo. Upamo, da bo Oder mladih prinesel več razgibanosti v naše vrste!«
Novomeška mladina torej gleda na Oder mladih kot na rešitelja, hkrati pa pravi, da je učni program prenatrpan. Seveda pa priznajo, da je mladina doslej dostikrat stala ob strani, da pa bi tudi organizacije, ki delajo na teh področjih, morale dajati možnost mladim, da se vključijo v njihove vrste. Novomeška mladina si namreč želi še kaj drugega kot sobotne plese!
J. SPLIHAL
mms
hhbk*
IM Mm
Mirnim
mm
IteSSSitltBŠifl
mm,.
mmmmm
Brez s *-
SHAJALIŠČE PARTIZANOV IN PRIJAZNO GOST? ŠČE — Partizanski dom na Pristavi nad Stično je v marsičem edinstveno gostišče na Slovenskem. Zgradili so ga člani ZZB NOV iz Stične in okoliških krajev. Z vrha je prelep razgled na Dolenjsko, Ljubljansko polje in del Štajerske. Prav preko Pristave so vodile bojne poti partizane iz vseh teh pokrajin in tod so vedno našli gostoljubje v vasi, ki ni poznala izdajalca. Dem je odprt, in z avtom dostopen vse leto tudi turistom. Prijetna in zelo znana so tudi silvestrovanja v
domu.
Foto: M. Remec
Z dvanajst (-H) posteljam
Ob stoletnici prve otroške bolnišnice v Ljubljani
»Kateri daruje 25 goldinarjev ali eno posteljo za bolnišnico, je ustanovnik, kteri ima glas v zboru dobrotnikov,« je končal maja 1865 takratni ljubljanski mestni fizik dr. Viljem Kovač v ljubljanskih Kmetijskih rokodelskih novicah svoj javni oklic s pozivom na akcijo za ustanovitev prepotrebne otroške bolnišnice v Ljubljani.
Že sedem mesecev za tem so ta sredstva s prostovoljnimi prispevki zbrali, sestavili statut in upravni odbor ter v navzočnosti župana dr. E. H. ■ Koste in ob ploskanju častitih gostov z blagoslo- j vom samega škofa 19. no- ' vembra	novo	Elizabetino
otročjo bolnišnico na Poljan-
V -
Dr. Viljem Kovač
ski cesti, kot prvo tako ustanovo v Ljubljani in drugo v Avstro Ogrski na slovesen način odprli. Zvečer je sledila še »Velika beseda« s čital-niškimi recitacijami in samospevi narodnih dam, za katere se je časopisni kronist skoraj zbal, da bi se zaradi dekoltejev utegnile prehladiti.
V mestni otroški bolnišnici na Streliški ulici v Ljubljani,
v stavbi, kamor se je Elizabetina otročja bolnišnica po devetletnem zasilnem prebivanju na Poljanah preselila, so se spomnili stoletnice s primemo prireditvijo že sinoči. Na današnji praznik pa bodo imeli tudi v otroški kliniki v Ljubljani, kot delovnemu dediču takratne otroške bolnišnice, širšo proslavo vseh slovenskih pediatrov. Današnji dan, 19. novembra bo poslej na Slovenskem — dan otroškega zdravstva. Tako so vsaj sklenili. Venec na grobu znamenitega in popularnega zdravnika dr. Bogdana Derča pa bo še eno spoštovanje več velikemu pionirju tega otroškega zdravstva pri nas. Poseben pripravljal-f j ni uredniški odbor pediatrič-I ne sekcije pri Slovenskem ; zdravniškem društvu je razen tega že zbral obširno gradivo za almanah s pregledom razvoja slovenskega otroškega zdravstva na Slovenskem v minulem stoletju.
Otroške bolnišnice, nekdaj temačne in zakotne, namenjene predvsem revnim in nezakonskim otrokom, niso imele lahkih začetkov. Ostajajo pa pereč probem social-
Vsak dan 800 štedilnikov iz Velenja
Proizvodnja gospodinjske opreme v velenjski tovarni »Gorenje« je letos znova narasla in bo znašala vrednostno blizu 6 milijard dinarjev. Izredno dobro gredo zadnje mesece v prodajo vse vrste štedilnikov; električni štedilniki ter štedilniki na plin in trda goriva. Skupno izdela tovarna »Gorenje« na dan 800 štedilnikov. Za prihodnje leto predvidevajo doseči s proizvodnjo štedilnikov in pralnih strojev vrednost 10,7 milijarde dinarjev. F. K.
ne družbe in merilo našega humanizma tudi še danes.
Res se je v teh letih svetloba preselila v nove moderne I °sebi, ki bi bili vso sezono
vtf
*. -1
Vršič brez strehe
pozimi
Planinstvo, pa naj bo to vrhunsko ali rekreacijsko, je pri Slovencih že dolgo razvito. že od nekdaj radi hodijo v hribe stari in mladi. Da bi bili gorniki preskrbljeni z najnujnejšim, kar potrebujejo v gorah, so pričeli graditi planinske postojanke. Tako je bila na Vršiču zgrajena leta 1899 Erjavčeva koča.
Ljubitelji gora zelo dobro poznajo to postojanko, ki jim je neštetokrat zamenjala dom v poletnih mesecih, zlasti pa pozimi, ko so se vra: čali s težkih tur z Mojstrovke ali Prisojnika ali pa so uživali pri smučanju po okolici. Pregej planincev — smučarjev je preživelo tudi redni letni dopust v tej okolici, vsi pa so prenočevali v Erjavčevem domu. Dom je bil več let odprt in oskrbovan skozi vse leto. Po neuradnih vesteh je bil zaprt samo med drugo svetovno vojno.
Erjavčevo kočo in še druge domove na Vršiču oskrbuje Planinsko društvo Jesenice, ki je na eni zadnjih sej sklenilo, da v letošnjem letu, to je v zimski sezoni 1965/66, zapre vse postojanke v tem predelu in tako prelomi s 60 let staro tradicijo. Da bi o tem zvedeli kaj več, smo povprašali v pisarni Planinskega društva, kjer so nam povedali, da je ta vest resnična, s pripombo, da bo dom odprt ob nedeljah in praznikih, toda samo takrat, kadar bo prehodna pot za kuharico in oskrbnika. Dodali so še, da ga morajo zapreti, ker je v zimskem času nerentabilen in jih vzdrževanje preveč stane. To so tudi poglavitni vzroki za zagovor takega sklepa.
Ne vemo, ali je ta trditev pravilna in ali res ni mogoče dobiti sredstev vsaj za dve
4
Sistem financiranja — pereč problem
Konferenca JZOTK v Beogradu mora temeljito osvetliti položaj
Na bližnji konferenci Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo (20. t. m. v Beogradu) bo pomemben del razprave nedvomno namenjen problemom financiranja telesne kulture. Zdaj namreč ugotavljamo, da družba na najrazličnejše načine sicer vlaga razmeroma velika sredstva v telesno kulturo, da pa so ta vlaganja pogostoma problematična zaradi načina in namembnosti sredstev, razen tega pa so tudi precej nestalna in marsikdaj pod vplivom subjektivnih ocen organov ali celo posameznikov. Nadaljnja slaba stran dosedanjih vlaganj je bila tudi ta; da so bila v zelo visokem odstotku proračunska, kar je posebej negativno v sedanjih pogojih gospodarjenja, ko se proračunska potrošnja zmanjšuje in seveda dotacije za telesno kulturo ne ostajajo na prvotnih višinah, ampak se znižujejo.
Po vsej pravici lahko trdimo, da je telesna kultura pričakala novo dobo gospodarjenja nepripravljena, in to prav zaradi tega, ker ni bilo enotnega, solidnega sistema financiranja te družbene dejavnosti. Prav zato se telesnokultume organizacije in delavci v rujih sedaj manj borijo za sredstva take ali drugačne višine, ampak jim je za zda j mnogo ' pomembnejše doseči tudi v telesni
kulturi financiranje, ki bi omogočalo načrtno, enakomerno delo v vseh organizacijah, ki jih je družba v širšem ali ožjem smislu ocenila za pomembne.
V praksi je treba začeti skoraj na vseh ravneh prav od začetka. Za zdaj nimamo niti ustreznih zakonskih določil o telesni kulturi (v pripravi je zvezni zakon o telesni kulturi, ki mu bodo pozneje verjetno sledili tudi
republiški) niti ustreznega vrednotenja telesne kulture v posameznih družbenopolitičnih skupnostih. Telesna kultura bo morala torej povsod dobiti »ceno«, ki bi jo lahko določili tako, da ugotovimo povprečne normative zdravja in delovne sposobnosti naših občanov in pri tem upoštevamo, kakšen delež lahko pri tem prispeva telesna kultura. Seveda gre tu tudi še za druge prvine, ki bodo omenjeno ceno lahko samo še povečevale (obrambna sposobnost, propagiranje naše družbene stvarnosti z vrhunskimi dosežki itd.).
Naslednja naloga je seveda poiskati primerne vire. Kakor je že rečene, bodo v prihodnje družbenopolitične skupnosti lahko samo eden od virov, ki bo v skladu s programi telesnokultumih organizacij financiral samo določen del dejavnosti, predvsem na področju investicij in vzdrževanja objektov ozir. tistih delov programov, ki so nedvomno širšega družbenega pomena. Kot drugi viri
se bodo morali pojaviti t določenih preciziranih odnosih predvsem naslednji: delovne organizacije, . šolski skladi, zdravstvena služba in socialno zavarovanje, turizem, nekatere igre na srečo, povezane s športom, organizacije za telesno -kulturo z lastnimi dohodki iz osnovne ali dopolnilne dejavnosti, sami aktivni udeleženci v telesni kulturi in seveda druge organizacije ali skupnosti, ki so kakorkoli zainteresirane za telesno kulturo kot celoto ali določene dejavnosti oziroma panoge.
Vsi ti problemi so seveda potrebni še zelo temeljitega študija in obravnav, kajti u-streznega financiranja telesne kulture še ne bo mogoče zagotoviti samo z deklaracijami in prepričevanjem — vsaj v bližnji prihodnosti. — Prav zato z zanimanjem pričakujemo razprave na konferenci kot najvišjem organu družbenih organizacij za telesno kulturo v Jugoslaviji.
MARKO ROŽMAN
otroške bolnišnice in število belih posteljic je silno naraslo. Spomnimo se samo, da je bilo v prvi otroški bolnišnici v Ljubljani komaj 12 postelj, medtem ko so trinajsto plačevali premožni starši za morebitna gostovanja svojih otrok. Z napredkom medicin-se znanosti in boljšo nego se je umrljivost otrok močno znižala. Medtem ko je ob prihodu dr. Bogdana Derča na ljubljansko otroške bolnišnico znašala umrljivost novorojenčkov celih 19 odstc.kov, je lani ta odstotek v Ljubljani padel na komaj 2,4 odstotka. Pa vendar še vedno ostajamo otroškemu zdravstvu veliko dolžni in marši--katera glasna prizadevanja družbe ne upoštevajo sorazmerno tudi belih bolniških posteljic.
In čeravno je vmes 100 let in čeravno zvenijo na današnji proslavi nove in sodobne programske besede, ostajajo žive in vzgledne tudi za današnjo rabo uporabne, misli, ki jih je takratni dobrohotni »dosluženi zdravnik v deželni bolnišnici, praktični zdravnik in porodničar« v i Ljubljani dr. Viljem Kovač zapisal v Novicah:	»Skušnje
skor 9 let, ko sem imel z bolj ubozimi ljudmi opraviti, so me učile siromaštvo ljubljanskih delavcev spoznavati. Uboštva pa je čedalje več, ker je dela vsako leto manj. Kupčija peša, sladkornica je pogorela, predilnica se je ustavila. A ko tedaj zdrav delavec zavoljo malega zaslužka pomanjkanje trpi, koliko bolj šele njegova družina in v družini najbolj otroci, posebno, ako bolehajo . . .« Ali ob koncu: »Jaz sam pa obljubljam, da vse svoje žive dni brez plačila zdravnik hočem biti mladi napravi bolnišnice in revnim otrokom in da v prvem letu tudi brez plačila potrebna zdravila v ljubljanskih lekamicah dobimo.«
BOGDAN POGAČNIK
V skladišču trgovine z obutvijo so se kopičili čevlji, čevlji, ki so že pri-
»Tovariši,« je posegel vmes direktor,« podrobnosti nas ne bodo nika-
šli iz mode,
spet v modi — skratka, grmada čev Ijev. Po reformi občani nekako niso bili navdušeni za kupovanje	čevljev,, praviš, komercialni?e
Tedaj je trgovina razobesila	v izlož-
bah velikanske plakate: ZNIŽANO —
ZNIŽANO — ZNIŽANO. Ni	užgalo.
Občani so takoj ugotovili, da	je trgo-
vina malenkostno znižala cene, ki jih je prej občutno zvišala. Trgovina je bila prisiljena poiskati nov »prijem«.
V izložbe so obesili napise: RAZPRODAJA — POPUST — RAZPRODAJA —
POPUST. Skladišča pa se vseeno niso izpraznila. Tovarne čevljev so pritiskale na trgovino . ..
vezno kupi vsaj dva para čevljev — ti tovariš direktor pa pet. Zgled višjih
stari čevlji, ki so že mor pripeljale'. Nekaj temeljitega bo bo namreč najboljše potrdilo, da gre
zares. Predlagam, da nakup teh čevljev prenesemo v stroške za reklamo. To je vse, ostalo prepustimo delova-
Komercialni direktor je bil star	rga«
Zbor se je zarotniško nasmehnil, »čevlje bom sicer javno kupil.« je rekel direktor. »nič drugega pa nisem slišal. Nič ne vem. da smo se kai dogovarjali. Dogovorjeno?«
Vodstvene glave so prikimale in se razšle.
čez nekaj dni je izbruhnila kupo-
treba ukreniti. . . Nemara bi res zni žali cene in začeli z reklamo. Kaj
maček v svoji stroki, ki je prebrodil že vrsto naših gospodarskih prelomnic; gospodarstvo je menjalo svoje obličje, menjala so se vodstva in delavski sveti — on pa je ostal. V hudih kašah je namreč vedno znal zabrenkati na pravo struno. Zdaj je zamišljeno sedel, se muzal ter užival
v eni postojanki društva na Vršiču. S prometom, ki ga ustvarjajo med letom, bi vsekakor lahko vzdrževali tudi postojanko pozimi. Ne moremo se pridružiti trditvi funkcionarjev, da Erjavčeva koča pozimi ni rentabitna. Ne vemo. kako bodo ta sklep zagovarjali pred drugimi gorniki naše domovine, ker dobro vemo, da je vsako leto več smučarjev in ljubiteljev gora. ki prihajdjo v ta del Gorenjske prav pozimi.
POLDE KARLIN
Prvenstvo invalidov
v kegljanju
V Slo venjgraacu in v Ravnali na Koroškem je bilo minulo soboto . in nedeljo letošnje republiško kr,;.;lriško prvenstvo invalidov v disciplini 50 in 130 lučajev mešano ter \ borbenih igrah. Nastopilo je 47 posameznikov v vseh invalidskih kategorij uh in pet 10-članskih vrst iz Ljubljane, Maribora. Celja. Kranja in' Slovenj Gradca.
Med vrstami ie po daljšem času uspelo osvojiti prvo mesto in prehodni pokal Slovenjgradčanom, med posamezniki pa so kar štori prva mesta osvojili Ljubljančani in dve Kranjčani. Na druga boljša mesta so se zvrstili l\laribor-čani in domačini.
REZULTATI — POSAMEZNO:
I. kat. (najtežja) Blatnik (Ljub) 149 kegljev, Mil Jančič (Mrb) 141, II kat.: Ravnik (L j) 179, Tomc <Kr> 1 66, Kovačič (Mrb) 162 (vsi po 59 lučajev); III. kat.:	Bevc
«Kn 375, Lešnik (Mrb) 375, Fon I (Lj) 359, IV. kat,.: Vidmar (Lj) I 392, Ozmec 392, šetina (oba Sl. I G) 391, V. kat.: Žukevič (Kr) 415» Vocovnik (Sl. G) 404, Bratkič (Mrb) 385. VI. kat.: Praprotnik (Lj) 435. Horvat (Sl. G) 431. Žiberna (Kr) 419 (vsi po 100 lučajev) BORBENE IGRE:	Slovenj
Gradec 359, Ljubljana 346. Maribor 343, Kranj 310, Celje 281.
T.' B.
Celulozar aktiven tudi po sezoni
— V Krškem tudi v zimskem času živahno deluje plavalni klub Celulozar. Uprava kluba je v sodelovanju s prosvetnimi delavci osnovne šole sklicala roditeljski sesetanek s starši plavalcev in plavalk. Obisk je bil kar zadovoljiv. Klubski zdravnik dr. Mlakar je imel predavanje o zdravstvenih vplivih plavalnega športa klubski trener 2ibert pa o športnem plavanju in treningu Po predavanjih so starši razpravljali o bodočem delu kluba in o njihovem sodelovanju pri reševanju te problematike.
Plavalni klub Celulozar želi povezati plavalce, šole in starše v j celoto, ki bo prispevala k še več-
„Bronašti“ v Beogradu
Danes in jutri telovadno srečanje z NDR
LJUBLJANA, 18. nov. V športni dvorani beograjskega sejmišča bo v soboto in nedeljo srečanje med telovadnima reprezentancama Jugoslavije in Demokratične republike Nemčije. Tekmovali bodo v dvanajsteroboju oziroma v obveznih in poljubnih vajah. Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila močno okrnjena — brez Cerarja, Brodnika in Šrota, ki so pri vojakih.
Reprezentanci sta sestavljeni takole:
NDR: MathiaS Brehme, Siegfried Fiille, Kraus Milbrandt, Peter Weber, Werner Dolling, R. Bayer, Klaus Knoll.
Jugoslavija:	Kersnič, Petrovič,
Anic. Menčik, Kiissel, Galija.
Po beograjskem »Športu« povzemamo, da bo morda nastopil Brodnik. »V tem primeru bo poraz milejši, kajti nastopamo proti ekipi, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojila bronasto kolajno, če bomo izgubili le za sedem točk, kar je precej, bo to za našo ekipo uspeh«, je izjavil trener Marjan Jemec, ki je bil v juliju vodja naše ekipe na mednarodnem prvenstvu NDR.
»Naša ekipa je bolj šibka v obveznih vajah kot v poljubnih,
Košarkarji na pripravah
V Beogradu so se začele priprave državne košarkarske reprezentance, ki se v prenovljeni sestavi odpravlja na dva pomembna turnirja, in sicer v Carigrad. na tekmovanje za pokal Bospora (od 1. do 5. dec.) in v Tirano na balkanske igre (od 15. do 19. dec.).
Na trening je zvezni trener Banko Zeravica povabi! naslednje košarkarje: Skansija, Pruga, Tvr-diča (vsi Split), Marojeviča (Beograd), Cvetkoviča (C. zvezda), Ražnjatoviča, čermaka (oba Rad-nički), Valčida (Zadar) in Pavloviča. Hočevarja in Bassina (vsi Olimpija h
Od starih prekaljenih državnih reprezentantov bodo na teh dveh turnirjih nastopili potemtakem samo Kovačič, Cvetkovič in Raž-njatovič.	>
Zadar ; Dinamo 12. dec.
Upravi državnega prvaka Zadra in šampiona Romunije Dinama iz Bukarešte sta se sporazumeli, da bo povratna tekma II. kola tekmovanja za evropski pokal prvakov 12. decembra v Zadru. Prva tekma pa bo v Bukarešti 27. nov. ali 4. decembra.
medtem ko so telovadci NDR sila izenačeni na vseh orodjih v obeh konkurencah. Za najboljšega velja Fiille, vendar je moj vtis, da ga je Brehme iz Leipziga že prehitel. Njegovi »najboljši« orodji sta konj in bradla, Fiille pa je najmočnejši na bradli, krogih in v parterju. Iz Leipziga sta še Milbrandt in Knoll, ostali so iz Berlina,« nam je še povedal tovariš Jemec.
Srečanje se bo oba dni začelo ob 17. uri.	D.	K.
Bohinj je pripravljen
50 tujih tekmovalcev na mednarodnih tekih 1956
Mednarodni
nogomet
POKAL SEJEMSKIH MEST DUBLIN — Shamrock : Sarago-sa 1:1 (1:0).
DUNAJ — Wiener Šport klub : Chelsy 1:0 (0:0).	’
KOBENHAVN — Dunfermline : Bold Club 4:2 (2:1).
AN VER S — Anvers : Barcelona 2:1 (2:1).
POKLAL EVROPSKIH PRVAKOV KILMARNOCK — Kilmarnock : Real 2:2 (1:1). Povratna tekma bo 30. nov. v Madridu.
POKAL POKALNIH PRVAKOV GLASGOW — Celtic : Arhus (Danska) 2:0 (2:0). V III. kolo se je uvrstil Celtic.
NOVO NA TUJEM
KAIRO — Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca je končala 14 dnevno gostovanje v Egiptu. Jugoslovani so odigrali več tekem m vse dobili z visokimi rezultati. Zadnjo tekmo so igrali z reprezentanco Egipta in zmagali 11:2.
SOFIJA — Bolgarska hokejska reprezentanca je danes poslala uradno prijavo za svetovno hokejsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
LENINGRAD — Na mednarodnem turnirju so vaterpolisti zagrebške Mladosti premagali domači Vodniik 3:2. To je bila tretja zaporedna zmaga zagrebške ekipe. Presenečenje je poraz mlade madžarske reprezentance, ki je izgubila z moskovskimi študenti 4:5. Drugi rezultati — Leipzig : Spartak 4:3, Torpedo : Triton 5:3.
Bohinj bo v začetku januarja 1966 spet domačin največje tekme smučarjev — tekačev sezone — mednarodne novoletne pre-skušnje. Smučarska zveza Jugoslavije je poverila SK Bohinju izvedbo tega tekmovanja glede na to, da so Bohinjci poslali najboljšo ponudbo. Lani so bile tekme v Mojstrani, kaže pa, da bo prireditev v tej sezoni bolj kvalitetna.
SK Bohinj je povabil k sodelovanju reprezentance sedmih držav, in sicer Italije, Zah. Nemčije, CSSR, Švice, Avstrije, Bolgarije in Poljske. Ekipa iz Poljske bo najštevilnejša, saj bo 12 nji-
Utrinki
Na štiri oči
Prvi nastop v reprezentanci
Marko Zupančič o boksarskem dvoboju z NDR
V Ljubljano se je včeraj vrnil član boksarskega kluba »Odred« Marko Zupančič (21), ki je pred dnevi nastopil na dveh meddržavnih dvobojih jugoslovanske državne reprezentance proti NDR v Berlinu in Dassauu. O svojih vtisih nam je pripovedoval takole: »Za gostovanje v NDR smo se pripravljali 19 dni v zveznem centru na Košutnjaku (Bgd.), in sicer pod vodstvom zveznega trenerja Duška Bogdanoviča in trenerja N. Popoviča. Spričo premajhne prizadevnosti nekaterih boksarjev skupne priprave niso uspele najbolje, precej pa nam je škodovala tudi dolga in utrudljiva pot z vlakom do Berlina (na-
j;m uspehom članov plavalnega robe svet: nazaj smo potovali
kluba.
letalom!). Naše priprave ne mo-
V začetku prihodnjega tedna se ; remo primerjati do pričela v telovadnici tudi zim 1 3ka gimnastika	za plavalce in
plavalke kluba.	H.
treningom
»Upam, da dobro. Kaže, da sem si kljub hudi konkurenci končno le zagotovil mesto v državni reprezentanci (skupaj s Stankovičem), razen tega pa sem tudi na seznamu olimpijskih kandidatov. Zal v domačem klubu nimam dobrih pogojev za vadbo; tako na primer sam plačujem rekvizite, skupaj z drugimi boksarji Odreda treniram v neustreznih prostorih itd. Edino, kar imamo, je dober trener, neumorni Janez Gale.«
MIODRAG NIKOLIČ — »SIJA« USPESNO OPERIRAN — Znani košarkar Beograda in dolgoletni član državne reprezentance Mio-drag Nikolič — »Sija« je te dni uspešno prestal operacijo meniskusa. Zdravniki upajo, da bo Nikolič lahko začel z redno vadbo že meseca februarja leta 1966.
VELIKO ZANIMANJE ZA HITROSTNO DRSANJE — Za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju, ki bo 22. in 23. januarja 1966 v Deventerju na Nizozemskem; so že razprodali vse vstopnice. Zanimanje za hitrostno drsanje na Nizozemskem je tolikšno, da bodo tribune, ki lahko sprejmejo 18.000 gledalcev premajhne.
HOKEJSKI REPREZENTANT PRED SODIŠČEM — Bivši švedski hokejski reprezentant Ulf Stemer, ki je lani v Tamperu s palico tako podrl nekega finskega igralca, da se je moral zateči v bolnišnico, se zagovarja pred finskim sodiščem. Švedu prede slaba, ker navajajo, da je za podoben primer neki igralec odsedel šest mesecev v zaporu.
hovih najboljših tekmovalcev prispelo v Jugoslavijo v zameno za trening nekaterih najboljših jugoslovanskih tekmovalcev v Zakopanem. Realno je torej pričakovati, da se bo na sloviti bohinjski smučini za tekače pomerilo okrog 50 tujih tekmovalcev.
Bohinjski smučarski delavci se na prireditev že zdaj živahno pripravljajo. Proga je že pripravljena in bo uporabna že na prvem snegu. Poskrbljeno pa je tudi za primer, če v dneh tekmovanja v dolini ne bi bilo snega; tedaj bo preskušnjo mogoče izvesti na Voglu, kjer bo pripravljena rezervna proga.
Kakor vse kaže, letos tudi ne bo finančnih težav za izvedbo prireditve. Pomoč so namreč obljubili vsi prizadeti, tako OZTK Radovljica, domača gostinska podjetja in turistično društvo kakor tudi pristojni športni forumi.
J. ŽITNIK
Spored SP v alpskih disciplinah
SANTIAGO, 18. nov. Izvršni komite svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki bo od 4. do 14. avgusta prihodnjega leta v Čilu (Portillo), je objavil uradni spored prvenstva.
4. avgusta: slovesna otvoritev v Portillu, 5. avg.: slalom za ženske, 7. avg.: smuk za moške, 8. avg.:	veleslalom za ženske, 10.
avg.:	veleslalom za moške, 12.
avg.: smuk za ženske, 13. avg.: slalom za moške (izločilno tekmovanje), 14. avg.: slalom za moške in slovesnost ob koncu prvenstva.
Pojasnilo
V članku »Veliko zanimanje za Planico 66«, objavljenem 18. nov., je prišlo do neljube pomote. Zadnji stavek bi se moral pravilno glasiti: »Smučarski poleti v Planici 1969 bodo torej že na novi velikanki,« kakor je tudi iz konteksta razvidno.
Dvanajst uradnih prijav
S seje organizacijskega komiteja »Hokej 66«
LJUBLJANA, 18. nov. — Organizacijskemu komiteju »Hokej 66« so se doslej prijavile naslednje države:	Avstrija, Južna Afrika,
Danska, švedska, Finska, Francija, Anglija, Norveška, NDR, Kanada, Bolgarija in SZ. Pričakujejo še prijavo desetih držav. Novinarjev pa je doslej prijavljenih 179, medtem ko je SZ prijavila kar 51 uredništev.
Organizator je včeraj prejel še eno pismo iz Kanade, kjer tam-
Slovenski boksarji v Švici
\
bilko.
Razprodaja panike
Zdaj je vodstvo podjetja staknilo svoje vodstvene glave in začelo iskati izhod.
»Predlagam, da končno zares znižamo cene čevljev,« je predlagal poslovodja prve prodajalne.
»Raziskati je treba trg in razviti ustrezno reklamo. Razglasimo po tele nobenih izdatkov za reklamo. Dovolj viziji in v tisku, da naši čevlji ne je, da vsak poslovodja zaupno pove
ker so vsi gledali vanj kot na rešilno valna panika kot gripa. V prodajalne
čevljev so pridrli kupci in se začeli »Zničanje cen. razprodaja, reklama puliti za čevlje. Kupovali so vsevprek. same neumnosti.« je končno spre- Skladišča so se izpraznila. Panika je
kot bacil preskočila tudi v druge
govoril. »Tovariši, to so tuji prijemi, ki pri nas ne užgejo. Treba je imeti pred očmi konkretni trg in se poglobiti v dušo konkretnega kupca.«
»In kaj predlagaš?« je bil nestrpen direktor.
»Nič posebnega,« je znižal glas komercialni in nato skoraj šepetaje nadaljeval, »res nič posebnega. Napraviti moramo le vtis. da se bo to blago podražilo in to bo v konkretnem položaju in spričo že konkretnih pre-
prodajalne in kmalu je potovala širom po deželi. Vse vrste trgovine so pristavljale lončke. Blagajne so brnele in konkretno zbegani kupci so ku povali obutev, obleko, sladkor, riž . . Ko je prišla na vrsto še krema za čevlje, je bilo uradno oznanjeno, da ne bo nobene podražitve
Tedaj je komercialni ugotovil, da zares potrebuje zimske čevlje. Obredel je vse trgovine, celo konkurenčne,
puščajo vode,« je modroval poslovodja druge prodajalne.
»Ampak puščajo,« se je plašno in dh naj za božjo voljo ne begajo oglasil poslovodja sedme prodajalne, kupcev. Nato naj vsak poslovodja ob-
plašenih kupcev užgalo«. Vodstveni vendar nikjer ni našel poštenih zim-zbor se je oddahnil. »Ne potrebujemo skih čevljev. In kupil je, kar je, mogel
Doma je žena pregledala nakup iv zavpila: »Neroda, ne vidiš da si kupi’ prodajalcem, da se je nekje zgoraj izbirek?« In ker je nekaj ugovarjal
so mu prileteli čevlji v glavo. Panika je tako udarila tja, od koder je izšla
M. R.
zvedelo, da se bodo čevlji podražili
I No-vice iz Pomurja
ROKOMET — V zadnjem kolu pomurske lokometne lige—-za člu-i ne so bili doseženi naslednji rezultati: • Sobota :	Lendava 13:8,
ESŠ :	Enotnost 5:0, Radgona :
Mladinec 5:0 ter Beltinci :	Ra-
denci M:23. Jesenski prvak je postala ESŠ.
Končni vrstni red ekip: ESŠ 15, Krog 12, Sobota 12, Radgona 10, Radenci 8, Lendava 7, Mladinec 4. Beltinci 2 in Enotnost 2 točki.
nemških boksarjev: za srečanje z ; nami so bili tri mesece nem taboru.«
— Prvi dvoboj z reprezentanco : NDR je bil v Berlinu. To je bil j vaš prvi nastop v državni vrsti? | »Da. Moj partner je bil znani nemški boksar Bruno Gusse, ki i je uspešno tekmoval že na evrop-j skih ter na olimpijskih igrah. Za , seboj ima že 300 nastopov. Berlinski tisk je pred njegovo borbo ! z mer;.'j obširna poročal o njem; j njegov nastop — z njim je pn-| šel tudi njegov kondicijski trener — je bil sredi pozornosti. V ! prvi rundi sva samo »tipala« drug i drugega; še)e pred koncem sem
LJUBLJANA, 18. nov. — Slovenska boksarska reprezentanca bo 24. t. m. odpotovala v Švico, kjer se bo v ZUrichu in Schaff-skup- i hausenu dvakrat pomerila z mestno reprezentanco Ziiricha.
^	|	i ga prvič napadel, tako da mu je i
HOKEJ NA TRAVI — Preostali pod silovitimi udarci nekoliko po-tekmi vzhodne republiške lige j čila arkada. V drugi rundi je zato
sta se končali takole: Kapela Tišina 0:4 in Beltinci : Radgona 3:0. Naslov jesenskega prvaka je osvojila SsTV iz Murske Sobote pred Tišino, obe jriata enako število točk. Po jesenskem delu tekmovanja so se ekipe razvrstile takole: SŠTV 8, Tišina 8, Lipovci 6, Radgona 6, Kapela 2 in Enotnost brez točke.
KO.SARKA — V 3. kolu pomurske zimske košarkarske lige za člane so bili zabeležen, naslednji ! rezultati:	Sobota	45:61,	|
Enotnost I. :	Puconci
Enotnost II. : Radenci 47:58. Zaostala tekma I. kola Radgona Sobota 38:74. Na tabeli voai Enot nost I s 6 'točkami pred Soboto, ESŠ in Radenci, ki imajo po 4 točke, Rakičan 2 ter Radgona, Enotnost II. in Puconci brez točke.
V II. kolu pomurske košarkarske lige za ženske sta b:la dose-
boksal na vse ali nič. Ničesar mu nisem ostal dolžan; borba je dvignila na noge več ko 3000 gledalcev. Z desnico sem ga trikrat silovito zadel, tako da se je zmaga že nagibala na mojo stran. Tedaj je zdravnik prekinil srečanje (zaradi arkade). V naši ekipi je razen mene zmagal samo še Petrič, tako da smo dvoboj izgubili 4:16.«
— Tudi v drugem nastopu je naše izbrano moštvo izgubilo (6: 14)?
»Da. pomerili smo se s pomla 115..40, j jenimi ekipami Našo je sprem iiala ne verjetna smola; trem na šim Čopiču, meni in Premužu — je počila arkada, oškodovali pa «o nas tudi sodniki. Zmago v po !wel terski kategoriji sem imel že v žepu, saj je bil moj tekmec olimpijski kandidat Ziebert v tretji rundi po knock do\vnu že popolnoma brez moči Naš sod i nik (Kostič) pa je minuto pred
žena naslednja rezultata: Rakičan koncem prekinil srečanje; name : ESŠ 2:73 in Enotnost II : Enot	sto z učinkovito zmago sem se
nost I 18:20. Svit je bil prost V vodstvu se nahaja ESŠ pred Enotnostjo I. obe imata po 4 toč ke, Enotnost II. Svit in Ratučan pa so brez točke.
zaradi točkovnih sodmkov mora) zadovoljiti s po m.«
Kako so vaša nastopa v NDR e 3njii naši boksarski strokovnjaki?
Sedma partija remi
TBILISI. 18. nov. Sedma partija kandidatov za naslov svetovnega prvaka v šahu med Spaskim in Taljem se je na predlog Spa-skega v 53. potezi končala z remijem Po tej partiji je rezultat 3,5:3,5.
Talj : Spaski 3:3 (1)
TBILISI, 17 nov. — Po Talje-vi bolezni sta sovjetski velemo.i stra z dvema dnevoma zamude sedla k sedmi partiji, v kateri je Talj vodil bele figure. Dvoboju sedaj prisostvuje tudi svetovni prvak Petrosjan. Partija je bila prekinjena v 42. potezi, strokovnjaki pa sodijo, da se bo končala remi.
španska (Marshallov napad)
1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5.	0—0, Le7 6.
Tel, b5 7. Lb3, 0—0 8. c3, d5 9. ed, S:d5	10.	S:e5‘,	S:e5	11	T:e5,
c6 12. L:d5, cd 13. d4, Ld6 14. Te3, Dh4	15.	h3,	Df4	16. Te5.
Df6 17. Tel, Dd6 18. Df3, Le6 19 L£4, L:f4 20. D:f4, L:h3 21 Dg3, D:g3 22. fg. Lf5 23 Sd2, Tfe8 24. Sb3, Kf8	25.	Sc5,	a5 26. T:e8 .
T:e8 27. a4, £a 28. T:a4, Te2 29. b4, ab 30. cb, Tb2 31. Ta8 +, Ke7 32. Tb8, Td2 33. Tb7+, Kd6 34.	T:f7.	Lg6	35.	Ta7,	Kc6 36.
Se6. Le4 37. T:g7, T:g2 4	38, Kfl.
Tb2 39. Sd8 -I-, Kb5 40. Tc7, Td2 41. Kel, Tg2 prekinjeno.
Prekinjena pozicija je torej takale:
Beli (Talj): Kel, Tc7, Sd8, b4. d4, g,3 (6)
Crni (Spaski): Kb5, Tg2, Le4, ; d5, h7 (5). Na potezi je beli.
IVER DNEVA
Jalova usluga hokeju
Jugoslavija organizira svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. V času obširnih priprav številnih reprezentantov pa so nekateri najboljši jugoslovanski klubi ostali brez sredstev, s katerimi bi omogočili svojim igralcem, ki ne sodijo v vrsto najboljših, redno vadbo. Med te ekipe sodijo tudi trije zvezni ligaši iz Beograda (Partizan, OHK Beograd in Crvena zvezda). Uprava drsališča na Tašmajdanu je od prizadetih zahtevala za zimski trening 5,5 milijona dinarjev. Klubi tega denarja niso zbrali in so se odločili za trening v tujini. Ekipe so odšle na potovanja maloštevilne in brez prave volje za delo. Gostitelji so seveda zahtevali tudi nastope. ki pa so se končali s katastrofalnimi porazi (Partizan je v Bolgariji izgubil z 9:0 in 7:0).
Slaba reklama za naš hokej, ki kandidira za visoko mesto / »B«. skupini, in slaba ocena za hokejske delavce!
Dolenjska planinska transverzala
Priprave za dolenjsko turistično planinsko transverzalo so v zaključni fazi Pot je že skoraj markirana, v pripravi pa je tu di vodnik po transverzali. Zanimanje za to prvo planinsko pot po osrednji Dolenjski je že sedaj veliko.
Dolenjska turistična planinsko pot. bo imela izhodišče in cilj v Novem mestu, otvoritev bo 1. maja 1966. Pot bo šla iz No-vema mesta na Frato, od tam na Rog na bazo 20, dalje na Mirno goro in po robu nad Se mičem do Badovinca na Jugorju. od tam k Gospodični na Gorjan cih, dalje na Trdinov vrh in po grebenu Gorjancev na Opatovo goro, Kostanjevico, v Pleterje. Otočec, na Trško Goro in Hmelj-nik, od tam pa v Novo mesto. Celotna pot bo dolga približno 200 km Ob poti bo 15 do 20 postojank, kjer bodo izletnikom na voljo tudi posebni žigi. V »Vodniku« bodo osnovni zgodovinski in drugi podatki vseh točk, postojank in krajev, kode* bo šla pot. Transverzalo prinrav lja novomeško Planinsko društvo v sodelovanju z Turističnim dru štvom Novo mesto.
P. ROMANIC
kajšnja federacija sporoča, da bo njihova odprava za Jugoslavijo štela 22 ljudi. Imena igralcev bodo znana šele tik pred začetkom prvenstva, medtem ko so doklej organizatorji prvenstev že dolgo poprej vedeli tudi za imena.
Pred dnevi je bil v Ljubljani poseben odposlanec amaterske hokejske federacije ZDA, ki ga je njen predsednik Tutt, ki je obenem tudi član direktorija LIGH. poslal semkaj po informacije. Bil je nadvse presenečen in seveda zadovoljen nad vsem, kar je videl. Predsednik Tutt pa je obenem sporočil, da bo prišel v Ljubljano že več dni pred začetkom prvenstva in da bo skupaj z družino ostal pri nas še kakih deset dni po končanem šampionatu.
Vodja priprav naše reprezentance Albert Kerkoš in zvezni trener Waclav Bubnik sta novinarje ob zaključku sestanka seznanila še z nekaterimi zanimivostmi oziroma podrobnostmi v zvezi s ponovnimi pripravami naše ekipe v Ljubljani V glavnem sta zadovoljna, medtem ko bo treba določene pomanjkljivosti (športna disciplina,	vigra vanje,
večja trdota med igro itd.) še odpraviti. Upata, da se jima bo to posrečilo do začetka prvenstva.
Jugoslavija : Avstrija na Jesenicah
ZAGREB. 18. nov. Tu je bil danes sestanek organizacijskih odborov A in B skupine svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Sklenili so. da se bo svetovno prvenstvo začelo v Ljubljani. 3. marca z dvobojem B skupine Jugoslavija : Anglija, tega dne pa bo v Zagrebu tekma Kanada ZDA. Sklenili so tudi. da bo tekma Jugoslavija : Avstrija 12. marca na Jesenicah, tekmi A skupine ZDA : DRN in Finska : Poljska pa tega dne v Zagrebu.
Ta predlog mora potrditi še mednarodna hokejska zveza.
S. P.
PD Železniki želi povečati dom na Ratitovcu
Planinsko društvo Železniki si že tri leta prizadeva izposlovati potrebno dokumentacijo, da bi lahko razširili svojo planinsko postojanko na Ratitovcu. V načrtu imajo, da bi nk jugovzhodni strani povečali jedilnico, ki bi jof po potrebi, kasneje lahko dvignili in nad njo uredili še nekaj sob oziroma ležišč Postojanka postaja pretesna, zilasti jedilnica z dnevnim prostorom, zato je razširitev več kot upravičena. Na Ratitovec (le-ta je vLok 1666 metrov) zahaja vse več planincev iri turistov.
Postojanka je bila med vojno požgana, prva leta po njej pa na novo zgrajena Takrat ni bilo na voljo sredstev da bi zgradili večji dom. zato pa si društvo prizadeva. da bi razširitev opravili sedaj. Ge bi od občinske skupščine Škofja Loka dobili pred tremi leti dovoljenje, za katerega so prosili, bi bila dela že opravljena in tudi dokaj ceneje izvedena.
Včeraj-danes-jutri v Ljubljani
FOTOGRAFIJA — V Mestni galeriji je od petka razstavljenih čez 40 fotografij na razstavi fotografije, ki bo odprta do prihodnjega torka. Razstavo Si ogleda povpreč-no 130 ljudi na dan.
KANALIZACIJA — Podjetje »Tlak« bo te dni uredilo kanalizacijo v Smledniku. Del sredstev so zbrali občani, ostalo pa je prispevala občina.
ROJSTVA — V sredo se je v obeh porodnišnicah rodilo 12 dečkov in 10 deklic.
FICKO — Kdor danes vplača denar za »zastavo 750«, mu jo bodo v Slovenija-avtu dobavili do konca marca. V zadnjem času je novih naročil manj kot 50, več pa jih pričakujejo po prvem januarju. Računajo, da bodo fičke od marca naprej dobavljali v enem mesecu.
BANKA — Zaradi prevelike gneče pred blagajniškimi okenci v KB v Šubičevi ulici bodo jutri odprli še eno blagajno.
AVTOBUSI — V Ljubljano zaradi poledice včeraj niso pripeljali avtobusi iz Loškega potoka. Gabrovke in Starega trga ob Kolpi. Sicer pa so imeli vsi avtobusi precejšnje zamude, od četrt pa do ene ure.
KONFERENCA — Krajevna organizacija SZDL Milan Majcen je imela včeraj konferenco, na kateri so govorili o samoupravljanju. Izvolili so tudi delegate za občinski odbor SZDL šiška.
HOTELI — Večina ljubljanskih hotelov je bila včeraj polno zasedena, še več, v »Unionu« so morali celo postaviti dodatna ležišča. Samo v »Levu« je bilo še dovolj prostora. V »Iliriji« prenočujejo francoski in jugoslovanski hokejisti.
REŠEVALCI — Včeraj so morali ljubljanski reševalci kar 194-krat na pot. Večinoma so vozili bolnike, osemkrat pa so peljali ponesrečence v bolnišnico.
Osebni dohodki so prenizki
SO Center o gospodarstvu in kadrovanju
LJUBLJANA'. 18- nov- ~~ Na današnji seji skupščine občine Ljubljana Center je bilo govora o rezultatih in problemih gospodarjenja v prvih devetih mesecih letošnjega leta ter o stanju in problemih kadrovske politike v gospodarskih delovnih organizacijah.
Glede rezultatov gospodarjenja so bili odborniki mnenja, da nas na videz ugodni podatki ne smejo zapeljati in uspavati. Ne smemo namreč pozabiti, da sta minila od uvedbe gospodarske reforme šele dva meseca in da se vsi problemi, ki jih nosi s seboj, v tem kratkem obdobju še niso utegnili pokazati v pravi luči. Z realno oceno, kako so se znašle delovne organizacije v novih pogojih gospodarjenja, bo treba tako še počakati
Mnogo govora je bilo o tem, da gospodarske organizacije premalo načrtujejo, da se ne ukvarjajo dovolj s svojimi razvojnimi koncepti. Zanemarjeno planiranje in programiranje se odraža tudi v neurejeni kadrovski politiki. Ce podjetje ne ve, kaj bo počelo jutri, ne ve tudi, kakšne strokovnjake bo potrebovalo.
Ne smemo biti zadovoljni z izvozom, čeprav kažejo najnovejše statistike, da močno narašča. Dati mu bo treba popolnoma drugačno vsebino. Iz političnega in administrativnega pritiska mora preiti v mednarodno delitev dela na bazi lastne konkurenčne sposobnosti, ne pa ob sredstvih za regres.
Poseben problem predstavljajo v zadnjem času prenizki osebni dohodki zaposlenih. Ce primerjamo prejemke in cene danes in v minulem poletju, moramo ugotoviti, da je standard v tem času občutno nazadoval. Prenizki osebni dohodki, ki ne gredo vštric z zviševanjem delovne storilnosti, grozijo, da bodo ogroz li uspešen start celotne gospodarske reforme. Delovnim organizacijam bo potrebno predočiti, da je vsaka pretirana previdnost ob zviševanju osebnih dohodkov zaposlenih popolnoma odveč. Nepravilno je, da podjetja pr el vajo sredstva namesto v dvig osebnih dohodkov v modernizacije in opremo.
Ko so govorili o kadrovski politiki, so bili odborniki mnenja, da se bo treba še dosledneje boriti za uposob-Ijen in strokovno podkovan vodilni kader. V zadnjem času smo dosegli na tem pod ročju bistvene izboljšave, mnoge nove naloge pa prinaša s seboj tudi predvidena reelekcija. Dc'-er strokovnjak mora imeti ustrezno izobrazbo, ob njej pa še številne dodatne sposobnosti in izkušnje. Moramo se zavedati, da bo nadalnji gospodarski napredek odvisen predvsem od ljudi, to pomeni: od preu-
darne in načrtne kadrovske politike podjetja in -komune.
SHAJALIŠČE PARTIZANOV IN PRIJAZNO GOSTI ŠCE — Partizanski dom na Pristavi nad Stično je v marsičem edinstveno gostišče na Slovenskem. Zgradili so ga člani ZZB NOV iz Stične in okoliških krajev. Z vrha je prelep razgled na Dolenjsko, Ljubljansko polje in del štajerske. Prav preko Pristave so vodile bojne poti partizane iz vseh teh pokrajin in tod so vedno našli gostoljubje v vasi, ki ni poznala izdajalca. Dom je odprt in z avtom dostopen vse leto tudi turistom. Prijetna in zelo znana so tudi silvestrovanja v domu.	Foto: M. Remec
Z dvanajst (+1) posteljami
Ob stoletnici prve otroške bolnišnice v Ljubljani
»Kteri daruje 25 goldinarjev ali eno posteljo za bolnišnico, je ustanovnik, kteri ima glas v zboru dobrotnikov,« je končal maja 1865 takratni ljubljanski mestni fizik dr. Viljem Kovač v ljubljanskih Kmetijskih rokodelskih novicah svoj javni oklic s pozivom na akcijo za ustanovitev prepotrebne otroške bolnišnice v Ljubljani.
2e sedem mesecev za tem so ta sredstva s prostovoljnimi prispevki zbrali, sestavili statut in upravni odbor ter v navzočnosti župana dr. E. H. Koste in ob ploskanju častitih gostov z blagoslovom samega škofa 19. novembra novo Elizabetino otročjo bolnišnico na Poljan-
Dr. Viljem Kovač
v stavbi, kamor se je Elizabetina otročja bolnišnica po devetletnem zasilnem prebivanju na Poljanah preselila, so se spomnili stoletnice s primemo prireditvijo že sinoči. Na današnji praznik pa bodo imeli tudi v otroški kliniki v Ljubljani, kot delovnemu dediču takratne otroške bolnišnice, širšo proslavo vseh slovenskih pediatrov. Današnji dan, 19. novembra bo poslej na Slovenskem — dan otroškega zdravstva. Ta ko so vsaj sklenili. Venec na grobu znamenitega in popularnega zdravnika dr. Bogda na Derča pa bo še eno spoštovanje več velikemu pionir ju tega otroškega zdravstva pri nas. Poseben pripravljalni uredniški odbor pediatrične sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu je razen tega že zbral obširno gradivo za almanah s pregledom razvoja slovenskega otroškega zdravstva na Slovenskem v minulem stoletju.
Otroške bolnišnice, nekdaj temačne in zakotne, namenjene predvsem revnim in nezakonskim otrokom, niso I imele lahkih začetkov. Ostajajo pa pereč probem social.
ski cesti, kot prvo tako ustanovo v Ljubljani in drugo v Avstro Ogrski na slovesen način odprli. Zvečer je sledila še »Velika beseda« s čital-niškimi recitacijami in samospevi narodnih dam, za katere se je časopisni kronist skoraj zbal, da bi se zaradi dekoltejev utegnile prehladiti.
V mestni otroški bolnišnici na Streliški ulici v Ljubljani,
Vsak dan 800 štedilnikov iz Velenja
i Proizvodnja gospodinjske opreme v velenjski tovarni »Gorenje« je letos znova narasla in bo znašala vrednostno blizu 6 milijard dinarjev. Izredno dobro gredo zadnje mesece v prodajo vse vrste štedilnikov; električni štedilniki ter štedilniki na plin in trda goriva. Skupno izdela tovarna »Gorenje« na dan 800 štedilnikov. Za prihodnje leto predvidevajo doseči s proizvodnjo štedilnikov in pralnih strojev vrednost 10,7 milijarde dinarjev. F. K.
ne družbe in merilo našega humanizma tudi še danes. Res se je v teh letih svetloba preselila v nove modeme otroške bolnišnice in število belih posteljic je silno naraslo. Spomnimo se samo, da je bilo v prvi otroški bolnišnici v Ljubljani komaj 12 postelj, medtem ko so trinajsto plačevali premožni starši za morebitna gostovanja svojih otrok. Z napredkom medicin-se znanosti in boljšo nego se je umrljivost otrok močno znižala. Medtem ko je ob prihodu dr. Bogdana Derča na ljubljansko otroške bolnišnico znašala umrljivost novorojenčkov celih 19 odstotkov, je lani ta odstotek v Ljubljani padel na komaj 2,4 odstotka. Pa vendar še vedno ostajamo otroškemu zdravstvu veliko dolžni in marsikatera glasna prizadevanja družbe ne upoštevajo sorazmerno tudi belih bolniških posteljic.
In čeravno je vmes 100 let in čeravno zvenijo na današnji proslavi nove in sodobne programske besede, ostajajo žive in vzgledne tudi za današnjo rabo uporabne, misli, ki jih je takratni dobrohotni »dosluženi zdravnik v deželni bolnišnici, praktični zdravnik in porodničar« v Ljubljani dr. Viljem Kovač zapisal v Novicah:	»Skušnje
skor 9 let, ko sem imel z bolj ubozimi ljudmi opraviti, so me učile siromaštvo ljubljanskih delavcev spoznavati. Uboštva pa je čedalje več, ker je dela vsako leto manj. Kupčija peša, sladkomica je pogorela, predilnica se je ustavila. A ko tedaj zdrav delavec zavoljo malega zaslužka pomanjkanje trpi, koliko bolj šele njegova druži na in v družini najbolj otro ci, posebno, ako bolehajo . . .« Ali ob koncu: »Jaz sam pa obljubljam, da vse svoje žive dni brez plačila zdravnik hočem biti mladj napravi bolnišnice in revnim otrokom in da v prvem letu tudi brez plačila potrebna zdravila v ljubljanskih lekamicah dobimo.«
BOGDAN POGAČNIK
Brez Škarij
Vršič brez strehe pozimi
Planinstvo, pa naj bo to vrhunsko ali rekreacijsko, je pri Slovencih že dolgo razvito. že od nekdaj radi hodijo v hribe stari in mladi. Da bi bili gorniki preskrbljeni z najnujnejšim, kar potrebujejo v gorah, so pričeli graditi planinske postojanke. Tako je bila na Vršiču zgrajena leta 1899 Erjavčeva koča.
Ljubitelji gora zelo dobro poznajo to postojanko, ki jirji je neštetokrat zamenjala dom v poletnih mesecih, zlasti pa pozimi, ko so se vračali s težkih tur z Mojstrovke ali Prisojnika ali pa so uživali pri smučanju po okolici. Precej planincev — smučarjev je preživelo tudi redni letni dopust v tej okolici, vsi pa so prenočevali v Erjavčevem domu. Dom je bil več let odprt in oskrbovan skozi vse leto. Po neuradnih vesteh je bil zaprt samo med drugo svetovno vojno.
Erjavčevo kočo in še druge domove na Vršiču oskrbuje Planinsko društvo Jesenice, ki je na eni zadnjih sej sklenilo, da v letošnjem letu, to je v zimski sezoni 1965/66, zapre vse postojanke v 'tem predelu in tako prelomi s 60 let staro tradicijo. Da bi o tem zvedeli kaj več, smo povprašali v pisarni Planinskega društva, kjer so nam povedali, da je ta vest resnična, s pripombo, da bo dom odprt ob nedeljah in praznikih, toda samo takrat, kadar bo prehodna pot za kuharico in oskrbnika. Dodali so še, da ga morajo zapreti, ker je v zimskem času nerentabilen in jih vzdrževanje preveč stane To so tudi poglavitni vzroki za zagovor takega sklepa.
Ne vemo, ah je ta trditev pravilna in ali res ni mogoče dobiti sredstev vsaj za dve osebi, ki bi bili vso sezono v eni postojanki društva na Vršiču. S prometom, ki ga ustvarjajo med letom, bi vsekakor lahko vzdrževali tudi postojanko pozimi. Ne moremo se pridružiti trditvi funkcionarjev, da Erjavčeva koča pozimi ni rentabilna. Ne vemo. kako bodo ta sklep zagovarjali pred drugimi gorniki naše domovine, ker dobro vemo. da je vsako leto več smučarjev in ljubiteljev gora. ki prihajajo v ta del Gorenjske prav pozimi.
POLDE KARLIN
Sistem financiranja — pereč problem
Konferenca JZOTK v Beogradu mora temeljito osvetliti položaj
Na bližnji konferenci Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo (20. t. m. v Beogradu) bo pomemben del razprave nedvomno namenjen problemom financiranja telesne kulture. Zdaj namreč ugotavljamo, da družba na najrazličnejše načine sicer vlaga razmeroma velika sredstva v telesno kulturo, da pa so ta vlaganja pogostoma problematična zaradi načina in namembnosti sredstev, razen tega pa so tudi precej nestalna in marsikdaj pod vplivom subjektivnih ocen organov ali celo posameznikov. Nadaljnja slaba stran dosedanjih vlaganj je bila tudi ta, da so bila v zelo visokem odstotku proračunska, kar je posebej negativno v sedanjih pogojih gospodarjenja, ko se proračunska potrošnja zmanjšuje in seveda dotacije za telesno kulturo ne ostajajo na prvotnih višinah, ampak se znižujejo.
Po vsej pravici lahko trdimo, da je telesna kultura pričakala novo dobo gospodarjenja nepripravljena, in to prav zaradi tega, ker ni bilo enotnega, solidnega sistema financiranja te družbene dejavnosti. Prav zato se telesnokultume organizacije in delavci v njih sedaj manj borijo za sredstva take ali drugačne višine, ampak jim je za zdaj mnogo pomembnejše doseči tudi v telesni
kulturi financiranje, ki bi omogočalo načrtno, enakomerno delo v vseh organizacijah, ki jih je družba v širšem ali ožjem smislu ocenila za pomembne.
V praksi je treba začeti skoraj na vseh ravneh prav od začetka. Za zdaj nimamo niti ustreznih zakonskih določil o telesni kulturi (v pripravi je zvezni zakon o telesni kulturi, ki mu bodo pozneje verjetno sledili tudi
republiški) niti ustreznega vrednotenja telesne kulture v posameznih družbenopolitičnih skupnostih. Telesna kultura bo morala torej povsod dobi/ti »ceno«, ki bi jo lahko določili tako, da ugotovimo povprečne normative zdravja in delovne sposobnosti naših občanov in pri tem upoštevamo, kakšen delež lahko pri tem prispeva telesna kultura. Seveda gre tu tudi še za druge prvine, ki bodo omenjeno ceno lahko samo še povečevale (obrambna sposobnost, propagiranje naše družbene stvarnosti z vrhunskimi dosežki itd.).
Naslednja naloga je seveda poiskati primerne vire. Kakor je že rečeno, bodo v prihodnje družbenopolitične skupnosti lahko samo eden od virov, ki bo v skladu s programi telesnokultumih organizacij financiral samo določen del dejavnosti, predvsem na področju investicij in vzdrževanja objektov ozir. tistih delov programov, ki so nedvomno širšega družbenega pomena. Kot drugi viri
se bodo morali pojaviti t določenih preciziranih odnosih predvsem naslednji: delovne organizacije, šolski skladi, zdravstvena služba in socialno zavarovanje, turizem, nekatere igre na srečo, povezane s športom, organizacije za telesno kulturo z lastnimi dohodki iz osnovne ali dopolnilne dejavnosti, sami aktivni udeleženci v telesni kulturi in seveda druge organizacije ali skupnosti, ki so kakorkoli zainteresirane za telesno kulturo ,kot celoto ali določene dejavnosti oziroma panoge.
Vsi ta problemi so seveda potrebni še zelo temeljitega študija in obravnav, kajti u-streznega financiranja telesne kulture še ne bo mogoče zagotoviti samo z deklaracijami in prepričevanjem — vsaj v bližnji prihodnosti. — Prav zato z zanimanjem pričakujemo razprave na konferenci kot najvišjem organu družbenih organizacij za telesno kulturo v Jugoslaviji.
MARKO ROŽMAN
„Bn>nasti“ v Beogradu
Danes in jutri telovadno srečanje z NDR
LJUBLJANA, 18. nov. V športni dvorani beograjskega sejmišča bo v soboto in nedeljo srečanje med telovadnima reprezentancama Jugoslavije in Demokratične republike Nemčije. Tekmovali bodo v dvanajsteroboju oziroma v obveznih in poljubnih vajah. Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila močno okrnjena — brez Cerarja, Brodnika in Šrota, ki so pri vojakih.
Reprezentanci sta sestavljeni takole:
NDR: MathiaS Brehme, Siegfried Piille, Kraus Milbrandt, Peter Weber, Wemer Dolling, R. Bayer. Klaus Knoll.
Jugoslavija:	Kersnič. Petrovič,
Anič, Menčik, Kiissel, Calija.
Po beograjskem »Športu« povzemamo, da bo morda nastopil
V skladišču trgovine z obutvijo so se kopičili čevlji. Čevlji, ki so že prišli iz mode, stari čevlji, ki so že spet v modi — skratka, grmada čevljev. Po reformi občani nekako niso bili navdušeni za kupovanje čevljev. Tedaj je trgovina razobesila v izložbah velikanske plakate: ZNIŽANO — ZNIŽANO — ZNIŽANO. Ni užgalo. Občani so takoj ugotovili, da je trgovina malenkostno znižala cene, ki jih je prej občutno zvišala. Trgovina je bila prisiljena poiskati nov »prijem«. V izložbe so obesili napise: RAZPRODAJA — POPUST — RAZPRODAJA — POPUST. Skladišča pa se vseeno m so izpraznila. Tovarne čevljev so pritiskale na trgovino . .
Razprodaia
panike
Zdaj je vodstvo podjetja staknilo svoje vodstvene glave in začelo iskati izhod.
»Predlagam, da končno zares znižamo cene čevljev,« je predlagal poslovodja prve prodajalne.
»Raziskati je treba trg in razviti ustrezno reklamo. Razglasimo po tele viziji in v tisku, da naši čevlji ne puščajo vode,« je modroval poslovodja druge prodajalne.
»Ampak puščajo,« se je plašno oglasil poslovodja sedme prodajalne.
»Tovariši,« je posegel vmes direktor,« podrobnosti nas ne bodo nikamor pripeljale. Nekaj temeljitega bo treba ukreniti. . . Nemara bi res znižali cene in začeli z reklamo. Kaj praviš, komercialni?«
Komercialni direktor je bil star maček v svoji stroki, ki je prebrodil že vrsto naših gospodarskih prelomnic; gospodarstvo je menjalo svoje obličje, menjala so se vodstva in delavski sveti — on pa je ostal. V hudih Icašah je namreč vedno znal zabrenkati na pravo struno. Zdaj je zamišljeno sedel, se muzal ter užival, ker so vsi gledali vanj kot na rešilno bilko.
»Zničanje cen. razprodaja, reklama — same neumnosti,« je končno spregovoril. »Tovariši, to so tuji prijemi.
vezno kupi vsaj dva para čevljev — ti tovariš direktor pa pet. Zgled višjih bo namreč najboljše potrdilo, da gre zares. Predlagam, da nakup teh čevljev prenesemo v stroške za reklamo. To je vse, ostalo prepustimo delovanju trga«
Zbor se fe zarotniško nasmehnil, »čevlje bom sicer javno kupil,« je rekel direktor, »nič drugega pa nisem slišal. Nič ne vem, da smo se kaj dogovarjali. Dogovorjeno?«
Vodstvene glave so prikimale in se razšle.
Cez nekaj dni je izbruhnila kupo valna panika kot gripa. V prodajalne čevljev so pridrli kupci in se začeli puliti za čevlje. Kupovali so vsevprek. Skladišča so se izpraznila. Panika je kot bacil preskočila tudi v druge ki pri nas ne užgejo. Treba je imeti prodajalne in kmalu fe potovala ši-
pred očmi konkretni trg in se poglobiti v dušo konkretnega kupca.«
»In kaj predlagaš?« je bil nestrpen direktor.
»Nič posebnega,« je znižal glas komercialni in nato skoraj šepetaje nadaljeval, »res nič posebnega. Napravili moramo le vtis, da se bo to blago
rom po deželi. Vse vrste trgovine so pristavljale lončke. Blagajne so brnele in konkretno zbegani kupci so ku povali obutev, obleko, sladkor, riž . Ko je prišla na vrsto še krema za čev l/e, je bilo uradno oznanjeno, da ne bo nobene podražitve
Tedaj je komercialni ugotovil, da
podražilo in to bo v konkretnem po- zares potrebuje zimske čevlje. Obre
ložaju in spričo že konkretnih preplašenih kupcev užgalo«. Vodstveni zbor se je oddahnil. »Ne potrebujemo nobenih izdatkov za reklamo. Dovolj je, da vsak poslovodja zaupno pove prodajalcem, da se je nekje zgoraj zvedelo, da se bodo čevlji podražili in da naj za božjo voljo ne begajo kupcev. Nato naj vsak poslovodja ob-
del je vse trgovine, celo konkurenčne, vendar nikjer ni našel poštenih zimskih čevljev. In kupil je, kar je mogel Doma je žena pregledala nakup in zavpila: »Neroda, ne vidiš, da si kupil izbirek?« In ker je nekaj ugovarjal, so mu prileteli čevlji v glavo Panika je tako udarila tja, od koder je izšla.
M. R.
Jovanovič premagal Muliigana
RIO DE JANEIRlO, 18. nov. Jugoslovanski teniški igralec Bora Jovanovič se je uvrstil v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Rio de Janeiru z zmago nad odličnim Avstralcem Mul-tiganom 8:6, 1:6, 6:3, 6:4. To je prva zmaga Jovanoviča nad Mu-lliganom, ki je na letošnji lestvici lista L’Equipe zasedel visoko osmo mesto.
V polfinalu bo igral Jovanovič z Brazilcem Kochom, v drugem polfinalu pa bosta igrala Italijan Pištrangelli in prvak Brazilije Barnes.
Jovanovič je z Mulliganom igral izvrstno. V prvem nizu je zlahka prišel do 4:1, nato pa je Avstralec izenačil. V nadaljevanju 'je Jovanovič s pestrejšimi udarci zmagal, a je zaradi ostrega začetka nato izgubil drugi niz. V tretjem nizu je bil Jugoslovan mnogo boljši, medtem ko je v zadnjem onemogočil Muliigana s svojimi forhandi.
NOVO NA TUJEM
t
KAIRO — Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca je končala 14 dnevno gostovanje v Egiptu. Jugoslovani so odigrali več tekem in vse dobili z visokimi rezultati. Zadnjo tekmo so igrali z reprezentanco Egipta in zmagali 11:2.
SOFIJA — Bolgarska hokejska reprezentanca je danes poslala uradno prijavo za svetovno hokejsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Ljubljani.
LENINGRAD — Na mednarodnem turnirju so vaterpolisti zagrebške Mladosti premagali domači Vodnjik 3:2. To je bila tretja zaporedna zmaga zagrebške ekipe. Presenečenje je poraz mlade madžarske reprezentance, ki je izgubila z moskovskimi študenti 4:5. Drugi rezultati — Leipzig : Spartak 4:3, Torpedo : Triton 5:3.
Prvenstvo invalidov v kegljanju
V Slovenjgradcu in v Ravnah na Koroškem je bilo minulo soboto in nedeljo letošnje republiško kegljaško prvenstvo invalidov v disciplini 50 in 100 lučajev mešano ter v borbenih igrah. Nastopilo je 47 posameznikov v vseh invalidskih kategorijah in pet 10-članskih vrst iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Slovenj Gradca.
Med vrstami je po daljšem času uspelo osvojiti prvo mesto in prehodni pokal Slovenjgrajčanom, med posamezniki pa so kar štiri prva mesta osvojili Ljubljančani in dve Kranjčani. Na druga boljša mesta so se zvrstili Mariborčani in domačini.
REZULTATI — POSAMEZNO:
I. kat. (najtežja) Blatnik (Ljub) 149 kegljev. Miljančič (Mrb) 141,
II. kat.: Ravnik (Lj) 179, Tomc
Košarkarji na pripravah
V Beogradu so se začele priprave državne košarkarske reprezentance, ki se v prenovljeni sestavi odpravlja na dva pomembna turnirja, in sicer v Carigrad na tekmovanje za pokal Bospora (od 1. do 5. dec.) in v Tirano na balkanske igre (od 15. do 19. dec.).
Na trening je zvezni trener Rankc 2eravica povabil naslednje košarkarje: Skansija, Pruga, Tvr-diča (vsi Split). Marojeviča (Beograd), Cvetkoviča (C. zvezda), Ražnjatoviča, Cermaka (oba Rad-nički). Valčiča (Zadar) in Pavloviča, Hočevarja in Bassina (vsi Olimpija).
Od starih prekaljenih državnih reprezentantov bodo na teh dveh turnirjih nastopili potemtakem samo Kovačič, Cvetkovič in Raž-njatovič.
Zadar : Dinamo 12. dec.
Upravi državnega prvaka Zadra in šampiona Romunije Dinama iz Bukarešte sta se sporazumeli, da bo povratna tekma II. kola tekmovanja za evropski pokal prvakov 12. decembra v Zadru Prva tekma pa bo v Bukarešti 27. nov. ali 4. decembra.
Pokal rokometnih prvakov
PARIZ, 18. nov. Tu so Izžrebali pare za prvo kolo tekmovanja evropskih prvakov v rokometu za moške. Jugoslovanski prvak Zagreb bo igral v prvem kolu z i ekipo francoskega prvaka Stade Marseillais.
SKOPJE — Moška košarkarska reprezentanca in ženska rokometna reprezentanca univerze v Skopju sta danes odpotovali v Wroc-lav na veliko mednarodno tekmovanje.
Brodnik. »V tem primeru bo poraz milejši, kajti nastopamo proti ekipi,	ki	je	na olimpijskih
igrah v Tokiu osvojila bronasto kolajno. Ce	bomo	izgubili	le	za
sedem točk.	kar je	precej,	bo	to
za našo ekipo uspeh«, je izjavil trener Marjan Jemec, ki je bil v juliju vodja naše ekipe na mednarodnem prvenstvu NDR.
»Naša ekipa je bolj šibka v obveznih vajah kot v poljubnih, medtem ko so telovadci NDR sila izenačeni	na	vseh	orodjih v obeh
konkurencah.	Za	najboljšega ve-
lja Fiille, vendar je moj vtis, da ga je Brehme iz Leipziga že prehitel. Njegovi »najboljši« orodji sta konj in	bradla,	Fiille	pa	je
najmočnejši na bradli, krogih in v parterju. Iz Leipziga sta še Milbrandt in	Knoll.	ostali	so	iz
Berlina.«	nam	je	še povedal to-
variš Jemec.
Srečanje se bo oba dni začelo ob 17. uri.	D.	K.
Mednarodni
nogomet
POKAL SEJEMSKIH MEST DUBLIN — Shamrock : Sarago-sa 1:1 (1:0).
DUNAJ — Wiener Šport klub : Chelsy 1:0 (0:0).
KOBENHAVN — Dunfermline : Bold Club 4:2 (2:1).
ANVERS — Anvers : Barcelona 2:1 (2:1).
POKAL EVROPSKIH PRVAKOV KILMARNOCK — Kilmarnock Real 2:2 (1:1). Povratna tekma bo 30. nov. v Madridu.
POKAL POKALNIH PRVAKOV GLASGOW — Celtic : Arhus (Danska) 2:0 (2:0). V III. kolo se je uvrstil Celtic.
Kazni za nogometaše
BEOGRAD, 18. nov. Disciplinsko sodišče NZJ je kaznovalo igralca Partizana Jovana Miladinoviča s prepovedjo igranja na dveh tekmah zaradi nešportnega vedenja na tekmi Hajduk : Partizan. DS je uvedlo tudi postopek proti Bečejcu v zvezi z izključitvijo na tekmi Werder : Partizan v Bremenu.
Nemška igralca suspendirana
FRANKFURT, 18. nov. Nogometna zveza Nemčije je suspedirala udeleženca v neredi d na tekmi za pokal nogometnih prvakov med VVerderjem in Partizanom v Bremenu Schtitza in Bordela.
Bohinj je pripravljen
50 tujih tekmovalcev na mednarodnih tekih 1966
Bohinj bo v začetku januarja i hovih najboljših tekmovalcev pri-
1966 spet domačin največje tekme smučarjev — tekačev sezone — mednarodne novoletne pre-skušnje. Smučarska zveza Jugoslavije je poverila SK Bohinju izvedbo tega tekmovanja glede na to, da so Bohinjci poslali najboljšo ponudbo. Lani so bile tekme v Mojstrani, kaže pa. da bo prireditev v tej sezoni bolj kvalitetna.
SK Bohinj je povabil k sodelovanju reprezentance sedmih držav, in sicer Italije, Zah. Nemčije, CSSR, Švice, Avstrije, Bolgarije in Poljske. Ekipa iz Poljske bo najštevilnejša, saj bo 12 nji-
Utrinki
Na štiri oči
Prvi nastop v reprezentanci
Marko Zupančič o boksarskem dvoboju z NDR
V Ljubljano se je včeraj vrnil član boksarskega kluba »Odred« Marko Zupančič (21), ki je pred dnevi nastopil na dveh meddržavnih dvobojih jugoslovanske državne reprezentance proti NDR v Berlinu in Dassauu. O svojih vtisih nam je pripovedoval takole:
»Za gostovanje v NDR smo se pripravljali 19 dni v zveznem centru na Košutnjaku (Bgd.), in sicer pod vodstvom zveznega trenerja Duška Bogdanoviča in trenerja N. Popoviča. Spričo premajhne prizadevnosti nekaterih boksarjev skupne priprave niso uspele najbolje, precej pa nam je škodovala tudi dolga in utrudljiva pot z vlakom do Berlina (narobe svet: nazaj smo potovali z letalom!). Naše priprave ne moremo primerjati s treningom nemških boksarjev: za srečanje z nami so bili tri mesece v skupnem taboru.«
— Prvi dvoboj z reprezentanco NDR je bil v Berlinu. To je bil vaš prvi nastop v državni vrsti?
»Da. Moj partner je bil znam nemški boksar Bruno Gusse, ki je uspešno tekmoval že na evropskih ter na olimpijskih igrah. Za seboj ima že 300 nastopov. Berlinski tisk je pred njegovo borbo
*Kr) 166, Kovačič (Mrb) 162 (vsi z menoj obširno poročal o njem; do 50 lučajev); III.	Bevc	njegov nastop — z njim je pri-
šel tudi njegov kondicijski tre-ner — je bil sredi pozornosti. V prvi rundi sva samo »tipala« drug drugega; šele pred koncem sem ga prvič napadel, tako da mu je pod silovitimi udarci nekoliko po čila arkada. V drugi rundi je zato boksal na vse ali nič. Ničesar mu nisem ostal dolžan; borba je dvignila na noge več ko 3000 gledal cev. Z desnico sem ga trikrat silovito zadel, tako da se je zmaga že nagibala na mojo stran. Tedaj je zdravnik prekinil srečanje (zaradi arkade). V naši ekipi je razen mene zmagal samb Še Petrič, tako da smo dvoboj izgubili 4:16.«
— Tudi v drugem nastopu je naše izbrano moštvo izgubilo (6: 14)?
»Da, pomerili smo se jenimi ekipami Našo je
Ijala -------
šim
po 50 lučajev); III. kat.:
(Kr) 375, Lešnik (Mrb) 375, Fon (Lj) 359, IV. kat.: Vidmar (Lj)
392, Ozmec 392, šetina (oba Sl. G) 391, V. kat.: Zukevič (Kr) 415, Vocovnik (Sl. G) 404. Bratkič (Mrb) 385, VI kat.: Praprotnik (Lj) 435, Horvat (Sl. G) 431, Žiberna (Kr) 419 (vsi po 100 lučajev). BORBENE IGRE:	Slovenj
Gradec 359, Ljubljana 346, Maribor 343, Kranj 310, Celje 281.
T. B.
Celulozar aktiven tudi po sezoni
— V Krškem tudi v zimskem času živahno deluje plavalni klub Celulozar. Uprava kluba je v sodelovanju s prosvetnimi delavci osnovne šole sklicala roditeljski se se tanek 5 starši plavalcev in plavalk. Obisk je bil kar zadovoljiv. Klubski zdravnik dr. Mlakar je imel predavanje o zdravstvenih vplivih plavalnega športa klubski trener Zibert pe o športnem pla vanju in treningu.
pomla-
sprem
tretji rundi po knock downu že popolnoma brez moči. Naš sodnik (Kostič) pa je minuto pred koncem prekinil srečanje; namesto z učinkovito zmago sem se zaradi točkovnih sodnikov moral zadovoljiti s porazom.«
— Kako so vaša nastopa v NDR ocenili naši boksarski strokovnjaki?
»Upam, da dobro. Kaže, da sem si kljub hudi konkurenci končno le zagotovil mesto v državni reprezentanci (skupaj s Stankovičem ), razen tega pa sem tudi na seznamu olimpijskih* kandidatov. 2al v domačem klubu nimam dobrih pogojev za vadbo; tako na primer sam plačujem rekvizite, skupaj z drugimi boksarji Odreda treniram v neustreznih prostorih itd. Edino, kar imamo, je dober trener, neumorni Janez Gale.«
Slovenski boksarji v Švici
LJUBLJANA, 18. nov. — Slovenska boksarska reprezentanca bo 24. t. m. odpotovala v Svic^, kjer se bo v Zlirichu in Schafi' hausenu dvakrat pomerila z mestno reprezentanco ZUricha.
Sedma partija repii
TBILISI, 18. nov. Sedma par tija kandidatov za naslov svetovnega prvaka v šahu med Spaskim in Taljem se je na predlog Spa-skega v 53. potezi končala z remijem Po tej partiji je rezultat 3,5:3,5.
Nadaljevanje sedme partije
MIODRAG NIKOLIČ — »SIJA« USPEŠNO OPERIRAN — Znani košarkar Beograda in dolgoletni član državne reprezentance Mio-drag Nikolič — »Sija« je te dni uspešno prestal operacijo meniskusa. Zdravniki upajo, da bo Nikolič lahko začel z redno vadbo že meseca februarja leta 1966.
VELIKO ZANIMANJE ZA HITROSTNO DRSANJE — Za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju, ki bo 22. in 23. januarja 1966 v Deventerju na Nizozemskem, so že razprodali vse vstopnice. Zanimanje za hitrostno drsanje na Nizozemskem je tolikšno, da bodo tribune, ki lahko sprejmejo 18.000 gledalcev premajhne.
HOKEJSKI REPREZENTANT PRED SODIŠČEM — Bivši švedski hokejski reprezentant Ulf Stemer, ki je lani v Tamperu s palico tako podrl nekega finskega igralca, da se je moral zateči v bolnišnico, se zagovarja pred finskim sodiščem. Švedu prede slaba, ker navajajo, da je za podoben primer neki igralec odsedel šest mesecev v zaporu.
spelo v Jugoslavijo v zameno za trening nekaterih najboljših jugoslovanskih tekmovalcev v Zakopanem. Realno je torej pričakovati, da se bo na sloviti bohinjski smučini za tekače pomerilo okrog 50 tujih tekmovalcev.
Bohinjski smučarski delavci se na prireditev že zdaj živahno pripravljajo. Proga je že pripravljena in bo uporabna že na prvem snegu. Poskrbljeno pa je tudi za primer, če v dneh tekmovanja v dolini ne bi bilo snega; tedaj bo preskušnjo mogoče izvesti na Voglu, kjer bo pripravljena rezervna proga
Kakor vse kaže, letos tudi ne bo finančnih težav za izvedbo prireditve. Pomoč so namreč obljubili vsi prizadeti, tako OZTK Radovljica, domača gostinska podjetja in turistično društvo kakor tudi pristojni športni forumi.
J. 2ITNIK
Spored SP v alpskih disciplinah
SANTIAGO, 18. nov. Izvršni komite svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki bo od 4. do 14. avgusta prihodnjega leta v Čilu (Portillo). je objavil uradni spored prvenstva.
4. avgusta: slovesna otvoritev v Portillu, 5. avg.: slalom za ženske, 7. avg.: smuk za moške, 3. avg.:	veleslalom za ženske, 10.
avg.:	veleslalom za moške, 12.
avg.: smuk za ženske, 13. avg.: slalom za moške (izločilno tekmovanje), 14 avg.: dalom za moške in slovesnost ob koncu prvenstva.
Pojasnilo
V članku »Veliko zanimanje za Planico 66«, objavljenem 18. nov., je prišlo do neljube pomote. Zadnji stavek bi se moral pravilno glasiti: »Smučarski poleti v Planici 1969 bodo torej že na novi velikanki,« kakor je tudi iz konteksta razvidno.
Dvanajst ura
i
S seje organizacijskega komiteja »Hokej 66«
LJUBLJANA, 18. nov. — Organizacijskemu komiteju »Hokej 66« so se doslej prijavile naslednje države: Avstrija, Južna Afrika, Danska, švedska, Finska, Francija, Anglija, Norveška, NDR, Kanada, Bolgarija in SZ. Pričakujejo še prijavo desetih držav. Novinarjev pa je doslej prijavljenih 179, medtem ko je SZ prijavila kar 51 uredništev.
Organizator je včeraj prejel še eno pismo iz Kanade, kjer tam-
IVER DNEVA
Jalova usluga hokeju
Jugoslavija organizira svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. V času obširnih priprav številnih reprezentantov pa so nekateri najboljši jugoslovanski klubi ostali brez sredstev, s katerimi bi omogočili svojim igralcem, ki ne sodijo v vrsto najboljših, redno vadbo. Med te ekipe sodijo tudi trije zvezni ligaši iz Beograda (Partizan. OHK Beograd in Crvena zvezda). Uprava drsališča na Tašmajdanu je od prizadetih zahtevala za zimski trening 5,5 milijona dinarjev. Klubi tega denarja niso zbrali in so se odločili za trening v tujini. Ekipe so odšle na potovanja maloštevilne in brez prave volje za delo Gostitelji so seveda zahtevali tudi nastope, ki pa so se končali s katastrofalnimi porazi (Partizan je v Bolgariji izgubil z 9:0 in 7:0).
Slaba reklama za naš hokej, ki kanddira za visoko mesto / »B« skupini, in slaba ocena za hokejske delavce!
Dolenjska planinska transverzala
Priprave za no planinsko zaključni fazi markirana.
Partija je bila prekinjena po 41 potezi črnega v naslednjem položaju:
Beli (Talj):	Kel, Tc7. Sd8, b4,
d4, g3 (6)
Cmi (Spaski): Kb5. Tg2, Le4, d5, h7, (5)
   . .	,	. Talj je kuvertiral 42. Sf7, na-
neverjetna smola; trem na- [ prej pa je partija tekla tako-le:
- Čopiču, meni in Premužu ,	42........ K:b4,	43.	Sg5,	Ld3,	44
—	je	počila arkada,	oškodovali	S:h7, Lc4. 45.	Sf6. Te2+ 46 Kdl
pa	so	nas tudi sodniki. Zmago v	j	Te6 47. Sd7,	Kc3 48. Se5. Th6
polwelterski kategoriji	sem imel	j	49. S:c4. dc	50. Ke2, Te6+ 51
'	Kf3, Kd3 52.	Kf4 Td6 53. g4 in
remi
I že v žepu. saj je bil'moj tekmec i olimpijski kandidat Ziebert
dolenjsko turistič transverzalo so v Pot je	že	skoraj
pripravi	pa	je	tu-,
di vodnik po transverzali Zanimanje za to prvo planinsko pot po	osrednji Dolenjski	je	že	se-
daj veliko.
Dolenjska turistična planinska pot bo imela izhodišče in cilj v Novem mestu, otvoritev bo 1 maja 1966 Pot bo šla iz No-vema mesta na Frato od tam na Rog na bazo 20, dalje na Mirno goro in po robu nad Se mičem do Badovinca na Jugorju. od tam k Gospodični na Gorjan cih,	dalje	na Trdinov vrh	in	po
grebenu Gorjancev na Opatovo goro. Kostanjevico, v Pleterje, Otočec, na Trško Goro in Hmelj-nik, od tam pa v Novo mesto Celotna pot bo dolga približno 200 km Ob poti bo 15 do 20 postojank, kjer bodo izletnikom na voijo tudi posebni žigi. V »Vodniku« bodo osnovni zgodo vinski in drugi podatki vseh točk. postojank in krajev, koder bo šla pot. Transverzalo priprav lja novomeško Planinsko društvo v sodelovanju z Turističnim dni štvom Novo mesto.
P. ROMANIC
kajšnja federacija sporoča, da bo njihova odprava za Jugoslavijo štela 22 ljudi. Imena igralcev bodo znana šele tik pred začetkom prvenstva, medtem ko so doklej organizatorji prvenstev že dolgo pop-ej vedeli tudi za imena.
Pred dnevi je bil v Ljubljani poseben odposlanec amaterske hokejske federacije ZDA, ki ga je njen predsednik Tutt, ki je obenem tudi član direktorija LIGH, poslal semkaj po informacije. Bil je nadvse presenečen in seveda zadovoljen nad vsem, kar je videl. Predsednik Tutt pa je obenem sporočil, da bo prišel v Ljubljano že več dni pred začetkom prvenstva in da bo skupaj z družino ostal pri nas še kakih deset dni po končanem šampionatu.
Vodja priprav naše reprezentance Albert Kerkoš in zvezni trener Waclav Bubnik sta novinarje ob zaključku sestanka seznanila še z nekaterimi zanimivostmi oziroma podrobnostmi v zvezi s ponovnimi pripravami naše ekipe v Ljubljani. V glavnem sta zadovoljna, medtem ko bo treba določene pomanjkljivosti (športna disciplina. vigravanje, večja trdota med igro itd.) še odpraviti. Upata, da se jima bo to posrečilo do začetka prvenstva.
Jugoslavija : Avstrija na Jesenicah
ZAGREB, 18. nov. Tu je bil danes sestanek organizacijskih odborov A in B skupine svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. Sklenili so, da se bo svetovno prvenstvo začelo v Ljubljani, 3. marca z dvobojem B skupine Jugoslavija : Anglija, tega dne pa bo v Zagrebu tekma Kanada ZDA. Sklenili so tudi, da bo tekma Jugoslavija : Avstrija 12. marca na Jesenicah, tekmi A skupine ZDA : DRN in Finska : Poljska pa tega dne v Zagrebu.
Ta predlog mora potrditi š* mednarodna hokejska zveza.
S. P.
Villard : Olimpija 5:3
LJUBLJANA, . 18. nov. V prijateljski hokejski tekmi je francoska ekipa Villard premagala Olimpijo 5	3	(3:0,	1:2,	1:1).
Strelci: Vuillermet 3 ter Bonnard za goste, za domače pa Zupančič 2 in Aljančič I 1. Pred kakimi 500 gledalci sta sodila Pavletič in Križ iz Ljubljane.
Francqska hokejska ekipa Villard je bila precej boljša kakor pred dnevi St. Gervais, saj je navsezadnje le na tretjem mestu I. francoske lige. Drži pa tudi, da je Olimpija tokrat z redkimi izjemami med igro prikazala slabši hokej kakor zadnjič. To velja zlasti za prvo tretjino, ko je bila Olimpija očitno v podrejeni vlogi. Sele dva lepa zadetka, ki ju je dosegel po samostojnem prodoru Zupančič, sta vlila drugim igralcem malo več volje. Naj lepši gol pa je bil tretji, po lepi kombinaciji med Zupančičem in Aljančičem I, ki je spretno podano ploščico prisebno in v naletu spravil v francosko mrežo
/
Pi.JT. NEK »\ IMENU LJUDSTVA« — Ko je v torek ameriški zunanji minister Dean Rusk v Montevideu, kjer je bil med svojo turnejo po latinsko-ame.iskjh deželah pred konferenco OAD, polagal venec na spomenik narodnega junaka generala Artigasa, se mu je približal mlad moški in mu pljunil v obraz, rekoč: »Na, v imenu mojega ljudstva...«	Foto:	AP
PO BITKI V nedeljo in ponedeljek se je razvnela huda bitka, delno na nož, med enotami prve konjeniške ameriške divizije in polkom južno-vietnamskih partizanov. Na sliki: s šotorskimi krili pokrita trupla ameriških vojakov po bitki v dolini la Drang.
Foto: AP
PO ZASLIŠANJU — Bivši podpolkovnik Untung, vodja ponesrečenega udara v Indoneziji, je bil takle na pogled minulo sredo po zaslišanju na sedežu garnizije v Džakarti...
Foto: AP
OBISK V KRESIJI — Predsednik IS SRS Janko Smole, član IS Edo Brajnik in republiški sekretar Riko Kolenc so včeraj obiskali nove prostore skupnih služb UNZ v Kresiji. Navzoč je bil tudi predsednik mestnega sveta M. Tepina Foto: Šelhaus
Nadah
e vanje s prv
Sčališča
posvetih, v strokovnih in drugih družbenih organizacijah, A' nadaljnjih predkongresnih pripravah pa bodo še bolj in širše obravnavana na bližnjih konferencah občinskih organizacijah SZDL ter v številnih drugih pogovorih in na posvetovanjih. Da bi prispeval k nadaljnjemu vzpodbujanju in organiziranju teh razprav, je izvršni odbor danes imenoval tudi vodstva 11 delovnih grup, ki bodo spremljale vse razprave. v katerih naj bi se že začela kreirati stališča, ki bodo osnova kongresnim dokumentom in odločitvam.
Izvršnj odbor je imenoval v vodstvo grupe za pripravo poročila o delu socialistične zveze v obdobju med V. in VI. kongresom Janeza Zemljariča in Gustava Guzeja, v vodstvo grupe za organizacij-sh > »litična vprašanja SZDL glede na njeno vlogo v krepil v: samoupravljanja Janeza Zemljariča in Jožeta Sagra, v vodstvo grupe za aktualna id: mo-oolitična vprašanja na-š< a gospodarstva m gospodarskega sistema ter grupe zn aktualna vprašanja kmetijske politike Zorana Poliča in Martina Berkopca, v vodstvo grupe za kulturno politiko Marjana Javornika in Savina Jogana, v vodstvo grupe za deiovne organizacijo v šolstvu, zdravstvu in drugih področjih družbenih sl ib Živo Beltram, Francko Strmole in Nika Lukeža, v vodstvo grupe za družbeni položaj in aktivnost mladine Francko Strmole in Nika Lukeža, v vodstvo- grupe »Komuna in občan« dr. Jožo Vilfana in Jožeta Ciglarja, v vodstvo grupe za probleme ureamzacije in stanovanjskega gospodarstva dr. Jožo Vilfana in Miho Ribariča, v vodstvo grupe za vprašanja narodnih manjšin, odprtih meja in zaposlovanja v tujini Bojana Lubeja in Branka čopa ter v vodstvo grupe za mednacionalne odnose dr. Jožo Vilfana, Zorana Poliča. Marjana Javornika in Bojana Lubeja. V obravnavanje aktualnih idejno političnih vprašanj pa bodo te delovne grupe vključevale najširši krog javnih, družbenih in strokovnih delavcev, zainteresiranih činiteljev kakor tudi pobude, mnenja in predloge posameznih občanov.
O predkongresnem gradivu, ki ga je zbral širši krog sodelujočih, bo razpravljal tudi glavni odbor na svoji decembrski seji.	m.	Z.
ska dejavnost ni v skladu z zakoni, veljavnimi v ZR Nemčiji in da ovira razvoj odnosov s SFRJ. »Zato pričakujemo, da bodo razširili obtožnico proti atentatorju Kardu-mu tudi na tiste, ki so pravzaprav poglavitni organizatorji protijugoslovanske gonje. Oblasti v ZR Nemčiji'te ljudi namreč prav dobro poznajo,« je dejal Blagojevič.
VIDA HREŠČAK
Vietnam
nam. Predstavnik State De-parlamenta je sicer potrdil, da je Pariz seznanil Washington s to ponudbo, a šele potem, ko se je že nadaljevalo bom-bard-ranje, ponudba pa je vsebovala »znane štiri nesprejemljive« pogoje za pogajanja.
Pozornost opazovalcev je dane; pritegnil tudi članek znanega komentatorja Drevra Pearsona, ki. pravi, da se je na predsednikovem posestvu v Teksasu nedavno razvila estra debata med »golobi in jastrebi« o vietnamski vojni. »Jastrebi« — predstavniki generalnega š'aba — so za- j htevali od predsednika John- I sona, naj dovoli bombard:- J rati industrijske objekte j okrog Han,oia in Hnifonga. | »Golobje« pa so zahtevali, da ' je treba dognati, kakšne so i možnosti za pogajanja. ;n za j nekaj časa ustaviti bombar- i hiranje. Predsednik Johnson očitno ni bil ne za eno ne za drugo. Pearson poudarja, da bi zahteve generalnega štaba prav lahko pripeljale do tretje svetovne vojne.
Novice o hudih izgubah ameriških čet v Vietnamu, zlasti v dolini Ja Drang. so precej ohladle optimizem glede izida vietnamske vojne.
I š
erenca
v DSZZ
doslej sporazumeli za ukinitev vseh vrst vizumov z Marokom, Poljsko, Tanzanijo, Dansko. Švedsko, Norveško, F insko, Islandom, Romunijo, OSSR, Bolgarijo, Alžirijo, Tunizijo in Kubo. Pravkar so se končala pogajanja z Madžarsko, tečejo pa še pogovori z Avstrijo, Italijanski vladi smo predlagali, naj bi se začela pogajanja 2. decembra 1.1. in nadejamo se, da bodo ta datum sprejeli, zlasti, ker je bilo vprašanje omenjeno tudi v končnem sporočilu o obisku Alda Mora.
Novinar »Politike« se je začudil nad tem, da zahodno-nemška obtožnica za atentat na našega konzula v Miinche-nu Klariča, bremeni samo neposrednega krivca Kardu-ma; želel je zvedeti, kako gleda na to naša vlada. Dušan Blagojevič je poudaril, da to, da so postavili pred sodišče samo Karduma, ne da bi upoštevali tudi odgovornost ljudi, ki «stoje za takšno protijugoslovansko dejavnostjo, res ni znamenje pripravlje nosti pristojnih državnih or ganov, da bi to dejavnost preprečili tr’ada ZR Nemčije je v svojih prejšnjih notah izjavila, da protijugoslovan-
Lekič
treba uničiti prej, preden bo orožje uničilo nas«. »Tveganje, ki ga prinaša razorožitev, je majhno v primerjavi s tveganjem, ki ga prinaša neomejeno oboroževalno tekmovanje,-je rekel predsednik Ken-nedy.
Danilo Lekič je izrazil prepričanje, da bo svetovna konferenca prispevala k splošni in popolni razorožitvi, vsekakor pa bo ustvarila nove možnosti, da bi začeli razreševati poglavitno dilemo sodobnega sveta. Svetovna konferenca naj bi olajšala prizadevanja sedanjih razorožitve-nih organov OZN. Jugoslavija je za sklicevanje specifičnih konferenc, kadarkoli se pokaže, da so nekatera vprašanja v zvezi z razorožitvijo zrela za sporazum. Lekič je posebej poudaril, da je treba udeležbo na konferenci omogočiti vsem državam, ne glede na to, ali so zastopane v OZN ali ne.
☆
Zapleti
ustavno načelo, ki je s pravico samoupravljanja temelj naše družbene ureditve.
Trditve pomočnika zveznega sekretarja za delo je zavr nil dr. Černe, ki je med drugim natančno razčlenil ustrezna določila ustave, pra vico do dela in pokojnine, uskl adenost starega in novega pokojninskega zakona z ustavo.
Ustavno sodišče še ni odlo čilo v tem sporu. Iz razprave pa se je dalo razumeti, da je v zakonu o pokojninskem zavarovanju še mnogo neskladnosti. ki jih družba ne želi niti ohraniti, niti opravičeva ti. To mnenje 'je v bistvu iz razil tudi predsednik zvezne ga ustavnega sodišča Blaža Jovanovič, preden je sporočil prisotnim, da je obravnava končana in da bo sodišče ob javilo svojo odločitev v urad nem listu
VIKTOR SIREC
Medameriška konferenca v Riu
Latinskoameriške države zahtevajo preučitev gospodarskih odnosov
RIO DE JANEIRO. 18. nov. (Tanjug) — Argentinski zunanji minister Ortiz se je na medameriški konferenci v -Riu de Janeiru zavzel za pravice narodov do samoopredelitve in neodvisnosti. Poudaril je. da organizacija ameriških držav ne predstavlja skupnosti odvisnih narodov in je odločno poudaril: »Mi smo proti, da bi naše nacionalne razvoje enostransko presojali?
Minister Ortiz je bil prvi govornik na medameriški konferenci. Njegov govor so ocenili kot znamenje, da latinskoameriške države odločno odklanjajo, da bi sprejele predloge ZDA. ki bi hotele vsiliti načelo enostranske vojaške intervencije v odnosih med državami Latinske Amerike.
Prvi dan medameriške konference ,ie pokazal, da latinskoameriške države odločno zahtevajo ponovno p renčite v gospodarskega sodelovanja z ZDA in politike zveze za pro-gres. Brazilski predsednik Ca-stello Branco je na otvoritvi konference 29 držav OAD od krito jziavil. da je »k • ca o trgovini in ra ■- ru še posebno uspeh P stališča, ki zaslužijo, da bi bi la sprejeta v medameriškem gospodarskem sodelovanju«.
Vlade Costarice, Paname, Hondurasa. Guatemale, Salvadorja in Nikarague so podpi sale dokument, ki zahteva pravično ceno za tropske proizvode. To je močan pritisk na ZDA, da ponovno proučijo svojo gospodarsko politiko v Latinski Ameriki.
šef Brazilije je govoril o »ideološkem imperializmu« in dejal, da se ameriška poiobla srečuje z »agresijo in subverzivno infiltracijo«. Menijo, da je ta njegova izjava tesno povezana z težnjami, da bi organizirali medameriške sile za intervencijo.
Pogovori o medber-linskem prometu
BERLIN, 18. nov. (Tanjug). — Predstavniki vlade NDR in zanodnoberlin-skega senata so zadnje dni spet navezali stike, z namenom, da bi našli kompromis o medberlinskem prometu. Zadnje srečanje v torek ni bilo plodno, pač pa so se sporazumeli o naslednjem sestanku, ki bo jutri.
Zastoj v trolejbus-nem prometu
LJUBLJANA, 18. nov. — Davi je prišlo v mestnem trolejbusnem prometu do večjega zastoja: dež je zle-denel in je ves zgornji napajalni vod obdal ž ledeno plastjo, tako da so trolejbusi dobivali premalo električne energije in niso imeli vlečne moči. Najhuje je bji0 v Šentvidu in na Ježici. Zato pa je ohromel ves trolejbusni promet. Zastoj sta še povečala dva izpada električnega toka. od katerih je bil zlasti ob- j čuten drugi, ki je trajal ! od 7.10 do 7.48 ure. V sreiiiš ! ču mesta je zastoj prenehal : okoli 7.30 ure, ker so preusmerili več avtobusov, ki so pobrali večino potnikov.
Pri avtobusnem podjetju Ljubljana transport računajo letos na velike težave v trolejbusnem prometu zaradi kritičnega stanja električne energije Gotovo bo prihajalo do večjih zastojev, avtobusov 1 pa je premalo da bi na domestili vse morebitne izpade.
al i
Mitterrand o ustanovitvi sodobne francoske levice
Kandidat levice sodi, da si v Franciji lahko le koalicija strank zagotovi večino v parlamentu
PARIZ, 18. nov. (Tanjug). — Kandidat francoske levice na predsedniških volitvah Francois Mitterrand je prepričan, da bo »sporazum, ki so ga dosegli o njegovi kandidaturi, pripeljal v prihodnosti do skupnega programa« političnih formacij, ki ga podpirajo.
Na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila voditelja dveh najmočnejših strank levice, KP in socialistične stranke, Waldeck Rochet in Guy Mollet, je Francjois Mitterrand razložil svoje koncepcije o tem. »kako določiti izhodišče za ustanovitev sodobne levice« v Franciji. Ti njegovi predlogi so zajeti v 28 točkah, ki konkretno določajo reformo francoskih not-
Francija odpoklicala veleposlanika iz Gvineje
PARIZ, 18. nov. (Tanjug) — Francoska vlada je odpoklicala svojega veleposlanika v Conakryju, nato pa je tudi gvinejskemu veleposlaniku velela, naj v najkrajšem času zapusti Pariz.
Fran'- ;ka vlada je odpoklicala svojega veleposlanika iz Gvineje in odpovedala gostoljubje gvinejskemu veleposlaniku. ker je predsednik gvinejske skupščine Leon Maka ondan obtožil dva francoska ministra, da sta sodelovala pri organiziranju atentata na gvinejskega predsed-
ranjih institucij za informacije in prosvetnih ustanov do najvišjih predstavniških organov — kar naj bi bila podlaga za razpravo in za določitev programa.
Ce bo levica zmagala na predsedniških volitvah, bi v začetku januarja razpustili parlament, sredi februarja pa bi razpisali parlamentarne volitve. Med pripravami na volitve in na ustanovitev vlade »nove večine« bi stranke levice sprejele skupen program, ki bi bil neke vrste sporazum med strankami in skupinami levice.
Mitterrand sicer sodi. da si dandanes v Franciji nobena politična stranka ne more sama zagotoviti večine v parlamentu. To lahko store samo koalicije, - strank, kar je po njegovem mnenju zelo važno za prihodnost političnih formacij levice, ki naj razvijejo zdaj doseženo sodelovanje.
Zadnje vesti
Pogajanja o sovjet-sko-jaoonski mirovni oogodbi?
TOKIO, 18. nov. (AP) — Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je pri-
neji.
Tomo Martelanc predaval v Domu JLA
LJUBLJANA, 18. nov. — Danes je imel republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc v Domu JLA v Ljubljani predavanje. Oficirjem in podoficirjem ljubljanske garnizije je govoril o družbeno ekonomskih odnosih in o kulturni politiki.
TJSStfSS v1"«* lb0'ls'“ oa”°” s
*	Sovjetsko	zvezo m vnovič za-
četi pogajanja o sovjetsko -japonski mirovni pogodbi. Kakor je rekel predstavnik ministrstva, pa bi mirovno pogodbo lahko sklenili samo. če bodo izpolnjeni »nekateri pogoji«.
Sovjetska zveza in Japonska sta po vojni navezah diplomatske stike in sprejeli pogodbo, ki pa je še zdaj nista podpisali. Od leta 1956 teko pogajanja, ki se predvsem nanašajo na nekatera ozemlja.
Diskusije o predlogu za svetovno konferenco o razorožitvi
■ NEW YORK, 18. novembra (TASS). Politični komite generalne skupščine je danes nadaljeval z diskusijo o predlogu resolucije 39 držav, ki zahteva, naj bi bila svetovna konferenca o razorožitvi koncem 1967. leta. Predstavniki, ki so doslej govorili v političnem komiteju o tem predlogu so opozorili, da je nujno potrebno istati nove poti. metode in sredstva, da bi našli rešitev za sedanji zastoj v naporih za razorožitev v svetu.
Na današnjem zasedanju je prvi govoril sovjetski predstavnik Federenko, ki je opozoril da je potrebno izdelati učinkovite in sporazumne ukrepe na področju razorožitve. V tern . smislu je nadalje poudaril, da je treba napraviti vse za uspeh sveto-vne konference o razorožitvi in predlagal, naj bi na to konferenco povabili tudi tiste države, ki niso članice svetovne organizacije, kot je na primer LR Kitajska.
Predstavnik Cangka.jška je nasprotoval predlogu, da bi na svetovni konferenci za razorožitev sodelovala tudi LR Kitajska. Libanonski veleposlanik je podprl predlog 39
Zasliševanje prič iz Kaknja
Kako je bilo z ventilatorji ob nesreči
h o iih
SARAJEVO, 18. nov. (Tanjug). — Senat okro.ui.': dišča v Sarajevu, ki sodi skupini nekdanjih tehn voditeljev rudnika Kakanj, je danes zasliševal priče, Ki jih je predlagala obtožnica. Najprej so zaslišali Ahmeda Bašiča, paznika ventilatorja »Stupe«, in Sukrija Sahinbegoviča, paznika pri ventilatorju »Lozančič«.
Bašič je izjavil, da je takoj po eksploziji vključil svoj ventilator, nato pa po telefo nu poklical predstojnika, vendar se mu ni na prvi klic nihče odzval. Nekaj pozneje je priklical tehničnega direktorja rudnika, obtoženega inženirja Salčiča, ki je hotel vedeti, koliko rudarjev iz rova je šlo mimo ventilatorja »Stupe«.
Sukrija Sahinbegovič pa je izjavil, da se je zaradi eksplozije v rovu pokvaril ven tilator, ki ie bil v »mrtvem teku«, in da se je iz njega precej dolgo kadilo.
Prvi obtoženec ing. Salčič je pri soočenju s pričo izja
i vil, da to ni res in da paznik ventilatorja v tistem trenut. ku ni bil na svojem delovnem mestu. Salčič je pove dal, da je 25 minut klical ventilator »Lozančič« in da se mu ni nihče oglasil.
Priča je povedala, da je popravljala ventilator in m mogla slišati telefona. Sahin begovič je še pristavil, da ima priče, ki lahko potrdijo da je bil na delovnem mestu.
Nato je javni tožilec vpra šal ing. Salčiča, ali bi bilo mogoče rešiti več ljudi, ko bi bil ventilator »Lozančič« deloval Salčič je odgovoril pritrdilno.
Razprava se nadaljuje.
Februarja
na sudanskem Jugu
SANU zahteva, da je treba zagotoviti, da ne bodo ponaredili rezultatov
KARTUM, 18. nov. (AFP.) Sudanski prem er Mohamed Ahmed Mahdžub je danes v ustavodajni skupščini izjavil, da se mora sudanska vlada zdaj bojevati na dveh frontah: proti uporu v južnih pokrajinah dežele n proti lakoti, ki grozi tem pokrajinam. Potrdil je, da bodo kmalu začeli obravnavati zahtevo. naj bi ustanovili posebno ministrstvo, ki bi imelo na skrbi tudi probleme 'u-n'h nokraj n.
J-.žn ';k> voditelji so dane; —rnžili novo pobudo. Predsednik sudanske afriške naciona'ne uni-e (SANU) Wil-lvam Deng je sporočil, da se strinja z odločitvijo sudanske vlade, po kateri naj b' februarja orga-niz rali volu ve v iužn h pokrajinah. — SANU meni. da bi bilo treba iznobji najprej nekatere pogoje. tako da bi odpadla bevazen prebivalstva južnih pokrajin, da h-vjo ponaredili volilne rezultate.
S^bV(?cnn<jj.j
v armadi ya dan repuMike
BEOGRAD, 18. nov. (Ta njug>. — Vojaki in starešine se v vseh vojaških enotah in ustanovah, na ladjah, letališčih in v karavlah pripravljajo. da pbodp z raznimi slovesnostmi praznovali dan re-publike.
OBVEŠČAMO
NAŠE BRALCE NA GORIŠKEM,
DA JE ZAČELA POSLOVATI
v Novi Gorici
PODRUŽNICA ČP »DELO«
V UPRAVNEM POSLOPJU SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA
V PRITLIČJU - LEVO, SOBA 6, IN SICER VSAK DAN OD 8 DO 10 URE TELEFON 21-029.	'	UKiL
držav članic. Predstavnik Madžarske je podprl pred log neuvrščenih držav o sklicanju svetovne konference za razorožitev. Dejal je, da bi morala biti taka konferenca čim prej, sodelovati pa bi -morale vse države sveta.
Italijanski predstavnik je bil v načelu za sklicanje svetovne konference o razorožitvi. dodal pa je. da je ne bi sklicali vse dotlej, dokler ne bi vse države izrarile željo. da bodo sodelovale in ne bi zagotovili določene možnosti za uspeh konference.
Avstrijski parlament razpuščen
DUNAJ, 18. nov. (Tanjug). Po dvodnevni diskusiji, v kafer: so sodelovali poslanci vseh treh vladnih koalicijskih strank, so nocoj razpustili avstrijski parlament. Najvišje avstrijsko predstavmško telo so razpustili zaradi sedanje vladne krize in začasnega razpisa volitev, ki bodo 6. marca prihodnje leto. Na včerajšnjem zasedanju parlamenta so soglasno sprejeli tudi zakon o vodnih mejah med Jugoslavijo in Avstrijo in sporazum z Jugoslavijo o skupnih državnih mejah
VVilson: odstavitev Gibbsa akt izdaje
LONDON, 18. nov. Britanski premier Wilson je danes ocenil kot akt izdaje odločitev južnorodezijskega režima, da odstavi dosedanjega britanskega guvernerja Južne Rodezije Gibbsa in na njegovo mesto postavi namestnika premiera Smitha Clif-forda Duponta. Po poročilu agencije Reuter je Wilson izjavil v perlamentu, da je Gibbsa imenovala kraljica in ga lahko samo ona odstavi.
Britanski premier je govo ril v spodnjem domu. Pred tem se je vse jutro posvetoval s člani kabineta, kakšne ukrepa bo Britanija sprejela proti Smithovemu režimu.
Akt izdaje lahko po britan skih zakonih kaznujejo tudi s smrtjo. Iz New Yorka se je v London vrnil britanski zunanji minister Michael Stevvart, ki se je na sedežu OZN udeležil diskusije o rodezijski krizi v varnostnem svetu. Po prihodu je izjavil, da ne verjame, da bi bila sprejeta resolucija afriških držav, ki so zahtevale upora bo sile v Južni Rodeziji. Ste-v/art je še izjavil, da bodo vsi ukrepi proti Smithovemu režimu v znamenju ekonomskega bojkota.
Uboji in aretacije v Južni Rodeziji
LONDON, 18. nov. (Reuter) Predstavniki prepovedane afriške narodne unije Zimbabve so sporočili danes v Londonu, ua so policijske oblasti v Južni Rodeziji ubile štiri Afričane, več je bilo ranjenih, nekaj pa aretiranih v nedavnih demontracijah proti lanu Smithu. V sporočilu je nadalje rečeno, da je prišlo do teh ubojev in aretacij med demonstracijami v Sa!isburyju in Bu lavaju.
Telegrami
Kongres zgodovinarjev končan
SARAJEVO, 18. nov. (Tanjug) Kongres zgodovinarjev Jugoslavije je nocoj končal z delom. Za hteval je, da je treba začeti bolj pogumno znanstveno obdelovati sodobna zgodovinska gibanja, ki bi sedanje bogastvo zgodovinskih dokumentov preraslo v sistem znanstvenih resnic, ki osvetljujejo nastanek in razvoj sodobne Jugoslavije. Kongres je poslal pozdravno pismo predsedniku Titu in predsedniku zvezne skupščine Kar delju.
ŽIVKOV V ZGORNJEM EGIPTU — KAIRO. Bolgarski premier in prvi sekretar BKP Todor Živkov, ki je na uradnem obisku v ZAR, si je včeraj ogledal gradbišče velikega jezu v Asuanu in antične spomenike v Luksoru. Bolgarija in ZAR sta te dni sklenili dva nova sporazuma o medsebojnem gospodarskem in turističnem sodelovanju
STEWARTOV SESTANEK S SCHRoDERJEM — LONDON. Britanski zunanji minister Michael Stevvart se je vrnil iz New Yorka v London in se bo danes tu sestal z za-hodnonemškim zunanjim ministrom Gerhardom Schro-derjem.
SESTRELJENA AMERIŠKA LETALA — HANOI. V zadnjih 14 dneh so sile laoškega gibanja Patet Lao sestrelila nad laoškim ozemljem 12 in poškodovale 13 ameriških letal.
STAVKA V LIBANONU? — BEJRUT. Generalna konfederacija libanonskih delavcev je zagrozila s stavko, če vlada ne bo zvišala mezd in plač za 10 odstotkov.
932.000 TURISTOV V BOLGARIJI — SOFIJA. Do konca oktobra je obiskalo Bolgarijo skoraj 932.000 tujih turistov. Pričakujejo, da bo njih število do konca leta preseglo milijon.
MAZUROV ODPOTOVAL V MOSKVO — KABUL. Iz Kabula je odpotovala v Moskvo sovjetska vladna delegacija pod vodstvom člana prezidija CK KPSZ in prvega namestnika premiera Kirila Mazurova. Delegacija se je udeležila slovesnosti ob otvoritvi avtomobilske ceste Kuška —Gerat—Kandagar v Afganistanu.
CARLOS MADRAZO ODSTOPIL — MEXICO. Predsednik mehiške revolucionarne institucionalne stranke Carlos Madrazo je odstopil. Do decembra lani je bil guverner države Tabasco, potem pa je postal predsednik' te stranke, ki je na oblasti že več let.
OBISK ČILSKIH PARLAMENTARCEV — BUDIMPEŠTA. Na^ povabilo madžarskega parlamenta je prispela v Budimpešto delegacija čilskega parlamenta, v kateri je 11 poslancev in senatorjev, vodi pa jo predsednik predstavniškega doma Balesteros.
TRGOVINSKI SPORAZUM — MOSKVA Ministra za zunanjo trgovino ZSSR in Poljske Patoličev in Trampczyn-ski sta tu podpisala dolgoročni sporazum o trgovinski izmenjavi, ki predvideva, da bo vrednost medsebojne trgovine od 1966. do 1970. leta dosegla nad 8 milijard rubljev.
STAVKA V BRITANSKIH OPORIŠČIH — KUALA LUMPUR. Okrog 5000 članov malezijskih sindikatov ki so zaposleni v vojaških taboriščih in skladiščih v britanskih oporiščih na Malajskem polotoku, je organr-iralo stavko ker so Britanci odpustili 155 delavcev.
IZJAVA JANOSA BRUTYA - BUKAREŠTA. Ob koncu osemdnevnega obiska v Romuniji je predsednik deželnega sveta sindikatov Madžarske Janos Brutvo izjavil za romunski sindikalni list »Munca«, da je obisk madžarske sindi-kalne delegacije prispeval k okrepitvi bratskih stikov med sindikalnima organizacijama Madžarske in Romunije. '
Pa še to:
JESEN Dvanajstih štirinajstletnih učencev iz. osnovne sole v Kobišnici pri Negotinu že dalj časa ni bilo v šolo. Učitelji so sklenili, da bodo raziskali ta nenavadni po-Jgv m jih vse obiskali, šest deklic je izjavilo: »Mož me na pusti « Sest dečkov: »2ena me ne pusti!« Kaj bo čez leto dni, ko morda pridejo otroci . . .
Vreme
NOVEMBRA 1965
RA EVO
0^
^ SGHCNO DELNO OBLAČNO ^ OBLAČNO
* * *
V SNEG
NEVIHTE	MEgla
 MEJE VREMENSKIH PODROČIJ?
_L
Temperature
Ob	17	13
Ljubljana	—1	1
Planica	—3	1
Brnik		2	0
Maribor		o	0
Slov. Gradec	—2	0
Novo mesto		2	0
Koper	8	10
Kredarica	—4	-5
Reka	10	12
Pulj	11	4»
Split	13	12
Dubrovnik	11	14
Zagreb	— 1	1
Beograd	4f	0
Sarajevo	5	V 9
Titograd	12	7
Skopje	—2	4
Celovec	—1	1
Gradec	—3		
Dunaj	—4	-2
Milano	2	8
Genova	7	11
Miinchen	1	5
Ziirich	2	3
Benetke	2	-
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Obsežno področje nizkega mračnega pritiska zajema celotno jugozahodno Evropo. Padavinsko področje se je umaknilo nad Karpate, vendar nad naše kraje še doteka Jb jugozahodnih vetrovih vladen srak
SLOVENIJA:
Oblačno in zamegleno bo, J red vsem ponoči še nekaj iežja. Naj nižje nočne temperature bodo nekoliko pod 0, v Primorju 5. na j višje dnevne nekoliko nad 0, v Primorju 10 stopinj C.
JUGOST A VIJ A:
Pretežno oblačno bo, v no -laniosti še neznatne padavi ne in topleje.