n dnevnik 1 Največji IT Združenih državah Vetja za vae leto • . - $6.00 S I- Za pol leta.....$3.00 a Za New York celo leto - $7.00 Tm. inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n IistisIovenskihidelavcevvAmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3S78 Matter, September 21, IMS, at the Post Office at New York. N. I, ander Act of J NO. 209. — ŠTEV. 209. of March S, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 6, 1930. — SOBOTA, 6. SEPTEMBRA 1930 TOLUMfl JUU.VUL — LETNIK XXXVI1L ITALIJANI OBSODILI NA SMRT ŠTIRI SLOVENCE DELO SLOVENSKIH TERORISTOV ; SO JUGOSLOVANSKE OBLASTI BAJE Z DENARJEM PODPIRALE Štirje bodo 'ustreljeni v hrbet", štirinajst je obsojenih na zaporne kazni od štirih do tridesetih let. — Nameravan atentat na Mussolinija. Delovanje Orjune. — Nesramna laž laškega državnega pravdnika. TRST, Italija. 5. septembra. — Včeraj se je že peti dan vršil proces proti osemnajstim primorskim Slovencem, ki so obtoženi umorov, zarote in nameravanega atentata. Sodišče sestoji iz sedmih častnikov, ki so dospeli iz Rima. Obtožence privedejo vsak dan v sodno dvorano v železnih kletkah ter jih zaslišujejo in skušajo izsiliti iz njih nadaljna priznanja. Včeraj je Francesco Marušič izpovedal, da je nameraval s svojimi tovariši vprizoriti atentat na Mussolinija. V to svrho je baje dobil denar iz Beograda, oziroma mu je bilo obljubljeno, da ga bo dobil. Obtoženec je podal pisano priznanje, v katerem je obrazložil ves načrt za atentat. Rekel je, da je bil sprejet leta 1 928 v organizacijo slovenskih teroristov. Pri zadnjem zborovanju sta mu dva Slovenca iz Jugoslavije rekla, da je treba nadaljnih nasilstev, nakar je zadobil o organizaciji vse drugačne pojme ter se je takoj začel kesati, ker je njen član. Marušičeva izpoved je bila jako značilna. Možak ima na vesti trinajst nasiljnih dejanj, predvsem umorov. Izjavil je, da je dobival iz Beograda navodila in denar. Ko mu je začelo sodišče naštevati grehe, je začel jokati in prositi milosti. Sprva je bil določen, naj vprizori atentat na prestolonaslednika Humberta o priliki njegove poroke z belgijsko princeso. Da bi se izognil tej neljubi in nevarni nalogi, je ponudil svojo službo kot izdelovalec bomb. Nadalj ni obtoženec, Valenčič po imenu, je priznal, da je učil Marušiča izdelovati bombe. Nadalje je priznal, da je po naročilu teroristov razpošiljal bombe in orožje, da pa baje ni vedel, v kakšno svrho je orožje namenjeno. TRST, Italija, 5. septembra. — Nocoj je bil zaključen tukaj proces, ki je izredne politične važnosti. General Cristini, predsdnik fašističnega vojaškega tribunala za zaščito države, je obsodil na smrt (z ustrelitvijo v hrbet) štiri Slovence in sicer Marušiča, Valenčiča, Bidovca in Miloša. Štirinajst nadaljnih Slovencev je bilo obsojenih na zaporno kazen od štirih do tridesetih let. Vsi obtoženi so bili člani znane jugoslovanske organizacije Orjune, ki deluje v provincah, meje-čih na jugoslovansko ozemlje. Namen organizacije je spraviti Julijsko Benečijo p6d jugoslovansko vlado in sicer potom oborožene vstaje, masakrov, plenjenj in pustošenja ter potom ustanovitve socijalne organizacije vojaškega značaja, ki bi v slučaju vojne delovala za hrbtom italijanske armade. V obtožnici je bilo rečeno, da so v zadnjih par letih vprizorili člani Orjune v italijanskem ozemlju nič manj kot devetindevetdeset zločinov. Na vesti imajo trinajst umorov. Požigali so šole, azile ter slednjič bombardirali uredništvo fašističnega lista "Popolo di irieste". Značilne so bile besede državnega pravnika, ki je rekel: — Vlada daje slovenskih šolam v Primorju vso svobodo, v Julijski Benečiji smejo izhajati slovenski Časopisi in slovenske organizacije se zamorejo neovirano razvijati. Fašistična stranka ima v vsakem kraju svoje podružnice, v katere imajo vstop tako Italijani kot Jugoslovani. (Tako nesramno laž zamere izreči edinole Lah, ki je do mozga prepojen s fašizmom. O. ured.) BOJ PROTI J0NES0VI POSTAVI Pred najvišjem sodiščem Združenih držav se nahaja vprašanje, če je Jonesova postava lista vna. WASHINGTON, D. C., 5. septembra. — Pred najvišjim sodiščem leže sedaj številni slučaji, v katerih se bo vnovič deločilo ustavnost Jo-nes-postave, ki določa pri kršitvah Volsteadove postave zaporno kazen petih let ter denarno kazen $10,000. Najvišje sodišče se je namreč lansko leto branilo presoditi ustavno pravomočnost te določbe. V obeh slučajih, ki so se odigrali v Virginiji, se zanikuje ustavnost postave ker nalaga trde in nenavadne kazni ter krši ustavne pravice ljudi. V dveh nadaljnih slučajih, ki imajo svoj izvor v sodiščih države Missouri, se kara določbo kot protiustavno, ker daje sodnikom pravico odmerjati zaporne kazni po lastni volji. V dveh nadaljnih slučajih se zanikuje pravico zaplenjen j a na temelju Volsteadove postave. Neki državljan iz Pennsylvanije trdi namreč, da so zvezni prohibi-cijski uradniki krivično nastopili, ko so zaplenili pijačo pod Volstea-dovo postavo. V prvem slučaju bo sodišče odločilo, če smejo zvezne oblasti kaznovati kupce alkoholičnih pijač. ŠTEVILO ŽRTEV CENIJO NAD 1000 Ker ne morejo mrtvecev pokopati, jih spravljajo na kupe in zažigajo. — Trideset tisoč ljudi brez strehe. SANTO DOMNGOI, 5. septembra. Nad mestom S an to Domingo, ki ga je v sredo uničil strašen vihar, sije danes solnce. Ozračje je mirno, toda nekaj strašnega je pogled na razvaline. Ker ni mogoče izkopati sproti toliko grobov, so oblasti odredile, naj se mrtvece sežge. Polagajo jih na velike kupe, oblože z lesom ter zažigajo. Vsega skupaj je bilo mrtvih nad tisoč oseb. Kakih 2500 se jih nahaja v začasnih bolnicah, več ali manj težko poškodovanih. Nad trideset tisoč ljudi je brez strehe. Nepoškodovana je ostala le katedrala, eno najstarejših poslopij v mestu. Lesena poslopja so vsa porušena, zidane hiše pa tako poškodovane, da še dolgo ne bo mogoče stanovati v njih. Vode še vedno ni, pa tudi električna napeljava še ni popravljena. Od vseh strani prihajajo v mesto živila in druge potrebščine, člani Rdečega križa so noč in dan na delu. POLET 0K0IU SVETA KODANJ, Dansko, 5. septembra. Znani pilot Bern t- Balchen, ki je spremljal Byrda na Južni tečaj, namerava vprizoriti polet okoiu sveta. Medpotoma se namerava štirikrat ali petkrat ustaviti. POSLEDICE LJUBOSUMJA Pekovo hčer je močno ranil njen prejšnji zaro-cenec. — Vzrok dejanja ljubosumnost. Meta Wissmueller, 21-letna hčerka pekovskega mojstra Geo. Wissmueller j a, je bila nevarno poškodovana od svojega prejšnjega zaročenca z revolverskimi streli. Po zavrženem dejanju je ušel napadalec neznanokam. Deklica mu je vrnila julija meseca zaročni prstan. Pri neki priliki je prisegel, da jo bo ubil iz osvete. Podnevi je bila ponavadi sama v prodajalni. Ker pa je bila njena mati zvečer bolna, je pomagala očetu pripraviti za naslednji dan. Ob poldveh popoldne je bila sama v prodajalni, ko je vstopil prejšnji zaročenec. Iz njegovega zmedenega govorjenja je bilo takoj razvidno, da se je prišel maščevat. Z glasnim krikom je skočila deklica proti vratom, a fant je že potegnil revolver ter ustrelil deklico štirikrat v hrbet. Ko se je zvijala po tleh, je divjak ustrelil še par-krat. Dve krogli sta jo zadeli v prša, tri pa v spodnji del telesa. Nato pa je izginil. Svojemu očetu, ki je takoj prihitel, je zašepe-tala: — Freddy me je ustrelil, — nakar je padla v nezavest. Prevedli si jo v Lincoln bolnico, kjer je v skrajno kritičnem stanju ter pod stalnim nadzorstvom več zdravnikov. EPIDEMIJA SAMOMOROV V BOLGARSKI Spijonažna afera v Sofiji se širi. — Dva visoka častnika sta se usmrtila. — Tretji se je skušal obesiti. VLOM PRI POLICIJSKEM KAPITANU VALLEY STREAM. L. L, 5. sept. Policiskega kapitana v Nassau o-kraju, M. Wheelwrighta, je prebudila ponoči njegova žena in mu rekla, da nekdo šari po hišL Kapitan je vstal in šel v spodnje nadstropje, kjer je baš videl neko žensko izginiti skozi okno. Tatica je odnesla precej dragocenosti. SOFIJA, Bolgarska, 4. septembra. Po samomoru polkovnika Maripol-skega si je vzel življenje njegov adjutant ter je vprizoril tudi tretji častnik poskus amomora. Polkovnik Maripolski, pomožni načelnik generalnega štaba, se je ustrelil s službenim revolverjem, potem ko je bil aretiran radi špijo-naže. Njegov pribočnik stotnik Aleksi-jev si je prerezal ž le ter umrl. Tretji častnik je bil aretiran, ko se je skušal obesiti. Oblasti so izjavile, da so špijona-žo naznanili prejšnji bolgarski častniki, ki so stopili v službo Romunske. Po aretaciji je bil polkovnik na kratko zaslišan ter je objavil, da bo ostal v zaporu. Rekli so mu, da ne bodo konfis-cirali njegovega revolverja, nakar lahko stori svoje sklepe. Jetnik je na nato takoj potegnil revolver ter se ustrelil. ARGENTINSKI PREDSEDNIK JE ODSTOPIL Državne vajeti je prevzel podpredsednik Mart i -nez. — Dijaške demonstracije proti Irigoyeno-vi vladi. PRVO OBESENJE V 40. LETIH LEAVENWORTH, Kansas, 6. septembra. — Danes so tukaj obesili Kada Panzrana, ki se je s ponosom smatral za "najvčjega kriminalca na svetu". To je bilo v Kansas prvo obešenje v štiridesetih letih. Na smrt je bil obsojen zaradi umora nekega jetniškega paznika. Zadnji večer pred usmrčenjem je čital magazine. BUENOOS AIRES, Argentina, 5. septembra. — Predsednik Hi poli to Irigoyen je danes poveril svoj urad podpredsedniku dr. Enrique Martl-nezu. Ko so ljudje izvedeli to novico, so se začeli objemati ter plesati po ulicah. S tem, da je Irigoye nizročil svoj urad predsedniku, pa še ni rečeno, da je odstopil. Prej ali slej bo zopet skušal stopiti na krmilo dežele. Vlada pravi, da se je do tega koraka odločil iz zdravstvenih ozirov. Možak je namreč star že triinosem-deset let ter je zadnji čas zelo slabega zdravja. Zadnjih štiriindvajset ur se je vršilo več demonstracij proti Iri-goyenovi vladi. Posebno glasni so bili študentje, ki so se zbrali i ~ed predsedniško palačo, pa jih je policija razgnala. TRGOVINA MED RUSIJO IN NEMCUO i BERLIN, Nemčija, 4. septembra. V zadnjih desetih mesecih je kupila Rusija v Nemčiji za d vain osem- j deset milijonov dolarjev blaga. To je skoro dvajset odstotkov več kot lani v istem času. TARDIEU ŠTUDIRA PRORAČUN PARIZ, Francija, 5. septembra. — Mnistrskl predsednik Tanfieu se j« d anas vrnil a počitnic, da preštadira ŽENA SME TEPSTI SVOJEGA MOŽA TRENTON, N. J., 5. septembra. — Mrs. L. Dinnebeil je vložila proti svojemu možu težbo za ločitev za- j kona Rekla je, da zidarski mojster po poklicu, ter da se zanima le za i svoje delo, njo pa zanemarja. Nato] je pa tudi Dinnebeil vložil tožbo' proti nji ter izpovedal, da ga je j par krat na ulici s palico pretepla. Sodnik je pa njegovo tožbo zavrnil, češ, da ni imela ženica s tem, da ga je tepla, nobenega slabega namena, ampak ga je le hotela o-poBoritl na njegove družinske dolžnosti. Sodnik ju je začasno ločil ter naročil motu, da moča plačevati Seal po dvajset dolarjev na teden. ČANGŠAŽE PRED DRUGIM OBLEGANJEM Glavno mesto province Hunan obdano od 40 tisoč komunistov. — Branilci štejejo nekako 30,000 mož. ŠANGHAJ, Kitajska, 5. septembra. — Iz poročil je razvidno, da je Oangša, glavno mesto province Hunan, skoro popolnoma obkoljeno od rdeče armade, ki šteje nekako 40,000 mož. Mesto pa brani nekako 30,000 mož. Edina pot, ki je že odprta, je proga ob severni železnici. Strelci komunistične armade štejejo baje le nekako 17,000 mož. Ostali pa so oboroženi s kopji. Branitelji mesta se ne smatrajo dovolj močnim, da bi za počeli z • ofenzivo. Njih poskus, da 'obe o j a- • čenja do nacijonalistične vlade, se se je izjalovil. Položaj smatrajo skrajno nevarnim. Vsak trenutek se boje napada komunistov. Južno od mesta je pri- | Slo že danes zjutraj do spopada, ki je dovedel do velikih izgub. Glavna sila vojakov pa je ostala že neaktivna. Čangšo so pred nekako enim mesecem zavzeli ter oplenili komunisti. Ko je pretila nevarnost drugega zasedenja, so zapustili vsi tujci mesto. PEKING, Kitajska, 4. septembra. Urad pekinškega Union Medical College, katerega je financirala Rockeffeler ustanova, je bil danes uničen vsled eksplozije bombe. Ko je neko odprl kovčeg, katerega je pustila pred dvemi dnevi neka neznana oseba, je prišlo do eksplozije. Kitajska policija je u-vedla preiskavo. Policija spravlja zadevo v zvezo z nekim pravnim slučajem. Sorodniki nekega mrtvega Kitajca, so namerili zaman tožbo proti dvema zdravnikoma bolnice. Očitajo jima, da sta raztelesila truplo brec posebnega dovoljenja. PREDSEDNIK HOOVER BO IMEL ŠTIRI GOVORE WASHINGTON, D. C., 5. septembra. — V Beli hiši je bilo danes objavljeno, da bo imel predsednik Hoover štiri govore med 2. in 7. oktobrom. Dvakrat bo govoril v Bostonu, nato v Clevelandu in slednjič v North Carolini ob priliki Kings Mountain slavnosti. Predsedniku gre predvsem zato. da si za-jamčil v kongresu republikansko večino. Nadalje se sliši, da namerava zopet kandidirati leta 1932. GANDHI SE NE BO UDAL Gandhi je preklical lista vi jen je kampanje nepokorščine. — Zadnja konferenca v jetnisnici v Puni. BOMBAY, Indija, 5. septembra. Upanja zmernih nacljonalistov, da se bo posrečilo mirnim potom končati kampanjo civilne nepokorščine, so se danes izjalovila vslefl gladke odklonitve mirovnih pred logov, ki so bili stavljeni voditelju nacijonalistov. Iz zanesljivego vira Je prišlo poročilo, da se bodo vršile še na daljne konference med Gandhijem in Jajakarjem. V političnih krogih pa. prevliaduje mnenje, da se bo vršila jutršnja konferenca izključno le v namenu, da se sprejme formalno odklonitev Gandhija. Ista poročila so prišla tudi iz celice v Jerodi in iz zapora Nehruja v Alahabadu. Dočim prihajajo iz različnih delov dežele poročila o novih krava-lih. je bilo že več dni očividno, da bo Mahatma Gandhi vztrajal pri tem, da nadaljuje s kampanjo nepokorščine in da bo zahteval o-proščenje vseh političnih jetnikov in stavil druge pogoje, ki so naravnost nesprejemljivi za podkralja. Posredovalci med voditelji nacijonalistov in vlado so izdali danes opoldne kratko Izjavo, da se bodo jutri popoldne zopet vršila nadaljna pogajanja ob eni uri popoldne. Pričakuje se, da bo Gandhi nato konferenco defipitivno zaključil. KULNA, Bengalska, 4. septembra. V sosednjem kraju Daulahat je napadla ljudska množica policijo in pri tem je bilo ranjenih več policistov. Policija je streljala na napadalce, vendar pa ni znano, če je bil kak demonstrant ranjen. V bližini je bila uničena točilnica alkohola. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovijenci prejmejo* toraj denar doma, brez zamud* časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno po* treba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 _________ 1000 ~____ 2500 _____ 5000 10,000 ... ________ $ 9.35 _______ $ 18.50 ____$ 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 20C 300 500 1000 $ 5.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.—- $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Naju nakazil« izvršujemo po Cable It>MA) r*«t of unnw of tb» coipattSMo kDTatfdr«HČa~(M iten officm: niwmmmi, ■min i m—. w«w no cay. n x. "QUI NABOD4" (Tik« •( «W fNfto) Umm4 «»ery D*j Except lind^/i aad HottOty*. In wlo leto vili« lot m Amolfeo za Nov York u ccio teto —..fUM SB Konarto --HM Za pol teto---$U0 U pol teto -----SUM Za inoMtaitTo m mIo teto_$7.00 Im ttrt loto ____tlJO Zo pol teto -..................... ft so Subscription Yearly $C.OO._ Advertteement on AcroemeaL tH» Naroda" tehaje. vakl dan tamtmaJt nedelj In prunltoT. tefte hna potpttt to mwhumtl m na priobžaJHo. Denar na) m bla-VoooU poAljatl po lioney Order. Prt spremembi kraja naročnikov. praCmo. do oo oom tudi prej tole bhraUMe nameni, da Hitreje najdemc •out MSOBt*, »• W. lltt Street. New Yerfc. H. Y. IHiimii: CMoca mi MHMOlOOanHnnMHOHaHBMHB ki si ATENTAT NA MUSSOLINIJA ^ V Trstu so vr^i prores proti osemnajstim Slovencem, o obtoženi v Bega skupaj devetindevetdesetili zločinov. Vsi se nahajali dolge niroeajov »o dosti nabrale. Kot smo že predvčerajšnjim omenili, skuša dati Italija procesu spioseu značaj. Pred sodiščem ni samo omenjenih osemnajst Slovencev, ampak je pred sodiščem ves slovenski narod v Pri-morju. Proces naj bi nadalje razkril tesno politično zvezo, ki vlada med Slovenci t ost ran iu onostran italijanske meje. Sprva smo domnevali, da j»re le za obsodbo oziroma kaznovanje onih par naših ljudi, ki so v svoji zaslepljenosti baje izvršili atentat un uredništvo nekega fašističnega lista v Trstu. Kaj takega jim ni nasvetoval noben treznomisleč človek, najmanj so pa dobili tozadevno povelje iz Linfbljane ali iz Beograda. Tretji dan obravnave se je pa pojavila nova goro-stasnost: eden obtožencev je podal pismeno priznanje, da je nameraval vprizoriti atentat na Mussolinija. Da ni bilo tako priznanje svojevoljno, je lahko umevno. V italijanskih preiskovalnih zaporih se dogajajo kaj čudne «tvari. Ve hočejo dobiti oblasti od obtoženca priznanje, ga dobe, in basta. Ce ne zadostuje, da ga v to svrho teden dni pretepajo trije karabinjerji, ga pač pretepa pet tednov šest ka-rabinjerjev. Od lakote, žeje, udarcev in vsega hudega izgubi vso voljo in mu pamet toliko oslabi, da bi podpisal ne le Mus-soliniju, pač pa, če "bi bilo treba, tudi svoji materi smrtno obsodbo. Ta gorastasna olwlolzitev bo mogoče držala pred tržaškim vojnim tribuna lom, ne pa pred jugoslovansko javnostjo iu pred civiliziranim svetom. Sleherni prav dobro ve, posebno pa Jugoslavija, da je fašistični režim v Italiji gnojnemu tvoru podoben pojav. Morda ga bo Italija prebolela, morda jo bo razjedel do smrti. Vedno ne more trajat L Mussolini je le začasna prikazen, in če sta od njega odvisna obstoj in padec fašizma, bo še sedanja generacija v Primorju in na Krasu videla lepše in boljše čase. Ca bo pa fašizem Mussolinija preživel, bo moral pač zdravi del italijanskega naroda začeti s čiščenjem fašističnega plevela, da «e ne bo predčasno zadušil v njem. Atentate vprizarjajo samo bolne duše in zmedene glave. Teh pa hvala Bogu, zaenkrat še ni na našem Krasu in v slovenskem Primorju, < e je slučajno katera, naj se bavijo ž njo dušeslnv-ci^ne pa sedmorica laških oficirjev, katere je poslal Mussolini v Trst z naroČilom, naj ukrote naš že zdavnaj pasje ukročeni, toda še vedno upajoči narod. Drzen roparski napad. Drzen roparski napad je bil te dni izvršen v neposredni bližini Oai-jeka. Trije neznanci so napadli kmeta Miškoviča iz Bobote, ko se je vračal z vozom domov. Bandit i so mu vzeli listnico s 3600 Din m pobegnili. Policija je enega napadalca v csebi potepuha Vinka Tič-ta že izsledila. Fant je rop priznal ter izdal tudi svoja sokrivca. Eden je policiji dobro znani in že dolgo iskani tat in ubijalec Salčinovič, ki je nedavno pobegnil iz kaznilnice. Pri njem je našla samokres in ves denar. Oba roparja sta bila izročena sodišču. Smrtna, nesreča v Zagrebu. V Zagrebu sc je smrtno ponesrečil nadstražnik Andrija Glogač ia Brezja, občina Gornja Stubica. Na Trnjanski cesti je na svojem nočnem cbhodu na stopnicah tako nesrečno padci, da si je prebil lobanjo in nezavesten obležal, prepeljali so sa v ckolico, kjer je pa poškodbam podlegel. Glogač je bil o-ženjen in je zapustil ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Bilka med cigani in orožniki. V Srbobranu je te dni nastala pravcata, bitka med cigani in orožniki, v kateri je bil ubit ciganski poglavar Kosinov. Cigani so že delj časa nadlegovali vso južno Bačko. Vlomi in tatvine so bili na dnevnem redu. Te dni je orožnike v Srbobranu neki kmet opozoril, da se skriva večja ciganska tolpa v koruzi blizu mesta. Na označeni kraj je "take j odšla močna četa orožnikov. Ko so jih cigani zagledali, so hoteli pobegniti, toda orožniki so jim beg preprečili. Cigani se pa niso hoteli zlepa udati. Zabarikadirali so se za svoje vozove in začeli streljati na orožnike, ki so seveda tudi streljali. V bitki je bil ubit ciganski poglavar Aleksa Konsinov. Ko so cigani videli, da je njihov vodja padel, so začeli bežati in se skrivati po koruzi, cd koder so šc naprej streljali na orožnike. Bitka je trajala ves dan, vendar orožniki ciganom niso mogli do živega. Orožniki so nato zahtevali ojačenje in =o ponoči vse polje obkolili, tako da jim najbrž noben cigan ni ušel. Romantika angleškega gradu. Neki londonski novinar opisuje romantiko gradu Londcrest Lodge, blizu katerega je bil na počitnicah. 2* 45 let T gradu nthče ne stanuje. Pred 45 leti je hotel londonski milijonar Hydley oženiti v Londonu znano lepotico. Pred poroko je kupil grad. obdan s krasnim par-u, nsooi cvetličnjaJd. Vse je bilo pri-pnmljeno » »prejem mlade neveste, ki je pa na predvečer poroke <*ve«&la svojega fenina. da ljubi §|fcsr!wg«ga ki da «e s nJim ne tnore po «,f|ž *tJ mm. -&L-1 s|jj» - . i. Milijonar je prenašal srojo nesrečo možato, sklenil je pa pustiti v gradu vse tako, kakor je bilo pripravljeno za poroko. Ce bi se kdaj vrnila, je dejal, naj najde vse tako. kakor je bilo nekoč pripravljene za njo. Park in cvetlitajake so milijonarjev! uslužbenci skrbno gojili. Vsako* leto 2. avgusta je pošiljal milijonar biva nevesti šopek rož z grajskega vrta. Po njeni smrti ji je pa prinašal roke na grobu UoSl je star adaj 80 let in prebiva v neposredni bkiini gradu, toda v 4» Jat «1*11. PRIMORSKE NOVICE Živ pekepan? Novcsadski "Deutsches Volks-blatt" pereča preko Rima o strašnem dogodku, ki se je baje pripetil v Splitu. Te dni so v Splitu — tako se glasi poročilo — pokopali zdravnika dr. Tudorja, ki si je pri zdravljenju nekega bolnika nakopal hudo bolezen. Istegal večera po pogrebu je čul grobar iz groba zamolklo jemanje in stokanje. Grobar je takoj hitel v mesto na policijo, kjer so sprva mislili, da je zblaznel. toda kmalu je prišel na urad še neki drugi delavec in tudi izpovedal. da je čul-ječanje. Policija je nato odredila, naj grob odkopljejo. Ko -O prišli policijski uradniki h grobu, sc baje čudi stokanje, ko so pa grob odkopali in dvignili pokrov krote, sc našli nesrečnega zdravnika na trebuhu ležečega mrtvega. Videti je bilo, da je napenjal vse j Nikcličem in to ga je tako ražje-sile, da1 bi dvignil pokrov in da se: zilc, da je oplazil soseda z ročico po je končno v krsti zadušil. glavi tako močno, da mu je počila Vest o strašni smrti v grobu je lobanja, vzbudila v Splitu splošno senzacijo, j Lukiča so orožniki aretirali in iz-Oblasti so takoj odredile aretacijo rečili sodišču v Tuzli. Pred tremi leti je ugotovila tržaška pristaniška komisija glede transportov to-le senzacijo: vagon blaga iz Hambnurga na Dunaj rabi 48 ur, iz Trsta na Dunaj pa 96 do 102 uri. Dunaj je bližje Trstu za 500 km. Iz Hamburga v Prago prispe blago v 52 urah, iz Trsta v Prago pa v 144 do 163 urah. Izpremcnilo se ni doslej v tem pogledu prav nič, tačas pa je Hamburg navezal nase skoro že ves srednjeevroipski promet. Elektrifikacija proge Trst-Postoj-na je bila napovedana predlanskim. Sledil je enoletni molk. Pred letom dni je revija "L'Elettrotecni-ca" poročala, da se izvrši skoro elektrifikacija na progah Trst-Po-stojna, Trst-Opčine, Bivio-Tržič-Červinjan in Tržič-Gorica. Sedaj pa sc raznaša (po Trstu vest, da je prometno ministrstvo opustilo misel elektrifikacije ob vzhodni meji. Vzorčnih sejmov na Reki je bilo pet. Na lanskem sejmu v avgustu je bila zastopana industrija iz vseh italijanskih provic. Fašistični tisk je naglašal, da hoče italijanska politika uveljaviti srečno pozicijo, katero ima Reka med Evropo in morjem. Letos je vzorčni sejem na Reki odpadel, ker so se italijanski industrijalci lansko leto prepričali, da se ta obmejni sejem ne izplača. Za izgevor pa služi Italijanom dobro ustanovitev "svobodne cone '. Rabeljski rudnik ima v najemu angleška družba The Central European Mines Limited, London, za debo 30 let. Ravnatelj in glavni u-radn;ki so Angleži. Delavcev je okoli 950. med njimi kakih 200 Bov-čanev. Rudniška uprava je pričela ' cdpuščati delavce, češ, da je cena tudi padla več kot za polovico in da bo treba obrat omejiti. Delavec zasluži na dan po 16 lir. za ženo dobi pa 2 liri doklade. Delo z vrtalnimi stroji se plača po 2 liri od metra. Na dan naredi delavec 20 metrov. Rabeljski trg leži 892 m visoko. Rudnik se razteza prav pod trgom in sega pod jezero. Navpični rovi tečejo do velikih globin, celo dc 750 metrov. Iz izseljeniških krofov v Argentini poročajo: Slabo je posebno za tistega, ki nima nobenega poklica ter mora delati ko težak, ki zvečer ne čuti več ne rok ne hrbLa. V delo jemljejo le krepke ljudi, slabotnim pa povedo kar v obraz, da za nje ni dela. V slovenski naselbini La Pater-nel je devet gostiln, kjer je vedno polno ljudi, ki iščejo delo. Nekateri gostilničarji silijo brezposelnega delavca, da je in pije "na upanje". ko dobi delo, pa mora plačevati in dclg ni p.ačan pri o-deruškem gostilničarju. Nekateri silno varčujejo, toda če si hočeš pri-Itedrti v pol leta dva tisoč lir, moraš stradati. Zdrava dekleta se navadno debro zaposlijo in dobijo 350 do 400 lir mesečno poleg hrane in stanovanja. Delati pa treba čvr- V vasi Donja Riječica pri Sara- ] jevu jc bil te dni ubit 40-letni Pan- \ ' Ch. Razza, predsednik zveze fa-tftlija Nikclič. Ubil ga je 20-letni; šističnih poljedelskih sindikatov, je Vaskrsnije Lukič. Nikolič je prišel j predložil vladnemu načelniku poro- Med pogo- | čilo o kmečkih razmerah v državi. zdravnika, ki je imel mrtvaški o-gled, ker nem poslopju Čim zapoje j Čutim, prijatelj, da nastaja iz zvonec tretjič, se začne vlak pre- mene idiot. Castaia beseda. Mi mikati. > j verjamete, da sem danes na ženi- ------tovanjskem pdtovanjii? To je i- Osebni vlak bai odhaja s potita- j menitna, a? je Bologoje na nikoltfjevski želez-j — Vi? Kaj? Vi ste se oženili? nici. V vagonu II. razreda "za ka- i — Danes, dragi moj. Izpred cd-dilce" dremlje pet potnikov. Malo | tarja naravnost v vagon, prej so se bik najedli, potem »o *e j Slede čestitke in cbiča/jna vpra-pa naslonih nazaj in zdaj skušajo i šamja. zaspati — Zato ste se torej tako napa- Vse je tiho. j ravili, — se smeje Peter Petrovič. Odpro se vrata in v vagon vsto- ; — Da... Da bo iluzija popolna, pi visoka "ko tr.^ka suha" postava sem se celo partumiral. Do ušes v roga* tem klobuku in elegantnem ! sem v takem čudnem.... no.... ob-plašeu. kakršne nosijo reporterji v operetah ali v Verneovlh romanih Postava se ustavi rredi vagona in dolgo se ozira pa sedežih. — Že zopet ni pravi! — mrmra postava -- Vrag vedi, kaj je to! Zda) mi je pa žc dovolj. En potnik se zagleda v postavo in v naslednjem hipu vzklikne radostno: Ivan Aleksejevič? Od kod pa vi? A i ste aU niste? čutku. Še svoj Mv dan nisem bil tako vesel kakor dajnes. Ivam Aleksejevič si zakrije oči in kima z glavo. — Pa še kako sem srečen! — nadaljuje. — Le pomislite, prosim. Pridem v vagon. Tam pri oknu sedi bitije, ki )e. da se tako izrazim, z dušo in telesom vaše. Taka svetlolaska z noskom. da nikoli tega, s prstki.... mm.... z nožicami.... uh. Miniatura, prelest. alegorija noži-Trski podobna postava se zdrz- ce Eh. kaj bi vam pravil, ko pa ne, topo se ozre na potnike, spozna ga in veselo zaploska. ničesar ne razumete. Vi ste materialist, star samec, mizantrop! Aaaa' — Peter Petrovič! Žc Ko boste oženj eni, se vam odpro nisva videla In niti ve- c*i. Tako torej, če bi se zdajle vr-i, da se peljete z istim nil v svoj vagon, bi me že pričakovalo božanstveno bitje. Smeje bi Kdravi. a° me pozdravilo. Prisedel bi in ta- a lepa. Zdrav sem, toda ko'e bi jo prijel z dvema prstoma am Zgrešil sem vagon, za bradico... i, pa (a nikakor ne mo- Ivan Alekidjevič se ves blažen i. Pasja dlaka, to je pa smehlja. ' — Potem j.i položim glavo na »va postava se pripogne ramo in ji ovijem roko okrog pa- sto tet se del nisen vlakom. — Ste ; • — Hval smoio im dragi mo rem naijt že od stle In m rs cd s:neha , su. Okrog naju je vse tiho.... po- je ze tako in nič drugače,- etičen večer. Ves svet bi zdaj obrt ytiadiuje. — del sem po drugem jel in poljubil. Dajte se pobožati, zvoncu pit konjak. Privoščil sem Peter Petrovič, i »?a. to je res! No. mislim, zdaj j Ce v^n je to v vesel'je. c i daleč do -ledece postaje, zakaj Prijatelja se božata, sopotniki se bi tn ne privoščil še enega. Komaj na ves glas smejo, srečni mož pa «em V. reč dobro premislil in popil nadaljuje: konjak. ie zapel zvonec tretjič 1 — in da bi bila bteznost, ali ka-planll sem «ia peron, kar so me kor se piše v romanih, iluzija še ne le nu«e, in skočil v najblL: i večja, skočim na postaji k buffe-vagen. No, pa recite, če nisem be-j iu, zvrnem vase dva tri konjake in dak. A'1 I že mislim, da ni večjega gospoda - Vidim, da ste dobre volje. Se- j na svetu. Ves svet sem obšel, dite. i Potniki poslušano vinjenega. Ne morem, iskati moram avoj srečnega moža, nalezejo se njego-vagon Zbogom! ve razigranosti in nič več niso za- 8aj je tema in pod vagone u-, spani. Namesto enega poslušalca tegnete pasU. Počakajte, da pri -1 Se jih tišči okrog njega že pet. — I Samo da ji poveste: vaš mož ie . živ in zdrav. Ivan Aleksejevič se prime od prevelike sreče za glavo, j — Mož. .. včeraj nisem bil še ničT j a danes sem mož najlepše žene... mar ni to vražja sreča? — Bogme, zdaj so tako srečni ljudje bele vrane, — pripomni drugi potnik. — Prej naletiš na belega slona kakor na srečnega človeka. — Da. a kdo »je kriv? — pravi Ivan Aleksejevič in iztegne svoje dolge .noge. — Kdo je kriv, če niste srečni? Vi sami! Zapomnite si, da je vsak svoje sreče kovač. Sklenite trdno, da hočete biti srečni, pa boste. Sami se odrekate sreči. — Kako to mislite? — Dočela enostavno. Narava veleva, da mora človek v opredeljeni dobi svojega življenja ljubiti. Kc pride ta doba, ljubi na vse kriplje. Toda vi ne ubogate narave, vedno na nekaj čakate. A to še ni vse. V zakonu narave je jasno rečeno, da mora stopiti vsak individuum v zakonski stan . Brez zakonskega življenja ni sreče nk svetu. A kaj počenjate vi? še vedno se nočete oženiti in vedno odlašate, dokler se ne boste skisali. Pa tudi v sv. pismu je rečeno, da vino razvese ANGLIJA -DEŽELA KLUBOV spemo na postajo, tam boste lahko iskali svdj vagon. Kar sedite in ostanite ta čas pri nas. Ivan Aleksejevič vzdihne Im nekim plaho sede Pozna se mu. da je razburjen. — Kam pa ste namenjeni:? — ga vpraša Peter Petrovič. — Jaz? Po svetu. Saj še sam ne vem, kam jo maham. Naneslo je tako, pa pojdimo. Daleč potujem. Bogme... Dragi moj, ste že kdaj vi deli srečnega človeka? Ne? Torej poglejte mene. Jaz sem najsrečnejši človek na sveiu. Kaj ne vidite na meni ničesar? — Ne. To se pravi vidim, da ste tako malo tenk — ten k. — Saj menda res izgldam beda- Mladi zakoeiakii mož se smeje in vsi se smejo. — Glavno je manj misliti, gospoda moja. Vrag vzemi vse te a-nalize! Mika te pijača — pij in nikar pri tem na dolgo in široko ne modruj, ali je to zdravo ali ne. Ta filizofija in psihologija ni vre-dan piskavega oreha. V vagon vstopi sprevodnik. — Tovariš, bodite tako prijazni. — se obrne k nje njemu novope-čeni zakonski mož. — ko poj dete skozi vagon št. 209. poiščete tam damo v sivem klobučku z belim trakom in povejte ji, da sem tu. — Prosim. Samo da ta vlak nima vagona št. 209, pač pa št. 219. — No torej 219. Sa>j je vseeno, (ljuuje človeško srce. Ce ti je dobro in če hočeš, da ti bo še bolje, po* • di v krčmo in napij se. In kar je glavno — ne filozoftraj, temveč stori, kakor ti veleva čut. — Govorite nam tu. da je človek kovač svoje sreče, prijatelj. — Vraga je kovač. Zadostuje, da ga boli zeb ali da mu stopiš na kur-se oko, pa je konec sreče. Ce bi nastala zdajle katastroma, bi tudi vi drugače peli. — Neumnosti. — protestira mladi zakonski mož. — Katastrofe nastanejo samo enkrat v letu.... Toda — ali bomo kmalu na postaji? — Kam se pa prav za prav peljete, če smem vprašati? Do Moskve ali še naprej? — Kaj pa brbljate! — se smeje mladi zakonski-mož. — Peljem se s palno paro v Petrograd, on mi pa govori o Moskvi! — Toda ta vlak gre vendar v Moskvo, dragi moj, v Moskvo! — Kaaaaj? — Tordj ste vstopili v napačen vlak, prijatelj moj. Mladi mož široko aazija in izbulii cti. — Bogme, skočili ste v napačen vlak. V Bologoji se vlaka križata. Mladi aataxiski mož se topo o-zira po vagonu. Potem prebledi, sc prime za glavo, omahne na sedež in se zvije, kakor bi mu stopil na kurje oko. — Ah, klada nerodna! — tarna ves iz sebe. — Tam v onem vlaku je moja žena, moja uboga žena. Sama -je, v strahu in skrbeh, jaz tepec pa sedim tu in govorim o sreči. Kaj neki naj počnem? Kaj neki? — No, no, — ga tolažijo potniki. To vendar ni tako grozna nesreča. Brzojavk te ženi in počakajte, da prispe breovlak od nasprotne strani, pa jo doWtite. Breovlak! — tarna mladi mož. — Kje naj vzamem denar za br-zovlak! Žena ima ves denar pri sebi! Potniki se muzarjo, z bero nekaj denarja in ga izreče "srečnemu človeku", da bo imel za brzojavko in za brzovlak. O Angliji je znano, da je dežela klubov. Poleg splošno znanih klubov pa imajo Angleži še mnogo takih, katerim se mi treznejši ljudje ne moremo dovolj načuditi. — Med naj originalne j še klube spada nedvomno "Kit-Cat-Klub". v katerem sc včlanjeni ljubitelji paštet. Ta klub je ustanovil izdelovalec f.nih paštet, kateremu so dali prijatelji ime Kit. Prvemu so sledili kmalu novi klubi, ustanovljeni v prizadevanju združiti druge ljubitelje in poznavalce dobrih paštet in sploh delikates. Tako imajo zdaj Angleži klube "Calves Head" »telečja glava i "Eel Pie" (jeguljina pašteta► , "Goose" 'gost, zlasti sploi.no znani "Beefsteak Club". I Nedavno je bil ustanovljen tudi "Hum Drum Club", kateremu bi se reklo po naše klub ropota-vr-vrenja. Člani tega kluba sede molče pri vrčku piva in pušijo pipe, govoriti je strogo prepovedano. Nasprotje tega klub je "Rattling Club" (bučeči klub j. katerega člani se morajo čim živahneje ude-ževati komverzacije in izgovoriti v določenem času določeno število besed. V "Beaux Clubu" je dovoljeno goveriti samo o elegantnih oblekah, I blagu, krojačih, čevljih in brivcih, j Ta klub si na vse načine prizade-} va dvigniti kult moške mode. Naloga "Surly Cluba" 'je nerganje in kritiziranje vsega in proti vsemu, zlasti pa medsebojni prepiri članov. Med čudaške klube suada tudi klub lakomnežev "Splitforth-ing Club' , katerega člani se zbirajo v nerazsvetljenih prostorih, da prihranijo na razsvetljavi. Ime kluba izvira od besede "farthing kakor se imenuje najmanjši angleški novčič. Še nedavno so imeli Angleži tudi "Unfortunates Club~, klub nesrečnežev, -katerega člani, trgovci, so se morali vsaj dvakrat poravnati s svojimi upniki. Zanimiv je klub beračev. Kadar ima ta 1-Uub občni zbor ali sploh zborovanje, s? gode pravi čudeži, kajti slepi berači vidijo in gluhonemi govore. Londonski zločinci se zbirajo v Old Moon blizu kaznilnice Old Bailey. Njihov klub se imenuje "Thieves Club'*, klub zločincev. --Originalen je tudi "Lying Club," »klub laži', katerega je ustanovil pred 150 leti sir Harry Blunte. — Glavno pravilo tega kluba je: — Kdor pove v 18—20 urah kaj resničnega. mora dati za Štefan vina, katerega vrsto določi predsedniK. Kdor hoče biti član tega kluba, mora položiti pred posebno komisijo izpit. Kdor zna najbolje lagati, postane predsednik kluba. Med opuščene klub spada "No Nose Club", klub ljudi brez nosov. Klub debeluhov in "Short Club", (klub pritlikavcev). Slednji imajo miniaturno pohištvo in rjjegovi člani visoko cenijo Pi-psna in Horaca. ki sta bila baje zeli) nizke pistave. Vse ti klubi ne pomenijo za člane nobene nevarnosti. Angleži so pa imeli tudi take klube, katerih članstvo si je bilo treba priboriti s posebnim junaštvom. Tako je -moral vsak novi član "Duelling Cluba" dokazati, da je ubil v dvoboju človeka. Še nevarnejši je bil v IS. stoletju "Man KilUng Club", v ka:erem so bili organizirani morilcu. Take klube je pa policJja kmalu raz-gnala. Njihovi člani ho pogoste končali na mo^išču. Največ klubov je v Londonu. SPOMINI RAZPUTINOVEGA TAJNIKA KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West ISth Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljevanje.) Pravljice In pripovedke (Košurnik) L zvezek .....................tO 2. »vezek ...................M Popotniki .......................M Poznava Bog« .................. ^t, .......................... .38 Ptfldftij «30 Praški Jndek .................. Prisega Huronakega glavarja . ...30 PrvM med Indijanci ............ .3« Preganjanje Indijanskih ndsjonar- lev .......................... M Potop, I. sv.....................3.— Potop, II. zv....................3.— (Oba zvezka skupaj) ..........5.50 Razkrinkani Dabsburiani .......50 Rinaldo RinaldlnJ .............. M Robinzon ...................... JS% Robinson (Crnsee) .............L— Rdeča megla .................. .75 Revolucija na Portugalskem .... .SO Roman treh ure____....*.........1.— Rdeča in bete vrtnica, opvest .. JM Rdeča megla ..........................70 Rdeča kokarda..................1.35 Slovenski MJIvec ...............M Slovenski Robinzon, trd. ves. .....75 Sueški invalid ..................35 in sence................. .€5 Skozi Urno Indijo ............. £0 Sanjska knjis*, mala .......... .60 Sanjska kaj ga. nova velika .... -00 Sanjska knjiga Arabska..........1.S0 Spake, humoreske, trda ves .... jM Spomini Jugoslovanskega dobro- vaUea 1014.18...............LK Sredorimri, trd. ves. ............ jN ........... .40 ........... Ji ............ .35 Strahote vojn« . Štiri smrti, 4. sv Smrt pred Mfte . Stanley v Afriki Strop iz Judeje Spomin znanega potovalea .... Stritarjeva AatfcOlscUo broi. .. Si sto Strto, povest is Abraeov .. Sin a^dvedjega lovca. Potopisni ro* Stric Tomova kote ... Student naj bo, Y. sv. Sveta Notburga ...... Spisje, male povesti .. Svitanje (Govekar) . Stezosledec ........... Sveta oal ... Svetlobe In om SUke (MeSko) HAKESPEAREVA DRLA: brofiirsno Otheio ...... no« M .75 UM JO .30 M M X M L-J0 X J30 V* JCO .7« SPLOŠNA KNJIŽICA: jh.L (Ivaa Albeeebt) Basi lvolno pove*. HM Št. 2. (Rado Murnik) Na Bleda, Izvirna povest. 181 str.. broS... .50 Št. 3. (Ivan liozman) Testament, 1 j mlska ti rama v 4 dej., broš. 105 strani .................... S Št. 4. (Cvetko Golan Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... JM) Št. 5. (Fran Milčinskli Gospod F rid ol in Žolna in njegova družina veselomodre črtk-e I., 72 strani, broširano .................25 Št. (j. (Novak > Ljubosumnost .. .30 Št. 7. Andersouove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Ctva. 111 str., broš........... .35 Štev. 8. Akt. Štev. lib...........75 Št. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. ....... .70 št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., bro«. „...... .25 št. 11. (Povel Golia) PeterCkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., broš. ...... .35 Št. 12. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., broS. ......... JO Št. 13. (V. M. GarSin) Nadeida Nikolajevim, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broS..........30 Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarskl spis, pošlo-venil dr. Albin Ogris, 236 str., broS. ......................... M Št 15. Edmsftd in Jnleo do Gon- eourt, Benee Mauperin..........40 Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. ........ ,45 Št 17. (Prosper ~Marlmee) Verne duie v vlcali. povest prevel Mirko Pretnar, 80 str............. Jf Št l& (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lokov<ega grajšCaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., brofi. .. M Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 Btra., broS. ...... M St 20. (Jul Zejer) Gsmpatt ta Komurasald, japonski roman, is CeSSne prevei dr. Fran Bradač, 154 str., broS............. .41 St 2L (Fridolin Žolna) DvaaaJot kratkočasath zgodbic, IL, 73 str. broš. ........................ ,J5 fit 22. {Tolstoj) Rrentzerjeva____ Bivši tajnik meniha-čudodelnika in enega glavnih grobarjev carske Rusije Rasputina — Simanovič je j cbjavil te dni v Parizu svoje spo-! mine. nanašajoče se v prvi vrsti na Rasputina. Simanovič se v njih ba-ha, kolikim ljudem je storil dobro, i kake pravičen je bil in kolikim je rešil eksistenco. Morda je to res. merda njegovi spomini niso pristranski. Težko je soditi o tem. jasno pa je in tudi iz njegovih spominom sledi, da je bil Simanovilč eden | najnevarnejših prebivalcev carskega Petrograda. mož redke inteligence. žilavosti, velje in s-po5obncsti opazovanja. To je nedvomno, čeprav je Simanovič mnoge intimnosti iz dvornega življenja kupil s podkupovanjem ali pa zvedel s pomočjo svojih vohunov. Prvotno je bil Aron Simanovič zlatar v Petrggradu in s petrograj-sko gospodo je imel ne le trgovske, temveč tudi družabne stike. Bogat in vpliven je bil že takrat, ko se je seznanil z Rasputiuom. Bil je navdušen kvartcpirec in pri kartah se je seznanil s stebri carskega prestola in ruske družbe, pa tudi z mno gimi velikimi knezi. Vsem znancem iz najvišjih krogcv je pesojal denar, ustanavljal je igralne klube, j kjer je le mcgcl in sam je zelc pridno sodeloval pri vseh. Bil je vedno trezen, kadar sc bili njegovi tovariši pijani, in molčeč, kadar so drugi preveč goverili. Z Ra^putincm se jc seznanil v salonu kneginje Orbenianijeve. ki .te bila ena carjevih zaupnic. Ta čas je RaiTputin že poskušal ujeti carski dvor v mreže svojega misticizma, vse hčerke visokih plemičev so mu že poljubljale reke in za nje- i govo naklonjenost so se potegovali generali in politiki Toda Rasputin takrat še ni bil prijatelj, svetovalec. gospodar in odrešenik carjo m carice. Simanovič je takoj spoznal, da je ta mužik v srajci domačega dela. z zanemarjeno brado, neroden. srepih. hipnotizirajoiih oči mož bodočnosti, vzhajajoča zvezda. In Simanovič je takoj poskrbel, da je Rarpu.m zvedel in spoznal, kako} krvavo ga bo potreboval. Spojila j sta se brutalnost, okornost, zdrav ; človeški razum in neverjetna na- j ravna moč z jasno mislijo, lcgiiko in uglajenostjo. Tako sta se Ra- , sputin in Simanovič medsebojno izpopolnjevala. Njune sile, njuni individualnosti in osebnosti sta se združili v moč. ki je postala nevarna vsem. kdor je nastopil prati tema fivema zaveznikoma. Rasputin je narisan v zgodovini z energičnimi potezami. Bil je pro-ivitljen in obenem suženj najčudovitejših ekscentričnosti. bil je premeten in omejen, imel je mnogo posebnega magnetizma in dar tele-patije. toda za svoje velike uspehe -e je imel zahvaliti v prvi vrsti sa-moniklosti in izklesanosti svoje o-.-tenesti. dvema lastnostima. ki sta v naših časih zelo redki. Simanovič dopolnjuje to Rasputinovo sliko z ep som nirg>-eara jasnega, praktičnega razuma. Ra ;putin je sicer ljubil svojo veliko moč. ni pa bil od-v sen od nje. Vedno se je zanašal v prvi vrsti na svoj pogum, na svoj misticizem in na svoje krepke pe-rti. dočim so se ljudje, ki so bili navezani nanj. neprestano tresli za svej presto!, za avejo karijero. svoj položaj, bogastvo ali trdna tla pod nogami. Nad temi častihlepneži, pro danci in priliznjenci je rta! Rasputin kakor orjak. Rasputin je vladal slabičem, med katerimi sta b:la največja in najbolj obžalovanja vredna car in carica. Tako pravi Simanovič. s kateri^n sta govorila car in carica o nakupu nakita baje prav tako. kakor o odslovitvi tega ali onega ministra. Car Nikolaj II. je bil slabič, carica pa histerična, versko fanatična ženska. To je v veliki meri pripomoglo ruskim komun;stom do zmage. Najzanimivejši del Simanoviče-vih spominov so pa Rasputinova pisma carju in carici. Rasputin naziva carja v pismih "papaša". caric: pa "matuška". Pisma so polna retenie, izbruhov jeze. obljub, zahtev in zrazov moči. Rasputin je pisal tudi ministrom in generalom pisma, v katerih sc povelja in grožnje, pa tudi psovke. V nekaterih l :smih je napovedoval vojno, češ. da bo pogubono~na za Rusijo. V svoji oporoki, katero je diktiral svojemu bankirju Aronsohnu, je napovedal svoj umor. tragedijo carske rodb:ne. revolucijo v Rusiji ter po-b?5 plemstva in drugih odličnih rodbin v inozemstvo. Ra.rputln je prorckoval. da bo trajal revolucionarni režim 25 let. Če se ni zmotil, bo konec boljševiške vlade v Rusiji šele le'a 1042. Št 23. (SopboUes) Antfeooe. žalna Igra, poslov. C. Golar, 00 str., brofiirsno .................... St 24. (E. L. Bulwer) roolniiijl dnevi Pompejev, L del, 3« ttr„ brog. ........................ J* St 25. Paafedojl tocvi Pompeja n. del ...................... Jf Št. 28. (L. Andrejev) črne mm. riM. poslov. Josip Vidmar, 82 str. ........................ JM St 27. (VMa Srja»«e) ••••••i 80 fltr* broi. St 21>. Tarzan sin opic........W Tarzan sin opice, tr. vez. ...1.20 St 31. Roka robo...............£> St. Živeti „................ .25 St. 35. (Gaj SalustlJ Krlsp) Vojna z Jugnrto, poslov. Art. Dokler, 123 strani, bro3........... JiO Št 36. (Ksaver MeSko) Listki. 144 strani...................65 St. 37. Domače živali .......... .30 Št. 38. Tarzan in svet ........1— Stev. 30. La Boheme .......... JO Št 46. Magda .40 Št 47. Misterij duše ............L— štev. 48. Tarzanove iivaii .... .90 Štev. 49. Tarzanov sin .........90 Št. 40. Tarzanov sin, trd vea____1.30 St. 50. Slika De Graye..........1.2« At. 51. Slov. fealaie in romance M Št. 54. V meteiu................1.— Št 55. Namiiljen i bolnik ...... -50 Št 56. To in onkraj Sotle .... .30 Št 57. Tarzanova mladost, trd. vez.................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ J»0 Št. 69. (Dostojevski) Zapiski tx mrtveca doma, I. del ..........L— Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski ii mrtvega doma, II. del ........1.— Št. 61, (Golar) Bratje in sestre ,75 Št. 02. Idi jot, I. deL (Dostojevski) .90 Št 63. Idijot, II. del .......... J90 Št 04. Idijot, III. del.......... JO Štev. 65. Idijot, IV. del ...... M Vsi 4 deli ..............3.25 Št. 60. Kamela, Bkozi ntao šivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji n. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................2.50 Slovenski pisatelji IT. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ...............ZJ5% Tik za fronto .................. .70 Tati*. (Bevk), trd. vez. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunei, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ........v....... 30 Turki pred Dunajem .......... .30 Tigrov! zobje................ L— Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tiso* In ena no* (Rape) vez. mala izdaja............51.— Tiso* In ena no* I. zvezek ..................1.30 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.73 V rs bol i u (Matjgjg) .............L26 V finkCB nkotjn .35 V oklopnjaku okrog sveta, 1. del .90 2. del .......................SO Večerna pisnia, Marija Kmetova . .75 Vojska na Tnrškem ________.... .60 Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), brofi......... ,35 Višnjega repatiea, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L sv... .33 V pustiv je šla. III. zv .............35 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broširano .................. .60 Vojska na Bstkann, s slikami .. .25 Volk spokoroik ln drujce povesti 1.— Trdo vezano _..................L25 Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodn .........25 Vodnikova pratika I. 1927...... .50 Vodnikova pratika I. 1928 ...... .50 Vodniki in preporeki ...........60 Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nesre&xega kralja .. .60 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska .......... .75 Zadnja pravda, broS........... JSO Zgodovina o nevidnem Soveku .. .35 Zmaj iz Bosne ................ .70 Zlatarjero zlato ................ .90 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skopaj ........L56 Zvesti sin, povest .............. JS5 Zlatokopi ........................ .20 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORE, N. T. posluje vsak delavnik, od &.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. mre zvečer. Poshdsjmo oe vsi brco Oe stare In stanovitna KRATKA DNtVNA ZGODBA Mali Oglasi imajo velik uspeh 8 % Prepričajte se! CENA ML KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA . - Anglesko-slovensko .. Berilo . moUlB UMM IIIIIMi KNJIGARNI 'dAS. NARODA «C1I ft A B e 0 A" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 6, 1930 r UBQK8T (LOTKRB 0AO.T «■ WL 9> DRUGA SOMAN IE bTUKHjA. Za Glas Naroda priredil G. P. 9 (Nadaljevanje.) Ne ona ne sme bežati. Beg: bi pomenjal za Klemenca Herwaya laskanje njegove motite domišljavosti. Njen sklep je bil storjen: Ostala bo, kamor so jo zanesli valovi odporne in sovražne usode. Njeno srce je postalo Hladno in bressbriino. Na njenem čelu ni bilo treba skrivati nikake hinavščine. Naslednjega jutra je šla takoj "kupovat" s teto Rickmersovo. Vozila se je pri tem v avtomobilu gospe Rlckmersove ter obiskala vse prodajalne mesta. Ko se je vrnila domov k drugemu zajtrku, je bila Lora opremljena kot mala kneginja in teta Ehel. pri kateri ni igral denar nikake uloge pri izvrševanju njenih načrtov, se je zadovoljno smehljala. — Vsa ta stvar ni stala niti toliko kot cvetoče japonske črešnje, katere smo imeli pri poroki May, — je rekla teta. Od tedaj naprej se je pričelo razvijati življenje Lore kot "velike dame". Bila Je prava "zvezda" vse hotelske družbe. Dvorili so ji na vse pretege, a Lora je sprejemala to le s hladno brezbrižnostjo. feT |1| || S princem Ensbergom je ravnala prav tako kot s hotelskim vratarjem in ravno isto je delala s sanj a virn Rusom Dolkovom, ki jo je vedno imenoval svojo "prvo ljubezen" ter pripovedoval o svojih bogastvih v daljnem Kavkazu. — Kaj me briga vse to? Jutri bom vse pozabila.... je stalo zapisano na njenem obrazu, ki je dobival vedno bolj izraz skrivnostne osamelosti in tišine. V tem pa je ravno tičala njena moč. — Naravnost božanska si v svoji flegmi, ki zaničuje ves svet, — je tekla gospa Rickmersova vsa očarana. — Zame je naravnost božanski občudovati tvoje čestilce. Želim, da bi bila May taka kot si ti! — Ali Je drugačna? — Popolnoma. Tako mehka je in nežna! Te svoje lastnosti je podedovala po svojem očetu. Ti pa si podedovala ponosno samozavest svoje matere, Eleanor! — Seveda n:sem bila vedno taka v svojem življenju. Človek se marsičemu priuči... — Gotovo. želela bi, da bi se May preje naučila — pred svojo poroki. Moški ne vprašujejo dosti po duši ženske in brez potrebne samozavesti izgubimo dosti v njih očeh. Sedaj pa je vse dobro. Piše tako blaženo, moja mala May! Vse to sta govorili nekega večera, ko sta se vrnili z izleta katerega je vpriasorila velika družba v Vevery. Naslednjega jutra je dobila gospa Rikmesr brzojavko ter je takoj pustila poklicati Loro. Povsem zmedena Ji je izročila brzojavko — To je prišlo od Ane StJbbs. katero sem dala May kot komorni- ro. Kaj misli*'' Kaj neki se je zgocuio? Lora je čitaJa: — Pridite takoj Gospa baronica Henrav je težko zbolela. Ne porejte za božjo voljo da sem vas obvestila. Pridite, kot slučajno. Ana Stabbs. L>ra i e zrla bleda :n prepadena na list Razumela je k* eno : — Pridite takoj' Pmia je ura, pred katero se je na tajnem že dolgo časa tresla Oosp« Rickmers je medtem vstala ter si pusula pomagati pri oblačenju. Ne da bi se brigala za molk Lore, je brbljala razburjena naprej: — To mi je naravnost nerazumljivo! Če je May bolna, zakaj brzo-javi Ana in ne Klemene' To bila bila njegova dolžnost! — Seveda moramo iti takoj tja Kroker. pustite si dati hotelski racial In nato obvestite Erckmana. V pol ure mora stati avtomobil spodaj! In nato se informirajte po najkrajii črti! — Ali hoče madarna iti po železnici? — Ne Prepočasi vam Človek mora presedati ter je odvisen tudi od voznega reda Upam. da je cesta dobra, da bo lahko vzel Erckman hitrejši tempo' Kroker je i^lmla in gospa Rivkmer se je obrnila k Lori — Podvizaj se, Eleanor Le ročno torbico z najbolj potrebnim. Kroker bo ostala tukaj, a naše stvari pridejo lahko po železnici. • Lora je stala ter zrla zmedena v tla. - Teta Ethel jaz ne morem Mogoiče boš potrebovala Krokerje-fo ▼ Tortooii .. i B Mrmrala je skoro napol zavestno To je bil le poskus, da dobi odlog, namenjen človeku, katerega hočejo obesiti. Gospa Rickmers je zrla nanj začudena in oči ta je. — Ali me hočeš pustiti, da potujem sama. s tem nemirom v svojem srcu? Lora. ali bo tako težko ločiti se od tukaj, ker ... — Ne. — je rekla Lora viharno ter jo objela, — oprosti, bedasta sem bila V petih minutah bom pripravljena za potovanje! Bila je sedem uro, ko sta stopili obe dami v avtomobil. Na terasi je sedelo le par hotelskih gostov prt zajtrku. Večina ljudi niso ie zapustili sobe. Med maloštevilnimi navzočimi sta bila tudi princ Ensberg ter gospod Polkov, ki sta priiia navzdol v upanju, da bosta videla Loro. Vsakdo Je listal dolgočasno po listih dočim je spodaj zatrobil rog šoferja. En pogled in oba sta skočila kot elektrizirana k ograji ter pričela /reti navzdol, — za njo. Lora Je nekoliko pomignila z glavo, a v naslednjem trenutku je že skril oblak prahu obe dami. Lice Lore je postalo zopet resno. Velika negotovost je zopet legla na njeno srce. kajti konec je prišel srečnemu teJnu v Ženevi, ki je bil 1« majhen doživljaj v njenem Mvljenju. Osmo poglavje. Silo je pozno zvečer, ko sta dospeli do vile pri Torboli. Starejša deklica Jima Je prišla nasproti do vrat vrta, kjer se Je ustavil avtomobil. Gospa Rlckermsova ji je prišla hitro nasproti. — To je Ana. — Je rekla Lori. nakar je nadaljevala: Kaj se je zgodilo, Ana? Tako zelo ste me prestrašili s svojo brzojavko Kje pa Je moj zet? Kotnomlca Je vrgla negotov pogled na Loro. katere ni poznala. Bilo je Jasno, da ne ve, če sme govoriti pred to tujo damo. Lora Je medtem stopila nazaj ter obrnila svojo pozornost prtljagi. riHAs I ■ Je, kako Je goapodična nekaj zašepetala gospe j Rickmersovi ter — Nato je odpotoval gospod baron včeraj zjutraj!.... Netamomo oU j tanje, ki Je sledilo tem besedajn, je napotilo Loro, da je oflkaia skoro nepremična. On Je proč* Njegova »ena pa leži medtem bolna. Kaj se Je prav-Easxav agocttJo? s 5ki!er ym otfvedei avtomobil previdno med drevesi proti majhni šu-pi, h kateri mu je služabnica pokazala pot. Gospa Rickmersova In Ana PP^šfta medtem izginili v hiti. (Dalje prihodnjič.) 2 CESAR - ČUDAK V berlinskem založništvu za kulturno politiko je izšla ob 100 letnici rojstva predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa knjiga spominov na tega vladarja. Knjigo je napisa! general major Edvard Steinitz in sicer na podlagi spominov cesarjevega pobočnika Hoehnela. Nezaupanje Franca Jožefa do drugih in celo do samega sebe se je kazalo jasno v znani njegovi lastnosti, da ni smel nihče govoriti z njim o ničemer drugem, razen o stvareh, spadajočih v resor dotičnega, ki Je bil baš poklican v avdijenco. Hoehnel prioveduje, da je dal cesar vedno vpričo sebe sežgali vse, kar je bilo v košu za papir. Franc Jožef ni imel prav nobenega smisla za humor in zato ni trpel, da bi se kdo vpričo njega šalil. Nekoč sta pa le poskusila dva pri cesarju zelo dobro zapisana dostojanstvenika govoriti vpričo njega o neki kočljivi, smešni zgodbi. Cesar je nekaj časa začudeno gledal dostojanstvenika, ki je zgodbo pripovedoval, potem mu je pa Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan In pa tudi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potovaL To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom "He de France" ( preko Havre: . ' prvi jesenski izlet dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESEiNSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta prihodnji izlet z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 Nadaljnl izleti po isti progi: 28. novembra—"SATURNIA" 10. decembi VULCANIA' Za cene, za pojasnila In navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 malce obrnil hrbet. S tem je bilo jasno rečeno, naij neha pripovedovati. Človek težko verjame, da cesar Franc Jožef razkošja skoro ni poznal. Sicer ga pa tudi mikalo ni. Celo darovi, katere nudi narava tudi na j siroma šri e j šim, ga niso veselili. V Schoenbrunnu si je izbrcl sobe, kamor ves dan ni posijalo solnce in iz katerih je bil najslabši razgled. Se ko je bil težko bolan. Je spal na železni postelji, pokrit z idejo iz velblodje dlake. Nekoč je govoril pobočnik s cesarjem o ženitvi. Cesar je imel na svoji pisalni mizi baš cel kup prošenj oficirjev, ki bi se bili radi o-ženili. Hoehnel je pripomnil, da se prav nič ne čudi. da mislijo tako mnogi na svojo na(jvečjo držva-ljansko dolžnost — oženiti se in imeti otroke. Cesar, ki ni vedel, dali govori resno aH se ša"-i, mu je pogledal srepo v oči, rekoč: "Hvalite boga, da niste ožemjeni.'' Nekoč je prišel ministrski predsednik Koerber ob 3. ponoči iz parlamenta v Schoenbrunn In dal je zbuditi cesarja, da bi dobil od njega dovoljenje za odgoditev državnega zbora. Ko je Hoehnel drugi dam namignil na to izrednost, je cesar odgovoril, da je storil Koerber prav, da ni čakal z nujno zadevo do jutra. V splošnem lahko rečemo, da je bil Franc Jožef okosteneli pikolovec. KAJ SE LAHKO PRIPETI IZSELJENCEM V DOMOVINI S POZOR, ROJAKI j prejemate, U rssvMas, kdaj; Vam je ■■rečni«« potia. No £a- j i kajte toraj. da m Vas iffhji. ; temveč obnovite unteftM atf ' direktno, ali pa pri enem sledečih nažUa zastopnikov. i Bradtttcfc. CALIFORNIA Fontana. A. flan Franci»co, Jacob COLORADO Denver, J. Bchatte Pueblo. Peter Calls, A. Baftfe Bail da, Louis Costeiio. Walsenburs, M. J. INDIANA Indiana potu, Lovi* ILLINOIS M Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllah, J. Bav&C. Mrs. F. Laurich, Andrew BpUUr. Cicero, J. Fabie-a. Joliet. A. Anxeic, Mary J. Zaletel. Joseph Hrorat. La Salle. J. Spelich. Masboutah, Frank Aognsttn North Chicago. Anton ^irtml Springfield, lfatlja Barborteh. Summit. J. Horrath. Waukegan. Frank Petkovtsk *n Jože Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank MARYLAND Stayer. J. Kitemiller. Fr. MICHIGAN Calumet, M. F. Koto Detroit, Frank Stnlar, Ank Ja-neslch. NEBRASKA Omaha. P. NEW YORK Oowanda, Karl Little rails. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Bitk Cleveland, Anton Bobek. Chaa Karlinger. Anton Slmdch. Math. Slspnlk. Euclid. F. Bajt. Olrard, Anton Nagodo. Lorain. Louis Balant In J Niles. Frank Kogorftek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkel]. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakis. Bessemer," Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavoo. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Brezove. V. Crafton. Ft. Machek. Export. O. PwtUS, Loots Japan-člč, A. SkerlJ. Parrell, Jerry Okocn. Forest City, Math. Ksmtn Oreensburg. Frank Movok. Homer City tn okolico, frank Faren chack. Irwin. Mike Paoshek. Johnstown. John Polane, Martin Hhtsholmn. Frank Qnais. Frank PoesSj. By. lot. J. PHbd. Fr iilili Krtifltb, Louis Oovfts. OUbert, Loots Vassal HlhMng. John Povfc Virginia, VttAk Hivslkk Sheboygan. Joto Zocman. Wast AlUa. mak ttok. MISSOURI St. Loots, A. Irtl|B|. MONTANA Klein, Jote R. Bom. VaAoTL —-—— Krayn, Ant. Taoftslj. Manor. Fr. Meadow Lands. J. KoprlvUk. Midway John tort. Moon Bon. Ft. rnifnilist Pittsburgh, z. Jakshe, Viae. Arh in U. Jakobich, J Presto. F. B. Reading J. Steelton, A. Unity Sta. to oknilco. J. Skwtl ft. Srtrtfrer. Wlllock. J ITAH Helper. PrKraba. west vmoanA: Williams nw, Antflk Hit Milwaukee, T i is t ill to fos. Koten. ■•rtMia ofeotteo. Rank Jstsoe. f XUMDVO . Untkeck ^ Po vojni leta 1871. je mnogo Al-začanov; zapustilo domovino, ker niso marali postati nemški državljani. Med niimi je bil tudi mladi knjigovodja Charles Hartman, ki1 je odpotoval leta 1887. kot 20-letm | mladenič s trebuhom za kruhom v Ameriko. Po dolgem in vztrajnem 1 delu si je priboril skromno blagostanje kot ravnatelj male kreditne zadruge. Na koncu življenja s 74 leti je zdaj sklenil obiskati sta-do domovino. Naredil je dolgo in naporno pot. da pred smrtjo vnovič vidi svoj. zdaj zopet francoski rojstni kraj Nordheim. Ves ganjen je stopil na domača tla. a moral ie doživeti hud uarec. Sorodniki so ga gledali kakor garjevca, znanci so se mu izogibali na ulici. Kaj je to omenilo? Naposled so Hartman u zaupno priporočali njegovi nečaki. naj čimprej zopet pobegne, saj je bil med svetovno vojno v odsotnosti obsojen na vešala. Francosko vojno sodišče je dognalo, da je vohunil za Nemce! Obupani starec je takoj tekel na policijo in milo prosil, naj ga oprerejo sramote. Dokazal je preiskovalnemu sodniku. da v teku 44 let ni zapustil San Francisca. Kako bi mogel vohuniti v Alazaciji, če je sedel ves čas v banki onstran oceana? Ameriški poslanik v Parizu, ki mu je smel Hartman brzojaviti o svoii nesreči, se je takoj zavzel za čuden slučaj. Kmalu je dobil uradne podatke iz San Francisca. ki so popolnoma pot rdi U Hartman ov o izjavo in ugotovili njegovo neom&-deževanost. Na temelju teh ugodnih vesti so izpustili Hartman a i z ječe, a ostati bo moral v Nordheim u, dokler ne bo ponovne razprave pred vojnam sodiščem v Parizu. Starec je najbrž postal žrtev usodne pomote. Leta 1916., ko so v Nordheimu še vladali Nemci, je poslal mestni župan vse osebne listine nekemu Hartmanu, ki jih je zahteval iz Washing tona. Najbrž je dvignila listine nemška vohunska uprava, ki je zvedela, da je Hartman v emigraciji, in na ta na-čim pridobila ameriški potni list za svojega nastavljenca. Francozi so že med vojno prišli na sled nemškemu vohunu z imenom Charles Hartman in ga obsodili na smrt, d asi ga niso mogli prijeti. Odtod izvirajo sedanje neprilike pravega lastnika izposojenega imena. — Poročila iz Pariza javljajo, da je bila ta zadeva sedaj uravnana in da Charles Hartman je dobil u-pravičilo. a septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitanta, Cherbourg President Koosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 12. septembra: He de France. Havre Olympic. Cherbourg Statenda.cn, Boulogne sur Mer, Rotterdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Xat>oIl, Genova 15. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 16 septembra: £uropa. Cherbourg, Bremen 17. septembra: Berengaria, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg Roterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 20. aentembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauritania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Dresden, Chefbourg, Bremen 26 septembra: France, Havre Homeric, Cherbourg Pennland. Chertnuric. Antwprp«»n Wler.dam. Boulogne »ur JJcr.- Ibitter-dam Augustus. Nap»ll. Genova 27. septembra: Leviathan. Cherbourg 1. oktobra: Aurg. Hamburg ResoSute, Cherbourg. Hamburg a oktobra: Vul<-ania. Trst Berenffaria. Ch-rbourg Columbus. Cherbourg. Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris. Havre Majestic. Cherbourg Statendarn, Boulogne sur Mer. Rotterdam Roma. Napoti, Genova 14. oktobra: Bremen. Cherbourg, Bremen 15 oktobra: Mauretanla Cherbourg George Washington, Cherborrg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg holiandamerica,|n Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRILJCBLJENA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IIM DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer Potovanje ■ parniki Holland-Amerba Line pomenja udobnost, domaČe rax-položenje. neprekosljivo kuhinjo In postrežbo. Tedensko odpiutja. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CITY BRZA ZVEZA v EVROPO - preko Hamburga na naših modernih parnikih hamburg DEUTSCHLAND albert ballin NEW YORK Bedna tedenska odpiutja.. Zmerne cene. Dirketna želez-niika rvesa s Jugoslavijo. * Redna odpiutja tudi na naših znanih kahindrift parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line »»Bra*dw«r + + + N*w y»rk. Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Hresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de Prance, Havre Saturnia. Trst Kuropa. Cherbourg, Bremen I'ennland, Cherbourg. Antwerpen 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Volendam, Boulogne «ur Aler, Rotterdam 29 oktobra: I>euts< hlund, Chorlx.urg, Hamburg America, Cherb«»urg, Hamburg Berengaria, Cherbourg 31. oktobra: Majestic. Cherbourg Augustus, N'apoll. (Jenuva 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajt* tn najbolj uQO«na pot aa I ootovanj« nr ogromnih earnlklh: He de France 12. sept.; 3. okt. f Opoldne) (4 P. M.) PARIS 19. sept.; 10. okt. (4 P. M.) (6 P. M l FRANCE 26. sept.; 17. okt. (7 P. M.) (7 P. M.) Najkrajla pox po Cciesnlol. V»k& je v poaebnl kabini ■ vsemi Modern? ml «4obno*tl — Pijana Id sl»