Štev. 196.	V	Ljubljani,	v	torek	dne	30.	januarja	1912.	Leto	II.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do C. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro - Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za ■ :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	30’—.	:	:
] Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•.	\	•,
UPRAVNIŠTVO ee nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, EL, ia uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. aveče* Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 28 vltt,, poslana in razglasi 30 vin. — Ineerate sprejema upravniStvo,
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■■	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	—-—*•
ir
WHdeS
Bbuernb
MrAseA. V.
m
ftrichsp.
Forhchn ,
«2 <>:&
■ • " Vi
Sozta/derriokr.
Z en/rum 03
tfonser*9h % ❖J
r,'a ona,’//bera/e 44
Moč strank v novem nemškem drž. zboru.
Delavska zavest.
^Nihče ne more biti izveličan proti svoji volji. Že Marks je dejal, da more biti osvoboditev delavskega razreda le delo delavstva samega. Kakor je ta beseda preprosta, tako je vendar globoka in pomenjliva. Spoznanje te resnice je Prvi pogoj, da more delavstvo sploh priti do boljših razmer in končno do osvoboditve.
Enostavna je ta resnica, ker je jasno kakor beli dan, da ne bo kapitalistični razred prostovoljno opustil svojega privilegiranega položaja v družbi. Najde se lahko tudi posameznik med kapitalisti, ki spozna krivičnost sedanjih uredeb >n čigar srce je tako mehko, da ne prenese večnega pogleda na tuje trpljenje. Mogoče je, da se
posameznik odreče koristim, ki mu jih daje njegov položaj; mogoče je celo, da se pridruži zatiranim in jim pomaga v boju proti svojim lastnim razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokejšega Pomena.
Kljub takim — jako redkim — izjemam ostane neizpremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred svoje interese. Kakor pač more in zna. Ali večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti bolje od delavcev. Posebno pri nas. Kdor jim to zameri, je slep. Ce poženeš volka rned ovce, pa pričakuješ, da jih bo pasel in branil, si sam kriv, ako naenkrat ne najdeš več črede. Volk se mora hraniti z ovčjim mesom, ker ie tako ustvarjen. In kapitalizem mora živeti od izkoriščanja, ker bi moral drugače poginiti. Kdor pričakuje od kapitalizma, da bo sam iz krščanske ljubezni, iz moralnih ozirov ali iz čuvstvene potrebe spravil izkoriščanje iz sveta, je popolnoma enak gospodarju, ki nastavlja Volka za pastirja.
Delavstvo se ne sme zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo pomoč; njegova osvoboditev niore biti le njegovo lastno delo.
Ali da se more izvršiti tako delo, je treba Predvsem prave delavske zavesti. Resnica ni vedno prijetna, ali koristna je na vsak način bolj kakor slepljenje. Zato je treba povedati, da ie delavske zavesti pri nas vse premalo in zaradi tega so uspehi delavstva pri nas mnogo manjši kakor drugod.
n Kaj je glavna vsebina delavske zavesti? */a sem delavec in ne gospod, to uganem kmalu. Aii to še ni nič in ne pomeni nič. Treba je že tudi poznati svoj položaj in vedeti, kaj vse tiči
V	besedi »delavec«.
'Vem. da sem delavec. To se pravi v sedanji družbi: Človek sem, s katerim delajo drugi, kar se jim ljubi. Če hočejo drugi, dobim kruha, pa ga moram drago plačati s svojim delom. Koliko mi dajo kruha, to je njihova volja. Koliko jirn moram jaz za to dati dela, je zopet njihova volja. Če nočejo, mi sploh ne dajo kruha ne Pristrešja, ne obleke. Spode me lahko od svojega vodnjaka, zabranijo mi sesti v senco njihovega drevesa. Svoje delo jim smem ponujati, oni ga ne marajo sprejeti. Dvoje zdravih rok imam, dobro voljo imam; kako bi poginil?... Lahko. Kaj počneš s svojimi zdravimi rokami, če ti ne rečejo: Tukaj delaj za nas!? Danes si v tovarni ali v delavnici. Ali veš, če boš jutri še tam? Morda ustavijo stroje, morda napravijo iz to-nmmszmemmmfrzzsmsmsmsm	......ji.:—I—1
Emile zola-.
Rim.
(Dalje).
»Vaša eminenca je preveč dobrotljiva ... ^a, bil sem ves razbit, od razburjenosti in tudi °d utrujenosti. To potovanje je zame tako izredno pomenljivo.«
Zdelo se je, da se ni hotel kardinal kar pri Prvih besedah dotakniti važnega vprašanja.
»Gotovo, saj je pač precej daleč od Pariza do Rima. Dandanes gre to še dosti hitro. Ali Prej — kakšna neskončna vožnja je bila to!
Bil sem enkrat samkrat v Parizu,« je nadaljeval počasneje. »O. davno je že, skoraj petdeset let je minilo. In komaj teden dni sem bil tam... Da, da. veliko, lepo mesto! Mnogo ljudi po ulicah, zelo dobro vzgojenih ljudi, narod, ki je izvršil čudovite reči. Tudi v sedanjem žalostnem času ne smemo pozabiti, da je bila Francija najstarejša hči naše cerkve... Izza onega edinega potovanja nisem zapustil Rima.«
Zaključil je stavek s kretnjo mirnega omalovaževanja. Čemu potovanje v deželo dvomov jn uporov? Kaj ne zadostuje Rim, svet vladajoči Rim, večno mesto, ki mora zopet postati glavno mesto sveta, ko pride napovedani čas?
Pierre je brez misli besed na nekdanjega nasilnega, bojevitega kneza, ki je zdaj prišel tako daleč, da nosi ta enostavni talar; zdel se mu je 'ep v ponosnem prepričanju, da zadostuje Rim sam sebi. Ali ta trma neznanja, ta nazor, da so drugi narodi le toliko vredni vpoštevanja, da se z njimi ravna kakor z vazali, ga je vznemirjal, ko se je spomnil na povod, ki ga je privedel sern. Ker je nastal molk, je mislil Pierre, da je najbolje, če se vrne k stvari s primernim poklonom.
»Preden storim kakšen korak, hočem pred nogami Vaše eminence izraziti svoje spoštovale, zakaj Vaša eminenca je moje edino upanje, !» vedno prosim Vašo eminenco, da mi svetuje u> me vodi.«
Zdaj ga je Boccanera z roko povabil, da sede na stol njemu nasproti.
»Gotovo, ljubi sin; ne branim se, da Vam Omagam s svetom. To sem dolžan vsakemu
varne kasarno, morda pripeljejo kulije s Kitajskega, ki bodo ves teden delali za ono plačo, za katero delaš ti en dan. Pokažejo vrata tebi in tvojim tovarišem. Pa vzemi popotno palico v roko in hajd po svetu! V tvojo knjižico so napravili malo, prav malo pičico. Kjer potrkaš, pogledajo knjižico, opazijo pičico, skomizgnejo in odgovore: Ni dela!... Majd naprej po svetu!
Delavec sem. Nedostojen je moj položaj. Večno ponižanje je moj delež, neprenehoma moram držati klobuk v rokah, vsakdo me meri od glave do nog. Nikogar nisem okradel, nikogar oropal, je vendar, kakor da imam pečat na čelu. Tudi če plačani, nimam prostora pri oni ruizi kakor drugi. Človek sem, pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in moleduj, poklekaj, pa si še sain reci, da si slabši od drugih in da je prav tako — če si hlapčevska natura. Prav ponižen bodi in lepo se zahvali za vsako brco, ki jo dobiš, pa ti dado morda včasi dobro besedo in poreko »No da — hm, hm« ... zakaj včasi potrebuje njih profit tvoje roke.
Kdor pa je pravi delavec, se mu bo duša uprla zoper to zapostavljanje in ponižanje. Zakaj v njegovi glavi je še druga zavest.
Delavec sem; delam. Vi jeste in pijete, ali jaz vam pridelavam, jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem Vam jo stesal v hiši, ki sem Vam jo sezidal. Vi se oblačite lepo in toplo, pa prezirate mene, ki hodim v cunjah; ali jaz sem izdelal fino sukno za Vas, jaz sem Vam urezal in se-šil elegantno obleko. Vi se vozite po svetu, sedite na mehkih blazinah in spite v spalnem vagonu kakor doma; ali jaz stojim na stroju, pri ogibalu, v tunelu. Vi nalagate tisočake v bankah, ali jaz moram v tovarni izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v Vaša skladišča in ga voziti na trg, da postane iz njega denar, s katerim vladate in gospodujete in me vnovič izkoriščate.
Tako govori delavska zavest.
Ponižen sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjen sem, ali ne manje vreden od drugih. Moja roka je potrebna vsemu človeštvu, lenuhova niti njemu samemu.
In delavska zavest vprašuje: Ponižan sem
—	mar naj se ponižujem še sam? Moja vrednost mi daje pravico, da zahtevam enako življenje pravo življenje, ki ni umiranje od rojstva do groba. Branijo mi tako življenje. Mar naj se zato vdam v voljo zatiralčevo in sklonem tilnik prostovoljno pod njegovo peto?
Trpim, ker sem slab. Ali trpljenje ni moja volja. Kje je moč, da se ga rešim?
In delavska zavest odgovarja: Na milione nas je, onih tam pa je peščica. Na milione nas je in silna je naša moč, če jo zberemo. Stotisoč potočičev naj se zlije v eno reko, pa bo mogočna, ne le da bo gonila mline in nosila ladje, ampak sama si bo odpirala pot. Veličastna bo, silna in krasna, in noben pritlikavec je ne zajezi.
Delavec, ki nima te zavesti, je pomilovanja vreden in sam je kriv, da je ponižan in zaničevan. Kdor jo pa ima, bo delal in pomagal, da se združi veletok, ki preobrazi svet.
kristjanu, ki hoče prav ravnati. Le da bi se zelo motili, če bi kaj pričakovali od mojega vpliva; ta je čisto brez veljave. Povsem ob strani živim, ne morem in nočem ničesar zahtevati. Ali to naju ne bo oviralo, da se malo kaj pomeniva.«
Prijel je vprašanje popolnoma odkrito, brez zahrbtnih namenov. Njegov neodvisni, pogumni duh se ni plašil odgovornosti.
»Spisali ste knjigo, kajneda? Novi Rim, mislim. Pa prihajate sem branit knjigo, ki se je predložila kongregaciji indeksa ... No. čital je še nisem. Razumete pač, da ne moreni čitati vsega. Čitam le knjige, ki mi jih pošilja kongregacija, kateri pripadam od lanskega leta, in tudi tu se pogostoina zadovoljujem s poročilom, ki ga sestavi moj tajnik zame ... Ali moja nečakinja Benedeta je čitala Vašo knjigo in pravi, da ni nezanimiva. Pravi, da je bila začetkoma nekoliko začudena, potem pa zelo ginjena... Obljubujem Vam torej, da jo prečitam, in da skrbno preštudiram grajana mesta.«
Pierre je pograbil priliko, da bi pričel z zagovorom. Zdelo se mu je najbolje takoj navesti svoja pariška priporočila.
»Vaša eminenca razume mojo osuplost, ko sem zvedel, da se moja knjiga preganja... Gospod vikont Philibert de la Čhoue, ki mi je naklonjen, ponavlja venomer, da je taka knjiga za sveto stolico toliko vredna kolikor najboljša armada.«
»O, de la Čhoue, de la Choue!« je ponavljal z dobrohotno prezirljivim izrazom okrog ust. »Vem, da se smatra de la Choue za dobrega katoličana. Saj veste, nekoliko nam je v sorodu, in če je pri nas v palači, ga vidim rad — pod pogojem, da se ne govori o gotovih predmetih, o katerih se ne bi mogla nikoli zediniti... Ali končno in katolicizem poštenega in dobrega dela Čhoue z njegovimi zadrugami, delavskimi društvi, z njegovo očiščeno demokracijo in z njegovim nejasnim socializmom nič druzega kakor literatura.«
Ta beseda je usupnila Pierra, zakaj občutil je vso njeno zaničevalno ironijo, ki je zadela tudi njega. Pohitel je torej, da imenuje drugega poroka. Tega je smatral za nepobitno avtoriteto.
Šolske družbe in drugo.
Piše dr. Josip Ferfolja.
(Dalje.)
Vzgoja in izobrazba ljudstva se naj povzdigneta v višjo potenco, ki naj služi celemu narodu. Ona nova, ona prava Lega Nazionale za razširjanje kulture, ki bi bila zelo mogočna po sredstvih in še bolj po svoji moralni moči, si naj postavi namen izkoreniniti popolnoma, v desetih letih, analfabetizem — pritisniti na dežele in občine, da izvrše eno izmed svojih svetih dolžnosti — da priskočijo na pomoč ubož-nim občinam, ki ne morejo same izvršiti to nalogo, da podpirajo z materialnimi sredstvi in dobrim svetom vse privatne iniciative, tudi in v prvi vrsti proletarske, ker najbolj potrebne, da pridejo na pomoč manjšinam, ki niso bile uslišane od vladajočih večin drugih narod-nostij (podčrtal provajalec!); ta nova Lega se naj pobriga za mladino, za učenca in vajenca, in bodi splošno v pomoč Občinarju toliko časa, dokler se ga ne vrže lahko v življenski boj, z gotovostjo, da bo sebi in lastnemu narodu v čast, ker bo znal vršiti svojo dolžnost napram človeštvu.
Ako bi bila takšna danes Lega Nazionale, tedaj ne bi podpirati jo pomenjalo za našo stranko le taktično vprašanje male ali nikake vrednosti. Ono Lego bi mi smeli obdati s celini našim navdušenjem; ona bi postala — tudi z našim vztrajnim sodelovanjem — ponos našega naroda in plemenit zgled drugim narodom; ona bi bila zares vredna naših kulturnih tradicij.«
Ostali udeleženci omenjene debate so se izjavili kakor sledi:
Tuntar Josip: Lega zasleduje raznarodovalne in politične namene, posebno v Istri ustanavlja italijanske šole v slovanskih občinah. Navaja pri tem razne zglede. Socialistični poslanci bi se morali vzdržati glasovanja o podpori Legi iz občinskih sredstev.
»Njega eminenca kardinal Bergerot je blagovolil izreči popolno soglasje z mojo knjigo.«
Hipoma se je izpremenil Boccanerov obraz. Kar se je zdaj na njem slikalo, ni bila več porogljiva graja, ne usmiljenost, ki jo izzove nepremišljeno, že naprej na neuspeh obsojeno dejanje otroka. Plamen srda je razžarel temne oči in ves obraz se je strdil od bojaželj-nosti.
»Gotovo«, je dejal počasi, »kardinal Bergerot je na Francoskem na glasu, da je zelo pobožen. Tukaj v Rimu ga malo poznamo. Osebno sem ga videl le enkrat, ko je prišel po kardinalski klobuk.Ne bi si ga dovolil kritizirati, da ne bi bili zadnji čas njegovi spisi in njegova dejanja užalostila moje verne duše. In žal nisem osamljen; tukaj v svetem kolegiju ne najdete nikogar, ki bi ga hvalil.«
Obmolknil je, potem je dejal z odločnim glasom:
»Kardinal Bergerot je revolucionar.«
Sedaj je Pierre za trenotek onemel od presenečenja. Revolucionar! Veliki Bog! Ta blagi dušni pastir z neizčrpno ljubeznijo do bližnjega, ki sanja le o tem, da bi Jezus zopet prišel na zemljo in končno privedel pravičnost in mir do vlade! Besede torej nimajo povsod enakega pomena? In v kakšno vero zabrede, če je vera ubogih in trpečih le prokleta, uporna strast?
Še ni jasno razumel, čutil pa je, da bi bila diskusija neuljudna in brez koristi; želel je le še razložiti svojo knjigo, jo pojasniti in zagovarjati. Ali kardinal mu je takoj segel v besedo.
»Ne, ne, moj ljubi sin, za to bi bilo treba preveč časa. Tudi hočem čitati ona mesta ... Sicer pa velja brezpogojno pravilo: Vsaka knjiga, ki se dotika vere, je nevarna in jo je zavreči. Ali spoštuje Vaša knjiga docela dogmo?
»Mislim, Vaša eminenca, in zagotavljam, da nisem nameraval napisati knjige zanikanja.«
»To je prav. Če je res tako, bom lahko na Vaši strani... Ali v nasprotnem slučaju bi Vam mogel le eno svetovati, namreč da sami prekličete svoje delo, da ga zavržete in uničite, ne da bi čakali, da Vas kongregacija prisii na to. Kdor je dal pohujšanje, ga mora potlačiti in storiti pokoro, tako da zareže sam v svoje meso. Du-
Cerniutz Rudolf: Lega ni več taka, kot je bila nekdaj. Ne postavlja več šol onstran, ampak tostran narodne meje. Stranki ni treba, da se angažira za Lego, ampak lahko ji da vsakdo podporo, ako more, kakor pač vsakemu drugemu dobrodelnemu društvu. Posameznik lahko torej glasuje za podporo Legi, a ne sme se udeleževati njenih oficielnih slavnosti. On sam je član Lege.
Dr. Edmund Puecher: Lega je v celoti dobra in potrebna institucija, ali očistiti jo moramo nacionalizma in to storimo pred vsem s tem, da se ji skušamo približati in dobiti nanjo vpliv.
Ivan Morin: Lega je raznarodovalno društvo. Navaja zglede v Istri in na otokih, on je proti njej in soglaša s Tuntarjem in Pitto-nijem.
Oskar Ferlan: Lega je meščanska ustanova. Meščanstvo pušča otroke brez šol, a z Lego se postavlja. Lega ima politične in raznarodovalne namene. Navaja zglede v Istr*. Kljub temu on priznava, kar je dobrega na njej. On bi bil glasoval za podporo, a z drugačnim utemeljevanjem nego Puecher. Lega se lahko poboljša.
Josip Bilussich:	Lega je izven stranke.
Vsak glasuje kakor hoče, on bi bil proti.
Adolf Polatschek: se strinja z Bilussichem.
Albert Covitz:	Glasovati se mora proti
Legi. Lega je meščanska ustanova in kot taka proti delavstvu. Zasebna dobrodelnost je v nasprotju z razrednim bojem. Zato moramo biti proti Legi.
Angiolo Lanza (urednik Lavoratora): Ce bi ne bili že proti, najmanj bi se bili morali vzdržati glasovanja za Lego. Nacionalizem in meščanski duh v Legi se ne da poboljšati. Bilo bi treba vreči ga iz Lege. Ali zato bi bilo škoda proletarskih moči. Tudi posameznikom ni priporočati ta sentimentalizem.
Ustavimo se najpoprej pri Pittonijevem članku. Čisto gotovo vem, da bi tisti naš nesrečni tip staroverskega socializma, ki ima
hovnik nima druge dolžnosti kakor pohlevnost in pokorščino, kakor popolno ponižanje svojega bitja pod najvišjo voljo cerkve. Ali čemu je sploh treba pisati? Zakaj v izrazu svojega mnenja že tiči upor; kar stiska človeku pero v roko, je vedno hudičeva izkušnjava. Zakaj bi se človek vdajal prevzetnosti duha in soli, izpostavljajoč se nevarnosti pogube?... Vaša knjiga, ljubi moj sin, je tudi le literatura, literatura!«
Ponavljal je to besedo s takim zaničevanjem, da je Pierre občutil vse gorje svojega ubogega apostolskega spisa, če bi prišel pred oči temu knezu, ki je postal svetnik; Poslušal ga je, in v naraščajočem strahu in občudovanju se mu je zdelo, da ga vidi rasti in rasti.
»O, vera, ljubi moj sin, brezpogojna, nesebična vera, ki veruje le zaradi sreče, da veruje! Kakšen pogoj, če se človek pokloni pred skrivnostmi, ne da bi jih hotel raziskati, če ima mirno prepričanje, da uživa naposled, čim jih je sprejel, gotovost! Ali ni popolno duševno zadoščenje ono zadoščenje, ki nam daje božan-stvenost, s tem da osvaja, vadi in kupiči razumnost, tako da je končno vsa kakor izpolnjena in za naprej brez želja? Če se neznano ne razlaga z božanskim, in za človeka mogoč trajen mir. Bogu je treba prepustiti resnico in pravico, če hočemo, da vladata na svetu. Kdor ne veruje, je bojno polje, izpostavljeno vsemu zlemu. Le vera sama daje prostost in mir.«
Pierre je ostal trenotek nem pred to visoko postavo, ki se je dvignila. V Lourdu je videl le trpeče Človeštvo, kako je planilo po okrevanju telesa in po tolažbi duše. Tukaj je našel inteligenten vernik, gotovosti potrebujoč duh, zadoščenje, uživajoč sam v sebi veliko veselje, da ne dvomi več. Še nikoli ni slišal tako radostnega klica, da je treba živeti v pokorščini in se ne brigati za to, kar je po smrti. Vedel je, da ie preživel Boccanera nekoliko živahno mladost in poltne krize, v katerih je zažarevala vroča kri njegovih dedov; čudil se je nemirnemu veličanstvu, ki ga je naposled vera podarila potomcu tako nasilnega plemena. Ponos je ostal edina strast.
--------------------------  ;	J
baš v Trstu svoje karakteristične zastopnike in kateremu se je pridružil v zadnjem času tudi sodr. dr. Tuma iz Gorice, da bi tisti tip, obsodil omenjeni članek za nacionalizem, za narodnjakarstvo ,če bi bil pod njim podpisan kdo drug kot Pittoni. Tudi Kristan, Adler in druge avtoritete — naš tip drži na avtoritete
—	bi našle milost pred njim. In Pittonija sem citiral samo zaradi njega v zaključnem govoru — v poročilu ga nisem omenjal — ker je bil vstal med debato proti po meni utemeljevani resoluciji. Za večino sodrugov nisem citiral Pittonija, ker sem vedel, da jim njihova zdrava pamet ne bo dala nasprotovati slovenskim šolam v Trstu, oziroma ker sem vedel, da jim bo njihova zdrava pamet velela naravnost priznavati dobro delo tudi Cirilmetodovih šol, toliko časa, dokler ne dobimo drugih boljših. S svojimi citati sem hotel le napotiti k razmišljanju one sodruge, ki še ne morejo razlikovati slovenske kulture od narodnjaštva, slovenskih šol od Narodnega doma. Hotel sem tudi privesti na pravo mero trditev sodruga Milosta (011 je namreč pred menoj citiral Pittonija), da tudi Pittoni obsoja Lego Nazionale, hotel sem konferenci dokazati, da je razumel Pittonijev članek le na pol, in da je vendarle velikanska razlika med Cirilmetodovimi šolami v Trstu in med onim delovanjem Lege Nazionale, ki ga je obsojal Pittoni.
Dr. Tuma mi očita, da sem za vsako ceno hotel doseči v resoluciji svojo voljo, da sem bil po domače povedano trmast, in sem vsled svoje trme naravnost zavijal besede Pit-tonijeve. Nisem brez greha, to je gotovo, ali te bolezni, trme, se še nisem nalezel od— sodr. dr. Tume. Kar se pa tiče zavijanja besedi, torej slabe vere, ki mi jo podtika sodr. dr. Tuma, prepuščam mirnim srcem sodbo udeležni-kom konference in vsem onim, ki zasledujejo to polemiko. Jaz za svojo osebo imam čisto vest, govoril sem na konferenci le ono, kar je odgovarjalo mojemu globokemu prepričanju, nisem pristopil k govorniški mizi nepripravljen razumeval sem takrat Pittonijev članek ravno tako, kakor ga umevam danes. Zato najodločneje zavračam očitanje zavijanja Pittonijevih besedi od strani sodr. dr. Tume. Nočem vračati milo za drago in lojalno predpostavljam, da se je tudi sodr. dr. Tuma svaj tako temeljito pečal s člankom Pittonijevim kakor jaz, že preden je meni zabrusil v obraz ono očitanje. .Vendar opravičeno pričakujem od njega dokazov za tisto očitanje. Sodr. dr. Tuma naj bo prepričan, da ga ne mine moja hvaležnost, če me pouči, da sem se motil.
Po Pittoniju torej je vprašanje Lege samo taktično vprašanje, ne principielno. Različno naziranje sodrugov o tej stvari ni torej noben greh proti stranki ali socialističnim principom. Tega stališča so se tudi držali ostali udeležniki debate v »Lavoratoru«, vsi so stvarno zagovarjali svoje stališče in skušali drugim dokazati njihove zmote. Vsak je predstav, pri drugem pošten namen in dobro vero. Debata se da čitati s pravim užitkom in človek se nauči marsikaj iz nje.
Kultura Pittoniju ni samo simpatična, ampak celo sveta stvar, ona moralno in materialno dviga delavstvo, ona mu je neobhodno potrebni predpogoj za končno emancipacijo delavstva. Raje klerikalno kot nobeno kulturo, kliče Pittoni.
Legina sredstva, šole, knjižnice, vrtci itd., najdejo vse simpatije pri delavstvu, niti v glavo mu ne pade, da bi jih bojkotiralo. A kljub temu je Lega Pittoniju antipatična, meščanstvo, ki jo ima v rokah, zlorablja^ njena sredstva v strankarske namene. Ce že ne uspeh, vsaj namen Lege je protisocialističen. Dokaz: ustanavljanje Leginih zavodov pri Sv. Jakobu,
v	Sv. Križu, nasprotovanje proti socialističnemu predlogu, naj te zavode sprejme občina v svojo oskrbo, kakor je njena dolžnost, in naj se Legina sredstva porabijo v korist drugih potrebnih občin. Vsled te hinavščine meščanstva, ki vodi Lego, Pittoni odreka predlogom za podporo Legi iz občinskih sredstev moralno podporo svojega glasu.
Iz taktičnih razlogov, pravi Pittoni, bi se lahko glasovalo tudi za Lego, a proletariat ima dovolj vzrokov, da se vzdržuje takega glasovanja in tudi vzrokov, da glasuje proti. Danes ima Lega namen nacionalizma, proletariat se ne more pridružiti celotnemu delovanju Lege. Lega ima tudi druge grehe, med temi, da ustanavlja šole v neitalijanskih krajih. Tega predmeta se je Pittoni dotaknil le mimogrede, med tem ko je bila drugim debatarjem, posebno Tuntarju baš raznarodovalna politika Lege glavni vzrok, da so bili proti Legi.
In sedaj roko na srce sodrugi, ali zamore-mo z mirno vestjo vsa ona očitanja Pittonija in drugih proti Legi Nazionale prestaviti na slovensko v očitanja proti Cirilmetodovi družbi? Ne!	,
(Dalje prih.)
Grof Khuen na Dunaju.
Bližnji razpust ogrspega parlamenta.
D u n a j, 29. januarja.
Z veliko napetostjo se je pričakovala včerajšnja avdijenca grofa Khuen-Hedervaryja pri cesarju. Vsa sredstva, ki jih je vlada poizkusila, da bi dobila od parlamenta brambno reformo, so se izjalovila. Militarističnim krogom je postal položaj neznosen, in tudi vlad, skupne, ogrske in avstrijske se je polotila že skrajna nervoznost. Odgodili so letošnje nabore, ker hočejo asentirati rekrute že po novem zakonu, v zvišanem številu; a še vedno ne more nihče povedati, kdaj postane ta zakon res zakon.
Grof Khuen je bil dve uri pri cesarju. Ofi-cielno se ne poroča o njegovi avdienci nič druzega, kakor da ga je vladar izredno ljube-znvo sprejel. Oficiozno se pa vendar javlja, nekaj več. Pravijo, da so prišla na avdienci
*	vsa nerešena vprašanja v pogovor in da je dobil grof Khuen Hedervary vsa pooblastila, za katera je prosil.
Dasi niso ta pooblastila razložena, je vendar povsem nedvomno, da je ogrski ministr-
ski predsednik pooblaščen, da razpusti državni zbor. Kaj natančnejšega se izve gotovo že jutri iz Budimpešte. Parlament ima sejo in Khuen Hedervary se je udeleži prvič izza svoje bolezni. Pričakovati je, da bo pri tej priliki govoril jasno.
Razpust ogrskega državnega zbora je glede na ta položaj vsekakor neizogiben. Preprečiti bi ga mogla samo volilna reforma, katero zahteva Justhova stranka. Tega pa nikakor noče Khuen Hedervary. Njegove razloge je lahko razumeti. Blamaža bi bila res precej velika, če bi zdaj naenkrat storil, česar se je branil dve leti. Od začetka je bilo njegovo stališče to, da se brambna preosnova ne sme mešati z volilno reformo. Vlada bi bila še bolj osmešena, če bi popustila, ker je Lukač šele pred par dnevi z najresnejšim obrazom trdil, da se morajo izvršiti velikanske statistične poizvedbe in priprave, preden more vlada izdelati načrt volilnega zakona.
Smešna je pač ta trditev, ali če se smeš-nost prekliče, postane stvar še bolj smešna. Končno pa Khuen Hedervary kljub vsemu svojemu vplivu ni tako velik gospod, da bi mogel storiti, kar bi morda rad. Zaradi volilne reforme se trese, ker se boji, da bi šla njegova »stranka dela« vpričo tega načrta lahko v franže. Vladna stranka je enotna v tem, da prinaša Khuenu na krožniku vse, kar je protiljudskega. Ali o volilni pravici bi človek s svetilko zaman iskal enotnosti v tej stranki. Treba se je le spomniti, kakšno besno agitacijo je Tisza vodil proti splošni volilni pravici, pa je vse jasno.
Volilne reforme torej ne bo. Khuen hoče pokazati svojo gospodsko moč. Ali ravno tako je gotovo, da tudi brambne reforme ne bo; zakaj Justhova stranka ne bo na noben način opustila obstrukcije.
Državni zbor bo torej nedvomno razpuščen. Tako se imajo razumeti tista obširna pooblastila, ki jih je dobil grof Khuen Heder-vary. Kdaj — se danes še ne ve. Najbrže pa prej kakor se je pričakovalo.
Italijansko turška vojna.
Čudna vojna je to zares. Na bojišču samem se zgodi komaj seinpatja kaj malega. Pač pa ima Italija zaradi te vojne vsak čas konflikte na drugih krajih. Tisti, o katerih se največ poroča, niso kdove kako nevarni. Zaradi preiskave »Manube« ali »Bregenca« ne bo Evropa vzplamtela. Toda preveč je že teh sporov; mnogo malih prepirov je včasi bolj nevarno kakor en sam velik.
Veliko manj kakor o italijansko-francoskih pa italijansko - avstrijskih sporih se poroča o dogodkih v Italiji sami. Ali tudi tam se godi marsikaj, in znamenja so precej resna.
Ko je izbruhnila vojna in so se kar rodili telegrami iz Italije, ki so pripovedovali o velikanskem navdušenju in bojevitem razpoloženju ljudstva, smo bili predrzni, pa srno dejali, da je to teater. Tako navdušenje se lahko fabricira, ali še lože splahne. In to se že polagoma izpolnjuje.
V	deželi je nastopila velika politična reakcija. Njena glavna znamenja so:	Prega-
njanje socialistov, omejevanje zborovalne Pravice, zatiranje tiskovne svobode. Italijanska socialistična stranka je izdala brošuro proti vojni. Če bi bil ljudski entuziazem za vojno tako velik, kakor trobi vlada po svetu, bi bila pač lahko mirno gledala, kako se razširja ta spis, kako ga ljudstvo obsoja in kako se odvrača od nepatriotičnih socialistov. Ali vlada se menda boji, da pojde narobe, da se ljudstvo ne bo odvrnilo od socialistov, ampak da bo z zadoščenjem čitalo njihovo brošuro. Sicer je ni mogel noben državni pravdnik zakonito pograbiti. Pomagajo si pa s policijo. Ta ovira razdeljevanje brošure, dasi je po italijanskih zakonih kolportaža prosta; razdeljevalce zapira. v nekaterih mestih je pa kar udrla v strankine prostore in tam zaplenila, kar ji je prišlo v roke. Opravičevala se je enostavno s tem, da ima ministrski ukaz. Seveda stoji zakon nad ministrstvom.
Zanimivo je, kako se vlada boji objektivnega poročanja z bojišča. Socialistično glavno glasilo »Avanti« je imelo v Tripolitaniji svojega poročevalca. To je bil sodrug Michele Va-ina. Dne 23. oktobra so doživeli Italijani pri Šarašatu nedvomen poraz. Njihove izgube so bile velike. Ali radi bi jih bili zamolčali svetu in domovini. Razposlali so na vse strani lažniva poročila, ki so imela poraz izpremeniti v zmago. Dopisnika genueškega »Lavoro« in. »Giornale di Sicilia« sta pa svojima listoma sporočila resnico o izgubah. Zaraditega sta bila oba izgnana. Potem so prišli na vrsto dopisniki zunanjih listov, ki niso že prej samovoljno zapustili bojišča.
»Avantjev« dopisnik Vaina je imel pogovor z nekim generalom, ki je kritiziral vrhovno poveljništvo. Ta pogovor je poslal v Rim in »Avanti« ga je objavil. Nato je bil tudi Vaina izgnan. »Avanti« je namesto njega poslal sodruga Valoro v Tripolis, ali temu so zabra-nili izkrcanje. Poslanec Bissolatti se je zaraditega pritožil pri ministrskem predsednku Gio-littiju, a ta je odgovori, da ne dobi noben poročevalec »Avantija« dovoljenja, da bi šel na bojišče.
To pove toliko, da ni treba nobenega komentarja.	S
NOVICE.
*	Epidemija v černoviški blaznici. V čer-noviški blaznici, ki ima okolo 700 bolnikov, je zbolela cela vrsta bolnikov za doslej še nepojasnjeno boleznijo. Nekateri slučaji so bili težki. Bolniki sicer niso imeli mrzlice, pač pa je kazala bolezen znake influence. Bolezen se je zlasti javljala v močni diareji. Na srečo je bolezen pojemala prav tako naglo, kakor se je pojavila; bolniki in rekonvalescenti so si hitro opomogli. Ker so dognali, da bolezen ni nalezljiva, niso bolniki več osamljeni. Vzrok epidemije je po-
vsem neznan, gotovo pa je, da ne izvira iz pokvarjene hrane.
* Ustreljen tihotapec. Na avstrijsko-ruski meji pri Nowosielici na Rumunskem so našli 27. t. m. zjutraj mrtvega moža, ki ga je razodevala njegova obleka za človeka iz premožnejših krogov. Mrtvec je imel srce prestreljeno. Ruska komisija je dognala, da gre za ruskega državljana, ki je hotel ponoči prekoračiti mejo v družbi avstrijskih tihotapcev in ga je ruska straža ustrelila, ne da bi ga bila pozvala.
* Draga pšenica in število zločinov. Kri
minalist Kohlrausch, profesor na vseučilišču v Konigsbergu je predaval te dni v družbi za socialno reformo o socialni politiki in kazenskopravni reformi. Med drugim je izvajal: „Ne gre le za kaznovanje, temveč tudi za pobijanje zločina. Tega cilja pa sedanje kazensko pravo ne dosega. Število prestopnikov zmerom bolj narašča : Od leta 1882. do 1909. s 316 000 na 507.000.
V	istem času je poskočilo število predkaznovanih prestopnikov za 203 odstotke. Kazen jih ni odvračala od novih prestopkov. Še strašnejše je število mladostnih prestopnikov v dobi od 12 do 18 let Leta 1882 jih je bilo kaznovanih 30 719, leta 1909 pa 49 689, torej za 62 odstotkov več. Od leta 1900 obstajajo zakoni o mladinski oskrbi in več nego 6000 mladostnih oseb sprejmejo leto za letom v svoje zavetje mladinska oskrbovališča; del teh mladostnih oseb bi zunaj oskrbovališča nedvomno zapadel kazni. Pri vsem tem narašča število predkaznovanih prestopnikov; v času od 1889 do 1909 je poskočilo za 60 odstotkov. Nedvomno bi na te razmere socialno-politične odredbe neznansko vplivale. Boljša stanovanjska politika bi manjšala število nravnostnih prestopkov in scenitev živil bi zmanjšala število tatvin. Zveza med žitnimi cenami in kriminalnostjo, ki jo mnogi taje, je nedvomno dokazana.* Pocenitev živil bi tedaj nedvomno zmanjšala število zločinov. Ampak meščanske stranke se vzlic temu na vso moč upirajo odpravi oderuških carin na živila. V na-daljnih izvajanjih je profesor Kohlrausch tudi dokazal, da poganjajo zločini večinoma iz nevzdržnega sedanjega gospodarskega reda; kdor hoče ljudstvo povzdigniti na kriminalno čistost, mora nastopati za uvedbo socialističnega družabnega reda!
* Smrtna nezgoda skijača. Uradnik Anton Wodynka iz Kapfenberga na Zgornjem Štajerskem je šel 21. t. m. s smučmi na bližnjo goro. Pri tem je bil padel tako nesrečno, da si je s palico predrl trebuh in čreva. Rešilno moštvo ga je prineslo v kapfenberško bolnico, odkoder so ga na njegovo željo prepeljali v graško bolnico. Dasi so ga takoj operirali, je nesrečnež drugi dan umrl.
* Kdo sne največ krompirja? Po Fleuryje-
vi	statistiki rodi zemlja vsako leto poldrugo mi-Ijardo hektolitrov krompirja, ki se ves porabi. Kar se tiče porabe krompirja načeluje daleč spredaj Irska; na Irskem sne vsaka oseba na leto povprečno 1467 funtov krompirja ali okroglo pol kilograma na dan. Ircu sledi Nemec s 13m fanti. Zračunali so, da Nemčija sama porabi četrtino vsega krompirjevega letnega pridelka. Ostanek se porazdeli na posamezne dežele takole: Nizozemska porabi za osebo 840, Švica in Norveška 740, Francoska 700, Avstrijska 663, Kanada 660, Anglija 238 in Italija 48 funtov krompirja.
* Kometi leta 1911. Lansko leto so odkrili astronomi osem kometov, med temi jih je nekaj, ki se vračajo v rednih presledkih, kakor n. pr. komet Borelly. Odkrili pa so tudi popolnoma nove dotlej nepoznane svetovne romarje, med njimi svetli komet Brooks, ki se je začetkom jeseni dobro videl. Vendar pa je njegova svetloba naglo pojemala in ko je prišel na južno obzorje, smo o njem prav rnalo slišali. Proti koncu leta je bil za opazovalca tako majhen, da ga na lužili zemeljski polobli niso več mogli ozreti s prostim očesom. In zdaj je zopet odpotoval tako daleč v svetovni prostor, da ga astronomi vidijo samo še z dobrimi daljnogledi. Tudi začetkom jeseni od Beljavskega odkriti komet v Rusiji je bil dolgo neviden za prosto oko. Kometa Borelli in Chaumasse sta trajno romala v veliki oddaljenosti od zemlje in sta se tako slabo slabo svetila, da so ju opazili samo zvezdogledi z daljnogledi. Od začetka septembra se vrača komet Borelli zopet v svetovni prostor, komet Chaumasse pa se bliža zemlji. V bližnjih dneh doseže Chaumasse svojo najmanjšo oddaljenost od zemlje, ki pa je še vedno tako velika, da ga ne bomo videli s prostim očesom.
Angleški častnik o boju za Tripolitanijo.
Dne 25. t. m. zvečer je dospel na Dunaj angleški poročnik Pavel Montague, ki je na potu v Carigrad. Pavel Montague je bil pred izbruhom italijansko-turške vojne inštrukcijski častnik v Tripolisu, kjer je bival več let in torej dobro pozna oiidotne razmere. Nadalje je bil Pavel Montague prvi. ki je opozoril javnost na italijanska grozodejstva v Tripolisu.
Dunajska »Zeit« je poslala enega svojih urednikov, da vpraša Montaguea o namenu njegovega potovanja in o tripolitanski vojni. V naslednjem podajamo najvažnejše točke razgovora med Montagueom in urednikom lista »Zeit«.
Poročnik Montague je takoj priznal, da je njegovo potovanje iz Londona v Carigrad velikega političnega pomena in poluradnega značaja. Podal bo turški vladi temeljito poročilo
o	italijanskih grozodejstvih, ki jih predloži potem turška vlada velevlastim in bodo za Italijo baje jako usodne. Nadalje je dejal Montague, da predloži turški vladi jasne predloge, ki najbrž privedo do odločilnih korakov.
Z ozirom na poročilo angleških časnikarjev o grozodejstvih italijanske vojske je Montague pripovedoval: »Sleherna beseda je resnična. Skupno izdelana poročila pripovedujejo skoro izključno o dogodkih, ki so jih gospodje sami videli in so jih z največjo natančnostjo objavili.«
O	možnosti skorajšnjega miru med Italijo in Turčijo in navidezno zelo ugodnem položaju
Cerkev San Stefano v Genovi
ki se je pred kratkim podrla; ob katastrofi je bilo uničenih mnogo starih umotvorov, med drugimi slavna altarska slika Rafaelovega učenca Giulia Romana: Kamenanje sv. Štefana.
za Italijo podal Montague nasl.zanimivo in senz. izjavo: »Nikdar se Italijanom ne posreči, da se ustanove v notranjosti Tripolisa in popolnoma izključeno je, da Turki kdaj sklenejo zase količkaj neugoden mir. Ne Turki, ampak Italijani poprošijo za mir. To so povzročila ravno italijanska grozodejstva začetkom vojne. Usmrče-nja na stotine arabskih žen so Arabce tako brezmejno razburila in razbesnila, da se nikoli in nikdar ne udajo. Čeprav bi bila Turčija iz notranjepolitičnih razlogov naklonjena miru. tedaj se vendar ne bo drznila skleniti tega miru brez pritrditve Arabcev. Ako bi to storila, tedaj bi bil prišel konec turške države in kjerkoli prebivajo Arabci, bi se dvignili proti Turkom in jih smatrali za svoje sovražnike. Italijanska poročila, da se bore Arabci le prisiljeni, so neresnična. Nasprotno, ravno Arabci so tisti, ki kakor blazni planejo v boj in potegnejo za sabo ter razvnamejo s svojim burnim fanatizmom turške vojake. Pač pa italijanski vojaki v bitki popolnoma odpovedo in so povsem korum-pirani.«
Urednik je nato vprašal: »Dobro Vam je znano, da italijanska vlada naglo dementira sleherno turško poročilo in predvsem taje, da^ bi turški vojaki tupatam uplenili italijanske puške in vojne potrebščine.«
Montague je odločno odgovoril: »Ako dementira to, laže. Iz lastne skušnje lahko zatrdim, da ima približno vsak drugi Arabec na bojišču puško, ki je bila odvzeta Italijanom.«
Koncem razgovora je zagotovil poročnik Montague še enkrat: Italijani nikdar ne dobe Tripolisa in nikdar ne sklenejo miru, ki se vje-tna z njihovimi željami. Vedno več Arabcev vre v Tripolisu skupaj in za vsakega poznavatelja razmer je smešno razpravljati o možnosti uda-je teh razljučenih arabskih rodov.«___________
Ljubljana in Kranjsko.
— Nova volitev deželnega poslanca iz volilnega okraja kmetskih občin v volilnem okraju Črnomel j- Metlika na mesto odstopivšega poslanca Fr. pl. Šukljeja se bode vršila dne H marca 1912 v postavno določenih volilnih okrajih. Natančnejše odredbe o kraju in uri, ob kateri se konča oddajanje glasov, bodo obse-zale izkaznice, ki se dostavijo volilcem.
— Z novo fehtarijo starega sistema roma nekakšen »Kirchenbauverein« iz nižjeavstrii-skega gnezda Stockern okrog. Tudi po naših krajih razpošilja svoje okrožnice in milo stoka za podpore. Ali tu ne gre le za to. da sega pobožnost preko svojih moči, da zida občina v verskem zanosu prerazkošno cerkev, za katero nima sredstev, pa tudi ne potrebe, ampak za špekulacijo gre, za podjetje, ki ga hoče nekoliko zvijačnih Ijudij ustanoviti na tuje stroške. Če hoče kakšna občina imeti cerkev, na) si jo zida; ampak zida naj jo tako, kakršno potrebuje njeno prebivalstvo in zida naj jo iz svojega žepa. Da pa obira kakšna vas, kjer lioče par mogotcev imeti palačo v obliki cerkve, ves svet, ne za svojo potrebo, temveč za luksus ii> za — kupčijo, je pa vendar že več kakor nedopustno. Da gre res za kupčijo, pa priznava fehtarska okrožnica nehote sama, ko pripoveduje. da ima Stockern kaj ugodne železniške zveze in da ima cerkev zaradi tega postati »ein Gnadenort« — romarska cerkev. Gospodje vsekakor napredujejo. Včasi se je moral zgoditi kakšen čudež, angelni so morali prinesti kakšno sliko, prikazati se je morala Marija ali kaj podobnega, da se je tam zgradila romarska cerkev. Zdaj zadostujejo ugodne železniške zveze. Kajpada, v enem kraju se delajo tujske kupčije, ker so tam hribi, v drugem pa za to, ker imajo lepo jezero. Hribi i«1 jezera se ne morejo prenašati, ali tudi romanje kaj odvrže. In da bodo stockernski birti i11 stockernski popi lahko delali kšefte, naj jiu1 znaša vsa država denar na kup za romarsko cerkev! Pa kako znajo pobožni zvitorepci utemeljevati svojo fehtarijo. »Ker je Jezus iz ljubezni do ljudi noč in dan v tabernaklu, potrebuje dostojno in zdravo cerkev!« Gospodort1 ne pride niti na misel, kako ponižujejo s tem jezuitizmoin svojega boga. Pa pripovedujejo., da je bil tam že Lueger pri maši. kakor da bj bilo to kaj posebnega in kakšno priporočilo*
■ S.-;
Zdi se nam, da ima naše prebivalstvo dovolj svojih, veliko nujnejših potreb in vsakega krajcarja bi bilo škoda za take v pobožen plašč hinavsko zavite špekulativne namene.
— Prokleto klavrno izjavo objavlja včerajšnji »Slovenski Narod«. Glasi se takole: »Na podlagi pojasnil, katera nama je podal gospod deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, sva se prepričala, da sta se nahajala on in deželnozbor-ska večina S. L. S. ob priliki sprejetja predloga verifikacijskega odseka v seji z dne 25. januarja v popolni dobri veri glede obsega obljube, dane narodno-napredni stranki v ustavnem odseku iz leta 1908. — Spričo tem pojasnilom odpade torej kot povsem neutemeljeno očitanje, da bi se bilo v deželnozborski seji z dne 25. januarja od strani S. L. S. vedoma in hotoma prelomilo katerokoli obljubo ali pa celo častno besedo njenega načelnika in deželnega glavarja gosp. dr. Ivana Šušteršiča. Pravno prepričanje narodno-napredne dežel-nozborske delegacije, da pomenja neverifika-cija ljubljanskih poslancev gg. Reisnerja in Ribnikarja absolutno protizakonitost, ostane seveda s to izjavo nedotaknjeno. — V Ljubljani. dne 29. januarja 1912. — Dr. Ivan Tavčar. Dr. Karel Triller.« — To izjavo je napovedal včerajšnji »Slovenec«. Torej ni bila popolnoma prostovoljna. In »Slovenec« jo je napovedal brez svojega navadnega ropotanja; torej je bilo klerikalcem na tem, da se afera čim mogoče na tihem spravi v kraj. Zadeva je bila očitno neprijetna na obe strani in iz te neprijetnosti se je porodila izjava, katere živ krst pe razume. Zato gre. če so klerikalci dali svojo besedo in jo prelomili, ali	ne. Kako pa moreta Tavčar in Triller dajati	klerikalcem izpri-
>	cevalo, da so delali v dobri	veri? V čem naj
i	obstoja ta dobra vera? Ce	Tavčar in Triller
i to vesta, naj bi vendar povedala, kaj ju je tako temeljito poučilo. Saj si pač lahko mislita, da ovoje osivelih mož ne dela ravno najimenitnejše figure s tako izjavo.
—Jz dr. Šušteršičeve ere pri deželnem odboru. Še ni preteklo 14 dni, odkar je zasedel glavarjev stol dr. Šušteršič, že je dal čutiti deželnemu uradništvu in slugam svojo advokatsko in klerikalno pest. Dočim je prejšnji glavar bi. Šuklje upeljai pri deželnem odboru uradne ure od 8. do 2., je dr. Šušteršič v kompaniji s svetnikom Zamido odredil, da imajo uradniki pdaj hoditi notri od 8. do 12. in od 2. do 6. Tako Je dr. Šušteršič pokazal in dokazal, da je ostal zvest svojim nesocialnim načelom napram odvisnim uradnikom, drugič pa tudi to, da izrabila fizične in dušne moči deželnih uslužbencev celo v 20. stoletju kot kak star zakrknjen birokrat ali pa navaden pa preoblečen in lakomen
advokat! Ni ga urada v celi državi, ki bi jmel danes v mestu še uradne ure od 8. do 12. in od 2. do 6.
— »Ribnikarjevim sanjskim bukvicam« ali
vsakdanjemu dolgčasu njegove po številu in po Pameti omejene družinice, ni nedostopna nobena oslarija pod božjim solncem. One dni se ie zaletelo to časnikarsko revše v Silvestrovo Priredbo naših nemških sodrugov. »Dnevovci« so res veliki otročaji. Če se na narodnjakarskih Priredbah nemškutari, je »Dan« gluh kakor riba in nem kakor trapist; če pa na priredbi naših nemških sodrugov kak »Dnevovec« zasliši slovensko govorico, ne more tega preboleti nje-l govo v Nemko zaljubljeno srce in zabavlja po notah. Fantom je želeti več dostojnosti in več ; Pameti!
:	—Iz učiteljskih krogov. V 3. štev. »Učit.
iovariša« sem čital med izjavo francoskih uči-; toljev tudi sledeče: »Ljubimo delavski razred, ki i ^ svojim osornim nastopom straši šleve: mi trpimo, kakor delavski razred, pridružujemo se mu zoper skupnega sovražnika. Če je učiteljska obleka bolj meščanska od delavske obleke, so žepi drug drugega vredni, da se med seboj pobratijo. Na barikade! Na eni strani strahopetci, to so prišli do denarja, in dostojanstveniki, zaščitniki in stražarji kapitalističnega razreda, na 1	drugi strani delavci, šolski berači, izkoriščan-
ci, ki so uverjeni, da je osvoboditev delavcev delo delavskega razreda samega«.
Res, to je velepomembna izjava, katera prihaja od značajnega svobodnega in naprednega učiteljstva. Kdaj bomo pa čitali slično izjavo slovenskega učiteljstva? Še ne tako kmalu, dasi smo na enak način izkoriščani kakor delavstvo 1	gmotno in politično, bodisi od klerikalcev ali
1	Naprednjakov. Koliko pa je slovenskih učiteljev,
’	to v resnici ljubijo delavski razred? Vzrok temu
Je prevelika koinodnost učiteljstva, ki ne zasle-'	duje stopinj navidezno učiteljstvu naklonjenih
^ljudskih« zastopnikov. Učiteljstvo, posebno pa Kranjsko, bi moralo biti že v tem popolnoma ;	Prepričano iz svoje lastne izkušnje kaki zaščit-
1	Niki učiteljstva so takozvani, toda le na papir-
ju, »liberalci«; nadalje od zadnjega državnozborskega zasedanja, ko so ravno isti se zav-;	Zemali jza zvišanje plač učiteljstvu, proti ka-
’	torim učiteljstvo ob državnozborskih volitvah
1	Najstrastneje agitira in se goni za »liberalne«
kandidate. Mlodočeški klub, v katerem sedi 1	‘iubljanski poslanec dr. Ravnihar in katerega
'	^Slov. Narod« povzdiguje v deveta nebesa, je
:	bil prvi proti regulaciji učiteljskih plač. Tu bi
1	tooral še tako fanatično liberalen učitelj spo-
'	Znati« naklonjenost« liberalnih poslancev, za ka-
‘	tore se učiteljstvo z vso vnemo peha. Učitelj-
stvo se mora priklopiti resničnim prijateljem šole in učiteljev, pridružiti se mora stradajoče-1	tou in zatiranemu sloju — ta sloj je delavski v
°krilju socialne demokratične stranke.. Ta ’	franka je edino odkritosrčna, ki ne pozna kle-
ceplaztva in hinavstva, ampak energično in 1	Neustrašeno brani delavske interese in v taki
:	toranki je prostora za značajne ljudi.
1	Z vstopom učteljstva v socialno demo-
1	toatično stranko, bi izostale premnoge učitelj-
1	ske napake, v katerih živi sedaj le na škodo
vsemu učiteljskemu stanu. Delavec z delav-cP«n, to bi morala biti parola vsakega trezno-•hislečega učitelja, naprednjaške in klerikalne 1	F°nje proti stranki pa kratkoinalo odbijati s
1	‘akti. S tem, da vstopi učitelj v socialno de-
:	*JtokratiČno stranko, ne bo popolnoma nič ško-
I	ml svojemu, od »Lepe naše domovine« obda-
l	bemu narodu, ampak celo koristil, ker se bi
bojeval proti onim, ki izžemajo narod v svoje strankarske in osebne namene. Na ta način bi se šele odzval svojemu poklicu, ker bi s tem napravil plemenito delo svojemu stanu in sploh človeški družbi.
Pripoznamo, da slovensko učiteljstvo v svoji celoti ni še zrelo za ta korak, ker mu v prvi vrsti manjka energije, nasprotno pa ga preveč obvladuje politična lenoba, ker si ne da časa, da bi se natančneje poglobilo in preštudiralo s svojim lastnim razumom ideje delavske stranke. Z lastno voljo in z vsakda-njrni izkušnjami se da vse odpraviti in doseči.
Toliko na kratko o izjavi francoskega učiteljstva, da se spoznamo v kakem razmerju se nahaja slovensko učiteljstvo napram francoskemu in kaj mu je storiti, da doseže isto, kar že poseduje francosko učiteljstvo.
— Plesni venček v Sp. Šiški. Splošno strokovno in pravovarstveno društvo železničarjev priredi v četrtek 1. februarja zvečer v vseh gostilniških prostorih g. Reberšaka (pri Anžoku) plesni venček. Poleg plesa je na bogatem sporedu tudi šaljiva pošta, koriandoli itd. Vstopnina znaša za osebo 30 vinarjev za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen tiskovnemu skladu »Zarje«, se preplačla hvaležno sprejemajo in je želeti, da se sodrugi te priredbe udeleže v kar največjem številu.
— Elektroklnematograf „Ideal“. Spored za torek, dne 30., sredo 31. januarja in četrtek 1. februarja 1912: Popoldanski spored: .Tripolis-. (Velezanimiv naravni posnetek z bojišča) »Zbujena ljubezen." (Kolorirana komedija.) »Zahtevamo kosilo*. (Komično.) »Zadnja kaplja vode". (Krasna drama) »Sestanek gospoda Liebreicha". (Zelo komično.) Večerni spored: .Tripolis". (Vojni posnetki.) »Življensko veselje.* (Senzacionalna tragedija v 2 dejanjih s svetovnoznano plesalko Mile. Polaire v glavni vlogi.)
— Umrli so v Ljubljani: Ana grofica Cho-rinsky, Bethovnova ulica3; Frančiška Hartman, mesarjeva soproga, 31 let, Hradeckega vas; Ivan Rojanec, delavec v p., 82 let, Radeckega cesta 11; Ana Japelj, posestniška hči, 1 leto, Crna vas 18; Vinko Sirnik, zasebnik, 70 let.
— »Ljubljanski šahovski klub« ima svoj ustanovni občni zbor. ki se 26. t. m. vsled nastalih zaprek ni mogel vršiti, prihodnjo sredo 31. t. m. ob 8. zvečer v salonu restavracije »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti 4. Vsi prijatelji šaha se vabijo k zanesljivi udeležbi.
— Predpustno veselico prirede železničarji na svečnico, dne 2. februarja 1912 v gostilniških prostorih gospe Indihar v Rakovci pri Kranju. Spored: Godba, koriandoli korzo, šaljiva pošta, ples, maškarada, šaljivi govori itd. Začetek točno ob 1. uri popoldan. Vstopnina 40 vin. Dame proste. Ker je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene se preplačila hvaležno sprejemajo. Na obilni obisk najvljudneje vabi odbor. __
— Poskušen samomor. Včeraj zjutraj se je v svojem stanovanju na Rimski cesti št. 24 zabodla s škarjami v levo stran lehti Klara Lomberger, samska komptoristinja, rojena 18/6 v Železni kaplji, pristojna v Kranj. Vzrok poskušenega samomora so bile slabe gmotne razmere. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Občinske volitve na Rakeku. Klerikalcem ni po volji, da smo povzročili razveljavljenje dosedanjega volilnega postopanja, in zdaj zabavljajo, da se kar kadi. Volilne sleparije, ki so jih uganjali, so bile tako kričeče, da glavarstvu ni preostajalo drugega. Da Beričiču in kaplanu preložitev ni všeč, je precej verjetno, zakaj s preložitvijo volitev je obrezuspešeno in uničeno vse njiju skrivnostno »delovanje«. V temnih nočeh sta obredla vse bajte in še spanja nista privoščila ljudem, strašeč jih s »preganjano vero«. Da jim naši kandidatje niso po godu radi verujemo, ker kandidatov nismo izbirali po klerikalnih simpatijah, temveč po zaupanju, ki ga vživajo med nami. Bolj prijetni kakor delavski kandidatje bi jim bili delavski glasovi, zato so hodili okolo delavskih volilcev kakor mačka okolo vroče kaše; seveda so se pri tem prav temeljito opekli, ker delavci dobro poznajo klerikalne volkove v ovčjih kožuhih. Videč, da z delavskimi glasovi ne bo nič, so si izmislili drugo pot: začeli so kričati, da smo — sovražniki kmeta. Toda tudi ta je bila predebela, zakaj vsak otrok pri nas ve, da ga v čeli ra-kovski občini ni človeka, ki bi pšenico prodajal, in je vsak vesel, če jo za lastno rabo pridela. Naši kmetje morajo prav tako moko kupovati, kakor delavci, prav tako morajo hoditi na dnino, kakor delavci, vsled tega tudi klerikalna namera, da nas razdvoje, ne bo uspela. Klerikalci so se že s sestavo svoje kandidatne liste nesmrtno osmešili; naj omenjamo le usko-ka Klemenca, ali pa Berčiča, ki ga niti klerikalni volilci ne bodo volili, kakor sami govore nao-kolo. Beričič res ni zavidanja vreden; toliko se je potil in trudil za klerikalce, zdaj pa njegovi lastni somišljeniki izjavljajo, da raje volijo hu-j diča nego njega.
— Št. Peter na Krasu. Na pritožbo naših sodrugov je deželna vlada razveljavilaobčinske volitve zaradi nezaslišanih sleparij, ki so jih uganjali klerikalci. To pot bo treba gledati tem ljudem še bolj na prste!
— Izid volitev v obrtno sodišče. V skupini veleobrti je bilo pri nedeljskih volitvah oddanih 877 glasov in znaša absolutna večina 439 glasov. Socialno-demokratični kandidatje so dobili 360, klerikalci 420 in liberalci 96 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med socialnimi de mokrati in klerikalci. — V skupini male obrti je bilo oddanih 541 glasov in znaša absolutna večina 278 glasov. Socialno-demokratična lista je dobila 271, liberalna 162 in klerikalna 102 glasova. Potrebna je torej ožja volitev med socialno-demokratičnimi in li beralnimi kandidati. — V skupini trgovskih uslužbencev je bilo oddanih 177 veljavnih glasov in so bili izvoljeni kandidatje trgovskega društva »Merkur* s 165 glasovi.
— Prevoz avstrijskega prometnega parnika. Iz Rio de Janeira je dne 28. t. m. dospela brzojavka, da je v tamošnje pristanišče srečno priplul avstrijski prometni brzoparnik »Martha Washington«. Parnik je dne 11. januarja zapu-
stil pristanišče v Trstu, 19. januarja Tenerifo; rabil je torej za čisto oceansko vožnjo samo 9 dni od kanarskih otokov do Brazilije. To je najkrajša doba izmed vseh dosedanjih poizkusov. Vožnje so se udeležili odlični gostje južnoameriškega kontinenta, veliko turistov za Barcelono in kanarske otoke, veliko potnikov drugega razreda in kakih 500 potnikov III. razreda. Brzoparnik »Martha Washington« je na tej vožnji prvič v voznem redu za leto 1912 obiskal nove medpostaje Neapelj, Barcelona in Tene-rifa, katere bodo v prihodnje obiskavali vsi večji parniki »Austro Amerikane«. S tem si je pa-robrodno društvo povečalo vozno mrežo in pridobilo najzanimivejša in pomembna pristanišča sredozemskega morja. Prihodnjič odpluje brzoparnik »Martha Washington«, kateri je v resnici zelo lep in velik, dne 7. marca t. 1. Zanimali se bodo za to mogoče oni, ki nameravajo ostaviti čez zimo Evropo in jadrati v solnčne dežele sredozemskega morja ter poiskati razvedrila v enakomernem podnebju kanarskih o-tokov. Natančnejša pojasnila kakor tudi naročila prostorov daje in sprejema Simon Kmetetz v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Št* j arsko.
— Plesni venček priredi v Zidanem mostu
v nedeljo 4. februarja »Splošno pravovarstveno društvo železničarjev«, v prostorih gospoda Moserja. Vstopnina 40 vin. za osebo. Igra domača godba na lok. Osebna vabila se ne bodo azpošiljala m se vsi vljudno vabijo na obilen obisk.
— Ljubezen do bližnjega. Iz Trbovelj nam poročajo: Delavci cementne tovarne v Trbovljah so bili prejšnje čase, ko so postali stari, od dela izmučeni, pohabljeni in vsled tega za delo nezmožni, nakazani na milost drugih ljudi. Kolikor časa so bili zdravi in močni, so garali za trboveljsko družbo in ko so postali stari, so jih pod vodstvom ravnatelja Krausa neusmiljeno vrgli na cesto. Pri neverjetno slabem zaslužku jim ni bilo mogoče prihraniti, kaj za stare dni in tako so bili izročeni nemili usodi. Sodrug Sitter je kot tajnik rudarske Unije vedno z vso vnemo deloval na to, da bi ti trpini postali deležni starostnega zavarovanja pri bratovski skladnici ali pa da bi se ustanovil poseben podporni sklad za stare, izmučene, pohabljene in onemogle delavce. Revirni urad celjski je odklonil sprejem delavcev cementne tovarne v bratovsko skladnico. Na to je bilo delavstvo nakazano na lastno pomoč. Pri tovarniški bolniški blagajni se je nakupičila lepa svota denarja zategadelj, ker je ravnatelj Kraus vedno gledal na to, da se je delavcem v slučaju bolezni bolniščina zabranila; pač pa je hotel imeti Kraus, ko je odpotoval iz Trbovelj, od bolniške blagajne večjo svoto denarja kot renumera-cijo za svojo »veliko zaslugo« pri bolniški blagajni. »Velika zasluga« ravnatelia tiči v tem, ker delavci bolniščine niso dobivali. Ko je sodrug Sitter videl, da se nahaja pri bolniški blagajni velika svota denarja, od katere bi delavci seveda nikdar ničesar ne imeli, jim je svetoval, da ustanove podporni sklad za stare delavce. Na občnem zboru leta 1908. se je pod ravnateljem Puschom v navzočnosti sodruga Sitterja sklenilo, ustanoviti sklad za starostno oskrbo. V to svrho se je vzel od bolniško bla-gajničnega sklada znesek 30.000 kron, katera svota se uporablja za podporo starih delavcev. V ta sklad še do danes ni vplačal nihče izmed delavcev niti vinarja, pač pa uživajo že stari, za delo nesposobni delavci 15 do 30 K mesečne podpore. Sedaj je prišel neki klerikalni ključavničar iz Ljubljane, Čertan Franc po imenu, ki preganja poštene stare delavce v tovarni in zabavlja čez. sodruga Sitterja, češ da je on kriv. da dobivajo ti delavci podporo. Kakor klerikalci po navadi, tako izkazuje tudi Čertan svojo krščansko ljubezen do bližnjega. Radovedni smo. če se bo Čertan od svojega zaslužka toliko prihranil, da bode imel na stare dni dovolj za življenje. Kakor vse kaže, je gotovo, da bode na pomanjkanju trpel, ker ga že danes gostilničarji rubijo za zapitek.
Goriška deželna konferenca. Kakor nam brzojavljajo iz Gorice, se je deželna konferenca, ki je bila napovedana za petek. 2. februarja, odgodila in bo v nedeljo, dne 4. februarja t. I.
Goriško.
— Deželna organizacija poživlja vse zaupnike in organizacije, ki so prevzele v prodajo razglednice in znamke, da odračunijo sprejete zneske ter pošljejo račun deželni organizaciji v Gorici. Obenem je izkazati stanje zaloge. Po-zivljejo se krajne organizacije in posebno konzumna društva, da naročajo strankarske vžigalice, katere je založila ista deželna organizacija. Vsega skupaj je morala naročiti 100 zabojev ter je od marca meseca 1910. do konca leta 1911. prodala šele 32 zabojev, in sicer so vzele organizacije, oziroma konzumna društva v Dobravljah 2 zaboja, Hrastnik 1, Idrija 3, Jesenice 2, Ljubljana 10, Nabrežina 3, Podgora 1, Pulj 1, Sv. Lucija 1, Trbovlje 2, ves Trst 1, Solkan 1, Zagorje 2, Gorica 2. Iz teh naročil je razvidna vsa malobrižnost sodrugov za strankarska podjetja. Po vsem Slovenskem bi se pač moralo zlahka prodati vsaj v dveh letih 100 zabojev. Deželna organizacija v Gorici je naročila vžigalice v svrho, da si opomore, na kar bi po prodaji prvih 100 zabojev odstopila podjetje izvrše-valnemu odboru stranke v Ljubljani, s kavcijo vred, ki znaša 300 kron. Strankarska organizacija bi prejemala, ako bi spravila v prodajo vsako leto 100 zabojev nekaj nad 2000 K čistega dohodka. To je znesek, katerega bi sodrugi nabrali brez vseh žrtev za strankarsko centralo. Pri malomarnosti, katera vlada sedaj, bi moralo celo podjetje ostati v Gorici še cela 4 leta! Razglednic in znamk založilo se je po 20.000 kosov, od tega izven Gorice nismo prejeli niti enega obračuna in skoraj ne vinarja plačila. Dežel, organizacija goriška pričakuje, da se organizacije, društva in posamezni zaupniki od-zvo v najkrajšem času.
— Tolminski okrajni šolski svet je dovolil oženjenemu učiteljstvu za leto 1912 10.000 K
podpore, goriški 6000 K in sežanski le 4000 K podpore. Torej tolminski okraj, ki je najbolj obremenjen s šolskimi dokladami, je dovolil največ podpore. Tu se razvidi, kakšna različna mnenja obvladujejo ljudi pri okr. šolskih svetih napram stradajočemu učiteljstvu. Vsak oženjen učitelj v sežanskem okraju je moral izpolniti vprašalno polo, katera je obsegala vsa mogoča vprašanja in najglavnejše vprašanje pa je izostalo, namreč: koliko dolga ima na vratu ondotni učitelj? Na podlagi teh vprašalnih pol bodo milostno in nemilostno podeljevali podpore. Upamo pa, da se ne bodo ozirali na politično mišljenje učiteljstva, kakor je njih navada. Učiteljstvo, posebno pa sežansko si ne bode dosti na boljšem, ker bo povprečno vsak dobil le kakih 130 K. Tisti, ki se bavijo s kakim postransko plačanim opravilom (z org-Ijanjem, obč. tajništvom itd.) in tisti, ki jim ni narava podelila otrok, bodo bržkone izvzeti od te podpore. — Tako se godi učiteljstvu na Goriškem v XX. stoletju!
— Novi semenj v Sv. Križu na Vipavskem
bo v pondeljek, dne 5. februarja.
— Smrt na železniškem tiru. V Gorici se je na tiru nenadoma zgrudil čuvaj Alojz Zlobec in obležal nezavesten. Cez deset minut je bil mrtev, /eleznični zdravnik dr. Dereani je ugotovil, da je umrl Zlobec za srčno kapjo; Zlobec je bil že dvanajsto uro v službi.
Istra.
—	Utopljenka. V Barkovljah je opazil 24. t. m. ribič na morju žensko truplo ter ga spravil na suho. Utopljenka je bila že močno trohnela in je imela pri sebi delavsko knjižico na ime Antonije Pregel, stare 43 let, iz Vipave. Ker je bila utopljenka od julija 1. 1. brezposelna, je šla najbrž vsled bede prostovoljno v smrt.
Trst.
— Krumirstvo in N. D. O. Pijanec se ne more tako hitro odvaditi svoje navade. Pije in pije tako dolgo, dokler more. Kadar mu začne zvoniti v farni cerkvi, se šele loči od svojega ljubljenega kozarca. Ravno tako je z N. D. O. Tudi ona se ne more posloviti z lahkim srcem od
—	krumirstva. Rada bi umrla, a ne more. Zadržuje jo prirojeno krumirstvo. Še premalo škode je napravila delavstvu; še premalo hlapčevala delodajalcem. Še bi hotela stati v njih službi, da bi jim vsaj za nekaj kilometrov zamogla podaljšati življenje. Krumirila si in krumirila bo tako smo mi dejali že ob njenem porodu. In res je bil to njen življenjski cilj. Da je svojo nalogo tudi vestno in z veliko vnemo izvrševala, to je pribito. Bila je zmerom zvesta služabnica gospodova. Danes pa stoji ob odprti jami. In zlezla bi takoj vanjo, ko bi ne imela omenjeno priraščeno navado na svojem telesu. Boji se namreč silno, da bi z njenim zatonom krumirstvo ne izumrlo. To bi znalo škodovati buržvaziji v »Narodnem domu«. Zato je slovo silno težko. Posebno sedaj, za božjo voljo, ko se spet neka stavka pripravlja v »rdečkarskih« vrstah, bi ne bilo umestno, ko bi zapustila svet. Socialistični zidarji bodo baje stavkali, naša skupina je sicer majhna, šteje samo 30 članov, a vendar imamo na podlagi naše pridnosti že 400 kru-mirjev pripravljenih — je rekel odbornik N. I). O. in zidarske skupine. Torej, počakajmo z pogrebom še nekaj časa, da izvršimo to koristno delo v prilog delodajalcev, potem se podajmo na pot proti pokopališču mimo »Narodnega doma«, kjer bo visela zastava. V vsem tem pa se bojijo, da ne bodo mogli izvršiti tega tolovaj-stva. Članstvo namreč dan za dnevom odpada. Na eni strani podira organizacijo opozicija, na drugi pa veliki dolgovi. Upniki stoje zmerom pred durmi. Kakor vidimo ne bo pomagala nobena smola več. Par tednov mogoče še, pa bo zazvonilo k pogrebu. Pa saj smo znali, da pride do tega. Člani so vendar zasledili, kar smo mi že davno napovedovali. Takrat vse nič ni pomagalo; šli so proti nam z demagogijo v boj, kakor volkovi. Sedaj pa je konec vsega tega demagoštva. Vsi so poparjeni kakor mlinci in sram jih je N. D. O. In vendar je resničen stavek: Kdor se povišuje bo ponižan.
— Nezgoda. Pri delih za polaganje vodovodnih cevi pri Sv. Križu se je prehitro razletela mina. Dva delavca, ki sta bila blizo, je pokopalo odlomljeno kamenje. Odpeljali so ju v bolnico, vendar ni upanja, da bi okrevala.
Vestnik organizacij.
Strankine znake ima v zalogi strankin blagajnik dr. J. Tomšič. Dobe se vsak večer od 6. do 7. v društvenih prostorih v Šclenburgovi ulici št. 6 Vsak znak stane 50 v.
Škofjeloška »Vzajemnost* priredi svoj mesečni sestanek v nedeljo dne 4. februarja ob 3. popoldne v gostilni Otona Guzelja (po domače pri Špelci). Vsi člani naj prineso seboj članske knjižice. Od 1. februarja se bodo dobivali društveni znaki pri sodr. Francu Tonji ali pa pri sodr. Juriju Jenkotu.
Delavsko gibanje.
= Rudarska stavka v Bosni. V Kreki je ravnateljstvo ondotnega državnega rudnika 18. t. m. nenadoma odpustilo osem rudarjev, ne da bi ti o na ved o vzroke. Dne 22. t. m. je odpovedalo ravnateljstvo delo še devetemu delavcu, ki je zaupnik rudarske organizacije. Na to podjetniško samcla tnost so odgovorili rudarji s solidarnostno stavko. Vsega vkup stavka nad 600 rudarjev. Stavkujoči so poslali deputacijo k okrožni oblasti, ki je izjavila, da delavci ne gredo prej na delo, dokler ravnateljstvo odpuščenih delavcev ne sprejme zopet na delo. Nadalje so predložili rudarji še druge zahteve, da se jim ugode.
—	Zatiranje delavskega gibanja na Ruskem. Na Ruskem so zopet pričeli preganjati delavce, ki se organizirajo. Carski nasilniki zapirajo osebe, ki delujejo v zakonitih delavskih organizacijah, kakor predsednike, tajnike, odbornike, poročevalce na zborovanjih itd. Vse to uganjajo samo zategadelj, ker pripadajo dotič-niki socialno demokratični stranki. Nekaj ines j-cev sem pa se »rešujejo« vse obtožbe proti zavednim delavcem administrativnim potom, to je, obtožence kratkoinalo pošljejo v severne pokrajine ali pa v Sibirijo; vse to pa uganjajo carjevi hlapci .zategadelj, ker nimajo nikakih očk-
nih dokazov proti zavednim proletarcem. Meseca novembra 1. I. je udrla policija v delavski izobraževalni klub »Znanost« in v prostore zveze pekov in krojačev ter je aretirala naenkrat 70 oseb. Posledica tega je bila, da je izobraževalni klub zaprt in da še danes sedi 30 njegovih članov v zaporu. Zategadelj se je pojavila med delavstvom sumnja, da so ta preganjanja sad provokaterstva; ta sumnja se je širila bolj in bolj ter zbujala med delavstvom veliko paniko, tako, da je bilo sleherno delo po organizacijah onemogočeno.. Šeleodkritjevnebovpi-joče aret. in obsodbe soc. dem. posl. druge dume je zopet vzbudila rusko delavstvo iz mrtvila in kljub novim provokacijam ohrane se ruski proletariat polagoma prebuja, da započne zopet s čvrstim razrednim gibanjem.
= Razredni boj na Angleškem. Strojniki in kurjači rudnikov v južnem Walesu so sklenili z večino 12 glasov proti enemu, da prično s stavko. Zahtevajo višjili plač, kar so bili rudniški posestniki ?e odklonili. Ako se podjetnik ne udajo, odpovedo strojniki in kurjači dne 1. februarja delo in stopijo s 1. marcem v stavko. Ako se to zgodi, tedaj bo počivalo delo po vseh rudnikih južnega Walesa, čeprav bi izostala splošna rudarska stavka. Kapitalistični krogi so v velikih skrbeh, kajti če ustavijo strojniki delo, ponlavi voda več jam.
"“zadnje vesti
PROTI OKROŽNI RAZDELITVI NA ČEŠKEM.
Protest čeških občin.
Praga, 29. jan. »Samostatnost« objavlja protest čeških občinskih zastopstev kralje-dvorskega, prahatiškega in volinskega okraja proti nameravani narodni razdelitvi tega okraja.
BOLEZEN DR. EBENHOCHA.
Na smrtni postelji.
Dunaj, 29. jan. Bivši minister in klerikalni voditelj dr. Ebenhoch vedno bolj ugaša. Čuti so popolnoma otopeli. Bolnik ne uživa nikake hrane.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Izjalovljena pogajanja.
Trst, 30. jan. Pogajanja med italijanskimi in hrvaškimi poslanci, ki so se vršila pod predsedstvom namestnika princa Hohenloheja, niso dovedla do nikakega uspeha. Zategadelj se istrski deželni zbor do zasedanja državnega zbora najbrž ne skliče. Za nadaljevanje pogajanj doslej niso določili še nobenega roka.
STRAŠNA BORA V TRSTU.
Človeška žrtev.
Trst, 29. jan. Včeraj je divjala bora kakor letos še nikoli. Danes opoldne je znašala br-zina piša 90 kilometrov na uro. Temperatura Se giblje le malo nad ničlo. Morje je razburkano. vendar doslej ni še nikakih poročil o morskih nezgodah. Pač pa se je zgodilo več nesreč na obali. V prosti luki je podrl železniški vozki ga je bora pognala v dir, mladega strojnika na tla in ga popolnoma zmečkal. Drugega delavca je bora s tako silo treščila ob tla, da si je polomil obe nogi.
IZ OGRSKEGA DRŽ. ZBORA.
Proračun za 1912 odobren.
Budimpešta, 29. jan. Zbornica je v tretjem branju odobrila proračun za leto 1912 in sprejela po splošni debati novelo o sodni organizaciji.
ODLOČITEV HJOLMSKE GUBERNIJE.
Debata v ruski dumi.
Peterburg, 30. januarja. Ruska duma nadaljuje razpravo o odločitvi poljske hjolmske gubernije.
Protestni shod Poljakov v Pragi.
Praga, 29. januarja. V Resurso so sklicala tukajšnja poljska društva skupno protestno zbo rovanje proti odločitvi hjolmske gubernije od carstva polskega. Posamezni govorniki so o-značili novo nasilstvo ruske vlade za četrto delitev Poljske. Policijska straža pred ruskim konzulatom je bila ojačena, ker so se na noliciii bali protiruske demonstracije po končanem shodu, vendar se mir ni nič kalil.
Slikar Schreyvogel je umrl.
Nt w York, 30. jan. Včeraj je tu umrl nemški slikar Schreyvcgel.
EVANGELJSKA ZVEZA PROTI CENTRUMU.
Volitve za bavarski deželni zbor.
Monakovo, 30. jan. Evangeljska zveza je iz dala oklic na svoje člane, da pod nobenim pogojem ne podpirajo centrumaških kandidatov pri bavarskih deželnozborskih volitvah.
NA BOJIŠČU DELA.
Smrt v plamenih.
Breslava, 30. jan. V Jordanovicu je izbruhnil včeraj v tovarni za celuloid uničujoč požar, da se delavci niso mogli pravočasno rešiti. En delavec in ena delavka sta zgorela Delovodja in štirje delavci so se smrtnone-varno opekli.
Smrt v plavžu.
Duisburg. 30. jan. Na plavžu »Konig« se je včeraj zopet zgodila huda nesreča. Peč št. 5 se
je razpočila; dva delavca sta izdihnila v ognjeni masi.
DELAVSKI BOJI NA PORTUGALSKEM. Splošna stavka?
Lizbona, 29. januarja. Zveza delavskih sindikatov proglasi danes zaradi dogodkov v Evo-ri splošno stavko. Stavkujoči pričakujejo, da se razširi stavka na Coimbro, Santarem in Porto ter na več krajev pokrajin Alemtejo in Algarve.
V Lizboni je vojaštvo pripravljeno in policija ojačena.
Nemiri vsled stavkokastva.
Lizbona, 30. januarja. Včeraj je skušala tramvajska železnica vršiti promet s pomočjo vojaštva. Stavkujoči pa so se navalili na vozove in jih prisili k povratku. Veliko število stavcev se je pridružilo stavkujočim in vplivajo na svoje tovariše, da pokažejo solidarnost in stopijo v stavko ter s tem preprečijo izhajanje listov. Meščanska republikanska vlada preti, da odločno nastopi proti stavkujočim.
RUDARSKA STAVKA V BELGIJI. Posredovanje ministrskega predsednika. Bruselj, 30. jan. Ministrski predsednik in minister javnih del sta se podala v Borinažo, da se pogajata z lastniki rudnikov.
PRED RUDARSKO STAVKO NA FRANCOSKEM.
Boj za minimalno mezdo in Surni delavnik.
St. Etiemie, 30. jan. Shod, ki se ga je udeležilo nad 2000 rudarjev, je sklenil splošno stavko za 1. marec, če vlada ne ugodi rudarski zahtevi po določitvi minimalne mezde, osemurnega delavnika in penzije 2 frankov.
ITAL.IJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Spopad pri Gargarešu.
Rirn, 29. jan. Iz Tripolisa poročajo 28. t. m. Snoči se je opazilo v smeri proti Gargarešu gibanje sovražnih čet. Napad je bil odbit. Proti Ajncari je odšlo 3000 mož, ki so sovražnika potisnili nazaj.
Turki na »Bregencu«.
Rim, 30. jan. Agenzia Štefani poroča: Turški potniki na krovu »Bregenca« so imeli potne liste do Sueza, kar je nov dokaz njih namena, da so nameravali oditi na Cirenajko. Zaplenjen angleški čoln.
London, 30. jan. Reuterjevemu uradu poročajo z dne 28. t. m. iz Hodejde: Italijanska križarka »Piemonte« je poslala bojni čolnič, ki je razobesil belo zastavo. Čolnič se je polastil pri Rak el Ketitu blizu Hodejde motornega čolna, ki je imel angleško zastavo.
Akcija za mir.
Carigrad, 30. jan. Rusija je zopet začela s svojim predlogom, da se na podlagi sporazuma velevlastii prične skupna akcija za mir. Porta predlog prav tako odklanja kakor ga je odklanjala že prej.
RAZMERE NA SRBSKEM. Prestolonaslednik in vojni minister. Belgrad, 30. januarja. Spor med prestolonaslednikom in vojnim ministrom je po posredovanju ministrskega predsednika poravnan. Premeščenja stražnikov se ne prekličejo.
Pokvarjeni šrepneli.
Belgrad, 30. januarja. Na interpelacijo narodnjaka Ribarca je odgovarjal v nar. skupščini vojni minister general Stepanovič, da se je tretjina v letu 1907 nabavljenih šrepnelov vsled vlage pokvarila. Če se nadomesti netivo, bo strelivo zopet porabno. Vsa ostala municija je dobra.
POLOŽAJ V TURČIJI.
Črna roka na Kosovem.
Solun, 30. januarja. Turške vesti javljajo, da je pričela Črna roka s hujskajočim delovanjem v kosovskem vilajetu in pripravlja tla za nastop srbskih četašev. Oblasti so dobile naročila, naj najpozorneje zasledujejo dogodke.
HOMATIJE V PERZIJI.
Streli na ruske vojake.
Hoj, 30. januarja. V zadnjem času so Kurdi pogosto streljali na Ruse, ki so bili na potu iz Urmije v Dilman. Rusi so ustrelili več Kurdov.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Odstop ali boj.
Peking. 29. jan. Vutingfang je brzojavno pozval krono, naj odstopi še tekom današnjega dne, ali pa se prične sovražnost jutri iznova. Vlada se trudi, da doseže podaljšanje premirja.
Bližnji boji.
Peking, 30. jan. V zvezi z Vutinfango-vim ultimatom na krono poročajo, da se general Liuanheng pripravlja za pohod iz Vučanga proti severu. Juanšikajeve čete štejejo 7000 mož. Juanšikajev nasprotnik Tienlang je pobegnil v Tientsin.
V petih dneh 35 bombnih atentatov.
Peking, 20. jan. V zadnjih petih dneh je bilo na Kitajskem nič manj kakor 35 bombnih atentatov. V Pekingu, Tientsinu in Mukdenu se rnnože politični atentati. V Mukdenu je prišlo pri atentatu pet oseb ob' življenje.
Odgovorni urednik Pran B a r 11.
Iadaja in	laloiba	Zarje.
Tlaka Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Razpis službe.
Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Nabrežini razpisuje mesto kontrolorja veščega slovenskega in italijanskega jezika. — Ponudbe najdalje do 5. februarja t. 1. — Nastop do 15. februarja t. 1. Informacije poda načelstvo.
Obenem se tudi razpise službo za čiščenje pisarniških prostorov.
Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Nabrežini.
dne 27. januarja 1912.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubič, Miklošičeva cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
§vetek, Zaloška cesta.
Seša r k, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničllik, Zidovska ulica. Kieinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Grospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušfiik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega
naročnika?
• •• • ••
• M
-*s
H*;
<
■4
P
,ii
r. z. z o. z.
se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. — Izdeluje v lastni, najmodernejše opravljeni tovarni na Glincah, strogo po naročilu. Dosedanja dela, ki jih je zadruga izvršila, so jamstvo za vsakogar. Med temi so: vsa mizarska dela v obrtni šoli in v šoli na Prulah.
Vsa naročila se izvršujejo precizno, solidno in točno.
f
& A
it
t
-V
to-
t
H#-
t
£
£
mm
Za tiskovni sklad: Pisarna dr. Majarona 10 kron v neki kazenski poravnavi.
= Konsumno društvo = za Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani -
je v letu 1910/11 svojim članom izplačalo 16.610 kron 45 h čistega dobička. Izplačalo je 4°/° dividendo! Kot član pristopi lahko vsak, kdor plača 1 K pristopnine. Delež znaša 30 kron. Včlanjenih je že 1610 konsumentov.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II.
Prodajalne so:
v Ljubljani, Sodna ulica 4 na Viču-Glincah, Tržaška cesta Bohoričeva ulica 12 v Tržiču na Gorenjskem Krakovski • nasip 10 na Savi na Gorenjskem v SpodnjiŠiški (v lastni hiši) na Jesenicah na Gorenjskem.
Hranilne vloge se sprejemajo od članov in se obre-= stujejo po 5 % od dne vloge do dne dviga. =
P @S fSSSSS IfefSS SSSJSSž ss
£
Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vplNtinn zadruga z omrjeulm jamstvom.)
 — - ----------------   Wolfova	ulica	št.	3, II. nadstropje. —
Obrestuje hranilne vloge po 47*7». Sprejema vloge na te- 4, Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. J od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi :: ::	listine,	hipoteke itd.	::	::	V :: ::	ob	vsakem drugem navadnem dnevnem času.
• • • •