\ glasilo slovenske: ISI A R P DNE ■ i PODPORNE JLUMOTE LETO—YEAR X. CHICAGO, ILL., SOBOTA 10. MARCA (MARCH) 1917. Issned dally MC«pt Su»d*y* »od tt*llda«e< - STEV.—NUMBER 58. Parlamentarni red je spremenjen. Sherman pravi da je predsednik zanemaril povedati resnico« kapitalistični listi 2e stokajo radi spre-menitve parlamentarnega reda.—predsednik bi rad izvedel mišljenje novega kongresa.—znamenja kažejo, da kongres ne bo kmalu sklican k izrednemu zasedanju. Washington, D. 0. — Včeraj je •»eiiat po vroči debati aprejel spremembo parlamentarnega reda i 76. glasovi proti 3. Sherman ie lllinoisa, LoFollet te iz Wisconsmo in Gronna i« Neverne Dakota so glasovali proti spremembi. Senatorja Sherman in Towusend iz Michigone eta kritizirala predsednika radi njegove izjave, s katero »e je obdregnil ob kongres ln senat. Po izjavi senatorja Sheruiana je nalašč izostala resnica v nji, da uastane večje ogor-čeuje proti senatorjem, ki so glasovali proti predlogi za oboroženo nevtralnost. Senator Towusend je vprašal, kaj br svet mislil, če bi v enaki krizi senat sprejel rezolueijo,. v kateri bi obsodil predsednika oli del uprave s takimi besedami kot predsednik v njegovi izjavi, s katero je obsojal kongres in posebno pa* senotorjev. Razprave se je udeležil tudi senator LaKollette. V kratkem ua-gtooi^i povedal svoje mnenje itf dejal je, da je kongres postal le pečat predsednika. Predsednika al je privošči? tudi senator Cummins iz Iovve, ki je dejal, da glasuje za spremembo parlamentarnega reda, pa ne rodi tega, ker jo hoče iineti predsednik, ampak ker je bil zo to, du se spremeni parlamentarni red, odkar je prišel v senat. "V resnici sem za rezolueijo," j^ dejal senator Cummin^ "Nisem zanjo radi izbruhu v Beli hiši, ki nima pora. Odkar sem postal član senata sem trikrat predlagal spremembo parlamentarnega reda." Senator Towusend tudi ni prijel predsednika z gluce-rokuvico-iui, ko je dejal: N. pr. če bi name leteli očitki, če bi kritiziral predsednika in njegove motive radi ravnanja s kongresom. J-ot je on storil. Njegov nastop proti "dvanajetlm možem s trdno vo-. Ijo" je nepravična kritika. Kaj bi bilo, čo bi senat sprejel predlogo, ki kritizira predsednika v tej kritični uri! Ne bilo bi dostojno. Ne bilo bi združenega dela na obeh straneh. Nepravična kritika predsednika, postavlja kongres v položaj, da je kriv. Senator Sherman jc kritiziral predsednika ker je dejal, da je nepotrebno sklicati pet in šestdeseti kongres k izrednemu zasedanju. dokler ni parlamentarni sprenicujeu. Take besede napravijo vtis, da le spreme-nitev parlamentarnega reda lahko omogoči, do zokonodojni zoirtop dela. Očital je tudi, ds jc bila rcsnk*a nalašč zamolčana, da jc nastala ostrejša •>b\odba senatorjev, ki »o nasprotovali predlogi zs oboroženo nevtralnost. 1'ar lament srni red je zdaj spre-uienjeu. Šestnajst senatorjev ima pravico, da kadarkoli predlaga konee debate, gre predlog na gla-»ovanje. < e glasujeta za predlog Ive tretjini senatorjev, je sprejet, spremenjen parlamentarni red, ** vvdm. daje manjšini moč. da •»batnairs, ker ui tako lahko dobi- dve tretjini, da glasujeta za konec debate. Ali led jr prebiti T« priznajo 'udi dnevniki, ki zastopajo vele-kspitalistična intereae, ki zdHiuje. J'» Pni.korak za omejitev psr-S'aantaruega reda jc storjen 1»» <"l'pira vrata za nadsljne omejit Washington, D. 0. —Por lom en torui red v senatu je spretpenjen in predsednik se najbrž obrne za nasvete gled sklicanja kongresa na' člane kongresa. Iz Belo hiše je včeraj prišel glas, da predsednik išče nasvete glede takojšnjega sklicanja kongresu in odložitve prdioge zo oboroženo nevtralnost. Rekli so tudi, da se predsednik ne odloči zo akcijo, dokler ne okreva od gripe. Predsednik želi dobiti nasvete od predsednika zbornice Clorlio. voditelja večine Kitchina iu drugih vplivnih demokratov v kongresu. Mr. Kitchin je sinoči menil, da kongres ne bo kasneje sklican k Izrednemu zasedanju kot do 15. maja. Neki član kabineta je rekel, da mogoče ne skličejo kongresa pred koncem maja. Značilno je, do predseduik išče nasvete od voditeljev demokratične stranke. To dokazuje večali-manj, do še ui gotovo, kdo bo pre-»edovul bodoči kongresni, zbornici; demokrat ali republikanec. v Izvoljenih je 215 republika tiskih ju 213 demokratičnih kou-gresuikov. Pottffri preostaja Šc šest kongresnikov, med katerimi je eden socialist. V kongresnih krogih krožijo razue govorice. Nekateri trdijo, da so aieodvisni kougresuiki naklonjeni republikancem. In če vseh pet neodvisnih kongresnikov, socialistični kongrcsuik ne bo glasoval za demokrata iu ne za republjkanca, glasuje za republikanca, je zmaga na strani republikancev. Za zmago zadostujejo pravzaprav že trije neodvisni kougresuiki. Mnogi demokrat je sploh menijo, du kongres ue bo sklican do konca junija, ko bo treba sprejeti proračunske predloge, ki niso bile sprejete v zadnjem zasedanju. Predsednik je v izjavi v nedeljo ntunignil, ko jc govoril o olr-strrkeiji, ki je preprečila oboro-ženo nevtralnost ,da je nemogoče kaj storiti, dokler v seiiatu cvete obstrukeija. Senat je prijel predseduika za besedo in spreninil je parlamentarni red. Kaj stori sedaj predsednik? Ali skliče kongres k izrednemu zasedoltju ,so vprašanja, ki jih razmotrivajo listi, ki zastopajo velekapitalističnc interese. Na pomoč predsedniku je pri-šel demokratični senator, ki je predlagal rezolueijo, da inia predsednik isto moč braniti trgovino v inozemstvu kot med državami v Uiiiji. Iz dogodkov, ki sc vrše zdsj v senatu in kongresnih krogih vob-če. je spoznati, da gre največ zato, na čigavi strani bo politična moč v kongresni zbornici. Obilna vojaška dolžnost ie meč proti šlrajkarjem. Ovaduhi skrajno pora ženi. prav JE,tako i POSLANEC WEL8H JE TO PRIZNAL. TUDI VEROK. Washington, 9. maroa. — V u- temeljitvi predloga, da sc naj razruši Internacional Harvester <'4». ker predstavlja nepostsven trust, je generslni prsvdnik Gregory pred zveznim nadaodišeem izjs vTT. ds bo sledila vMum kontrola ali celo prevzetje javnih obratov po vladi, sko ae ne bo napravil konee koncentriranju kapitsls in preprečenju konkurence .Taka o* grom na združenja, kakor je Harvester <0., ki kontrolira 77—83 odstotkov eele trgovine a |H#lje Albany*, n. T.-*-Vsaj eden bur-žvaznih poslancev je odprto priznal, da so radi tega ulošili predloge za obvezno vojaško vežba-uje, da preprečijo delavske stavke. V ognju debate jc legislator-ni poslanec Wetoh, priznal pred odsekom za vojaške zadeve, da jc radi tega potrebno, da so mladeniči v starosti med 18 in 23 letom podvrženi vojaškemu vrtbauju v v vežbališčnih taborih, da preprečijo stavke. To priznanje je ušlo iz ust po-suancu, ko je Samuel Beardslev, član državne socialistične ekse-kntive, napravil tak pritisek, da se ui uiogel izogniti, odgovoru. "Vi gospodje ravnotako dobro vest kot jaz, da nočpte teh vojaških naprav radi obrambe proti zunamjemu sovražniku," je dejal socialist Beardsley. "Hočete jih, da se driave i ne dvignejo iu mogoče zahtevajo pravico od svojih izkoriščevalcev. Meyerjevo predlogo je bila predložena, |/iaov, ji* izjavil, j tel jak« (.aSMi»ri'-4m-4-Jviamu4^ da ne more nihče prisiliti medni- Ameriko, mu dovoljuje, du Islikn štvo sli čssuiške |a#ro('evslee, dsjplovi svojo pot "<'ii> o| M<*ui bi povedali vir. odkod m, dobili; phi V j« nst(» priplnl \ 11«» i« in svoje informseije. razmere, bodo irski posbiuei iin««4-oiislMtične stranke prisiljeni nas« protovuti i«nuli*ški vladi, čeprav IumIo ohranili svoje prešnje "stali. š«'e nspruiii vojni, zavedajoči ae, Ida se zavezniki borijo za pravično I stvar, in šelnči, da si« vojna Čtm-a |»o|e»ln<» zmago /a POLOŽAJ HRANE V NEMČIJI JE RESEN, Lo'ulon, '.i nnaivu 1/ Aoislerdsiun je li«t>' Mieliseliau. \ls»ndon. 5 marca, kakor ae glaai l»rzojavks ki tovorni parnik "Cit> inevi \ pruskeoi deželnem zboru. mi kapitana d Mk4isell« jc dejal, ds \emčijl grozi Ink* 'h in d i je |adožaj v nekaterih vre jih iialustrijsliilb ♦re./išči h tak, kakoraiottfA ni je težko mislili ZsriogM živeža bo inHek* A meriš lis s« preden »lo/orl nova letina. tf Pueb Govmnik je pri|«or.H*«l disMb'ue lo* je tudi dsepfl tre/ nes«o tem, če veČina hoče nekaj skleniti, da tudi doseže. Ce večina odloči, da odpravi obštrukcijo, jo gotovo pokoplje. Kljub temu še vedno ostane odprto vprašanje, če ostane parlamentarni red spremenjen? Kes se je tri in trideset senatorjev izjavilo, da so za spremenitev parlamentarnega reda in šest in sedemdeset senatorjev je glasovalo zanjo. Ali ostarte parlamentarni red tudi trajno •premenjen, kajti težko je verjeti, da dajo orožje is rok, • katerim lahko preprečijo vse radikalne spremembe v Francoski parnik Chicago, odkajajoč v Bordeaux. Na krovu ima šestdeset ameriških ščnikov, ki odhajajo v francosko ambulantno službo. vseučeli- ljudsko korist? Gospodujoči razred se je še vedno nerad ločil od sredstev, ki mu garantirajo vlado nad ljudstvom. Uspeh enajstorice obstrukcionietov je bil le začasen, ki nam kaže metodo, s katero se j^ znala plutokracija zavarovati pred večino, ki povsod odloči, kjer je demokracija doma. Ce gre tej enajstorici kakšna hvala, potem smo ji hvaležni, da je odkrila, kako se je plutokracija zavarovala proti volji večine* ' ,J r " PORIŠI?] Lucerne Mines, Pa.—-Ni fie dolgo tega, kar sem ho oglasil iz svo-jegu skrivališča v našem dnevni* ku Proavcti, in nc morem si kaj, «1« hi »e zopet nc oglasil ter izblc-betal, kur slučajno vidim in »lir Kim. Ker je zelo hud mraz, nam je zmrznila voda v ceveh, tako da Nino bili poldrag dun brez nje. Zaradi tega hi nam pečlurjem fie pc bilo.tako hudo, uko bi nam ne bili obesili piva tako visoko, da ga jc 2c bolj težko doseči, duai nosimo večinoma svojo pamet Sest čevljev nad zemeljako površino. Tu-kuj srno namreč sicer deloma Ae "mokri", todu pruvu siršu in temu pu vluda v naših žepih. Pivo so nsm pbdružili zu 2."» odstotkov. Kur se tiče kuhinjskega pridelku, pn tako veste, du je veliko bolj okusen, uko sploh ne vidi. Sploh smo pu mnenju, du vodu ae v čevljih ui dobra, zlusti Ae, uko kaže toplomer precej veliko Atevilo stopinj pod tdčlo. Povedati vam moram tudi, koliko strahu aem prest ul 4. februarju. Ko se prebudim iz sludkih saaj, zusliAim močno streljanje, tako du sem v prvem hipu mislil, du so prišli nad nas nemški podmorski čolni. V pru-veui eusu pu sem sc spomnil — čust hodi J oho v i zu to — du imu-mo en čevtflj debel led, vsied čfc-sar so se mi živci takoj pomirili. Streljanju pa le ni hotelo hiti konca in je trajalo cela dva dip. In kaj sem videl misled njega due? Nasi višji so se lutli, da nc bi udrlu.voda v premogorova, ki sc nitfiujata ob obeh straneh potoka. Vsied tega so razstreljevall led ter porabil pri tenr 1500 fantov iliiiamlts. To seveda ni veliko po-I uuigalo, ker so sc rnxstrcijcni ko-|si Ipdti postavili pokonci in zopet primrznlfl. Pa kaj se hoče! ker ne morejo valed nemške blokade pošiljati več toliko municijc iz Amerike v Kvropo, Jc pač dobro, dn |M«šljcjo gospodje kakih dvanajst delavcev s 60 naboji dinamita, da irii postreljajo xa parado. Tudi v tem se vidi požrtvovalnost naših višjih. Tudi uata delavcem so po-višali plgčo tn deaet odstotkov, ali kaj so nam na dragi strstii vzeli d cart krst toliko, kajti živila ao se . podražila r a sto adstotkov. p« tu- di parna piščalka nas xjutraj največkrat opoxori, da spimo tleti idati lahko spanje pravičnega. Ta-' ko ao tu m pomagali lx luže v Ida to, kjer je Ae »lahne. To p« nas, ! tukajšnjo perl a rje navdušuje k Ivztrajnosti, da niti eden izmed nas ne spodrasne v rskottaki ja- toliko prebudili SoeijalMtWhd ki. f rem. še manj s* pa iiprsft« vanj. Tega, sc toliko lažje držimo in Y*ti:$jpiU0 v samskem stanu, ker tpkuj nj Evinih nuslednic, du bi ttfiH speljale v skušnjave in v zakonske verige. »Zaradi tega je tudi pred-pri naa minil, ne. da bi tiapra* Vil kake vrzeli v peč taroke vrste. Po^le^ m«*, sod rug pl. Oujžlu von KdTdbač, kako neomuhljivi amo v liuicni slavnem počlarokem klubu, čeprav nam je alubo, kajti tukaj nč rastejo kroA'iii potice, kakor v Nadinonj vrtu v Chicagu; kvočje-mu zrahte pri oieu kaka salama ali svinjsko pleče, kajti svinjsko pleme pri-nas le počasi izumira. Po-slcdioa tega je, da vidimo nu mizi le redkokedaj kako svinjsko obličje ali »klobaso, ki so prav redke. — KoneČno ae uioram tudi zahvaliti goapodotn pri S. N., ki tuko po o-četovsko ttkrbe zu zdravje in do-I»robit članov SNPJ. iu čituleljcv Prosvete. Za avojo osebo pu ruo-rafn vendarle mlkloniti tako skrb ili pouk. Prav resnično povem, da bodem z ravno takim veseljem pre čital fce dve struni v našoiiiodnev-niku Proaveta, kakor dosedaj štiri. /nuno vinu je, du ima SNPJ. nad 15.000 članov, in toraj ste morali dobiti vi informacije od ka- kih 8000 elunov, ko pravite, du večini-članov Jednoto ne ugajajo Provvotkie, ozlrtittta Terbovčeve ueylanosti. Pravite tudi, da bi bi- lo najbolje,5 ako bi sploh prenehala Pwwvetu izhajati. Zu nje seveda, iti ko več zasluži, pa že ne vedo groeerji in trgovci, kako bi. ga bolj odrli. Ako bo draginja tako nuruMČulu, ue vetu, kuko se bomo živeli, zlusti pa ae oni, ki imajo velike družine. Kdo je temu kriv, ne vem. V tuknjauji naselbini Imamo c-m) društvo, ki pripada k Slov. Del. Pod p. Zvezi v Conemaugh, Pa., in v v* j ' ' " "— ' i udi w voj laatni dom, katerega siuo ftoelyn, Waah. — Delavske nis-N *g»'adili laivnko Isto. Imeli smo mere ao v tukajšnji naselbini, ka-1 /v veselic v lastni dvorani, s kor večinoma povaod drugod. IH*- Astern mno zelo zadovoljni. Imam la ac po vs^l rovih povoljno, ta- ^ vrliko iz naše nusclbi- vhUek je pa tak, lrotomo. Za to že poskrbijo krwltK'ni izkoriščevalci delavske riiVV Vaak d»:i ui\m dražijo živila, de *« jih akoro že-ne bomo mogli več nabav*i Toda tudi to jim šaaildotolj^Priviačiti nam JLrnkju. Ac nekaj boljšega, iu to , Pozdrav 4taročnikoni Proavete, listu pu obilo novih naročnikov. Airton (llavan. Collin wood, O. — Tukajšnje pevsko društvo, oziroma odsek »TPufiTva Mir, zdrtvfttn * odsekom druitva Na* Dom, j« priredilo 17. prav ne je v prvi vrati zahvaliti tukajšnje- KNJItlVVOiT. jO, l llike. sablje ill topove, da ne . . . J« I*"™' jiL__i! ___ , ,i , . februarja veaelieo, ki ae je -nrfje po k oljen to mi prelivamo kr,.,^ o|>||fi| ^ To Je lepa nagrado ln dobra pla v ppfj mti tuka •m aa naa, kaj ae. Delavci proletar- tfU| ob^nMvu in ^vskemn zboru ei, shudile ae ia prt »testirajte pro- Zvon iz Newburga, katerega čla- ti prelivanju delavske krvi TudiUj ^ ae polnoštevilno udeležili tn r Hredvim »no ae ilelavci ne-»veaelice in zapeli dve krasni pea- ruli Bu^i morje Adrijansko in__^__„___ J. H. Z. Je sprejel oa svoji'Planinsko rožo. Tudi pevsko dni-1 gradivu in ima rti lepih «1»* Oaa prinaša v svoji febrnartki številki sledeče vaebinot Solagne-poveat. Hrepenenje alika. Nottureo-peaem. Senc na steni-povest. Portret-slika. koali šivljenja-odaotnostnori^ pesmi Ivana Zormana. Brei;'^' brzojav in telefon. flestri-sUk» 4'hidovita ianajdba. Umetno vrtnarstvo. Pomladni šaa-alika. nimivost ia iivljenja kobili ▼ majskih dneh-aonat. Če ai ©*• mati. Pogovor a adravnikom • prehladu. Vodna »tief. N«P°,f on-peaem. Petelin ns nroniko Pomlad-alika. Srbija je^Avatn je ni - Liat je bogat na rasaemt^" Evah ameriško vojaštvo ua suho, !*a I »i spravil vlado v zadrego. V Sautiegu vlada mir in ljudstvo je zelo zadovoljno » prisotnostjo a-nieriškega vojaštva. V San Luihu, deset milj aeveruo od Sautiaga, gradijo barikade %a odpor napram vladnim četam, ki sv bližajo. Ta mošnje sladkorne tovarne ao v plamenu. 'Danea poročajo o ijutili bojih v okolici Palma Soriano. •t^UiPtifr Vsa Havana praauajc ujetje vodje Ijomeza »k"njegovega štaba, ki hc nahaja tukaj pod močno stražo. Z njim vred so luli ujeti njegov »in, njegov tajnik, zet, privatni zdravnik in MO drugih pristašev. Ljudstvo tukaj je prepričano, da bo zdaj konec ustaje, ko je ujet glavni vodja rebeiev. Čeprav vlada izjavlja, da bo iuiel (lome/, z ostalimi ujetuiki vred pravilno Kodno obravnavo, ae pričakuje v splošnem, da bo CJouiez usmrčcn. boj«. Pri hišni preiskavi so našli uamekto dozdevnih živil veliko šte yilo brošur, katere naj bi prsjem-nik odposlal v južno Nemčijo. V brošuri jr čitati, da naj delujejo juž.ioaemike zvpaur države na te. da bo bavarski kralj zasedrl nem ski ceaarski preatol, nakar so bedo pričali as verniki takoj jnigajsti z Nej&cljo in ji dovoliti ugoden mir Prejhmnik lirošur, trfovae'r inle-ki u», ffcnlcr, iu neki Emil dchnel tjer i* jiuelluiimeiis, ata imela na ^ftviti broscvre v za vodo ncprod&ne vreče, katere naj bi izpostavila v Ken, da bi dospele ua ta način v Nemčijo. Ta posku« pa zc jg ponesrečil; policija je oba aretirala m ju isročHa zvesnemu pravduištvu. Kakor poroča nek baselski list, no našli ua Silvestrov večer, ko je Ken zelo ilsrsstel, ns desnem bregu poleg Wettatenskega «ue*tu zavoj, v ksteirem je bilo več omenjenih brošur. »pska vojna in semske vesti. SliviKki Narodna Oofenovljena a. aprila XflOy i lakorp. 17. junija 1807 ,i04 1 " v drt. Illinois. GLAVNI STAN j 8SM-6S »O. IiA WNDAI.B AVB., CHICAGO, 11.1.IN01S UPRAVNI ODBOB: Prodaodalk; Joka VogriJ, hot 890, La Hallo, IU. ,1. Podpredaodnlk: J. Hratkovi*, B. F. D 4, box HS, Uhani, Kaaa. Al. FoilprodaoduU: JvLt Kuhal j, IMS9 Kwing avo., Ho. Chicago, Ml realki John Vordorhar, t70S Ho Lawadalo ^vo., Chicago, UI. Blagajnik t Aaion J. Torbovoa, F. O. Ho s' 1, Citat«, IU. i&apiaaikar: Joka Molok, 400S W. Slat Bt., Chicago, I1L NADZOILNI ODSJL&I J»lt Aaibrofti«, 331 hoj., Canoncburg, faal Borgor, 74l, 10. ) SLOVENSKI ZDRAVNIK 538 Ponn Av., Pittsburgh, Pa. aM«t«*m„*miillllllllllllllin(»,r»irM*.. aalK<«)> <•<« v JBBT Jt^žI v \ aSravlJaaja ffiflai^ br Ji /••»Mini »•••I« f krvi «tira,t • ^J t ^ a t o v I lim IL prof. K. lir h. N. Hfe'w «'• ia»au mm* ^^ ^^WBfe ryj^.-u-r:: Umi. v orla, Up»dijo, so razsodili »por ns podlsgi aploŠao veljavnega reda za ladije. tako-zvanega "Consulado de Bsreelo- ARCHITECT KbIco zaslužiti od |80.00 do $150.00 moaečno. Vat naučimo /.a alutbo v teku '1 H, ali p« v 12 rri«Ni>t'ih. Sola pod novi in svetor. Praktično Irgovinalvo elektrike, anglatka alovnira In druga viijololcki ločaji. Kaxifd xa novimi- ao prilne ilnu JiU marca. Pilite nam po na* cenik (katalog), kl povr, kako /aaluiU po $6.00 dnevno; naalovit« plama na: Chancellor J. J. Tobiaa, ChuaK" jiem mar of Scimc«, 03 W. Jackaen Blvd., vogal lIsaiiMiru Hi, Monad- p# brooftltooai brao jo on as umora poalstl Is okroglo tnotkt po tio, na primer 100, 200, 800, 400, 600, 000 In Uko dalla do donot tlao< kron Za brzojavno streško jo najboljša, da at nam pošljo $4 aa vaak analov; ako bodo kaj prerel ali proannlo, bomo poainli nnanj, oairoma piapti aa primanjkljaj, Z o tir am n If rhnrj* -ranMaort^JuJ. Ji J/ljt v a denarja v* h rti irgifor««nt, bo IW O^t IflfVj ttpf^j ftf+kI H^t, BP** ^^ llf^Wtl^Pi "ww^wtw ppi S« 111 ■■ 888 WO jo doaar aa potu ot tat, iaUga talrUli, Ur t po4lljalolja» atopUl (•icmaao v dogovor. Doaar po tvtlaal rati bomo It U'laj o1f*oetati ttkoj ntprtj, tko l»o |-.»i IjnUlj larorao aakUvai, 4a aaj to doaar mlpoiljo tvJl v tlu/aju, a/, aa rose kreaeai avlia. Kdor šoli, da so izplešllo ItvrH po broašUooa brao jo v o, aaj pripomal aa doanmi sakasnirl "pošljo naj ao braojavso". Ca otao poglojto v IM "OUt Naroda". T VRDKA FRANK SAK8CR. BS Ccdicail Stroo«, N*« T«i Havana, H. marca Inijnih Isdij ae je včersj izkrcslo na ^uho io zasedlo Hantisgo ns apel eivilnega guvernerja Muno-za. Kubanska vlada je v akrbeh, da ne bi prlftlo do kakih prask med njenimi in ameriškimi četami. ksdsr prve približajo z na-menom, da okupiraj« Santiago, (lovori se, da je Munos zato po- TihoUpstvo 8 brošnromi — Kakor ae porača listu "Rtrs^sbuiger Nsehriehten4 'iz Bszels. jr bMs policija in esrinaks ot»lani V flsze Iu pred kratkem obvenčeaa, ds se je iMtsvil (»red neko mlekarno v Weherjevi nliei tovorni airtotao bil, s katerega so zložili velike zs ".are«. (Nočna »►beli vtenneh Atirre rlrtefOtt naše Kni- FlOG VETJI Petepuh Marks in Kralj Matjaž.; MSSSStSS Spisal Ivaa Cankar Zdramila se jr vm, vaa dolina ae je zdramila v pijani radosti; črne Aolpe ao ae vedigale iz tal in ho se opotekale proti holrnu, tolpe nerodnih sužnjev, ki »o omahovali kakor v fiolnspanju, ker čutili ae zmerom železne verige ua rokah ki nogah. Odprle so m* jim riastežaj bogate kleti, odprli ho ae neizmerni sodje in v potokih je teklo vino, fMidali ho na kolena, pili ao v dolgih požirVih hi ao obležali. Svetila jiin je dvojna baklja: jutranja zarja, ki je prodirala izza oblakov in silni plamen, ki je ovil Ali paše v gradič kakor z rdečim pla-ščem. Tu in t a m ae je pretrgal ndeei plašč iu i« očrnelega trupla je planil črn aval, prevalil ne po bolmu ter odkotalil v dolino. IVikazal ae je baron Peter sam, oemojen in omaljen, brez brk in lrree suknje; skočil je k potoku, legel je na trebuh, razprostrl je roke in je požiral, da ae Bogu uarnili. Ko je vattai, ai je ofcrieal ustnice z dlanjo, ozrl *e je naokoli in je zaklieal a pijanim gle- Milil. — Ni lepo, Ali paša, da nam kuriš o svetem Jakobu! Nato je legel in je zaapal. Spali ao tudi kmetje, ležali so v blatu iu vinu, kakor auopje, ki jih je bil razmetal vihar po njivi. Tako ao spali do večera. Zvečer pa ao prišli biriči, pobrali so jih, kakor pobira otrok pod dreveaom zaspane hrošče in nj jih povezali še napol apeče, v prelepih sanjali vriskajoče. _ Matjaž, o Matjaž! . . . Ob t intern času je jezdil akozi gozd na beleui konju mladi godec a svojo nevesto; ns belem konju je jezdil in držal jo je v naročju, svojo mlado, lepo nevesto, kakor kralj Matjaž Alenčico. To je tista poveat o žaloatnein koncu Ali paši', ki jo je pripovedoval Marku razcapani in bo-MMiogi popotnik. V. Marko je poalušsl v poluanu. Nebo se je bilo zjasnilo, tenki aivi obiski ao bežali proti izhodu, nad goro se je zasvetila zarja. Iz mokre prsti je puhtel bel aopar, globoko je aopla nasičena, od-počita zemlja. "Kako pa je bilo a popotnikom?" je vprašal Marko in je dremal. Z •zaspanimi očmi ui videl človeka, rsoeapsuega in ubogega, ki je atal pred njim trepetajoč in globoko upognjen, kakor nad-Jožeu atarec ob palci. "Kako pa je bilo s popotnikom f" Zaaopel je glaaneje, že je zadremal iu kakor v Hanjati ae mu je zdelo, da ue ziblje pred ujhu bradat iu sključen atarec, popotnik brez miru, Abanver. Ziblje ae ob palici, z dlanjo je bil zasenčil tn>ka kakor z žgočim, dušečim dimom, liutH ga je liežečciru ob tis. "Hej, tlačen, kaj ai ae naveličal, matjaževaiija!" Vatal je omamljal ; v eni sami uri Me mu je u|s»gnil hrbet, ao u-padla njegova lica, so onemogle njegove trepeta-joče noge. Zadel je ns rame križ, ki si ga je bil izteaal aaiu in ae je napotil na pot lirez konce. I'oh ledi i ji k ra t ga jc videl Marko a poJapcčim očmi ko ae je zazibal, visoka črna aenca, ua daljnem bobnu ter zatunil. Marko je zaapal in ko ne je zdramil, je sijalo »oluoe visoko ua nebu. VstuP je, poiuel ai jc oči ter *c ozrl začuden. "Glej, prespal aem vao noč iu vae lepo jutro. In kako čudne ao bile moje aanje — Hog vedi, če mo bile Maiiije. Na alami ae |*«na. da je ležal tam človek. No, Itog z njim iu miloat njegovi duši! Velik razbojnik je bil." I'rijaxno iu toplo mu je svetilo aoiuce h bi me že |Mi/.dravil na pravu moj bogati ii jim' !'' Prišel ji- Marko v mi h, ki je bila v -mi tiha iu neprijasiia Kmetje *«• delali na |MilJu: v rasevi-iio %n bili oblečeni, so bili upognjeni kakor trudni atarri, uledali ho crinernu in noben mu ui I^Lil__- - --------1 i v 1 11 - . pv "Kaj tukaj si sr udomil, o ujee moj?" m» je /ai-uilil Marko Praaal je starca, ki mu je prišel naproti, |mumI je žcihtko. ki ji- h«n|H* ua pragu. uat«» m- je |»okrižal in je pomolil očenas " H« ur ti dodeli večiii |n»koj u Ali |NtMa, ujee m«.j' Kakor hi bil wlik klepar m razbojnik, vendar m-mi t f % m lep je nate »pomiti v mojem arcu /...kuj bi jih ne /atolujil, če ti nudijo ro- ke in hrbet! Zakaj bi ne vzel, če ti mečejo se »rajco pred noge? Bog ti dodeli večni pokoj. Ali paša; umrl ai nedolžen in brez greha!" Nato pa ae je »pomnil na capaatega »o bosonogega popotnika m ae je hudo razsrdil. "O cigan, kaj tako si me oeiganil? Glej, zdaj bi atal tam na pragu Ali paša, bradati iu veseli ujee moj, pozdravil bi me in bi me pogostil in napojil, kakor ae apodobi iu bi mi pokazal povrhu še svojo lepo hčerko, zsto da bi bilo deležno sladkosti moje arse. Začeli bi ae prehnenitui dnevi, tudi meni hi bila napočila lepa doba Matjaževa. Morda bi ae bil eelo oženil. Tako pa ai me oeiganil, o cigan, da stojim zdaj ua eeati a to harmoniko in ne vem, ne kod ne kam.'* Orno razvaline so »tale na holmu, gledale ao v dolino s velikimi, belimi, zlobnimi očmi: Hej, tlačani, kaj ate ae naveličali mat jaže vam jat — Kmet je sklonil trudni hrbet in je gledal v tla. Marko je pljunil srdito, nato je zavzdihnil ter ae napotil z urnimi koraki iz doline v kraje, kjer je sijalo bolj veselo solnce. Romal je, romal; tam je zagodel avatom. ondi pijancem; taiu je kosit, ondi večerjal; spal je kjerkoli. In dobro se mu je godilo. Nekoč, popoldne je bilo, ie skoro v mraku, je dospel Marko v mrtvo vaa. Nikoli nikjer še ni videl tako pustih in zapuščenih krajev. Polje je bilo tam, ampak tiho, udušeno, neobdelano in z oaatom in plevelom porastlo. Ceste grapa ve, ne-poaute in nerazvožetie, kakor da nikoli ni stopils nanje človeška noga. Na aenožetih, na polju — kskor da je bilo kamenje deževalo z neba, belo, ožgano kamenje, kakor ga Marko še na pristojnih, kamenitih lazih nikoli ui videl, de gozd, ki je gledal od daleč na te žalostne kraje, je bil ves tih in oprsšen in še solnce, še to viaoko solnce je bilo oprašeno, slepo, iu čemerno. In od nikoder človeškega glasu. Vea plah in potrt je bil Marko, ko je stopal v vas. Hiše prazne, temne, razpale. Duri zaklenjene, okna zabita. Marko se je čudil in prešini ga je at rab. "Glej, prišel aem v zakleto vas, od Boga kaznovano za veliki greh!' Prišel mu je naproti atarec ob palici, zaaen-čil je oči, kakor da bi se mm bleščalo in jc pogledal Marka zelo začuden in vea vesel. "0 blagor menil Blagor mi, da seui po tako dolgih letih ugledal mladost!" Tudi Marko se je začudil. "Nič ae ne čudi, otrok ljubeznivi iu daj, da ae te nagledam, kakor pamet. ftel je dalje. Na pragu je sedela starka in Marko je postal pred njo. "0 botra, kaj ne veste, kje je hiša moje tete Agate!" Starka je vzdignila premrle oči iu vea se je zasvetil njeu obraz. "O blagor meni, da sem po tako dolgih letUi ugledala mladost! Ti mladi, lepi frnt, kaj »e bi malo stopil v unojo izbo, da ti postrežem z lstvieo mleka? Saj si pač lačen in Žejen, na čevljih se ti pozna, da imaš dolgo pot za seboj." "Bog vam povrni, .botra, ne, lačen nisem in nr žejen. Povejte mi, kje je hiša moje tete Agate; tam je zame iniza pogrnjena iu postelja postlana." Starka je pokazala s prstom iu Marko se je napotil. Samotna hiša je stsls ob cesti, speče. Duri ao bife zsprte, okus ao bils zagrnjena; pred pragom je raatla trava. Marko je odprl in je atopil v vežo. Tudi v vc2ije rautla trava, na vlažnih stenah jc poganjal mah, dišalo je po plesnobi in trohnobi. . "Teta Agata!" Zaškripale so duri in iz izbe je pogledala plaho stara, skjučetia ženica, zavita v dopetno sivo ruto. Čudilo bel in vea zgrbljen je bil njeu obraz; tudi njene roke ao bile bele iu ao sc tresle. "Teta Agata, kaj uie ne poznate več/t* Iztegnila je bele, tresoče roke iu oči ao ac ji zasolzile od radosti. "0 blagor mi, da sem te ugledala pred smrtjo; sam božji angel ti je pokazal pot. Stopi, o Marko, stopi v izbo, da te nahranim In napojim in da ti napravim mehko posteljo, ker si truden in je že blizo noč." Prijela ga je za roko in ga je povedi« v iz-1)0 1 nato je pogrnila uiizo z belim prtom, ki je dišal nekoHko po trohaobi, prinesla je oprašeno steklenico bi kruha iu aviujine. Njen ohraa je bil vea nemiren, dvoje kapelj krvi je bilo »topilo v lica, noge ao atopicale neprestano, roke so si dale mnogo opravila, oči ho nenadoma oživele In so ae svetile prijazno. .Marko je jedel iu pil iu prijetno ae inu je godilo. "Tsko seniftr vesela. Marku) Odkod prihaja*? Kod al se mudil tako dolgo, da se nisi'nič oglasil pri meni, zapuščeni starki?", "O tetka. prijazna tetia moja, zelo sem truden ln rad bi apal. Po avetu sem romal, |h> širokem, veselem, m toliko aem videl delci in mest, da so.že zaspane moje oči." oUltt ga je l>ila resnična in glolmka utrujenost, tako mehka in sladka, kakor da bi ležal (lo vratu v mirui to|Ai vodi. Zapuščenega doma tišina in trolruoba, materinska prijaznost, ki je prej nikoli ui bil okusil, gorke, božajoče besede, ki Jih prej "'»koli nI aliaal — leglo mu je na dušo ka-_ k«M t«*/sk w.nj fu ,„ jr omamilo Pol ie v apanju, že skoro v sanjali je lagel na belo pertileo. Videl je skozi trepalnice, kako ae je nagnil čezenj bel, agrbljen obraz in bela roke ira je )>okri£ala ua čelu. na uatnioha iu na (JMli. Nasmehnil ne je in tudi njegovo arre se je umitih uHo; občutilo je radost, tako veliko m dadko kskor nikoli. (Daljs prihodnjič.) Človeška klavnica. Zadnje poročilo "Družbe za prouea vanje toeialaih posledic vojne" ae peča s vprašanjem, koliko človeških življenj je že zahtevala sedanja vojuav Podatke za t*' pepir v stroj, Ul __prihajali ven dolarji plačal zahtevmi,. * 40,000,000 DOLARJEV 80 PO- ^ kasneje U ^ teonujiz ljudskih re01 je w, ŽEPOV! sUi New York, N. Y. — Frank M Swacker, posebni namestnik državnega pravdnika, je dvignil ob-tožnieo proti 118 korporaeijam in 71 osebam. Obtožnica jim očita, da ao. ljudstvo osmukali za 440,-000,000, ker so dogovorno določa-* li cene premoga. Veleporotniki so izrekli, da so s tem kršili proti-t rust jajčki zakou. Obtoženci so ae zediuili, da se izroče oblastim. Državui pravduik pravi, da so se obtoženci združili, da uničijo konkurente, ki niso prodajali po njih cenah. Obtoženci so prodali 22,000,000 tou premoga. Obtožnica govori jasen jezik, zakaj ljudstvo * plačuje odernške cehe za premog. POLICUA JE USTRELILA. iTRAJKARJA. Niagara Palls, N. Y. — Delavci v podjetjih Aluminium Company of America in International Graphite Co. so zastavkali, da si zboljaajo razmere. / "Več atavkokazev je.napadlo atrajkajoče delavce in nekdo je oddal poziv za policijo. Na lice mesta je pridrvelo 30 policajev. Ko so policaji oddali prvo salvo, je padel 21 letni št raj kar Michel Gotty. Krogla ga je zadela v čelo. Nppad policije na štrajkarje je silno razkačil delavce in delavci izjavljajo, da v nekaj dneh stoje vae tovarne v mestu. Nov izum na polju fotografiranja. Kekor poroča "Scientific American", sc je izumitelju G. Bet-tiniju posrečilo, razviti nov sistem fotografiranja, ki bo prevr-ilat dosedanjo prakso na tem polju. Samo ua aebi je novo postopanje tako enostavno, da se moramo akoro čuditi, da ui prišel dosedaj še nihče na to miael. Pri novem načiuu slikanja je treba seveda mnogo spretnosti in paz ljivosti. Novi način fotografiranja popolnoma odgovarja sprejemanju slik za kinematografe. Fotogra napravi več premičnih alik od ose be, ki sc hoče dati slikati; te sli ke predstavljajo osebo v vsem njenem neprisiljenem vedenju in v raznih pozah, ki so kar naj bol, naravne. Fotograf razvije nato negativuc slike in iz teh pozitiv ne. Oseba ai nato lahko izbere slike, ki ji najbolj ugajajo, in iz dotičnih negativnih plošč razmno žl potem fotograf pozitivne slike. Izumitelj se poslužuje "kame re", ki se le malo razlikuje od oue za plošče premičnih slik. S to kamero more sprejeti na se kundo kakih 12 slik. Vse sprejete slike so velike komaj pol do tri osmine kvadratnega palca velike ua negativni plošči, ki je dovolj velika, da more sprejeti 500 ali več odtiskov. Kadar je aparat sprejel vse slike, se vzame nega tivua plošča iz njega in razvije, kakor navadno. Iz te ae razvije nato pozitivna plošča, katere sli le se projicirajo a pomočjo pro jektorja za premične slike na pla tno, tako da se vidi oseba, ki se je dala alikati. v vaeh pozah in da more izbrati sliko, katera je najlepša. Treba je nato le ie slike odtisniti v velikosti, kakoršno imajo fotografije navadno. Tisk po novem procesu kaže oni harmonični učinek, katerega se tsko radi poalnžujejo najboljšo fotografi.' Vendar pa je treba potem, ko je slika že izdelana, ae marsikaj popraviti, tako da je tako fotografiranje jjelo zamudno. Kekor <* zdi, je to zelo lepa pridobitev na polju fotografiranja. Poceni pa take alike najbrže ne bodo, in najbrže ne bo nikoli mogoče dobiti "tri za k v oder", zlasti še ne pri aedanji draginji. Značilno je, da ao nazvali nekate H strokovnjaki ta novi način "fotografiranje brez bolečin«" kar se pa ne nanaša na žep. POSTAVA ZA ODŠKODNINO PRI POftKODBAH JE USTAVNA. Washington, D. 0. — Najvišje sodišče je izreklo, ila so odškodninske postave za poškodbe v državah New York, Iowa in Washington v soglasju z ustavo. . Podjetniki so tirali stvar pred najvišjo inštanco, kjer so seveda pogoreli. VOJAfiKA IZOBRAZBA V LJUDSKIH ftOLAH. Springfield, 111., 9. marca. — Hišni odsek za vojaške zadeve se je soglasno izrekel za to, da se napravi postava, po kateri bo dovoljena vojaška izobrazba v ljud skih šola*h. Odsek je imenoval pododsek sedmih članov, ki se bo pečal s tem vprašanjem in ki bo upeljal tudi zaslišavauja glede takih postav. Pododsek se bo obrnil ua -kapitana ISteeverja, ki vodi pouk ua visokih šolah, in ga uaj-brže pooblustil, da izdela prinier-uo zakonsko predlogo. PAMETNA RAZSODBA. V državi lowi je nek sodnik razsodil, da je nepostavno, ko nekateri listi prinašajo zastavo Zdr. držav. Listi ue delajo tega iz patriotizma temveč iz kupčijskih o-zirov, da pridobe več naročnikov. Taka razsodba bi bila tudi po drugih državah umestna in tudi za nekatere jugoslovanske liste bi bila primerna. ski. Zdaj imajo ptička rw k' je špekuliral Ila ^ umnost in kateremu * „ špekulacija dobro i * ALI PRIDE DO 8TihJ Hibbing, Minn.° rpčajo, jc Oeorgt izjavil, da bodo rudarji 21 ba renču zopet za»Uvk£ stanejo stare razmere u bodo osemurni delavnik U višanja mezde na dau Odkar je bibi zadaja gospodje tru*to\ci re* ^ višali uiezdo. Ali ostale ^ šikaue, s katerimi nikaj*, darje pri delu. Dra^JT vedno bolj nczno*m iu|, tako, da se za en dolar liko kupi kot pred voj^. dolarja. Položaj Za rudarje stal torej neznosen. OSEL JE NAPADU n marja Peoria, 111. - Velik ord padel farmarja William Ti ko je šel prek polja. Fi odbijal orlove napade 11 dokler un$ ui zlomil ene > potem ga je ubil. Orel je razprostrt i mu peroti devet in štiri čevlje in dva palet ve do konca repa. Farmar je dobil v boju precej hude poškodbe. VLAKA *TA TRČILA « Wamsmutter, Wyo. - vlak na Union Pacific žel« je vozil proti zapadu, je n| vlak, ki je vozil pred njia., zgodo je zakrivil snežni vifc Potniki so zleteli rai vendar pa ni bil nihče met težko ranjen. Najtežje po sta dobila strojevodja J< Connor in kurjač. Sledigei odrezali nogo. MULO! ČUDEN VZROK LOČITVE ZAKONA. Chicago, 9. marca. — Ker se jc predsednik Crocket Co., William P. Crocket branil, zakuriti v peči, potem.ko je bil celo noč izprt, se je dala ujegova soproga od njega ločiti. Sodnik je dovolil ločitev in priznal ženi $175 alimeu-tov ua mesec. KITAJSKA IME POSOJILA. Chicago, 9. maroa. — Kitajska republika je zaprosila pri Continental and Commercial Trust and Savings banki za novo posojilo v znesku *25,000.000, kakor je naznanil predsednik bauke. V soboto zvečer se bodeta odpeljala podpredsednik banke, John J. Abott, in pravnik Henrv Rossel Platt na Kitujsko, da se poučita o razmerah ua licu mesta, lata banka je že lansko leto v novembru posodi-a Kitajski $5,000.000. OOVERNER JE P01 66 KAZNENGXV. Charleston, W. Va. uer Henry D. Hatfield jo m dui, preden je odšel iz milostil 65 kazueueev, med šestnajst oseb, ki so bile oh radi umora prve vrste. V svojega službovanja je govi Hatfield poiuilostil eden ia deset oseb, ki so bile obsojs dosmrtno ječo. KJE JE KROMPIlf Chicago, Il|. — Daaea ptjj uradniki v Blue Island, r| mestece v obližju diicaga, ds prepričajo, koliko je renittj tem, da imajo komisrjo&ski M ci tainkaj v skladiščih es j bušljcv krompirja. Zastopnik tvrdke Alberf l and Co. je baje dejal, di ieufi ba 50 železniških vos k road Takoj je pa dostavil, d» j* kupljen v teku zadnjih 11A da vedno prihaja in odhaja pl trebi na trg. .. ,1 STRELJAL NA STAVlMl Chicago, 9. marca. - i Guttinan, superintendent pri deisen and Kropf Co« js « včeraj na pet oaeb, ki ao & grozile. V tovarni oureiijestl be stavkajo delsvci že dalj ker je družba prelomila pl in hotela podaljšati delov® Guttinan zatrjuje, da u»a J dilo pet stavkarjev v bM železnico in ae pričelo a pirati; tekom prepira jt ' nekim predmetom glavi. V silobranu JM tem začel streljati iu kega stavkarja v nu*™; w Ijeni je bil pozneje arctifli licija je udrla v glavui je, da bi izaledila o<»tale stm« karje, toda njen trud * slouj. _ 2,000 DOLARJEV U New York. ». * nflf lUll^nd jc kupila od »» Haby kitajskega p»eta Za denar bi lahko kupih flBHdun.—iL— m*fH*a------^ PTIČEK UJET Chicago, IU — Detektivi so , ....... - na vlaku Roek Island železnice bušljev krompirja in I* prijeli nevarnega sleparja Joaeph med siromake. . Schwartza. pri katerem ao našli Bftg»t«ha se ne -v^s- t - . TetetsTrej za izdelovanje denarja, ki so ze revežev, ampak U grapn ima brzojavko nd svojega jih prodajali kalinom, ki so misli- za nepotrebne igračke, peoiftcvalca v Runu, da je bolgar- li, da z ujirtil če* ttoč ohogate. ski niuiistrski predsednik izjavil j Stroj je tako velik da , --------------------vsamej Dcarsr, Coio-AJ™^ v aatoanju (zbornici)- H