98. številka. Ljubljana, nedeljo 1. maja. XIV. leto, 18HI.
Izhaja vBak dan, izvzeiuši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pr.jinian /a a \ iti O-o gerek e detel« BI celo leto 16 gh, ia pol leta 8 gL, za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto M tfbl. ™ Četrt leta 8 gld. •"<» kr., /.a en mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta.'— Za tuje d e > c 1 e toliko \ «•«'. kolikor poštiona ./.naša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano ta četrt leta S #1(1. 60 ki., po pošti prejemali za četrt leta 8 gold, — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska. f> kr., če si- dvakrat, in 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi 86 ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovcj hiši ..gledališka stolha". Oprav ništvo, na'katero naj bu blagovolijo pošiljati naročnine, rek lam arije, OSaanila, t. j. administrativne stvari, je v rNaroduej tiskarni" v Ko inannvcj hiši.
Popravek.
Na podlagi § 19. tiskovnega zakonika obračamo se do vas, da svoj včerajšnji članek, v katerem trdite, da je bil v ponočnej Ve-Bteneckovej družbi tudi profesor tukajšnje gimnazije, resnici na ljubo popravite: Bila sta v tistej družbi dva gimnazijalna, in dva profesorja na tukajšnjej realki. Nur heiter!
Več resuicoljnbnili markerjev.
Po volitvah.
Sedaj po dokončanih volitvah dovoljeno naj je nam nekoliko splošnih opomb. Kakor nacijonalni ekonomi iz posameznih prikaznij sklepavajo na splošno zakone, katerim so podvrženi premoženjski razvitki v življenji narodov, tako tudi mi lahko iz posameznih volitev, ali bolje iz ljubljanske volilne statistike sklepamo na splošne zakone, katerim so podvržene te volitve. Pri pogledu omenjene statistike sili nam pred vsem v oči, da nasprotniki naši vsako leto priplezajo do jednacega števila glasov, mi pa da se leto za letom po-množujemo za zdatno število glasov. Splošni zakon, na katerega sklepamo tu, glasi se tako, da so gospodje Nemci dosegli nje najvišji svoj razvitek, da so dospeli do mej, katerih pri največjej ekspanziji prekoračiti več ne morejo. V svojem cvetu so, ali odšle bode odpadal list za listom; ostalo bo golo deblo, katero pa se pri pomanjkanji oficijalnega prilivanja končno tudi posuši. Sedaj prihajajo še k volitvam, ker imajo upanje, da pvodero, ako pridejo vsi, Potem, ko jih tudi polno število do premage spraviti ne bode moglo, otrpnili bodo
Nasledniki Bogdana Hmelnickega.
Po Kostomarovu in drugih spisih napisal J. Stcklasa. (Dalje.)
Kmalu za tem pa se je javil v Malorusiji tretji mož za atamanstvo: to je bil Ivan Mar-tinoviČ Brjuhoveckij, bivši sluga Hmelnickega ter koševim atamanom (bchirrmeister) v zapo-rožkej Siči. On je bil pri Zaporožcih prav obljubljen ter je bil zato povišen na novo čast koševega atam^na. Leta okretni in zviti je izbral najbolja sredstva, da postane pravi atamaD. On je pisal namreč v Moskvo najpo-nižneja pisma, v katerih je obečal, da bode Malorusijo še bolj pod moskovsko oblast spravil, ako postane on ataman; v tem pogledu je pridobil tudi Metodija za se. Z druge strani pa se je pokazival Brjuhoveckij privrženca bednih Kozakov ter pospolitega naroda. In tako ponašanje mu je mnogo koristilo, kajti Zapo-
ter se skrčili v ponižno manjšino. To je naše prorokovanje; prihodnjost bode pokazala, da je resnično.
Naši glasovi pa se vsako leto pomnožu-jejo. Tudi ta slučaj je sila podučen! Glavni nauk, katerega nam daje. plaši se tako, da abstinenca pri volitvah nij nikdar koristna. Volilci so kakor vojaki na maršu, Če prvič marširajo, dosti je maroderjov, ali pozneje obleži jih le malo tik pota. Če se volile! večkrat pokličejo k urni, večja postane disciplina in pomanjša se število volilnih ma-roderjev, ki opešajo na poti k volilnemu lokalu.
Iz dosedanjih volitev smo se torej prepričali, da se nikdar več ne smemo abstini-rati pri volitvah. Nasprotnikom prepuščati volilno polje brez vsakega boja, je nevarna stvar. Z abstinenco demoralizirali so se naši volilci, in tej demoralizaciji imamo v prvej vrsti pripisavati, da so še sedaj nekateri volilci doma občepeli, volilci, ki so v navadnem življenji narodnjaki, in ki bi morda v kupi piva potopiti hoteli nemške kandidate, katerih pa pri volitvah s svojim glasom k padcu pripravit: vendar nijso imeli poguma. Upajmo, da se ti grešniki spokore do prihodnjih volitev!
Na drugej strani se pa iz ogromne udeležbe narodnih volilcev uže sedaj more sklepati, da je volilna disciplina mej narodnimi volilci gotovo tako vkoreninjena, kakor mej nasprotnimi. Ravno ta disciplina nas kmalu do gotove zmage pripomore!
Denes moramo še toplo zahvalo izreči vsem gospodom volilcem, kateri so pri volitvi oddali glas narodnim kandidatom. Ali več kot javna zahvala velja notranja zavest, da so ti gospodje volilci s svojo udeležbo izvršili na-
rožje je posle smrti Puškarja postalo pribežališče vseh onih, ki dozdaj nijso bili vneseni v zapisnik,  pa so vendar hoteli  postat* Kozaki.
Njegovi zaporožki pravniki so se razsojali po Malorusiji, pripravljali narod zanj, uvera-vali ga, da postane vsak Kozak, ako poBl tu' on ataman; tudi so bunili prosti narod proti starešinam. V narodi se pokaže želja za grabežom; posebno so gledali na bogate in imenitne, kajti oni so smatrali njihovo bogastvu plodom oderuštva naroda. Pojavil se je obrni zahtev, da bi se novi ataman i/bral na tako imenovanoj „čornoj rade", t. j. na zboru, kjer bi sodelovala vsa množica naroda. Melodij, ki se je družil z Zolotarenkom, prestopil je zdaj odkrito k stranki lirjuhoveekega ter se zavzel zanj pri moskovskih bojarih. Tedaj s? je Zo-lotarenko videč, da sam ne more postati atamanom, pomiril s Somkoni ter se začel z dni gimi polkovniki truditi, du bi bil na bodočem zboru za atamana izbran Somko. Ali je bilo uže pozno. Ta pomirba nij pomogla nič stranki
roden čin, ter tako pripomogli našemu narodnemu razvitku v belej Ljubljani!
Državno sodišče
je ravnokar razglasilo svojo razsodbo o pritožbi ustavovemih velikih posestnikov iz gornjega Avstrijskega. Razsodba se glasi tako, da je vladni namestnik žalil volilno pravico ustavovemih volilcev, ker je postopal tako, kakor so vladni namestniki uže mnogokrat postopali pod ustavovernimi vladami. Sedaj 86 vpraša, kakemu upliva bode ta razsodba, ki prihaja tako rekoč celo stoletje „post festum". Praktičnega upliva ne bode imela nikacega, ker državno sodišče nema oblasti po državnem zboru potrjenih poslancev izgnati iz državne zbornice. Državni konservativni gornje*avstrijski poslanci bodo tudi sedaj še mirno sedeli na svojih prostorih v zbornici in svet se bode sukal tudi sedaj ravno tako, kot se j»« sukal prej, ko državno sodišče svoje razsodbe izreklo še nij bilo. Mi se ne spuščamo v nikako kritiko te rrzsodbe, samo toliko naj nam j dovoljeno, da vprašamo, pospešuje li taka razsodba avtoriteto državnega sodišča? Bi morda državno sodišče no bilo storilo bolje, da take razsodbe, ki nema niti sence faktičnoga upliva, izreklo nij?
Mi pa si hočemo stvar vendar zapisati v knjigo svojega spomina. Kdo se ne spomina tistega absolutizma, s katerim so ustavoverni državni namestniki kovali svoje volilne liste! Koliko se je grešilo na tem polji pod liberalnimi vladami! Kako ho se trle volilne pravice še pred kratkim tudi pri nas! Vsak okrajui glavar smel je terorizirati narodne volilce ter
imenitnih. Metodij je silno delal v Moskvi za Bijuhoveckega, predstavljal Somka in Zolota-i čuka tajnimi privrženci Polja ov ter uveraval, da se bode dogodilo izdajstvo, ako hode Somka izbran. Mej tem pa tudi sam Somka ni| bil obljubljen v Moskvi, ker se je vedno tožil na nepravde, počinjene od Velikoruskih vojnikov Malorusom in ker se je pred carskimi poslanci držal za slobodnoga človeka. Moskovska vlada je sklenila zbrati vesnarodni zbor ali „čornoj u radu" ter potrditi atamanom onega, kateri bode tukaj izbran. S tem nalogom je bil odpravljen v Malorusiji knez Velikogagin. Rada je bila sklicana v juniju v Nježinju. Brjuho-vecki je semkaj segnal po svojih Zaporožcih mnogobrojne trume černega (prostega) naroda, ki se je sicer sešel s zavestjo proti bogatim in imenitnim ter v nadi da bode mogel pleniti. Metodij se je držal vedno carskega poslanika. Tudi moskovska vojska, zastoječa večini delom iz ptujcev, se je zbrala v Nježinju. 17. junija se je pri vzhodu solnca odprla s rada carskim
po svojej volji izbrisavati narodna imena iz volilne liste!
Sedaj vsaj vemo, kje imamo iskati sodišča proti takim napadom! Če dobimo zopet kakega "VVidmanna v deželo, in če nas bodo zopet pestili okrajni glavarji ter nam hoteli ostrici volilno pravico, potem se zatečemo tudi pred dr/avno sodišče, katero tedaj drugače soditi ne bode smelo, kakor je sodilo   sedaj !
Budgetna debata v državnem zboru.
Prvi dan, 28. aprila. V državnem zboru se je pričela zadnji četrtek proračunska debata. Za generalno debato se je oglasilo 32 govornikov, 10 za ofJ-sekove predloge, IG zoper. Prvi je govoril zoper
poslanec grof Mannsfeld. On je trdil, da je razloček mej desnico in levico ta, da so levičarji složni v načelih, a desna stranka da nij v nobenem vprašanji složna. Ugovarjal je desnici, ki hoče z večjo avtonomijo ščediti in odpravljati redni deficit, rekoč, da to ne bi bilo pravo sredstvo. Prepričan je tudi, da av-tonomistična večina nejjbode nikdar odpravila državnega primankljaja. II koncu svojega govora, katerega je tendencijozno sklenil z besedami: „Mi (levičarji) smo in ostanemo črno-ru-meni", pa je izrekel krasno besedo, da po-menja ravnopravnost narodnostij ravnopravnost državljanov, a ne, da bi se prednost dajala jednim pred drugimi. Kdaj so se ustavoverci ravnali po tem načelu?
Poslanec grof DUrckheim za: Omenja žalostnega stanja kmetskega prebivalstva, ki je glavni steber države in če ima država deficit, je to deficit kmetstva. Zato naj bi se vlada posebno oz rala na gmotno blagostanje tega stanu. Da je denes kmetsko prebivalstvo na tako slabih nogah, to je zakrivila „liberalna" stranka, ki je sklepala take zakone, ki ao ljudstvu škodovali. Ljudstvo je take „libe-ralnosti" uže popolnem sito.
Poslanec Kronawetter pravi, da nij bila ni Auerspergova vlada po njegovem idealu, niti je sedanja. Zato tudi do tega minister-stra nema zaupanja. Še denes 92% prebivalstva nij zastopanega v državnem zboru, a vlada vendar ne stori ničesa. Kronavvetter sodi, da se bodo avstrijski narodje tedaj sprijaznili in spravili mej soboj, kadar bode državni zbor na podlogi splošnih direktnih volitev izvoljen. On ne somišljuje z nobedno zdanjo stranko, pravi, ter je za centralizacijo v zakonodaji a za decentralizacijo v upravi.
Slovenski poslanec G o d e 1-L a n n o y — čegar govor objavimo celotno v prihodnje j številki — je razvijal svoje misli, kako bi se moglo prebivalstvu po kmetih pomagati. O jezikovnem vprašanji je dejal, da se o njem ne more preiti na dnevni red. Slovenskemu kmetu na Štajerskem nij jednako, če se norčujejo novine iz njegovega jezika. Materin jezik je slovenskemu kmetu ravno tako svet, kakor komu drugemu.
Nemško-liberalni poslanec Pacher je slavil delovanje ustavoverne vlade in zabavljal na zdanjo vlado in večino državnega zbora. Poleg je pa rabil take izraze, kakeršni se navadno rabijo po majhenih krčmah. Če je trdil tudi o Slovencih, da so dobili uže svoje plačilo zato, da vlado podpirajo, moramo tako trditev Slovenci vendar sprejeti z glasnim grohotom!
V prvej seji je zadnji govoril za odse-kove predloge prav ostro poslanec Matuš. On je dokazal, da je znaten del letošnjega državnega priniank'j.'ja še ostanek ustavover-nib vlad, velike svote pa bodo vzele tudi razne  zgradbe  na  državne stroške,  tako da
Politični razgled.
Not rt* u 3<* <l «•*.«'!«•.
V Ljubljani 30. aprila.
Čuje se, da je gospodske zbornice komisija zakon o h muhi davku Uko spremenila da je skoraj gotovo, da takih sprememb zbornica poslancev ne bode odobrila.
Lahoni so v '/,;««!m eopet storili junašk čin: ob dohodu cesarjeviča nastolnika Rudolfa tja so ga ondotni bogoslovci pozdravljali se slovanskimi „živio" klici, zato pa so jih lahoni s kamenjem napodili.
Upanje je. da se bode grško vprašanje rešilo mirnim potem. Vsi poslaniki v Atenah so bili š'i h grškemu ministerskemu predsedniku ter mu rekli, da se tudi Evropa zanima za epirske Grke, ki ostanejo še pod Turčijo. Komunduros je odgovoril, da svojej noti nema ničesa dostaviti.
Francozje dalje prodirajo v Tunisu; tuniski bej zoper to samo protestuje, ker ve, da bi mu orožje nič ne pomagalo.
Domače stvari.
— (Nov škandal iz kranjskega ostane čisti upravni deficit samo 17 milijo- j n e m šk u t a r s k e g a d e že Ine ga o d b o r a.) nov, ki pa se bode sčasoma tudi odpravil, ako j V petek je kranjski deželni odbor, v katerem se bode uprava pojednostavila in bodo taki Udaj Dežman in Schrev gospodarita, imenoval faktorji obdačeni, ki doslej še nijso plačevali j primarija  na   mesto   umrlega  dr. Pestotnika.
davka.   „ Ustavo verna"  stranka hoče spraviti vse v področje ministersko,  kakor je sklenila glede Lienbacherjevega predloga tudi gospodska zbornica, to  se pravi, ona  hoče reševati vse  samo   upravnim   potom, „Ustavoverna" stranka je podobna onemu centralistu nemškemu, ki je dejal, da mu je jeden okrajni glavar ljubši nego vsi d eže 1 ni zb or i. — Omenjajoč  člena  19   drž. osn. postav, je dejal, da je ta člen kakor kaka draga igrača, katero skrbni roditelji zapro v stekleno omaro, a puste otrokom,  da jo samo  gledati smejo. Tako smejo avstrijski narodje klanjati se liberalizmu, ki slovesno priznava jednako pravo vseh v šoli, uradu in javnem življenji, samo izvrše vati ne smejo teh dragocenih pravic. Če se v deželi z mešanim prebivalstvom jezik večine v jezikovnem okraji manjšine proglaša za v de želi ne običajen jazik, tedaj zahteva tako postopanje reciprociteto, ki nij v interesu skupine ter se mora tembolj obžalovati, če n aj-v i š j e sodišče tako u e s p o š t o v a n j e p o-stave o d o b r u j e, ker sodi o stvareh, ki ne spadajo v njegovo področje.
Seja se je  potem ob štirih popoludne zaključila.
pisma, Velikogin ni še prebral carskega pisma ko se vzdigne uže nemir:   eni so hoteli imeti za atamana Somka, drugi  pa Brjuhoveckega. Došlo je do bitke. Tedaj pa je moskovski polkovnik, nemec Strassburg, razgnal nemiinjake, spustivsi mej nje ročne granate.    Za Brjuho veckega je bila večina.   Somko je pobegnil. Narod je skočil na vozove starešin in imenit Dih Kozakov ter jih poplenil.   Somko s starešinami in polkovniki, do petdeset ljudij, se je rešil pred narodom samo  na ta nočin,  da je pobegnil h knezu Velikogaginu, ki jih je zares pod stražo poslal dalje v nježinski grad.
Drugi dan je potrdil knez Velikogagin Brjuhoveckega za atamana. Tri dni so trajala nasilja, brezobrazno pijanstvo, razbojstva; pa to vse z znanjem Brjuhoveckega. Zlo se je godilo onemu, ki je nosil karmezinast plašč; mnogi so se samo tako rešili, da so se oblekli v prosto sukno. Ko so ti trije slobodni dnevi | niki so bili neprijatelji ohdolženih minul*., zapovedal je Brjuhovecki, da imajo vsa | (Dalje prih.)
brezčinstva prestati, ali vendar je še po nekih mestih nered trajal.
Komaj pa je bil Brjuhovecki v svojej atamanskej tasti potrjen, postali so tudi vsi starešine in polkovniki novi. večjidel Zapo-rožci; vsakemu polkovniku je bila dana osobna straža. V Ukrajini je zdaj nastopilo gospodstvo ljudij prej siromašnih: kajti naenkrat so postali gospoda, a pijani neobičnega dostojanstva nijso znali mere v svojih pohotah in v svojem samoupravlj en j i. Narod, prevaren po umišljavi o enakosti kozaškej, bil je jako prevaren; oni, ki so kričali proti imenitnim in bogatim, postali so sami imenitni in bogati ter so še bolj tlačili narod, nego prejšnji predstojniki. —
Novi ataman je opisal vladi svoje protivnike kot carske upornike. Bilo je zapovedano, da se imajo soditi po vojniškem sodu. Ali sod-
Akoravno je sedem naših domačih doktorjev, po vsem sposobnih, za to službo kompetiralo, vendar je nij noben domačin dobil; temufi nemškutarski deželni odbor je imenoval necega tujca iz Gradca, dr. Dorniga, za primarija v Ljubljani! Tudi dr. Valenta, kot ravnatelj bolnice, predlagal je tega tujca na prvem mestu in ne kacega izmej onih naših domačih, ki so večjidel kot sekundarji pod njim služili v ljub-ljanskej bolnici. To imenovanje zopet osvetljuje, kako silna potreba je, da bi bilo enkrat tega deželnega odbora konec, po razpustu deželnega zbora. Sicer bomo pa še več govorili o teh stvareh.
— (Kranjski deželni odbor) bode, kakor vsi dru^i deželni odbori, dne 8. maja po posebmj deputaciji čestital cesarjeviču k njegovoj poroki. Udje deputacije so gg. deželni glavar vitez Kaltenegger, deželnega odbora namestnik baron Taufferer in deželni odbornik dr. V oš n jak. Deputacija se bode predstavila v Sehonbrunnu.
— (G. finančni vodja Bar tu še k) se bode Še le meseca junija iz Insbrucka v Ljubljano preselil, ker njegov naslednik ne more poprej nastopiti svoje službe.
— (Še jeden uzrok, da smo propali v drugem razredu.) Da je narodna stranka pri sadnih volitvah za ta razred propala, krivi so tega tudi štirje uradniki na magistratu, ki se sicer prištevajo narodnjakom.
— (Vredna napitnica.) V graškej „Tagesposti" beremo, da je napil pri banketu v slovo Vestenecku v Litiji ljubljanski „Kon-škov sin0 g. Vestenecku kot sijajnemu uzoru „deutscbkrainerske" mladine. Žalostna prihod-njost „deutscbkrainerske" stranke, če ima le take reprezentante, kakor je ta napitničar.
— (Kratkovidna politika.) Vsakemu s politiko se bavečemu treba da ne misli samo na zdanji trenotek nego da v po-štev jemlje i bodočnost ter da razmere v tre-notku porabi tako, da mu v bodočnosti ne bi mogle biti na kvar. Po tem pravilu se ljubljanska tako zvana, „liberalna" stranka nij znala ravnati nikdar. Dospevša do oblasti v vseh javnih zavodih Kranjske hotela je uradnike dobiti na svojo stran, Če drugače ne pa s pri-tisKom. To velja osobito o deželnih uradnikih.
Ali pritisk prozivlje navadno protipritisk ali upor. In tako vidimo, da „ustavoverna" klika ljubljanska hira i/ročno za to boleznijo, ker si hoče ravno ugoden si trenotek ukoristiti, kako, do tega ne stane dosta. Ona ne uvida, da je to čisto napačno sredstvo in v kvar njenim interesom, če po priliki v novčnih zadevah terorizuje nižje deželne uradnike nasproti višjim, skoraj da samo po imeni „deželnim" uradnikom pa gospoda Desehmann in Schrev gene rožno odpirata deželno kaso. To se opazuje in — naravno — zdanji deželni nemčurski odbor je čem dalje tem na slabšem glasu.
— (Z Dolenjskega) se nam piše, da mej onimi, ki so se šli dne 24. t. m. v Litijo jokat za odhajajočim Vesteneckom, so bili tudi nekateri odlični gospodje /atiškega okraja in sicer: davkar Lillegg, višenjska pedagoga Žkr-binec in Hoger, gabrski učitelj Zajec, ki je vodil deputacijo treh Gabrovcev. Nekdo, ki je bil v Litiji omenjeni dan in videl vso to go spodo, je dejal, da jih bodo štirnajst dni hrbti boleli, tako so se priklanjali — Vsled domačega pregovora, da čez sedem let vse prav pride, je dobro da si te gospode kam zapišemo, zlasti gospode učitelje. Bog zna, kaj in kako še pride.
— (Gi ulj iva poročila iz Litije.) Krog miz so sedeli ter pri banketu pili vino mešano s solzami britke  žalosti.   Prišli so iz vseh krajev  prekrasne slovenske zemlje. Se celo gospod dr. Deu iz Postojne je bil prikimal, — proti svojej navadi pa denes nij skoraj nič govoril! Tako je bil tužen! Ko so se bili najedli, spogledali so Be, ter  si dejali, sedaj je Čas, da se kaj reče.   Vst.d je torej gospod ranocelnik dr. Pavlic.   A žalostna ma majko, da mu ne teče beseda kakor med,  in da se v tem  o/iru staremu Nestorju primerjati ne sme! Meine Herreu! je zajamral g. dr. Pavlic, potem pa je nastala dolga pavza. Oči ustavovemih prijateljev  uprle  so  se v zgovornega gospoda dr. Pavlica. — Meine Herren! — a zopet je  nastala dolga,  dolga pavza, —■ — Wo Begnffe fehlen, etc.  Mojster Gbthe kako si tu  strašno  neresnico  izrekel!  Dr. Pavlica prištevaj  odšle mej  svoje najvefie oponente, den ihm fehlten Begriffe, und die Worte vvollten sich doch nicht einstellen! Meine Herren — Se jedenkrat je  nastala  pavza — a potem prišla je vendar  beseda — ein  Hoch dem Herrn Bezirkshauptmann!  S potnim  obra .oni: vsedel se je litijski zdravnik, vesel, da je končan dolgi govor. — Takoj  pa plane „na tribino'' gospod Dragotin Desehmann. Brez dov-tipov gospod Desehmann živeti  ne more. S svojim patetično  donečim  glasom   (g. Desehmann je patetičen še celo tedaj, kadar pravi: zvveimal zwei ist vier!) je pričel: Meine Ilerrn! (gospodu dr. Pavlicu bere se srd na obrazu, da se predrzne gospod Desehmann originalne fraze jemati iz originalnega njegovega, dr. Pavličevega, govora.) Heute hiitte auch ein Fest-schiessen stattfinden sollen!  Wer bat es ver-boten! Die Dunkelmiinner!  Sie moehten woll gefiircbtet haben, es ktimme ein Schiltz, der ins Schwarze treffen  vvlirde! Prijatelj: krog miz pograbili so kupe ter hitro pili, da jim nesrečni  ta kalauver nij   pokvaril želodcev. Istina je, težavno je umrjočemu človeku prenašati kaj tacega brez hudih nasledkov ! Končno je še gospod redakter Konschegg iz Ljubljane svojo „jungfernrede" poslal mej svet ter slavil gospoda viteza Vestenecka „als leuchten-desVorbildderdeutsch-krainischen Jugftnd!" Markerji na dan! Odprite ka?insko kavarno ! —
— (Strašno maščevanje!) Našim bralcem je znano,  da  je gospod okrajni sodnik v Metliki, nekdanji slovenski fanatik, Ogrinc izdal odlok, kojega smo mi v svojem listu nekoliko na rešeto položili.   Bili smo zavoljo te svoje  predrznosti  pod pečat dejani. Gospod sodnik pa je svoje maščevanje izlil na nedolžnega, to je na „Slovenski Pravnik". Slučajno je bil na ta list naročen, in ker „ Slovenskem u Narodu" ničesar ne more, planil je po „Pravniku". Redakcija tega lista prejela je namreč sledečo togotno dopisnico. „Kinini mul,' Ji. April 18X1. Ich ver/ichte auf die ieinere Zusendtrng des  „Pravnik'4 und  vvidme den entfallenden Jahresabonnementsbetrag dem Fonde Ittr Kr bauung einer Ituhmeshalle filr slovenische Ilel-denskribler oder Skriblerhelden! Tojedovtip! No pa mi gospoda Ogrinca poznamo,   da rad pretira. Mož ne misli tako hudo." Takrat, ko se je karlovški župan Tilrk peljal proti Metliki, je tudi samemu veličnnstnemu  paru poročal: Majestiit, die Tlirken kommen! Pa je bil samo jeden Ttirk in še ta i/. Karlovca. Gospod sodnik rad pretira!    Odpustimo mu torej grozno maščevanje nad slovenskim „Pravnikom".
— (Iz Črnomlja) ae nam poroča, da bode mesto Črnomelj poroko Nj. ees. kr. visokosti eesarjeviča Rudolfa z princesinjo Štefanijo slavilo po tem programu: Predvečer 9. maja: Ob 8. uri razsvetljava mesta, streljanje in godba. Pri sv. Jožefu za?ge se kres in umetni ogenj. Potem skupen shod v čitalnici. Dne 10. maja ob 5. uri zjutraj budnica. Potem se razobesi pred mestno hišo državna zastava, godba igra cesarsko pesen. Ob 9. uri slovesna sv. maša, katere se udeleži šolska mladina. Po maši „Te Dcum". Ob l/, 11. poklon deputacij celega okraja g. okrajnemu glavarju. Po poklonu slovesen krst novovsajene lipe pred mestno hi^o. a) Gosp. mestni župan nagovori g. okrajnega glavarja io krsti potem lipo na ime presvitlega cesarjevima „Itudolf". b) Gosp. predsednik krojnega Šolskega sveta razloži šolskej mladeži pomen slavnosti. c) Skupno se zapoje cesarska pesen, d) Nagovor dveh šolskih otrok v narodnej noši. e) Razdelitev knjižic mej šolsko mladino, Po tem igra godba eno uro pred lipo. Ob 1. popoludne banket. Ob 8. uri zvečer „veliki ples".
— (Veselico) v Kamnjab pri Ajdovščini napravijo dne S. maja t. 1. ob 5. uri popoludne v slavnosten spomin poroke cesar j e-viča Rudolfa ter k obilnej udeležitvi uljudno vabijo kamenjski rodoljubi.
— (Okrajno učiteljsko društvo ormužko) je sklenilo, da bo ob priliki poroke Nj. veličanstva cesarjeviča Rudolfa se sosednjim učiteljskim društvom ptujskim imelo skupno  slovesno zborovanje dne 5. maja pri Velikej Nedelji. Podpisani odbor vabi p. n. gg ude in šolske prijatelje na  obilno udeležbo. Začetek zborovanja ob 11. uri predpoludaem Dnevni red:  1. Zborovanje v gradu,  a) Slav nostui govor k 10. maju.  Govori gosp. Robič (ptujski),   b) Velika Nedelja.   Krajepisna in zgodovinska  črtica.   Govori gosp. Košar (or-možki). 2. Slovesni obed v gostilni g. Rizmana.
— (Popravek.) Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da se g. obe rs tu Ditlju od tukajšnjega platzkomanda nij bil komand i ral ordonanec zavoljo raz nasanja tistega vojaškega volilnega oklica, in da je ta oklic raznašal nekov po-strešček, o katerem se govori, da je bil še celo malo vinjen.
— (Poslano.)   „Slovenski Narod" od 26. t. m. prinaša notico, da se je 25. t. m.
pri zidanji centralne klavnice odvrnilo več domačih, opravila iskajočih delavcev. Po zaslišanji svojih nadzornikov pri tem zidanji smo konstatirali, da se omenjeni dan nikaki delavci oglasili nijso in da se v notici grajani odgovor niti 2 5. t. m. niti kakega druzega dne dajal nij. K temu popravku še pristavljamo, oziraje se na svoje večkratne inserate, da še vedno in radi sprejemamo trezne in pridne domače zidarje.
Kranjsko stavbarsko društvo. — (.Cerkveni glasbenik") prinaša v svojej majevrj številki poleg druzega raznega gradiv* tudi prav lahko „Himno" na slavo poroke ces.irjeviča nastolnika Rudolfa s princesko Štefanijo. Hesede je zložil g. Luka Jaran, urednik „Zgodnjo Danice", uglasbil pak ji' pesen gosp. A. Ifoerster, znani komponist in vodja glasbi v stolnoj cerkvi. Skladba je zložena jako primemo, ter se more peti dvo-, tri- ali štiriglasno.
— („Ljubljanske g a Z v o n a" V. z v e-zek), ki je včeraj v „Narodnej tiskarni" prišel na   svitlo,  prinaša te članke :    1. 1 v a n Jenko: Prorokovanje, balada: 2. Ivan Resni a n :   Po  zimi,  pesen;   3. J o s i p J u r č i č: Itokovnjači, historičen roman (dalje); 4. Prof. T o m. Zupan:   Iz Preširnovcga  življenja II. Preširen v ljubljanskih šolah; 5.1 v a n F r a n k o: Kstetična načela pri obleki in stanovanji VII; G. Pr. Levstik: Jezikoslovne razpravo (dalje); 7. .1 Trdina: Versko bajke na Dolenjskem; 8. P o d 1 o ms k i: Reka, balada; 9. Dr. Ivan   Tavčar:   Otok   in  Struga, noveleta (dalje); 10. Lovro Žvab:  Ivan '/,. V. Popo-vič; 11. Fr. Erjavec: Rak (konec); 12. J o b. Cimperman: O Preširnovem „Senani"; 13. A. Bo ze nšek : O novobolgarskej literaturi III.; 14. Ivan II r i b a r : Novejša češka literat um ; 15 Slovenski glasnik. — Dalje čitamo v listu oznanilo, daje  prvi zve;:ek   „Ljubljanskega Zvona" tudi v četrtem izdanji uže posel in da se hode samo tedaj v petič natisnil, ako se oglasi vsaj HO novih vseletnib naročnikov.
rjulfrh lian i:
ITiiarli ato v
V deželnej bolnici:
24. aprila: Helena Hribar, gostija, GO let, za katarom v črevesu.
25. aprila: Margareta Antini, gostija, 65 let, za mrtvico v črevesu.
V volalke] bolnici:
aprila: Florijan < 'imperAek, lovec v 35. lov-Hkem bataljon u, 22 let.
Tržil«* rene
v Ljubljani 80, aprilu t. I Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.       rež 6 gld. 50 kr.; —jodniou 4 gld. 55 kr.; — ovna .'t gUl. 09 kr.;      ajda 5 gld. 53 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 60 kr.; — kromph' 100 kilogramov 3 glil. 67 kr. j — fižol hektootor 8 gld. — kr.; uiaala kilogram 1 gld. IS kr.; mast, — gld. 78 kr.; — špeh friflim   - .*ld. 66 kr.; špoh povojen — gld. 70 kr.;
— jajce po 1 a/s kr.; — mleka liter H kr.; — govednine kilogram ;~>6 kr.; — - telet nino 46 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 12 kr.;
— slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld.      kr.; — mehka 4 gld. f>0 kr.
Dunajska borza 30. aprila.
(Izvirno telogratično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih  .   .   78 gld. 75 kr. Eiu/tni drž. dolg v srebru   ...   79 „
Zlatu renta.........96 „
18GO drž. posojilo......131 „
Akcijo narodne banko..... 845 .,
Kreditne akcije....... 335 „
London..........117 „
Srebro..........— „
Napol...........9 n
C. kr. cekini........5 „
Državno inaiko.......f>7
50 45 75
90 32'/,
54
Na prodaj
je 1600 veder
1. 1877, 1879 in h kili goric pri
(213—3)
dobrega vina (lastni pridelek) od 1880 iz viz«'l)Mkili in NroiuelJ-
Lenardu del Cott-u,
v Brežicah na Dolenjskem.
Tkanino
za
zastave in dekoracije
v vsakej zaželenej barvi po najnižjih cenah prodajata
G. Schmidl in družnilc
V   Cel J i. (246-1
Na cesarja Jožefa trgu
je od Jutru, do večera odprta
a panorama
z umeteljnim kabinetom.
V mehanično plastiškem kabinetu bo posebnega priznanja vredne dobro zadeto vošeeae podobe v naravnoj velikosti, katere so mehanično in umeteljno narejene, da dihajo, kakor bi živelo, n. pr. umirajoča Kleopatra, izvrstno umetno dolo, ki tako diha in sope, da se jej mora čuditi vsakdo.
Vatopaitia lO kr., otroci 5 kr.
K obilnemu obiskovanju uljudno pozivlje čestito občinstvo
(224—4) Rajmunđ Schmidt.
Naznanjam, da sem prevzel
tik Gruberjevega kanala.
Lepo kegljišče in dobra postrežba se nu-
♦ dijo slavnemu občinstvu. — Za mnogobrojni ^ pohod se priporoča      Be spoštovanjem
# 1% i i Sušnik,
♦ (243)
gostilničar.
BOO vedrov dobrega kraa j takega in lir-vatakeKa ,
s posodo ali brez posode, proda podpisani po najnižjo j ceni zavoljo selitve lO., £0. in 80« maja t. I. od i), zjutraj do 4. popolndne. Vino ima v svojej kleti zunaj mosta v Alepanjej vani.
Anton -A.vl>ol,
(244—1)
v Ljubljani, na sv. Petra cesti št. 7.
Poletno stanovanje
v prav zdravem kraji na UorciijNkem. pet minut od železniške postaje Medvode oddaljeno, oddaje se h pohištvom vred do oktobra t. 1. v najem. Stanovanje ima 2 lepi, svetli Bobi, kuhinjo se šparherdom J ob jedneni se oddaje tudi vri. se sadnim drevjem pray po ceni. — Natančneje se izve pri gospodu
Blažu Jamniku,
(248—1) v Medvodah na Gorenjskem.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V braraorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč Črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlohnost in vročino, če se zavživajo po '/i žličke vsako ur«*, ter varujejo nalezljivnsti. Človeku diši zopet jed, Če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—1)
Novo! Novo!
k
(Po sanitatnozdravniškem odobrenji in kemičnej  preiskavi priznan kot popolnem zdrav izdelek.)
Kerubska čajeva kava
(izumitelj Ant. VVoleneca v Iglavi), pri-dobljovatia iz žlabnib čajevej kavi blizu sorodnih sadnih tvarin, daje izvrstno re-dilno pijačo ter se moro z zrnato kavo izvrstnim vspehom rabiti, ker to močno oboljša kerubska kava. — Najbolj se pripoioča za homeopatične namene, otrokom in osebam, katerim zrnata kava kri vznemirja itd. — Poš Ija se s povzetjem v kartonih po V* in '/■ kilograma, a ki logram 56 kr. — Prodajalci jo dobe primerno ceneje. — V zalogi in pravo ima POHL «Sc WTJJ?A.IV, trgovina se spececerijskim blagom v (245—1) Ljubljani.
1
i
Novo! Novo!
Za predstojeće svečanosti poroke Njiju veličanstev priporočam prav lepe
dekoracijske reči:
avstrijsko in bclgijaku ;'i 90 kr. do 1 K'<1.
Grbe
Transparentih slike IXI?VZ
rentne grbe za okna — 115 cm. široke. 190 cm. visoke — od gld. 8*80 do gld. 3-6'>.
Zastave in bandera barvo prav po eeni.
Naročbe prosim do 3. maja, (bi morem čestitim naročnikom o pravem času ustreči.
Franc Doberlet,
(233—2) Ljubljana, Frančiškanske ulice.
Samo na borzi
more se v tako ug dnem času ob rastočih in padajočih kurzih sč IOO gold. vsak teden lehko pridobiti od  lO  do JJo gold.    - Na
pisma takoj odgovarjam.
F. Friedl&nder in Wien,
1., Woll«elle S. (201—4)
□B ergfmaaovo
nijilo /(»|Mir pe^e,
s katerim  se  pege popolnem odpravijo;  1 kos 45 kr. Prodaja Jos. Svoboda, lekarnar v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (166—6)
Gostilna v najem.
Za  Toplice Icncgpoleg južno-
železniake postaje Z a»;o r j e na Kranjskem sprejme se soliden vešč gostilničar.
Prositelji s kavcijo naj se obrnejo do podpisanega lastnika.
Alojzij Praschniker,
(234—3)      v Kamniku na Kranjskem.
v Ljubljani, kongresni trg, na voglu gledatišcne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap; ~ws
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.       (133—9)
z    Fran Železni kar, |
X   taroJAč -v X-Jn.l>Ijani,
Z se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do-
♦ zdaj mu izkazano obilo zaupanje, ter se pri-
i poroča tudi še v prihodnje  «n izdelovanje
4 Oblek po najnovejših pariških journalili. t (161-6)
EPILEPSIJO
(božjast) ozdravi indijNki zelidkl uok, ki so
kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. 218— 3)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobiiejša bolezen so ublaži in naposled pooolncin odpravi.
Dobiva se flucoii po 20 Ur. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v EtJiilkljiini ima ta sok lekarnar g. Julij nI. Trakoc»v, v'.ličinu pa pri-rejevatelj Kndolf Stalil, einer. lekarnar.
S pošto se inenj kot 2 flacona ne pošilja.
zbog njenih izvrstnih lastnostij zoper
sobne bolečine in ustni smrad
znano, priporoča »Y llaroti 85 kr. z navodilom za rabo vred
.1 OH. riiHOKUK 14.0X111],
dvorni liferant v Berlinu. Podružnica: Dunaj, I., Tiefor Graben 37, I. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jul. pl. T rakove v. (184—t)
TllMi.
29. aprila:
Pri " jUI«. llriber iz Brna. — Luppini,y Maschner, Kaiser, Euphrat z Dunaja. — Einstein iz Monakovega. — Kanipt" iz Št. Vida. — Urbančie iz Dvora.
Pri Mloum Krick, Baaaerman, Pucher, Vugrinčič z Dunaja. — Ostheim iz Elbertelda. — Mulley iz Spodnjega Logatca.
Pri nvHtri|t»Ueai ee«ai-jij Latnar iz Doba. — Kristimua z Dunaja.
Zidanomostska
tovarna za cement
na Zidanem mostu, Spodnje Štajersko,
priporoča svoje uže od nekdaj na dobrem glasu stoječe izdelke
Roman-cement in Portland-cement,
pripoznauo najboljše blago prav v ceno.
Gradivo, katerega se ogenj ne prime:
kvurcitl penek, iloviea, llovieasta moka, malta od kvar-eatega peska ia ilovirauta malta. (182—5)
Opeka, katere se ne prime ogenj:
vsake velikosti, o katerej je dokazano, da se je ne prime ogenj,
»^IOIO^OtOIOtO^OvOtO^OIOIOIOtO^OtOK
Lekarna „pri samorogu"
Jul. pl. Trnkoczy-jeva
priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže (irišne) vsled  dolgoletnega izkustva  kot Izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiška zdravila: (71—12)
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomahljevo Cborscli) jetrno olje,
brainore, plačnico, kožne izpustko in bezgavno otekline. 1 skl. l>0 kr.
Anaterinska ustna voda, Sf!35»-!S8fSiS
pravi stnradljivo sapo iz nst. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., SV^LE
gospodinjstvu pogrešati in so se nže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenib udih, skaženem želodcu,' jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj b »i. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
NaroČila iz dežele izvrše se takoj.
1/datelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
36