Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 16 / Leto 80 / 17. april 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 18-19 VOJNIK SPORED ŠT. 16 17. APRIL 2025 S tremi filmi vrača spomin na začetek vojne Matic Poropatič Matic Poropatič Matic Poropatič Matic Poropatič Matic Poropatič Matic Poropatič Matic Poropatič Matic Poropatič Matic Poropatič AKTUAL TV PET. 18. 4. SOB. 19. 4. NED. 20. 4. PON. 21. 4. TOR. 22. 4. SRE. 23. 4. ČET. 24. 4. Matic Poropatič Matic Poropatič Film Jama: Najbolj »utrgan« slovenski film končno na televiziji CHAMP SPREMEMBA: Odprte prijave za serijo, ki spreminja življenja Str. 2 GOSPODARSTVO Str. 5 VELENJE Str. 7 Str. 8 Borut Kop, predsednik ŽKK Cinkarna Celje Vojnik se »utaplja« v prometu Priloga Bo parkirišče Spodnji grad v Celju modra cona? Ena odmevnejših točk celjskih mestnih svetnikov pretekli teden je bila sprememba parkirnega režima v starem mestnem jedru. Sprememba, nad katero niso povsem navdušeni niti vsi svetniki, je uvedba modre cone na parkirišču Spodnji grad. Na njem dnevno parkira 600 vozil, največ voznikov, ki tam pustijo svoja vozila, je zaposlenih v mestnem jedru. Modra cona bi pomenila višjo ceno, če bi kdo tam parkiral ves dan, ter najverjetneje dodatno gnečo na drugih parkiriščih. Gre za odločitev, ki bo morda prinesla trajnostno mobilnost, a tudi jezo številnih. 150 let Premogovnika Velenje BSH – stabilno poslovanje in zmerna rast VOJNIK Borut Kop, predsednik Cinkarna Vojnik se »utaplja« v prometu Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 16, 17. april 2025 AKTUALNO Odločitev, ki bo morda prinesla trajnostno mobilnost, a tudi jezo številnih Obnovljene Terme Tuhelj odprle vrata Pred dnevi je vrata odprl obnovljen termalni del Term Tuhelj, ki so v lasti Term Olimia. Največja obnova v zgodovini term je bila vredna 27 milijonov evrov. 6,6 milijona evrov sofi nanciranja je prispeval evropski mehanizem za okrevanje in odpornost. Čez nekaj časa je načrtovano še rušenje najstarejšega dela hotela, na mestu katerega je predvidena nova hotelska stavba. Obnova Term Tuhelj je med drugim vključevala posodobitev notranjih bazenov z dodatno velnes ponudbo in odprtje novega dela hotela Well Family s 46 sobami. Urejen je nov trg z zelenimi strehami in s fontano ter panoramsko zeleno promenado z otoki cvetličnih travnikov. Tam je zasajenih približno 50 tisoč rastlin in sadik. Kot so pojasnili v podjetju, so nove pridobitve znak zavezanosti k trajnostnemu turizmu. Zelene strehe prispevajo k boljši izolaciji in zmanjšanju segrevanja ter prispevajo k zaščiti in obnovi biotske raznovrstnosti. Zaradi sončne elektrarne in kotlovnice na biomaso bodo Terme Tuhelj letno prihranile pri energiji. Z obnovo so uvedle še napredne sisteme za recikliranje vode in fi ltracijo ter vpeljale digitalna orodja za osebno uporabniško izkušnjo in energetsko učinkovitost. »Vsaka novost, ki jo uvajamo, je namenjena zmanjševanju vplivov na okolje in izboljšanju kakovosti bivanja naših gostov. Ponosni smo, da z zelenimi pobudami ustvarjamo prostor, ki združuje naravo, tehnologijo in vrhunsko počitniško izkušnjo,« je povedal Florjan Vasle, direktor krovne družbe Term Olimia in eden od dveh direktorjev Term Tuhelj. TS Ena odmevnejših točk celjskih mestnih svetnikov pretekli teden je bila sprememba parkirnega režima v starem mestnem jedru. Sprememba, nad katero niso povsem navdušeni niti vsi svetniki, je uvedba modre cone na parkirišču Spodnji grad. Na njem dnevno par- kira 600 vozil, največ voznikov, ki tam pustijo svoja vo- zila, je zaposlenih v mestnem jedru. Zdaj je tam možno parkirati ves dan za 2,50 evra. Modra cona bi pomenila tudi višjo ceno, če bi kdo tam parkiral ves dan, ter naj- verjetneje dodatno gnečo na drugih parkiriščih. SIMONA ŠOLINIČ Parkirišče Spodnji grad modra cona? »V sklopu priprave nove ce- lostne prometne strategije so strokovne občinske službe s pomočjo analiz o zasedeno- sti parkirišč pripravile predlog novih ureditev, ki bi izboljšale parkirno izkušnjo in prometni pretok za obiskovalce ter sta- novalce območja starega me- stnega jedra,« pravijo v občini. Iz analize je razvidno, da so parkirišča v strogem središču mesta dopoldne pretežno za- sedena z vozili zaposlenih v mestu, zaradi česar je manj prostora za obiskovalce me- sta, ki imajo v središču krajše opravke. Celebus skozi Gosposko ulico Trenutna II. cona na parki- rišču Spodnji grad omogoča celodnevno parkiranje, kar pomeni, da so parkirišča za- sedena ves dan. »S spremem- bo v modro cono, kjer je po zakonu dovoljeno kratkotraj- no parkiranje do največ dve uri, bomo dosegli večji pretok vozil in večji dostop do me- sta za obiskovalce, ki imajo v mestu krajše opravke. Za celo- dnevno parkiranje so v bližini še vedno na voljo parkirišča Aškerčeva, Vrunčeva, Mestni park, parkirna hiša Glazija ter parkirna hiša Celeiapark,« je pojasnjeno v obrazložitvi Od- loka o dopolnitvah in spre- membah Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ure- ditvi v Mestni občini Celje. Za- deva je bila na mestnem svetu v prvi obravnavi. »Spremembe so usmerjene k večji uporabi trajnostnih oblik mobilnosti, kot so Ce- lebus, hoja ali kolesarjenje oziroma k uporabi parkirnih mest v neposredni bližini mestnega jedra. Garažni hiši Glazija in Celeiapark med 8. in 15. uro pogosto ostajata nezasedeni. Parkirišča Vrun- čeva, Tkanina in Mestni park omogočajo prav tako cenej- še celodnevno parkiranje. V načrtu je tudi, da bi Celebus vozil skozi staro mestno jedro, in sicer bi bili postaji pri Na- rodnem domu in v Gosposki ulici,« pravijo v občini. »Ne pozabite na starejše« Člani odbora za okolje, prostor in komunalo, ki je pred razpravo v mestnem svetu obravnaval to podro- čje, so se s predlogom stri- njali, a so izrazili skrb, kaj se bo zgodilo z drugimi parkiri- šči, na katerih bi svoja vozila pustili tisti, ki zdaj parkirajo na parkirišču Spodnji grad. »Zagotovo bodo spremem- be povzročile nelagodje, če ne bo povsem urejen sis- tem »parkiraj in se odpelji« v obrobnih delih mesta. Na odboru smo izpostavili tudi problematiko vlomov na par- kiriščih, predvsem na me- stnem pokopališču in v me- stnem parku, zato se bomo morali enkrat dotakniti tudi vzpostavitve nadzora. Ome- njen je bil tudi prometni ko- laps v Brodarjevi in Tkalski ulici,« je omenila Saša Kun- dih iz omenjenega odbora. Svetnica Marijana Kolen- ko, ki na sejah večkrat iz- postavlja predvsem težave s parkiranjem v mestnem sre- dišču, je v tokratni razpravi poudarila, da dokončen spre- jem takšnega sklepa terja še več razmisleka. »Težava ni med koncem tedna, ampak med tednom, ko na tem par- kirišču parkirajo zaposleni. Ljubljana ima možnost par- kiranja tudi za več ur, da vsakemu, ki dela v mestu, ni treba v vmesnem času podalj- ševati parkiranja. Neugodno je tudi, da parkirišč v mestu ni dovolj. Če moraš na kakšen dogodek ali opravek, krmariš 20 minut po ulicah, da naj- deš prosto parkirno mesto. Kar pomeni tudi zamude. Menim, da moramo pri ta- kšnih spremembah razmi- šljati tudi o starejših, ki bodo, če bodo parkirali v garažnih hišah, težko prišli v mesto. Ne morejo vsi na Celebus ali s taksijem, tudi cenovno za marsikoga to ni sprejemljivo. V mislih moramo imeti vse ciljne skupine, preden sprej- memo dokončno odločitev.« Župan Matija Kovač je dejal, da je s kratkotrajnim parkiranjem v mestu največ težav, saj prostih mest ni. Če bi uvedli modro cono na parkirišču Spodnji grad, bi to rešili: »Ideja o štiriurnem parkiranju se mi ne zdi slaba. Obstaja tudi Centralka, s ka- tero lahko čas parkiranja lju- dje podaljšajo na daljavo. Naj poudarim, da so v mestu na- meščene tudi usmerjevalne table, na katerih so zapisana tudi prosta parkirana mesta.« Slaba volja in upor? Eden od tistih, ki je opozoril, da ni navdušen nad takšnim predlogom sprememb, je svetnik Damir Ivančič: »Zelo veliko bo slabe bolje in upora. Narava dela nekaterih zaposle- nih, ki tam parkirajo, je različ- na. V drugih mestih obstajajo tudi parkirišča, kjer je možno parkirati ves dan. Spremem- be na parkirišču Spodnji grad bodo povzročile kaos na dru- gih parkiriščih. Če bodo ljudje iskali parkirno mesto pol ure, ne vem, kako bodo to sprejeli njihovi delodajalci v primeru zamud … Prometna strategija ne more temeljiti samo na jav- nem prometu, to ni mogoče. Poskušajmo razmišljati širše, saj s takšnimi spremembami močno posegamo v navade ljudi. Vprašanje je, kakšen bo odziv. Ko se bodo vsi vozniki, ki zdaj parkirajo pri Spodnjem gradu, zgrnili na druga parkiri- šča, kjer je že zdaj gneča, bodo nastale težave.« Ivančič je še dejal, da bi takšne spremembe morali uvesti takrat, ko bi bil sistem »parkiraj in odpelji« povsod urejen, in ne že zdaj. Podobno je menila tudi svetnica Nata- ša Milohnoja: »Garažna hiša Glazija, ki je ena od možnosti, kamor bi preusmerili tiste, ki parkirajo pri Spodnjem gradu, je namenjena tudi strankam lekarne ali obiskovalcem bolnišnice …, zdaj pa bi bila garažna hiša obremenjena še z drugimi vozniki? Če bodo zaposleni v mestu parkirali na obrobju, je treba ob tem urediti pravočasne avtobusne prevoze, saj zaradi prometne- ga kaosa marsikdo izgublja čas. Nikomur ni težko iti peš, ampak mislim, da s takšnimi spremembami prehitevamo.« Bo lastnik parkirišča gradil? Kovač je med razpravo omenil tudi pomemben po- datek, ki je morda celo razlog za takšno hitro spremembo. Del parkirišča pri Spodnjem gradu, ki ni asfaltiran, ni v ob- činski lasti, ampak zasebni. Lastnik naj bi že razmišljal o prekinitvi pogodbe z upra- vljavcem parkirišča, tam naj bi v prihodnje želel tudi gra- diti. Na tistem delu parkira približno dvesto vozil. Ena od možnosti, ki bi olaj- šala prihod zaposlenih v me- sto, naj bi bila ureditev drugih parkirišč. Med drugim je žu- pan omenil, da naj bi uredili tudi parkirišče pri Mestnem pokopališču Celje, zgradili prizidek h garažni hiši Glazi- ja, ob tem naj bi se sprostilo nekaj parkirnih mest pri Zdra- vstvenem domu Celje, kjer načrtujejo ureditev reševalne postaje. Ob tem naj bi do je- seni linija Celebusa vozila tudi skozi Gosposko, torej mimo občine in upravne enote, ki bi lahko v mestno središče z obrobja pripeljala tiste, ki so tam zaposleni. Notranji bazeni so celovito obno- vljeni. (Foto: arhiv Term Tuhelj) Po razpravi je mestni svet sprejel sklep, da bodo strokovne službe za drugo obravnavo sprememb odloka o cestnoprometni ureditvi pri rešitvah preučile v razpravi podane predloge in pobude ter jih po možnosti vključile v besedilo odloka za drugo obravnavo. Spremembe odloka bi prinesle možnost nakupa letne dovolilnice v parkirni hiši Glazija za 600 evrov na leto. Po trenutnem ceniku nakup letne dovolilnice ni možen, mesečna dovolilnica stane 60 evrov. Z uvedbo možnosti nakupa letne dovolilnice bi bilo za stalne uporabnike parkiranje cenejše, pravijo v občini, saj bi znašalo 50 evrov na mesec, a le ob nakupu letne dovolilnice. Odlok bi uvedel tudi možnost nakupa letnih parkirnih dovolilnic pod enakimi pogoji, kot jih imajo stanovalci starega mestnega jedra, za stanovalce Doma ob Savinji. Spremembe bi se nanašale tudi na parkirni režim na parkirišču Cankarjeva ulica – pasaža, ki bi prav tako prešlo v modro cono. Odlok bi spremenil tudi cenovni režim parkiranja na območju Mestne tržnice Celje. Trenutni parkirni režim omogoča le eno- in dveurno parkiranje po ceni 2 evra in 4 evre. Tam bi uvedli tudi krajše časovne intervale parkiranja, in sicer tudi polurnega. Odlok bi spremenil tudi cene parkiranja za stanovalce starega mestnega jedra v parkirni hiši Kocbekova. Na podlagi pobude stanovalcev starega mestnega jedra je predlagano, da bi se stanovalcem starega mestnega jedra omogočil nakup cenejše dovo- lilnice, in sicer za 80 evrov na mesec. Parkirišče Spodnji grad je eno priročnejših za vse, ki delajo v mestnem jedru. Če bo predlog odloka sprejet, bo kmalu na tem parkirišču modra cona. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 16, 17. april 2025 AKTUALNO ZADETKI 20 12 18 11 18 9 21 9 Številni projekti in delavnice Povezovanje mladih in poklon prostovoljcem Zaradi obnove avtocestnega odseka Slovenske Konjice–Dra- mlje se je začel povečevati promet na vzporedni regionalni cesti Slovenske Konjice–Vojnik–Stranice–Celje. Še gostejši promet je mogoče pričakovati v poletnih mesecih, ko bodo v Tepanju zaprli uvoz na avtocesto. Zato je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar v začetku tedna obiskal konjiško občino in zagotovil, da bo policija naredila vse za čim bolj pretočen in varen promet, ob tem pa je vse udeležence pozval k še večji strpnosti in previdnosti. Celjski mladinski center izvaja tudi številne druge projekte in delavnice za mlade. Med drugim v sode- lovanju z Gimnazijo Celje – Center izvaja projekt Gozdni potni list, ki mlade spodbuja k okoljskemu raziskovanju in ustvarjanju v naravi. Eden od pomembnejših projektov vsa leta ostaja Festival pro- stovoljstva, ki bo letos že 20. po vrsti. Dogodek bo 25. aprila na Glavnem trgu, ko bodo podelili tudi priznanja naj prostovoljcem. Ta dan bo tudi koncert. Novost le- tošnjega festivala je novo pri- znanje za naj prostovoljsko organizacijo. Poleg številnih dejavnosti in projektov za mlade na našem območju MCC že četrto leto zapo- red pripravlja tudi Festival urbanih legend – full fest. Ta bo 29. in 30. avgusta. (Foto: MCC) Celjski mladinski center (MCC) je v ponedeljek predstavil program dejavnosti in projekte, ki se bodo v Celju zvrstili v prihodnjih mesecih. Dva izredno pomembna projekta za mlade na našem območju in za njihov razvoj ter kompetence sta Mladi učitelj v akciji in Preudarno nad prekarno. Znano je, da MCC že vrsto let obeležuje tudi Teden Evrope, v katerega so dejavno vključeni tudi mladi. SIMONA ŠOLINIČ MCC izvaja projekt Mladi učitelj v akciji v sodelovanju z dijaki Gimnazije Celje – Cen- ter. Gre za široko zastavljen projekt, v katerem mladi nu- dijo brezplačno medvrstniško učno pomoč osnovnošolcem in dijakom pri naravoslovnih predmetih. Čeprav so najprej pomoč organizirali predvsem za področja matematike, ke- mije in fi zike, so nabor glede na opažanja pri učnih težavah pri mladih razširili še na druge predmete. Poleg rednih učnih ur mladi pripravljajo tudi izo- braževalne videe za pripravo na maturo iz matematike, v aprilu so začeli sodelovati tudi s Klubom študentov občine Celje ter pisateljico in literar- no kritičarko Samanto Hadžić Žavski za pripravo na esej iz slovenščine. Pripravljeni na izzive na trgu dela Projekt Preudarno nad pre- karno naslavlja negotove za- poslitvene razmere za mlade. Do marca 2025 je program, ki vključuje tako delovnopravno izobraževanje kot tematske module o socialnih, ekonom- skih in psiholoških vidikih prekarnosti, uspešno vključil že 57 mladih. V maju se bodo pridružili še mladi iz evidence brezposelnih v sodelovanju s celjsko območno enoto Zavo- da RS za zaposlovanje. »Mlade želimo opolnomočiti pri izzi- vih ob vstopu na trg dela, jim med drugim predstaviti osno- ve delovnopravne zakonodaje, ključne stvari, na katere mo- rajo biti pozorni pri sklepanju pogodb. Druge dejavnosti v projektu prilagajmo udele- žencem,« pravi Lane Uršič iz Celjskega mladinskega centra. Vrsto let je MCC nepogrešljiv pri obeležitvi Tedna Evrope. S sklopom prireditev želi promo- virati evropske vrednote, pri- ložnosti za mlade in medkul- turno povezovanje. Osrednji dogodek bo 9. maja, ko bo do- poldne v okviru Evropske vasi na Glavnem trgu stojnica Eu- rope Direct Savinjska. Popol- dne isti dan bodo v MCC med drugim pripravili druženje, kjer se bodo ekipe pomerile v znanju o Evropski uniji. T eden Evrope se bo končal 24. maja z dogodkom za uporabnike društev Sožitje Celje in Sožitje Slovenska Bistrica. »V ospredju bo predstavitev evropskih programov, ki omo- gočajo vključevanje tudi ranlji- vejših skupin – od mladinskih izmenjav do dejavnosti, kjer lahko sodelujejo tudi uporab- niki z različnimi posebnimi potrebami. Namen dogodka je spodbujanje socialne vklju- čenosti in dostopnosti evrop- skih priložnosti za vse,« dodaja mag. Katja Kolenc iz MCC. Tudi za ranljive mlade Med evropskimi projekti, ki jih izvaja MCC, je tudi projekt Amor. Dogodek bo 21. maja združil srednješolce, uporab- nike VDC Golovec ter dnevne- ga centra Šent Celje. S pomo- čjo delavnice in predstavitve bodo sodelujoči spoznavali priročnike, zbirke orodij ter videovsebine, ki spodbujajo vključujoče mladinsko delo. Namen projekta je opolno- močiti mladinske delavce in učitelje, da lažje vključujejo tudi mlade z invalidnostjo in drugimi ovirami v kakovostne neformalne izobraževalne pro- cese. Junija bo MCC gostil med- narodno usposabljanje 30 mla- dinskih delavcev. Glavni cilj je izboljšati digitalne kompeten- ce na področju zagovorništva. Udeleženci bodo na različnih delavnicah in primerih dobrih praks raziskovali, kako mladi lahko učinkovito zastopajo svoja stališča v digitalnem prostoru in krepijo vlogo mla- dinskih organizacij v družbi. Notranji minister Boštjan Poklukar je prisluhnil predlogom župana Darka Ratajca za večjo prometno varnost. (Foto: Občina Slovenske Konjice) Na regionalki za zdaj še brez težav metu – tako vozniki kot tudi ko- lesarji in pešci – s svojim odgo- vornim ravnanjem in strpnostjo pripomore k čim večji varnosti in pretočnosti v prometu. »Če bo treba, bo policija še okrepi- la nadzor v prometu, predvsem glede upoštevanja omejitve hi- trosti, predvsem na tistih odse- kih, kjer ni kolesarskih poti in pločnikov,« je povedal minister in dodal, da do večjih težav v prometu na omenjeni regio- nalki doslej ni prihajalo. Upa, da se bo prenova avtocestnega odseka končala v predvidenem času, torej do sredine septem- bra naslednje leto. Minister Poklukar je obiskal tudi Policijsko postajo Sloven- ske Konjice, kjer so ga seznani- li z varnostnimi razmerami na širšem Konjiškem. Med dru- gim je pohvalil delo konjiških policistov. »Zadovoljen sem, ker varnostna problematika na širšem Konjiškem ni zaskrblju- joča in je občina Slovenske Ko- njice varna lokalna skupnost,« je dejal ob koncu obiska. BF Kot je po sestanku povedal konjiški župan Darko Ratajc, so ministra Boštjana Poklu- karja seznanili s predlogi, kako povečati varnost na pro- metno vedno bolj obremenje- ni regionalki od Slovenskih Konjic do Celja. Med drugim naj bi direkcija za ceste v kratkem uredila prehod za pešce v naselju Spodnje Pre- loge pri Slovenskih Konjicah. »Zavedamo se, da je dotrajan avtocestni odsek Slovenske Konjice– Dramlje treba pre- noviti in da bo obnova terjala svoj čas. Za zdaj večjih težav v prometu nismo zaznali. Upamo, da jih ne bo niti v po- letnih mesecih, ko bo izvoz na avtocesto v Tepanju zaprt in bo vzporedna regionalna cesta še bolj obremenjena,« je poudaril župan. Po besedah ministra za notra- nje zadeve Boštjana Poklukar- ja se gneči ne moremo izogniti, lahko pa vsak udeleženec v pro- »Lažje je loviti uspeh kot ga ponavljati. Na srečo nam to uspeva. A brez podpore lokalne skupno- sti in Gimnazije Celje – Center nam ne bi.« Borut Kop, predsednik ŽKK Cinkarna Celje »Odraslo drevo naj bi bilo zaradi svojih dobrobiti, kot ocenjujejo strokovnja- ki, vredno 24 tisoč evrov. Morda bi veljalo poudar- jati tovrsten vidik, čeprav je narava neprecenljiva in je hkrati edino, kar Slovenci (še) imamo.« Bogdan Rahten, ustano- vitelj Zavoda Srčni preboji Šentjurja »Lanski prihodki od prodaje so znašali 458,5 milijona evrov. Ob tem želim pose- bej poudariti našo okoljsko osveščenost, da smo v naši tovarni porabo pitne vode od leta 2010 prepolovili in porabo energije zmanjšali za 60 odstotkov.« Matija Petrin, direktor podje- tju BSH Hišni aparati Nazarje »Posebnih priprav nismo imeli. Stavili smo na re- cept, s katerim smo zmago osvojili že predlani. Verjeli smo, da bomo z njim spet skuhali najboljšo kislo »župo«, in res nam je uspelo.« Aleš Guzej, predsednik GZ Šentjur »Največji problem Seno- vice je, da imajo nekateri krajani silose zelo blizu ceste, ograjo na cestišču, dvorišča pogosto segajo na bankino … Vsak krajan bo moral stopiti dva koraka nazaj, da bomo skupaj lah- ko stopili korak naprej.« Matija Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 16, 17. april 2025 Naših 80 let Se kdaj razjezite, ko na Youtubu poslušate glasbo in se nato nenadoma zavrtijo oglasi? Se vam na družbe- nih omrežjih in spletu prikazujejo oglasi, a jih jezno »odklikate«, ker ne želite, da so vidni? Predstavljajte si, da bi to prebrali ljudje, ki so živeli v petdesetih, šestdesetih ali sedemdesetih letih. Saj ne bi vedeli, o čem pišemo. »Kakšen Youtube? Kaj so to ›kliki‹?« bi pomislili. SIMONA ŠOLINIČ Razumljivo, saj so takrat poznali le televizijske, časo- pisne in radijske oglase. Zato smo pokukali v zgodovino našega Novega tednika, ki letos praznuje 80 let. In izbrali nekaj oglasov, ki so bili v zgodovini aktualni in priljublje- ni. Mladina za polovico oglasov ne bi niti vedela, na kaj se nanašajo. Naši starši ali stari starši se bodo zelo dobro spomnili nekaterih trgovin ali blagovnih znamk, ki so bile značilne za tisti čas. Marketing in strategije oglaševanja takrat resda niso bili tako dovršeni, kot so danes, časopis Novi tednik pa je že od nekdaj osrednji medijski velikan, kar je za podjetja pomenilo, da je oglaševanje v njem izrednega pomena. Ne glede na razvoj tehnologije je tudi danes naš časopis za regijo še vedno pomemben, le načini oglaševanja, besedila, prikazne slike v njih so se spremenili. Skozi zgodovino je na žalost odšlo v zaton kar nekaj podjetij, ki so bila nekdaj osrednja podjetja v Sloveniji ali na Celjskem in za katera je bilo oglaševanje v Novem tedniku nepogrešljivo. Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. Zgodovina spreminja tudi oglase Od resnosti do hudomušnosti oglasov V 80. letih je bilo v časopisu skoraj največ oglasov za izredno priljubljeno celjsko Tkanino. Zanimiv oglas, ki je bil objavljen na straneh našega časopisa v sedemdesetih letih. Šlo je za sklop knjig znane avtorice Marije Jurič – Zagorke. Oglas iz leta 1975 za enega najbolj priljubljenih avtomobilov na območju nekdanje Jugoslavije. Kdo se ga ne spomni? Znameniti Fotolik. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1948. Takšen je bil oglas zanj v Novem tedniku leta 1982. Ko je bila sodobna tehnologija že v vzponu. Oglas leta 2004. Tudi zabavni oglasi so se znašli v časopisu. Ta je sicer čisto resen iz petdesetih let. Tudi ta oglas bo marsikomu od naših staršev znan. Njegova letnica je 1981. Zanimiva akcija Novega tednika. Iz leta 1964. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 16, 17. april 2025 Naših 80 let Se kdaj razjezite, ko na Youtubu poslušate glasbo in se nato nenadoma zavrtijo oglasi? Se vam na družbe- nih omrežjih in spletu prikazujejo oglasi, a jih jezno »odklikate«, ker ne želite, da so vidni? Predstavljajte si, da bi to prebrali ljudje, ki so živeli v petdesetih, šestdesetih ali sedemdesetih letih. Saj ne bi vedeli, o čem pišemo. »Kakšen Youtube? Kaj so to ›kliki‹?« bi pomislili. SIMONA ŠOLINIČ Razumljivo, saj so takrat poznali le televizijske, časo- pisne in radijske oglase. Zato smo pokukali v zgodovino našega Novega tednika, ki letos praznuje 80 let. In izbrali nekaj oglasov, ki so bili v zgodovini aktualni in priljublje- ni. Mladina za polovico oglasov ne bi niti vedela, na kaj se nanašajo. Naši starši ali stari starši se bodo zelo dobro spomnili nekaterih trgovin ali blagovnih znamk, ki so bile značilne za tisti čas. Marketing in strategije oglaševanja takrat resda niso bili tako dovršeni, kot so danes, časopis Novi tednik pa je že od nekdaj osrednji medijski velikan, kar je za podjetja pomenilo, da je oglaševanje v njem izrednega pomena. Ne glede na razvoj tehnologije je tudi danes naš časopis za regijo še vedno pomemben, le načini oglaševanja, besedila, prikazne slike v njih so se spremenili. Skozi zgodovino je na žalost odšlo v zaton kar nekaj podjetij, ki so bila nekdaj osrednja podjetja v Sloveniji ali na Celjskem in za katera je bilo oglaševanje v Novem tedniku nepogrešljivo. Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro- glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo (Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil vse do danes. V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb- no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami. Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj. Zgodovina spreminja tudi oglase Od resnosti do hudomušnosti oglasov V 80. letih je bilo v časopisu skoraj največ oglasov za izredno priljubljeno celjsko Tkanino. Zanimiv oglas, ki je bil objavljen na straneh našega časopisa v sedemdesetih letih. Šlo je za sklop knjig znane avtorice Marije Jurič – Zagorke. Oglas iz leta 1975 za enega najbolj priljubljenih avtomobilov na območju nekdanje Jugoslavije. Kdo se ga ne spomni? Znameniti Fotolik. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1948. Takšen je bil oglas zanj v Novem tedniku leta 1982. Ko je bila sodobna tehnologija že v vzponu. Oglas leta 2004. Tudi zabavni oglasi so se znašli v časopisu. Ta je sicer čisto resen iz petdesetih let. Tudi ta oglas bo marsikomu od naših staršev znan. Njegova letnica je 1981. Zanimiva akcija Novega tednika. Iz leta 1964. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 16, 17. april 2025 GOSPODARSTVO Vodilni evropski proizvajalec hišnih aparatov nem- ški koncern BSH je lani kljub nekoliko manjšemu povpraševanju potrošnikov dosegel 15,3 milijar- de evrov prometa in s tem solidno rast na trgih, na katerih sicer vlada zelo močna konkurenca. »Naša prednost je kombinacija močnih blagovnih znamk, pionirskih inovacij in zanesljive kakovosti. To je osno- va za naš dolgoročni uspeh,« je na letni novinarski konferenci v Münchnu med drugim poudaril izvršni direktor dr. Matthias Metz. In s kakšnimi izzivi se soočajo v podjetju BSH Hišni aparati v Nazarjah, ki je del nemškega koncerna BSH? BARBARA FURMAN Koncern BSH na globalni in lokalni ravni Stabilno poslovanje in zmerna rast prihodkov V podjetju BSH Hišni apa- rati v Nazarjah pravijo, da so poslovni načrti za letos usmerjeni v ohranitev sta- bilnega poslovanja družbe, zmerne rasti prihodkov ter pravočasnega in odločnega spopadanja s prihajajočimi izzivi, med katerimi so v pod- jetju izpostavili predvsem ne- gotove razmere v globalnem gospodarstvu. Okoljsko osveščeni Po besedah direktorja Mati- je Petrina so v letu 2024 pro- izvedli 5,8 milijona malih go- spodinjskih aparatov. »Lanski prihodki od prodaje so v pod- jetju BSH Hišni aparati znašali 458,5 milijona evrov. Ob tem želim posebej poudariti našo okoljsko osveščenost, da smo v naši tovarni porabo pitne vode od leta 2010 prepolovili in po- rabo energije zmanjšali za 60 odstotkov.« V podjetju je trenutno malo manj kot 1.800 zaposlenih, med njimi je 10 odstotkov tuj- cev. »Za zdaj na srečo nimamo težav pri zagotavljanju primer- nega kadra. Povprečna plača v podjetju je na ravni povpreč- ne plače v Sloveniji. To želimo zagotavljati tudi v prihodnje. Stroški dela predstavljajo 12 odstotkov letnega prihodka,« je še pojasnil Petrin in ob tem izpostavil pomen razvoja ter raziskav za krepitev konku- renčnosti oziroma uspešnosti podjetja na trgu proizvajalca malih gospodinjskih aparatov. Tovarna BSH je v letu 2024 za raziskave in razvoj namenila približno 6 odstotkov vseh pri- hodkov. Na slovenskem trgu je, kot je še povedal direktor Petrin, največje povpraševanje po Boschevih ročnih in palič- nih mešalnikih ter kuhinjskih robotih. Kdaj varni pred poplavami? Tovarna BSH Hišni aparati je bila že nekajkrat poplavlje- na. Po zadnji uničujoči popla- vi avgusta 2023, ko sta voda in blato prekrila proizvodne prostore in rušila stene v skla- diščih, jim je v desetih mese- cih uspelo odpraviti posledice hudega razdejanja. Vlada je napovedala ureditev protipo- plavne zaščite na območju industrijske cone v Nazarjah. Je obljubo izpolnila? »Država je izvedla čiščenje in sanaci- jo struge Savinje. Prav tako je začela pripravljati državni prostorski načrt za porečje Sa- vinje in Drete, kjer bo uredila dolgoročne ukrepe za zašči- to industrijsko-stanovanjske cone. Medtem v našem podje- tju zagotavljamo interne pro- tipoplavne zaščitne ukrepe,« je še povedal direktor Matija Petrin. Kako je drugod po svetu? Nemški koncern BSH je lani na rastočih trgih v Zdru- ženih državah Amerike in Kanadi v primerjavi z letom prej povečal promet za sko- raj 3 odstotke in okrepil svoj tržni delež, medtem ko je v Evropi prodajo zmanjšal za 2 odstotka. Tudi na Kitajskem je zabeležil 4,5-odstoten upad prometa predvsem zaradi ne- gativnih učinkov menjalnega tečaja ter znatnega poslabša- nja kitajskega gospodarstva in potrošniških navad. Kljub temu BSH ostaja največji ne- kitajski proizvajalec hišnih aparatov na Kitajskem. Kot je na novinarski konferenci v Münchnu še povedal izvršni direktor dr. Matthias Metz, je BSH lani dosegel znatno rast prometa v Turčiji, Afriki, Indiji in na Bližnjem vzhodu. Za dolgoročen uspeh na trgu so potrebne stalne ino- vacije, ki so eden ključnih de- javnikov poslovne rasti pod- jetja BSH. Lani so v raziskave in razvoj vložili 835 milijonov evrov, kar je največ doslej. »Izjemno veliko vlagamo v inovacije, ki nam omogoča- jo, da dobre ideje čim hitreje prenesemo v naše izdelke,« je izpostavil fi nančni direktor dr. Thorsten Lücke. Poseben poudarek je bil na energetski učinkovitosti in digitalizaciji. Pionirske inovacije V koncernu BSH še pravijo, da so leta 2024 postavil nov standard, ki je kombinacija izjemnih izkušenj z izdelki, pionirskih inovacij in zane- sljive kakovosti ter zajema različne blagovne znamke in izdelke. BSH to strategijo sistematično nadaljuje tudi v letu 2025. Serija Expressi- ve blagovne znamke Gagge- nau, ki je na voljo od aprila letos, je na novo opredelila pojem prestižne kuhinje. Po besedah izvršnega direktorja serija vključuje pečice, parne pečice, mikrovalovne pečice, aparate za kavo ter grelne predale in predale za vakuu- miranje. Ker ima pametna tehnologija vedno pomemb- nejšo vlogo v vsakdanjem življenju potrošnikov, novi standard Matter prinaša revo- lucionarne novosti v pametni dom, pri čemer ima BSH pio- nirsko vlogo. Na lanskem sejmu IFA v Berlinu je BSH predstavil prvi hišni aparat na svetu, ki podpira tehnologijo Matter. Gre za izjemno varčen kom- binirani hladilnik z zamrzo- valnikom, ki ga izdelujejo v tovarni v Giengnu v Baden- -Württembergu. Mogoče ga bo povezati z napravami drugih proizvajalcev. »Vsak, ki pionirsko delo spremeni v standard, postavlja nova me- rila. Letos bodo na primer vsi hladilniki BSH na ameriškem trgu že omogočali uporabo tehnologije Matter. Potrošni- kom omogočamo dostop do inovacij na vseh področjih – brez kompromisov glede kakovosti in zmogljivosti,« je med drugim še poudaril izvr- šni direktor dr. Matthias Metz in dodal, da so kljub negoto- vim razmeram in geopolitič- nim izzivom v koncernu BSH optimistični glede letošnjega poslovnega leta. Matija Petrin, direktor podjetju BSH Hišni aparati Nazarje: »Lanski prihodki od prodaje so znašali 458,5 milijona evrov. Ob tem želim posebej poudariti našo okoljsko osveščenost, saj smo v naši tovarni porabo pitne vode od leta 2010 prepolovili in porabo energije zmanjšali za 60 odstotkov.« Direktor Matija Petrin opozarja na negotove razmere v globalnem go- spodarstvu. (Foto: Andraž Purg) Lani so proizvedli skoraj 6 milijonov malih gospodinjskih aparatov. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 16, 17. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Prihaja Mesec športa CELJE – Mestna občina Celje in Športna zveza Celje sta s celjskimi športnimi društvi tudi letos pripravili Mesec športa. Gre za raznolik nabor dejavnosti, ki se jih bodo lahko občani udeležili brezplačno. Mesec športa bo od 5. do 31. maja. Letošnja novost so turnirji. »S Športno zvezo Celje in števil- nimi drugimi športnimi društvi bomo prihodnji mesec izvedli program številnih dejavnosti. Tako bomo omogočili, da se bodo občani brezplačno preizkusili v športnih panogah, kot so tek, no- rdijska hoja, plavanje, funkcionalna vadba, joga, ples, balinanje, kegljanje, badminton, veslanje, gorsko kolesarjenje, košarka, no- gomet, konjeništvo, odbojka, tenis in nogomet. Najmlajši bodo lahko sodelovali na Cicibaniadi, tekaški navdušenci so vabljeni na Tek na Friderikov stolp in Tek ob Savinji, pripravili smo tudi programa za ranljive skupine in tri turnirje. Obetajo se turnir v odbojki, teniški turnir dvojic in turnir v malem nogometu,« so sporočili iz celjske občine. SŠol V sklopu Meseca športa bo 10. maja tudi uradno odprtje Grajskih poti s skupnim pohodom. Varnejša Obrtniška ulica CELJE – Na pobudo Krajevne skupnosti Ljubečna je celjska občina pred dnevi končala dela v Obrtniški ulici. Ta ulica je zdaj prometno varnejša. »Uredili smo enosmerni promet, ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, torej zarisali talne označbe in postavili prometne znake,« pravijo v občini. Naslednje prednostno območje za občino je okolica II. osnovne šole Celje, kjer bo z urbano opremo jasno ozna- čila, da gre za šolsko območje, saj je tam nujno treba prilagoditi in umiriti vožnjo. SŠol Obrtniška ulica v Celju (Foto: MOC) CELJE – Občinski načrti z nekdanjim priljubljenim hotelom Bo Turška mačka oživela? Po več letih propadanja in samevanja v mestnem središču se stavbi nekdanje Turške mačke najver- jetneje obetajo boljši časi. Celjski svetniki so dali prehodno soglasje k prodaji te stavbe, ki jo Celjani zelo dobro poznajo kot nekdanji hotel. Izhodiščna kupnina za stavbo, ki bi jo občina prodajala na javni dražbi, bi bila 524.300 evrov. Kupec se bo s kupopro- dajno pogodbo moral zavezati, da bo stavbo v celoti obnovil. V njej bo moral ohraniti hotelsko namestitev in gostinsko ponudbo. Ta del naj bi v osnutku pogod- be občina še jasneje in podrobneje določila. S tem bi preprečila, da bi kdo to stavbo uredil v druge namene. SIMONA ŠOLINIČ Svetniki so na seji potrdili …  … poročilo o izvajanju gospodarske javne službe za minulo leto, program za leto 2025 in subvencionira- no ceno programov kolonij za letos v sklopu počitniških kolonij in poletnih šol v nara- vi v Celjskem domu v Baški. Lani je v zdravstvenih soci- alnih kolonijah v Baški leto- valo 391 otrok, šole v naravi je imelo 8 celjskih osnovnih šol. Za izvajanje javne služ- be je v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 160 tisoč evrov.  … višjo enkratno denar- no pomoč za novorojence s sedanjih 150 evrov na 200 evrov. V tem letu je v pro- računu za enkratne denar- ne pomoči za novorojence načrtovanih 50 tisoč evrov. Spremembe bodo veljale za otroke, rojene po uveljavitvi potrjenega pravilnika.  … spremembe in dopolni- tve odloka o grbu in zastavi Mestne občine Celje. Od- lok, ki opredeljuje grafično podobno obeh občinskih simbolov in pravila o njuni uporabi, je bil sprejet leta 2014. Občina letos načrtuje spremembe celostne grafič - ne podobe, ki pri pojavnosti in uporabi grba predvideva manjše prilagoditve in do- polnitve. Na seji je bilo mogoče vide- ti, da so svetniki po vseh letih navdušeni nad idejo prodaje in ureditve te samevajoče stavbe v mestu, ki je bila nekdaj sre- dišče srečanj in druženj. Kljub temu je med nekaterimi nekaj pomislekov, ali se bo kupec res držal dogovora, da mora v stav- bi ohraniti hotelsko namestitev. Pred leti so se že pojavljali ne- kateri drugačni interesi. Samski dom ne pride v poštev Svetnica Saša Kundih je dejala, da mora občina tu odi- grati ključno vlogo, da se ne bi zgodilo, da bi kupec v središču mesta uredil samski dom, ker slednji ne sodi v središče me- sta. Cilj sta oživitev mesta in ohranitev hotelskih namesti- tev, je poudaril župan Matija Kovač. Ključnega pomena je poleg ohranitve te dejavnosti v stavbi tudi to, da se bo kupec po draž- bi moral s podpisom pogodbe z občino zavezati, da bo stavbo začel obnavljati najkasneje v 18 mesecih od sklenitve prodajne pogodbe ter da bo obnovo do- končal najkasneje v treh letih od podpisa prodajne pogodbe. Tako je na seji dejala višja sve- tovalka na oddelku za okolje in prostor ter komunalo celjske občine Tina Horvat Alt. Občina si pridržuje tudi od- kupno pravico, na podlagi ka- tere je upravičena v štirih letih od sklenitve prodajne pogod- be zahtevati od kupca prodajo nepremičnine, če ne bo stavbe obnovil v dogovorjenem roku. Obnova bo morala zajemati zunanji del in tudi notranjost ter stanovanja. Mestna občina Celje je po- stala lastnica nekdanjega Ho- tela T urška mačka leta 2019. In že takrat je bil stavba kupljena, da bi občina preprečila, da bi kdo v stavbi uredil dejavno- sti, ki tja ne sodijo. Na seji so svetniki poudarili, da bo treba kupca pravočasno opozoriti na morebitne težave pri ob- novi, saj gre za staro stavbo v mestnem jedru, pri obnovi se lahko zgodi, da bo svoje moral povedati tudi zavod za varstvo kulturne dediščine. Šest milijonov za Knežji dvor Svetniki so na seji potrdili zaključni račun proračuna Žičnica na grad? Celjski svetniki so se seznanili tudi s projektom Potniške- ga centra Celje, katerega cilj je v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo in s Slovenskimi železnicami izboljšati prometno ureditev v južnem delu mestnega jedra ter okre- piti javno potniško infrastrukturo na območju železnice ter v mestnem jedru, kjer primanjkuje parkirnih mest. Osnova potniškega centra je, kot smo poročali že pretekli teden, gradnja večjega garažnega objekta in glavne avtobusne postaje. S tem naj bi bili omogočeni prehodi med različnimi prevoznimi sredstvi za pot po Celju in regiji. Poleg tega sta predvideni vzpostavitev večjih javnih kolesarnic, sistema za souporabo vozil, prostora za taksi službo in ponovna umestitev Šubičevega paviljona. V viziji potniškega centra je še gradnja gondolske žičnice, ki bo povezovala železni- ško postajo s celjskim gradom. V kratkem je načrtovana objava javnega anonimnega natečaja pod okriljem zbornice za arhitekturo in prostor za pridobitev tehničnih in prostor- skih rešitev gradnje potniškega centra. Nekateri odkorakali s seje Seja Mestnega sveta Mestne občine Celje se je začela s kadrovskimi zadevami. Prva točka je bilo imenovanje članov nadzornega sveta družbe ZPO, a se je pri tem nekoliko zapletlo. Nadzorni svet družbe ZPO Celje sestavlja pet članov, ki jih imenuje mestni svet ustanoviteljice na predlog župana. Torej mora župan predlagati člane in ne komisija za man- datna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade. Na to so se odzvali svetniki Celjske županove liste (CŽL). Kot je dejala Breda Arnšek, župan Matija Kovač ni upošteval njihovega predloga. CŽL je namreč predlagala kandidatko, ki je, kot pravijo v CŽL, strokovno usposobljena, z večletnimi izkušnjami in izobraževanji na tem področju. Zaradi našte- tega so svetniki Celjske županove liste protestno predčasno zapustili sejo mestnega sveta in se v dvorano niso vrnili. Sklep je bil kljub temu sprejet. V nadzorni svet je Kovač med drugim predlagal Natašo Milohnojo, ki je bila v Celjski županovi listi, a je pred dnevi iz nje izstopila, prav tako Saša Kundih. Odslej sta v svetniški skupini nepovezanih. Svetniki so potrdili tudi predstavnike občine v svetih javnih zavodov Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Desetka Celje in I. osnovna šola Celje. Se- znanili so se tudi z odstopom Simona Jevšineka z mesta člana sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje. Jevšinek je po odstopu podžupana Uroša Lesjaka prevzel ta položaj. Položaj podžupana občine je nezdružljiv s članstvom v svetu zavoda. za leto 2024. To je bila prav tako ena od obsežnejših točk dnevnega reda. Skupna višina načrtovanih prihodkov za lani je znašala 76,2 milijona evrov, realizirani so bili v višini 70,8 milijona evrov oz. 93 odstot- kov načrtovane vrednosti. Skupna višina načrtovanih odhodkov je znašala 81,5 mi- lijona evrov, uresničeni so bili v višini 73,7 milijona evrov oz. 90 odstotkov načrtovane vre- dnosti. »Izjemna težava, ki se neposredno odraža v občinah, je državni javni primanjkljaj. Občine ga skušamo ›kom- penzirati‹ z racionalizacijami in s prilagajanjem situaciji, a sredstva se nenehno krčijo in manevrskega prostora skoraj ni več. Primerne porabe je že skoraj 20 odstotkov manj, kot je izračunano po Zakonu o financiranju občin, v držav- nem proračunu je denarja za občine vedno manj, hkrati je zakonskih nalog vedno več. Ko k vsemu dodamo še inflacijo in nenehne podražitve, ki so seveda sestavni del cene vseh zakonsko določenih nalog (tu velja še posebej izpostaviti šolske prevoze in vzdrževanje javne gospodarske infrastruk- ture na čelu s cestami in komu- nalno infrastrukturo), dobimo real(istič)no sliko razmer, ki so vse prej kot naklonjene prora- čunom lokalne samouprave,« je zapisano v obrazložitvi za- ključnega računa. Ne glede na vse je dobra novica za Celje, da so se po- kazale nove možnosti za na- daljevanje obnove Knežjega dvora Celje, severnega got- skega dela, in sicer z evrop- skim denarjem. »Gre za več kot 6 milijonov evrov vreden projekt. Občina se namerava prijaviti za sofinanciranje po principu Safety Net za dovolj pripravljene projekte za izved- bo – tako imenovane projekte, za katere je občina že prido- bila projektno in naložbeno dokumentacijo,« pravijo v občini. Svetniki so zato spre- jeli sklep o spremembi načrta razvojnih programov za četrto Stavba nekdaj znamenite Turške mačke vrsto let sameva. Morda jo vendarle čakajo boljši časi. (Foto: Andraž Purg) fazo obnove Knežjega dvora. S prijavo na razpise je predvi- dena pridobitev 2,6 milijona evrov EU-sredstev ter 455 ti- soč evrov sredstev države. La- stni delež občine pri projektu, ki naj bi bil končan leta 2029, bo znašal 3 milijone evrov. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 16, 17. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Prihaja Mesec športa CELJE – Mestna občina Celje in Športna zveza Celje sta s celjskimi športnimi društvi tudi letos pripravili Mesec športa. Gre za raznolik nabor dejavnosti, ki se jih bodo lahko občani udeležili brezplačno. Mesec športa bo od 5. do 31. maja. Letošnja novost so turnirji. »S Športno zvezo Celje in števil- nimi drugimi športnimi društvi bomo prihodnji mesec izvedli program številnih dejavnosti. Tako bomo omogočili, da se bodo občani brezplačno preizkusili v športnih panogah, kot so tek, no- rdijska hoja, plavanje, funkcionalna vadba, joga, ples, balinanje, kegljanje, badminton, veslanje, gorsko kolesarjenje, košarka, no- gomet, konjeništvo, odbojka, tenis in nogomet. Najmlajši bodo lahko sodelovali na Cicibaniadi, tekaški navdušenci so vabljeni na Tek na Friderikov stolp in Tek ob Savinji, pripravili smo tudi programa za ranljive skupine in tri turnirje. Obetajo se turnir v odbojki, teniški turnir dvojic in turnir v malem nogometu,« so sporočili iz celjske občine. SŠol V sklopu Meseca športa bo 10. maja tudi uradno odprtje Grajskih poti s skupnim pohodom. Varnejša Obrtniška ulica CELJE – Na pobudo Krajevne skupnosti Ljubečna je celjska občina pred dnevi končala dela v Obrtniški ulici. Ta ulica je zdaj prometno varnejša. »Uredili smo enosmerni promet, ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, torej zarisali talne označbe in postavili prometne znake,« pravijo v občini. Naslednje prednostno območje za občino je okolica II. osnovne šole Celje, kjer bo z urbano opremo jasno ozna- čila, da gre za šolsko območje, saj je tam nujno treba prilagoditi in umiriti vožnjo. SŠol Obrtniška ulica v Celju (Foto: MOC) CELJE – Občinski načrti z nekdanjim priljubljenim hotelom Bo Turška mačka oživela? Po več letih propadanja in samevanja v mestnem središču se stavbi nekdanje Turške mačke najver- jetneje obetajo boljši časi. Celjski svetniki so dali prehodno soglasje k prodaji te stavbe, ki jo Celjani zelo dobro poznajo kot nekdanji hotel. Izhodiščna kupnina za stavbo, ki bi jo občina prodajala na javni dražbi, bi bila 524.300 evrov. Kupec se bo s kupopro- dajno pogodbo moral zavezati, da bo stavbo v celoti obnovil. V njej bo moral ohraniti hotelsko namestitev in gostinsko ponudbo. Ta del naj bi v osnutku pogod- be občina še jasneje in podrobneje določila. S tem bi preprečila, da bi kdo to stavbo uredil v druge namene. SIMONA ŠOLINIČ Svetniki so na seji potrdili …  … poročilo o izvajanju gospodarske javne službe za minulo leto, program za leto 2025 in subvencionira- no ceno programov kolonij za letos v sklopu počitniških kolonij in poletnih šol v nara- vi v Celjskem domu v Baški. Lani je v zdravstvenih soci- alnih kolonijah v Baški leto- valo 391 otrok, šole v naravi je imelo 8 celjskih osnovnih šol. Za izvajanje javne služ- be je v letošnjem občinskem proračunu namenjenih 160 tisoč evrov.  … višjo enkratno denar- no pomoč za novorojence s sedanjih 150 evrov na 200 evrov. V tem letu je v pro- računu za enkratne denar- ne pomoči za novorojence načrtovanih 50 tisoč evrov. Spremembe bodo veljale za otroke, rojene po uveljavitvi potrjenega pravilnika.  … spremembe in dopolni- tve odloka o grbu in zastavi Mestne občine Celje. Od- lok, ki opredeljuje grafično podobno obeh občinskih simbolov in pravila o njuni uporabi, je bil sprejet leta 2014. Občina letos načrtuje spremembe celostne grafič - ne podobe, ki pri pojavnosti in uporabi grba predvideva manjše prilagoditve in do- polnitve. Na seji je bilo mogoče vide- ti, da so svetniki po vseh letih navdušeni nad idejo prodaje in ureditve te samevajoče stavbe v mestu, ki je bila nekdaj sre- dišče srečanj in druženj. Kljub temu je med nekaterimi nekaj pomislekov, ali se bo kupec res držal dogovora, da mora v stav- bi ohraniti hotelsko namestitev. Pred leti so se že pojavljali ne- kateri drugačni interesi. Samski dom ne pride v poštev Svetnica Saša Kundih je dejala, da mora občina tu odi- grati ključno vlogo, da se ne bi zgodilo, da bi kupec v središču mesta uredil samski dom, ker slednji ne sodi v središče me- sta. Cilj sta oživitev mesta in ohranitev hotelskih namesti- tev, je poudaril župan Matija Kovač. Ključnega pomena je poleg ohranitve te dejavnosti v stavbi tudi to, da se bo kupec po draž- bi moral s podpisom pogodbe z občino zavezati, da bo stavbo začel obnavljati najkasneje v 18 mesecih od sklenitve prodajne pogodbe ter da bo obnovo do- končal najkasneje v treh letih od podpisa prodajne pogodbe. Tako je na seji dejala višja sve- tovalka na oddelku za okolje in prostor ter komunalo celjske občine Tina Horvat Alt. Občina si pridržuje tudi od- kupno pravico, na podlagi ka- tere je upravičena v štirih letih od sklenitve prodajne pogod- be zahtevati od kupca prodajo nepremičnine, če ne bo stavbe obnovil v dogovorjenem roku. Obnova bo morala zajemati zunanji del in tudi notranjost ter stanovanja. Mestna občina Celje je po- stala lastnica nekdanjega Ho- tela T urška mačka leta 2019. In že takrat je bil stavba kupljena, da bi občina preprečila, da bi kdo v stavbi uredil dejavno- sti, ki tja ne sodijo. Na seji so svetniki poudarili, da bo treba kupca pravočasno opozoriti na morebitne težave pri ob- novi, saj gre za staro stavbo v mestnem jedru, pri obnovi se lahko zgodi, da bo svoje moral povedati tudi zavod za varstvo kulturne dediščine. Šest milijonov za Knežji dvor Svetniki so na seji potrdili zaključni račun proračuna Žičnica na grad? Celjski svetniki so se seznanili tudi s projektom Potniške- ga centra Celje, katerega cilj je v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo in s Slovenskimi železnicami izboljšati prometno ureditev v južnem delu mestnega jedra ter okre- piti javno potniško infrastrukturo na območju železnice ter v mestnem jedru, kjer primanjkuje parkirnih mest. Osnova potniškega centra je, kot smo poročali že pretekli teden, gradnja večjega garažnega objekta in glavne avtobusne postaje. S tem naj bi bili omogočeni prehodi med različnimi prevoznimi sredstvi za pot po Celju in regiji. Poleg tega sta predvideni vzpostavitev večjih javnih kolesarnic, sistema za souporabo vozil, prostora za taksi službo in ponovna umestitev Šubičevega paviljona. V viziji potniškega centra je še gradnja gondolske žičnice, ki bo povezovala železni- ško postajo s celjskim gradom. V kratkem je načrtovana objava javnega anonimnega natečaja pod okriljem zbornice za arhitekturo in prostor za pridobitev tehničnih in prostor- skih rešitev gradnje potniškega centra. Nekateri odkorakali s seje Seja Mestnega sveta Mestne občine Celje se je začela s kadrovskimi zadevami. Prva točka je bilo imenovanje članov nadzornega sveta družbe ZPO, a se je pri tem nekoliko zapletlo. Nadzorni svet družbe ZPO Celje sestavlja pet članov, ki jih imenuje mestni svet ustanoviteljice na predlog župana. Torej mora župan predlagati člane in ne komisija za man- datna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade. Na to so se odzvali svetniki Celjske županove liste (CŽL). Kot je dejala Breda Arnšek, župan Matija Kovač ni upošteval njihovega predloga. CŽL je namreč predlagala kandidatko, ki je, kot pravijo v CŽL, strokovno usposobljena, z večletnimi izkušnjami in izobraževanji na tem področju. Zaradi našte- tega so svetniki Celjske županove liste protestno predčasno zapustili sejo mestnega sveta in se v dvorano niso vrnili. Sklep je bil kljub temu sprejet. V nadzorni svet je Kovač med drugim predlagal Natašo Milohnojo, ki je bila v Celjski županovi listi, a je pred dnevi iz nje izstopila, prav tako Saša Kundih. Odslej sta v svetniški skupini nepovezanih. Svetniki so potrdili tudi predstavnike občine v svetih javnih zavodov Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Desetka Celje in I. osnovna šola Celje. Se- znanili so se tudi z odstopom Simona Jevšineka z mesta člana sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje. Jevšinek je po odstopu podžupana Uroša Lesjaka prevzel ta položaj. Položaj podžupana občine je nezdružljiv s članstvom v svetu zavoda. za leto 2024. To je bila prav tako ena od obsežnejših točk dnevnega reda. Skupna višina načrtovanih prihodkov za lani je znašala 76,2 milijona evrov, realizirani so bili v višini 70,8 milijona evrov oz. 93 odstot- kov načrtovane vrednosti. Skupna višina načrtovanih odhodkov je znašala 81,5 mi- lijona evrov, uresničeni so bili v višini 73,7 milijona evrov oz. 90 odstotkov načrtovane vre- dnosti. »Izjemna težava, ki se neposredno odraža v občinah, je državni javni primanjkljaj. Občine ga skušamo ›kom- penzirati‹ z racionalizacijami in s prilagajanjem situaciji, a sredstva se nenehno krčijo in manevrskega prostora skoraj ni več. Primerne porabe je že skoraj 20 odstotkov manj, kot je izračunano po Zakonu o financiranju občin, v držav- nem proračunu je denarja za občine vedno manj, hkrati je zakonskih nalog vedno več. Ko k vsemu dodamo še inflacijo in nenehne podražitve, ki so seveda sestavni del cene vseh zakonsko določenih nalog (tu velja še posebej izpostaviti šolske prevoze in vzdrževanje javne gospodarske infrastruk- ture na čelu s cestami in komu- nalno infrastrukturo), dobimo real(istič)no sliko razmer, ki so vse prej kot naklonjene prora- čunom lokalne samouprave,« je zapisano v obrazložitvi za- ključnega računa. Ne glede na vse je dobra novica za Celje, da so se po- kazale nove možnosti za na- daljevanje obnove Knežjega dvora Celje, severnega got- skega dela, in sicer z evrop- skim denarjem. »Gre za več kot 6 milijonov evrov vreden projekt. Občina se namerava prijaviti za sofinanciranje po principu Safety Net za dovolj pripravljene projekte za izved- bo – tako imenovane projekte, za katere je občina že prido- bila projektno in naložbeno dokumentacijo,« pravijo v občini. Svetniki so zato spre- jeli sklep o spremembi načrta razvojnih programov za četrto Stavba nekdaj znamenite Turške mačke vrsto let sameva. Morda jo vendarle čakajo boljši časi. (Foto: Andraž Purg) fazo obnove Knežjega dvora. S prijavo na razpise je predvi- dena pridobitev 2,6 milijona evrov EU-sredstev ter 455 ti- soč evrov sredstev države. La- stni delež občine pri projektu, ki naj bi bil končan leta 2029, bo znašal 3 milijone evrov. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 16, 17. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV V parku Muzeja premogovništva Slovenije so po- stavili pridobivalni stroj, ki je bil prvi visokozmo- gljiv računalniško vodeni dvobobenski pridobivalni stroj nove generacije v jami Premogovnika Velenje. Z njegovo postavitvijo so počastili 150 let pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Sicer se bo v jubilejnem letu v Šaleški dolini zvrstilo še več dogodkov. Po napove- dih generalnega direktorja Premogovnika Velenje (PV) mag. Marka Mavca bodo jeseni postavili tudi spominsko obeležje vsem žrtvam premogovništva. »Kljub razvijajoči se tehnologiji in številnim varno- stnim ukrepom pri rudarjenju še vedno prihaja do nesreč, ki se jih žal ne da predvideti,« poudarja. BARBARA FURMAN VELENJE – 150 let Premogovnika Velenje Častitljiva tradicija pred zatonom Odkritje velenjskega ligni- ta sega v leto 1766, v začetku 19. stoletja je to odkritje v Šaleško dolino privabilo tudi prve podjetnike in gospodar- ske družbe, ki so poskušali organizirano pridobivati pre- mog. Zaradi nedonosnosti so se lastniki do leta 1870 hitro menjavali, nakar je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec. Ključne prelomnice Kljub začetnim neuspe- hom je Franz Mages vztrajal in raziskovalno vrtal in tako 11. aprila 1875 v globini malo več kot sto metrov naletel na lignitni sloj. Najdba glavnega lignitnega sloja je pomenila osnovo za nastanek premo- govnika, zato ta datum velja za uradni začetek industrij- skega pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje, devet let kasneje je bilo prvič odko- panega več kot milijon ton pre- moga. Kot je še povedal gene- ralni direktor PV mag. Marko Mavec, je bila leta 1956 zgra- jen prvi del šoštanjske termo- elektrarne, leta 1987 se je za- čela načrtna ekološka sanacija okolja. »Največji preboj v pro- izvodnji se je zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko so začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero smo med letoma 1981 in 1986 vsako leto presegli pet milijonov ton nakopanega premoga. Največji razvoj in posodobitev je premogovnik doživljal po letu 1972,« je še pojasnil in dodal, da se je ve- lenjska odkopna metoda, ki je zaradi visoke produktivnosti znana v svetovnem okolju, uveljavila po letu 1947. In varnost? Kot še poudarja sogovornik, Premogovnik Velenje danes sodi med tehnološko in varno- stno najbolj razvite premogov- nike na svetu. »Kljub številnim varnostnim ukrepom lahko za- radi specifi ke dela 500 metrov pod površjem zemlje še vedno pride do nesreč, ki se jih tudi z najsodobnejšo tehnologijo ne da predvideti,« poudarja. Preiskava vzroka januarske nesreče v jami Preloge, v ka- teri so umrli trije rudarji, še ni končana. Informacij, kdaj bo, v Premogovniku Velenje nimajo. Priprave na zapiranje Premogovnik Velenje v na- slednjih letih čaka postopno zapiranje in prestrukturiranje podjetja. Najprej bodo začeli zapirati tiste dele jame, ki jih ne potrebujejo več, proizvo- dnjo premoga naj bi povsem končali do konca leta 2033. »Pri tem je najbolj pomemb- no, da skrbimo za ohranitev delovnih mest. Imamo skoraj dva tisoč zaposlenih in če ne bomo pravočasno in odgovor- no ukrepali, bomo ta delovna mesta v Šaleški dolini izgu- bili,« opozarja Mavec. Zato iščejo rešitve, s katerimi bi omogočili prehod v nove pa- noge, pri čemer se zanašajo na Zakon o zapiranju Premo- govnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju Saša regije, ki naj bi omogočila razvojne ukrepe za gospodarsko, so- cialno in okoljsko prenovo šaleške regije. V jubilejnem letu bo Pre- mogovnik Velenje (PV) z lo- kalno skupnostjo pripravil razstave, koncerte, srečanja in druge dogodke. Izdal bo jubilejno poštno znamko, priložnostni žig in razgle- dnice. Razstava znamk bo v Muzeju premogovništva Slovenije na ogled do sredi- ne julija. Osrednjo priredi- tev ob 150-obletnici bodo v PV združili s tradicionalno junijsko prireditvijo Skok čez kožo. V Premogovniku Velenje v naslednjih letih načrtujejo manjše količine proizvodnje premoga. Tudi zaradi napo- vednih upokojitev. Po napo- vedih generalnega direktorja naj bi letos izkopali približno 1,8 milijona ton premoga, v letu 2026 približno 1,6 mi- lijona ton, potem naj bi ob- seg proizvodnje postopoma zmanjšali na milijon ton le- tno. Po prenehanju izkopava- nja premoga, predvidoma do 31. decembra 2033, se bodo začela zapiralna dela, ki naj bi trajala vsaj 15 let. V ozadju pridobivalni stroj, ki po novem stoji v Parku Muzeja premogovništva Slovenije. (Foto: Slobodan Mrkonjić) Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 16, 17. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV VOJNIK – O prostorskem in prometnem načrtovanju ter o ukrepih na regionalni cesti v času obnove avtoceste Se bo Vojnik »utopil« v prometu? ŽALEC – Podružnična osnovna šola (POŠ) Liboje je bila v začetku aprila gostite- ljica 23. strokovnega posveta učiteljev podružničnih šol, ki ga je organiziralo Društvo učiteljev podružničnih šol Slovenije. Tema dvodnevne- ga posveta, ki je vsako leto v drugi podružnični šoli, so bili izzivi in priložnosti kombiniranega pouka. Osnovni namen posveta je bil učiteljem, ki poučujejo v podružničnih šolah, ponuditi nova znanja, pri čemer je po- membna tudi izmenjava izku- šenj pri poučevanju v kombi- niranih oddelkih. Učitelji so tako prisluhnili predavanjem strokovnjakov, svoje prispevke so na posvetu delili tudi učitelji v podružničnih šolah. Ravna- teljica matične Osnovne šole Griže Marija Pavčnik je izpo- stavila tudi pomen neformal- Sobotni program strokovnega posveta je vključeval tudi ustvarjalno delavnico poslikave oziroma okrasitve kera- mičnih podstavkov. (Foto: POŠ Liboje) Libojska šola dva dni gostila učitelje podružničnih šol nega druženja na strokovnem posvetu, saj na njem učitelji izvedo marsikaj koristnega, kar lahko s pridom vključijo v učni proces. Udeleženci z vseh koncev Slovenije so med dru- gim spoznavali tudi lokalne znamenitosti. Goste in udeležence posve- ta so v petek, 4. aprila, s kul- turnim programom uvodoma pozdravili učenci POŠ Liboje, nato so govorci razmišljali o izzivih in priložnostih kombi- niranega pouka. Sledilo je stro- kovno predavanje Janija Pr- gića. V popoldanskem času so svoje prispevke in razmišljanja o poučevanju v kombiniranih oddelkih predstavljali učitelji, ki poučujejo v podružničnih šolah. Udeleženci posveta so nato obiskali še glasbeni družini Oset in Frece. Franjo Oset jih je seznanil s snemalno opremo, posneli so tudi dve pesmi. Pri družini Frece so se seznanili z izdelovanjem in s popravili harmonik. Štefan Frece je pri- povedoval tudi o časih, ko je obiskoval podružnično šolo v Libojah. Ker je vzporedno s posvetom potekal tudi literarni in likovni natečaj učencev podružničnih šol, so bili na sobotni priredi- tvi podeljeni tudi priznanja in nagrade nagrajenim delom. Sobotni program je vključeval tudi ustvarjalne delavnice, saj spodbujajo ustvarjalnost uči- teljev, ki jo prenašajo tudi na učence. Udeleženci posveta so na delavnici poslikali kera- mične podstavke. V popoldan- skem času so se peš odpravili na Brnico, kjer so dvodnevni posvet sklenili z občnim zbo- rom Društva učiteljev podru- žničnih šol Slovenije. BA V začetku aprila je Dars začel obsežno in dolgotraj- no prenovo avtocestnega odseka Slovenske Konjice– Dramlje, ki upočasnjuje promet in s tem podaljšuje potovalni čas. Obnovitvena dela bodo predvidoma trajala 410 dni, končana naj bi bila jeseni 2026. Za- stoji bodo neizogibni, gneča na lokalnih cestah bo predvidoma še večja kot na avtocesti. Za zagotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa so na regio- nalni cesti skozi Vojnik predvideni nekateri začasni ukrepi. Toda ali bodo ti zadostovali, da se Vojnik ne bo »utopil« v prometu, se sprašujejo v civilni inicia- tivi Tukaj smo Vojnik, kjer so minuli teden pripravili srečanje s krajani ter nanj povabili dva strokovnjaka s področja prostorskega in prometnega načrtovanja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prometne analize so pokaza- le, da se bo med obnovo avto- cestnega odseka promet na re- gionalni cesti Celje–Slovenske Konjice povečal za približno 25 odstotkov, predvsem zjutraj v smeri Celja in zgodaj popoldne v smeri Slovenskih Konjic. »Na odseku Celje–Višnja vas to po- meni, da se bo število vozil s sedanjih 15 tisoč povečalo na 18 tisoč dnevno. Če prištejemo še vozila na cesti Ljubečna–Ar- clin, se približamo številki 20 tisoč vozil dnevno,« navajajo v civilni iniciativi. Začasni ukrepi Da bo promet skozi Vojnik v času del na avtocesti čim bolj vzdržen in varen, bosta vojni- ška občina in država poskrbeli za nekatere začasne ukrepe na omenjeni cesti. Eden od teh je prehod za pešce v Ivenci, ki je že zgrajen. Križišči Arclin– Ljubečna in Višnja vas–Dobr- na bosta semaforizirani. Vsa semaforsko urejena križišča na regionalni cesti bodo imela videonadzor in bodo daljinsko upravljana iz nadzornega cen- tra, tako da bodo intervali pri- lagojeni gostoti prometa. »Voc je v imenu Darsa tudi že začel gradnjo začasnega koridorja oziroma površine za pešce na desni strani ceste od pokopa- lišča v Vojniku do Arclina. V križišču pri pokopališču so že nameščeni dodatni semaforji za prehod za pešce, tako da bodo tudi prebivalci bližnje- ga bloka lahko varno prečkali cesto. Dogovarjamo se še za umestitev prehoda za pešce čez regionalno cesto pri vho- du v obrtno cono pri avtohiši Čepin. Na odseku od Arclina do Ljubečne bodo začasno na- meščene grbine za zmanjšanje hitrosti vozil,« našteva vojniški župan Branko Petre in dodaja, da so ti ukrepi usmerjeni pred- vsem k zagotavljanju varnosti v obdobju pričakovanega po- večanega prometa, predvsem v času prometnih konic. Država je sprejela še dodatne ukrepe. Med obnovo avtoce- stnega odseka Slovenske Ko- njice–Dramlje je odsvetovana uporaba vzporedne regional- ne ceste, saj je tam možna še večja gneča. Tovorna vozila v času del tako ne bodo smela zapuščati avtoceste, razen za potrebe lokalne dostave. Ves čas bo tudi poostren nadzor prometne policije in redarjev tako na vzporednih cestah kot na avtocesti. Po avtocesti še prenova regionalke Vsi ti ukrepi so načrtovani za prihodnji dve leti, za čas traja- nja obnove avtoceste. Kasneje je predvidena celovita preno- va regionalne ceste med Ško- fjo vasjo in Vojnikom, kar je v pristojnosti države. Ob prenovi ceste bosta zgrajena tudi ploč- nik in kolesarska steza, prav tako bodo urejena vsa križišča od Škofje vasi do Vojnika. Pro- jekti so po besedah župana že končani. Začetek del je predvi- den po pridobitvi vseh soglasij lastnikov zemljišč in po konča- nju del na avtocesti, saj istoča- sno ni dovoljeno izvajati tudi obnove regionalne ceste. To bi namreč še dodatno povečalo zastoje in gnečo. Na regionalni cesti Vojnik–Slovenske Konjice pri odcepu za Dobrno je pred- videno krožišče, ki bo zgrajeno takoj, ko bodo pridobljena vsa soglasja lastnikov zemljišč. Slabo prostorsko načrtovanje O pomenu usklajenega pro- storskega in prometnega na- črtovanja, fi zičnega umirjanja prometa in o vnašanju dobrih praks z drugih koncev Sloveni- je in iz tujine v lokalno okolje sta na srečanju krajanov minu- li teden spregovorila arhitekt in prometni strokovnjak Tadej Rezar ter strokovnjak s podro- čja gradbeništva Janko Trobiš. Ocenila sta, da je izvajanje občinske strategije prostorske- ga načrtovanja v zadnjih tride- setih letih slabo. Za območje Vojnika je značilna razpršena gradnja, kar ne predstavlja le drage gradnje infrastrukture (kanalizacije, vodovoda, dalj- novodov …), ampak povzroča tudi prometne težave. Število prebivalcev v Vojniku se je v zadnjih letih na račun pri- seljevanja zelo povečalo, ob regionalni cesti je v zadnjih letih zraslo tudi več trgovin, obcestna pozidava pa slabo vpliva na pretočnost prometa skozi kraj. Ob tem je za Vojnik značilen tudi močan tranzitni promet, in to po cestah, ki za to niso primerne, je poudaril Tadej Rezar. Vključevanje na regionalno cesto je oteženo. Ena od re- šitev, ki bi olajšala zadevo, bi bil na primer skupen uvoz na glavno cesto za več trgovin. A o tem bi bilo treba razmišljati že pri njihovem načrtovanju in umeščanju v prostor. Naj- pomembnejša rešitev, ki bi iz- boljšala stanje, je obvoznica, je poudaril Janko Trobiš, zato jo je treba čim prej začeti načrto- vati. Kot primere dobrih praks v Sloveniji je Rezar izpostavil umestitve obvoznic mimo Že- leznikov, Mengša, Žalca, Šen- tjurja, Krškega … Težava je tudi, da manjše občine v svojih občinskih upravah nimajo zaposlenih urbanistov, saj si jih ne mo- rejo »privoščiti«, je dejal Tro- biš, zato bi bilo po njegovem mnenju dobro razmisliti o ustanovitvi skupne regijske urbanistične službe. Poplavna varnost Na območju vojniške občine vedno večje težave povzročajo tudi narasle vode. Zlasti v za- dnjih letih je vedno več nepre- mičnin ob močnejšem deževju poplavljenih. Kot dober pri- mer, kako se da rešiti tovrstne težave, je Janko Trobiš izposta- vil avstrijski Gradec, kjer so v mestu zagotovili razlivne po- vršine, ki so v času, ko na njih ni vode, namenjene rekreaciji meščanov. V naseljih so po- membne tudi zelene površine (zasaditve dreves, gredic …), saj rastline zadržujejo vodo. Kot je še poudaril, Vojnik nuj- no potrebuje novo hidrološko študijo, ki bo glede na popla- ve leta 2023 izkazala potrebe po ustrezni ureditvi poplavne varnosti. Za zagotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa so na regionalni cesti skozi Vojnik predvideni nekateri začasni ukrepi. Toda ali bodo ti zadostovali, da se Vojnik ne bo »zadušil« v prometu? (Foto: BA) Kakšne rešitve pri prometnem in prostorskem na- črtovanju potrebuje Vojnik, sta na srečanju s krajani, ki so ga pripravili v civilni iniciativi Tukaj smo Vojnik, spregovorila strokovnjaka Janko Trobiš (skrajno levo) in Tadej Rezar (drugi z leve). (Foto: BA) Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 16, 17. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH – Krajani proti označitvi državne kolesarske povezave na lokalni cesti Skozi Močle in Senovico ne želijo kolesarskega prometa Kdo so naj prostovoljci za leto 2024? Nova znanja in poznanstva NAZARJE – Udeleženci tre- tje skupine projekta Podjetno nad izzive v Savinjski regiji – PONI Savinjska, ki ga izva- ja RRA Savinjska, so konec marca v Nazarjah končali štirimesečno usposabljanje. Četrta skupina bo usposa- bljanje začela že 5. maja, to- krat v prostorih Inkubatorja Savinjske regije v Celju. Deset udeležencev je v pro- storih Razvojne agencije Sa- vinjsko-Šaleške regije v občini Nazarje v zadnjih mesecih s pomočjo mentorjev in zuna- njih izvajalcev razvijalo svojo podjetniško idejo in pridobiva- lo različna znanja za nadaljnje podjetniško delo. Udeleženci programa so na zaključnem dogodku predstavili različne podjetniške ideje, ki so jih kalili med usposabljanjem, in razkrili svoje načrte. Med ide- jami so bili odprtje turistične trgovine s spominski ob Mo- zirskem gaju, odprtje masa- žnega in terapevtskega studia, aromaterapevtsko svetovanje, akademija za duhovno rast … Cilj vseslovenskega projek- ta PONI je, da udeleženci po končanem usposabljanju usta- novijo lasten poslovni subjekt. Projekt v savinjski regiji izvaja RRA Savinjska v sodelovanju s partnerskimi območnimi ra- zvojnimi agencijami. Vanj bo do vključno leta 2028 vključe- nih 106 udeležencev. SJ Krajani Senovice in Močel so na župana in občinsko upravo Občine Šmarje pri Jelšah naslovili pričakova- nje, da ne bo postavljena nobena signalizacija, ki bi kolesarski promet iz smeri Halarjevega hriba preusme- rila na lokalno cesto skozi Močle in Senovico ter obra- tno. Ker je lokalna cesta dotrajana in ker tam številni uporabljajo kmetijske stroje, se bojijo nesreč, v katerih bi bili vpleteni kolesarji. V občini pojasnjujejo, da na- črtovane označbe za državno kolesarsko povezavo po javnih občinskih cestah v ničemer ne bodo spremenile njihove rabe. Že zdaj jih v skladu z zakonodajo lahko uporabljajo različni uporabniki, tudi kolesarji. TINA STRMČNIK Država oz. ministrstvo za in- frastrukturo s pomočjo evrop- skega denarja že nekaj časa ureja kolesarsko povezavo iz smeri Grobelnega proti Rogaški Slatini. Občine so za urejanje predvidene trase morale prido- biti soglasja lastnikov zemljišč. Šmarska občina pri pridobiva- nju soglasij zemljišč na odseku od Grobelnega proti Šentvidu ter na odseku od Šentvida proti Šmarju pri Jelšah ni bila uspe- šna. Nekaj prebivalcev, ki živijo v Šentvidu, na območju Halar- jevega hriba in Senovice, se s predlagano traso ni strinjalo. Šmarski župan Matija Čakš je povedal, da je v vmesnem času prišlo tudi do spremembe la- stništva nekaterih zemljišč. Tako je odsek ureditve kole- sarske povezave od Grobelne- ga do Šmarja pri Jelšah padel v vodo. Da bi država zagotovila zveznost kolesarskih poti med občinami, bo pot predvidoma označila čez Senovico, mimo Jelšingrada in Grajskega loga. Bojijo se nesreč A 48 krajanov Senovice in Močel je proti temu, da bi označbe kolesarje usmerjale k vožnji po tamkajšnji lokalni cesti. Občinska svetnica Mar- jana Skale je na predzadnji seji občinskega sveta pojasnila, da je na odseku veliko prometa s traktorji in z drugimi delov- nimi stroji, krajani pa se bojijo morebitnih nesreč, kjer bi bili vpleteni kolesarji. V razpravi so nekateri svetniki izpostavili, da se nekateri kolesarji iz sme- ri Jelšingrada pripeljejo tudi s hitrostjo 60 kilometrov na uro, zato po prepričanju krajanov obstaja velika možnost za tve- ganja. V občinski upravi pravijo, da to, da bo odsek državne kolesarske povezave Halarjev breg–Šmarje pri Jelšah vodil po javnih kategoriziranih ob- činskih cestah, v ničemer ne bo spremenilo njihove rabe. Različni udeleženci v prometu, med njimi tudi kolesarji, lahko namreč že zdaj v skladu s po- dročno zakonodajo uporabljajo lokalne ceste. Župan se ne more zavezati, da država ne bo označila ko- lesarske poti. Občina bi sicer lahko s krajani skušala poiska- ti zemljišča za morebitno novo traso kolesarske poti s Halar- jevega hriba proti Grajskemu logu. To bi pomenilo, da bi morala na svoja pleča prevzeti stroške priprave projekta ter od- mere in odkupa zemljišč. »Če bomo zemljišča našli, je direk- cija za infrastrukturo pripravlje- na financirati to povezavo. A v naslednjih dveh letih zagotovo ne.« Neurejena cesta Čakš je po sestanku s kraja- ni kot precejšnjo težavo zaznal neurejeno cesto v Senovici. Občina in krajevna skupnost sta naročili popise del. Za ce- sto v zgornjem delu kraja sta že prejeli predračun. Občina želi postopoma, v nekaj letih, obnoviti to cestno povezavo. »Velik problem v tem kraju je, da ceste nikoli nismo mogli ob- noviti tako, kot je treba, saj od nekaterih krajanov nismo dobi- li soglasij za nekatera gradbena dela, za umestitev jaškov, odvo- dnjavanja, kopanje … Zato bo skušala občina s pomočjo kra- jevne skupnosti okrepiti komu- nikacijo s krajani,« je povedal Čakš. Odsek omenjene ceste je po njegovih besedah zelo po- memben, saj omogoča obvoz, kadar se na glavni cesti zgodi prometna nesreča. Čakš je še pojasnil, da je ure- janje kolesarske povezave od Grobelnega do Šentvida ter od Šentvida do Šmarja pri Jelšah zdaj predvideno v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in s pomočjo črpanja kohezijskega denarja. »Iz smeri Grobelnega proti Šentvidu naj bi povezava vodila ob železniški progi. Iz smeri Šentvida proti vrhu Ha- larjevega hriba naj bi vodila ob glavni cesti. Občina že pridobi- va soglasja za zemljišča.« ŠENTJUR – Občina je z Mladinskim centrom Šen- tjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjan- sko, drugi četrtek aprila v Ipavčevem kulturnem cen- tru razglasila naj prostovolj- ce za leto 2024. Na prireditvi, ki je bila v sklopu Tedna zdravega me- sta, so podelili priznanja in pohvale v različnih starostnih kategorijah. V kategoriji do 18 let sta pohvalo na predlog OŠ Planina pri Sevnici prejeli vse- stransko dejavni učenki Neli Pančur in Patricija Novak. V kategoriji od 19 do 30 let je pohvalo na predlog Zveze slovenskih katoliških skavtov prejel skavtski voditelj David Vehovar, priznanje je na pre- dlog Jelke Godec prejel Kle- men Mastnak. Slednji se vr- sto let posveča dobrodelnim dejavnostim in tako pomaga posameznikom in družinam, ki se zaradi naravnih ali dru- gih nesreč znajdejo v težkih življenjskih okoliščinah. Lani je organiziral koncert za dru- žino Skok, ki je v požaru iz- gubila hišo. Kot član Društva podeželske mladine (DPM) Šentjur pomaga pri organiza- ciji državnih in mednarodnih kmečkih iger na Ponikvi. Priznanje je na predlog DPM Šentjur prejela predsednica omenjenega društva Nataša Golež. Društvo pod njeno taktirko organizira veliko akcij za pomoč starejšim ter različna tekmovanja in prire- ditve. Prejemniki pohval in priznanj za naj prostovoljce občine Šentjur. (Foto: arhiv Mladinskega centra Šentjur) ga kluba mladih Šentjur prejel Film Gepack, pri katerem sta med drugim sodelovala Žiga Kukovič in Robert Kladnik. Še eno priznanje je na predlog Športno-umetniškega društva Rifnik prejel projekt Keltski dan na Rifniku. Prireditev s pestrim programom je lani obiskalo tri tisoč obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice ter tudi tujine. Še eno priznanje je na pre- dlog Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur prejel projekt izdaje Kronike Prostovolj- nega gasilskega društva Šentjur 1874–2024. Omenje- no društvo je kroniko izdalo lani, ko je obeležilo 150-letni- co delovanja. Avtorja dela sta Florjan Cveto Erjavec in Drago Jančič. TS Kategorija nad 31 let V kategoriji nad 31 let je priznanje na predlog Društva upokojencev Šentjur prejela Fanika Opalič, ki se dejavno vključuje v društveno delo na raznih področjih. Na pre- dlog Športno-umetniškega društva Rifnik Šentjur je pri- znanje prejel Martin Čater, ki pridno pomaga pri vseh društvenih projektih. Vrsto let kot prostovoljec sodeluje z Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur, kjer pomaga socialno ogroženim občanom ter sodeluje pri obdarovanju otrok. Dejaven je v Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, je član Zveze sloven- skih častnikov Šentjur, Ob- močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Strelskega društva Celje ter Lokostrel- skega društva Dramlje. V pro- stem času je predan zbiratelj, s čimer pomembno prispeva k ohranjanju zgodovine lokal- ne skupnosti. Na predlog šen- tjurskega območnega združe- nja Rdečega križa Slovenije je priznanje prejela dolgoletna prostovoljka Danica Konko- lič, ki zadnjih 12 let vodi hu- manitarno skladišče Rdečega križa Šentjur. Med drugim je tudi članica Krajevnega od- bora Rdečega križa Mestne skupnosti Šentjur. Prostovoljci, ki delajo z mladino V kategoriji prostovoljcev, ki so stari nad 31 let in delajo z otroki in mladino, je priznanje na predlog OZPM Šentjur pre- jela Mirjana Aužner. Predla- gatelji so zapisali, da Aužner- jeva s svojim čutom dobro prepozna socialne stiske svo- jih učencev, težave pa nato re- šuje s pomočjo OZPM Šentjur. Pri zvezi tudi dejavno sodeluje v projektu Trije zimski botri, v okviru katerega poskrbijo za pripravo daril za otroke iz socialno nespodbudnih okolij. Aužnerjeva v Dramljah med drugim že več kot 20 let orga- nizira novoletno prireditev ob prihodu dedka Mraza, pohod družin z lučkami na Uršulo, tradicionalni kostanjev piknik v Tednu otroka. Izstopajoči projekti V kategoriji projekt je pri- znanje na predlog Študentske- Župan Matija Čakš: »Največji problem Senovice je, da imajo nekateri krajani silose zelo blizu ceste, ograjo v bližini bankine ali na cestišču, dvorišča pogosto segajo na bankino … Vsak krajan bo moral stopiti dva koraka nazaj, da bomo skupaj lahko stopili korak naprej.« Ker je lokalna cesta dotrajana in ker tam številni uporabljajo kme- tijske stroje, se krajani Senovice in Močel bojijo nesreč, v katerih bi bili vpleteni kolesarji. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 16, 17. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV VOJNIK – O prostorskem in prometnem načrtovanju ter o ukrepih na regionalni cesti v času obnove avtoceste Se bo Vojnik »utopil« v prometu? ŽALEC – Podružnična osnovna šola (POŠ) Liboje je bila v začetku aprila gostite- ljica 23. strokovnega posveta učiteljev podružničnih šol, ki ga je organiziralo Društvo učiteljev podružničnih šol Slovenije. Tema dvodnevne- ga posveta, ki je vsako leto v drugi podružnični šoli, so bili izzivi in priložnosti kombiniranega pouka. Osnovni namen posveta je bil učiteljem, ki poučujejo v podružničnih šolah, ponuditi nova znanja, pri čemer je po- membna tudi izmenjava izku- šenj pri poučevanju v kombi- niranih oddelkih. Učitelji so tako prisluhnili predavanjem strokovnjakov, svoje prispevke so na posvetu delili tudi učitelji v podružničnih šolah. Ravna- teljica matične Osnovne šole Griže Marija Pavčnik je izpo- stavila tudi pomen neformal- Sobotni program strokovnega posveta je vključeval tudi ustvarjalno delavnico poslikave oziroma okrasitve kera- mičnih podstavkov. (Foto: POŠ Liboje) Libojska šola dva dni gostila učitelje podružničnih šol nega druženja na strokovnem posvetu, saj na njem učitelji izvedo marsikaj koristnega, kar lahko s pridom vključijo v učni proces. Udeleženci z vseh koncev Slovenije so med dru- gim spoznavali tudi lokalne znamenitosti. Goste in udeležence posve- ta so v petek, 4. aprila, s kul- turnim programom uvodoma pozdravili učenci POŠ Liboje, nato so govorci razmišljali o izzivih in priložnostih kombi- niranega pouka. Sledilo je stro- kovno predavanje Janija Pr- gića. V popoldanskem času so svoje prispevke in razmišljanja o poučevanju v kombiniranih oddelkih predstavljali učitelji, ki poučujejo v podružničnih šolah. Udeleženci posveta so nato obiskali še glasbeni družini Oset in Frece. Franjo Oset jih je seznanil s snemalno opremo, posneli so tudi dve pesmi. Pri družini Frece so se seznanili z izdelovanjem in s popravili harmonik. Štefan Frece je pri- povedoval tudi o časih, ko je obiskoval podružnično šolo v Libojah. Ker je vzporedno s posvetom potekal tudi literarni in likovni natečaj učencev podružničnih šol, so bili na sobotni priredi- tvi podeljeni tudi priznanja in nagrade nagrajenim delom. Sobotni program je vključeval tudi ustvarjalne delavnice, saj spodbujajo ustvarjalnost uči- teljev, ki jo prenašajo tudi na učence. Udeleženci posveta so na delavnici poslikali kera- mične podstavke. V popoldan- skem času so se peš odpravili na Brnico, kjer so dvodnevni posvet sklenili z občnim zbo- rom Društva učiteljev podru- žničnih šol Slovenije. BA V začetku aprila je Dars začel obsežno in dolgotraj- no prenovo avtocestnega odseka Slovenske Konjice– Dramlje, ki upočasnjuje promet in s tem podaljšuje potovalni čas. Obnovitvena dela bodo predvidoma trajala 410 dni, končana naj bi bila jeseni 2026. Za- stoji bodo neizogibni, gneča na lokalnih cestah bo predvidoma še večja kot na avtocesti. Za zagotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa so na regio- nalni cesti skozi Vojnik predvideni nekateri začasni ukrepi. Toda ali bodo ti zadostovali, da se Vojnik ne bo »utopil« v prometu, se sprašujejo v civilni inicia- tivi Tukaj smo Vojnik, kjer so minuli teden pripravili srečanje s krajani ter nanj povabili dva strokovnjaka s področja prostorskega in prometnega načrtovanja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prometne analize so pokaza- le, da se bo med obnovo avto- cestnega odseka promet na re- gionalni cesti Celje–Slovenske Konjice povečal za približno 25 odstotkov, predvsem zjutraj v smeri Celja in zgodaj popoldne v smeri Slovenskih Konjic. »Na odseku Celje–Višnja vas to po- meni, da se bo število vozil s sedanjih 15 tisoč povečalo na 18 tisoč dnevno. Če prištejemo še vozila na cesti Ljubečna–Ar- clin, se približamo številki 20 tisoč vozil dnevno,« navajajo v civilni iniciativi. Začasni ukrepi Da bo promet skozi Vojnik v času del na avtocesti čim bolj vzdržen in varen, bosta vojni- ška občina in država poskrbeli za nekatere začasne ukrepe na omenjeni cesti. Eden od teh je prehod za pešce v Ivenci, ki je že zgrajen. Križišči Arclin– Ljubečna in Višnja vas–Dobr- na bosta semaforizirani. Vsa semaforsko urejena križišča na regionalni cesti bodo imela videonadzor in bodo daljinsko upravljana iz nadzornega cen- tra, tako da bodo intervali pri- lagojeni gostoti prometa. »Voc je v imenu Darsa tudi že začel gradnjo začasnega koridorja oziroma površine za pešce na desni strani ceste od pokopa- lišča v Vojniku do Arclina. V križišču pri pokopališču so že nameščeni dodatni semaforji za prehod za pešce, tako da bodo tudi prebivalci bližnje- ga bloka lahko varno prečkali cesto. Dogovarjamo se še za umestitev prehoda za pešce čez regionalno cesto pri vho- du v obrtno cono pri avtohiši Čepin. Na odseku od Arclina do Ljubečne bodo začasno na- meščene grbine za zmanjšanje hitrosti vozil,« našteva vojniški župan Branko Petre in dodaja, da so ti ukrepi usmerjeni pred- vsem k zagotavljanju varnosti v obdobju pričakovanega po- večanega prometa, predvsem v času prometnih konic. Država je sprejela še dodatne ukrepe. Med obnovo avtoce- stnega odseka Slovenske Ko- njice–Dramlje je odsvetovana uporaba vzporedne regional- ne ceste, saj je tam možna še večja gneča. Tovorna vozila v času del tako ne bodo smela zapuščati avtoceste, razen za potrebe lokalne dostave. Ves čas bo tudi poostren nadzor prometne policije in redarjev tako na vzporednih cestah kot na avtocesti. Po avtocesti še prenova regionalke Vsi ti ukrepi so načrtovani za prihodnji dve leti, za čas traja- nja obnove avtoceste. Kasneje je predvidena celovita preno- va regionalne ceste med Ško- fjo vasjo in Vojnikom, kar je v pristojnosti države. Ob prenovi ceste bosta zgrajena tudi ploč- nik in kolesarska steza, prav tako bodo urejena vsa križišča od Škofje vasi do Vojnika. Pro- jekti so po besedah župana že končani. Začetek del je predvi- den po pridobitvi vseh soglasij lastnikov zemljišč in po konča- nju del na avtocesti, saj istoča- sno ni dovoljeno izvajati tudi obnove regionalne ceste. To bi namreč še dodatno povečalo zastoje in gnečo. Na regionalni cesti Vojnik–Slovenske Konjice pri odcepu za Dobrno je pred- videno krožišče, ki bo zgrajeno takoj, ko bodo pridobljena vsa soglasja lastnikov zemljišč. Slabo prostorsko načrtovanje O pomenu usklajenega pro- storskega in prometnega na- črtovanja, fi zičnega umirjanja prometa in o vnašanju dobrih praks z drugih koncev Sloveni- je in iz tujine v lokalno okolje sta na srečanju krajanov minu- li teden spregovorila arhitekt in prometni strokovnjak Tadej Rezar ter strokovnjak s podro- čja gradbeništva Janko Trobiš. Ocenila sta, da je izvajanje občinske strategije prostorske- ga načrtovanja v zadnjih tride- setih letih slabo. Za območje Vojnika je značilna razpršena gradnja, kar ne predstavlja le drage gradnje infrastrukture (kanalizacije, vodovoda, dalj- novodov …), ampak povzroča tudi prometne težave. Število prebivalcev v Vojniku se je v zadnjih letih na račun pri- seljevanja zelo povečalo, ob regionalni cesti je v zadnjih letih zraslo tudi več trgovin, obcestna pozidava pa slabo vpliva na pretočnost prometa skozi kraj. Ob tem je za Vojnik značilen tudi močan tranzitni promet, in to po cestah, ki za to niso primerne, je poudaril Tadej Rezar. Vključevanje na regionalno cesto je oteženo. Ena od re- šitev, ki bi olajšala zadevo, bi bil na primer skupen uvoz na glavno cesto za več trgovin. A o tem bi bilo treba razmišljati že pri njihovem načrtovanju in umeščanju v prostor. Naj- pomembnejša rešitev, ki bi iz- boljšala stanje, je obvoznica, je poudaril Janko Trobiš, zato jo je treba čim prej začeti načrto- vati. Kot primere dobrih praks v Sloveniji je Rezar izpostavil umestitve obvoznic mimo Že- leznikov, Mengša, Žalca, Šen- tjurja, Krškega … Težava je tudi, da manjše občine v svojih občinskih upravah nimajo zaposlenih urbanistov, saj si jih ne mo- rejo »privoščiti«, je dejal Tro- biš, zato bi bilo po njegovem mnenju dobro razmisliti o ustanovitvi skupne regijske urbanistične službe. Poplavna varnost Na območju vojniške občine vedno večje težave povzročajo tudi narasle vode. Zlasti v za- dnjih letih je vedno več nepre- mičnin ob močnejšem deževju poplavljenih. Kot dober pri- mer, kako se da rešiti tovrstne težave, je Janko Trobiš izposta- vil avstrijski Gradec, kjer so v mestu zagotovili razlivne po- vršine, ki so v času, ko na njih ni vode, namenjene rekreaciji meščanov. V naseljih so po- membne tudi zelene površine (zasaditve dreves, gredic …), saj rastline zadržujejo vodo. Kot je še poudaril, Vojnik nuj- no potrebuje novo hidrološko študijo, ki bo glede na popla- ve leta 2023 izkazala potrebe po ustrezni ureditvi poplavne varnosti. Za zagotovitev čim bolj vzdržnega in varnega prometa so na regionalni cesti skozi Vojnik predvideni nekateri začasni ukrepi. Toda ali bodo ti zadostovali, da se Vojnik ne bo »zadušil« v prometu? (Foto: BA) Kakšne rešitve pri prometnem in prostorskem na- črtovanju potrebuje Vojnik, sta na srečanju s krajani, ki so ga pripravili v civilni iniciativi Tukaj smo Vojnik, spregovorila strokovnjaka Janko Trobiš (skrajno levo) in Tadej Rezar (drugi z leve). (Foto: BA) Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 16, 17. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV ŠMARJE PRI JELŠAH – Krajani proti označitvi državne kolesarske povezave na lokalni cesti Skozi Močle in Senovico ne želijo kolesarskega prometa Kdo so naj prostovoljci za leto 2024? Nova znanja in poznanstva NAZARJE – Udeleženci tre- tje skupine projekta Podjetno nad izzive v Savinjski regiji – PONI Savinjska, ki ga izva- ja RRA Savinjska, so konec marca v Nazarjah končali štirimesečno usposabljanje. Četrta skupina bo usposa- bljanje začela že 5. maja, to- krat v prostorih Inkubatorja Savinjske regije v Celju. Deset udeležencev je v pro- storih Razvojne agencije Sa- vinjsko-Šaleške regije v občini Nazarje v zadnjih mesecih s pomočjo mentorjev in zuna- njih izvajalcev razvijalo svojo podjetniško idejo in pridobiva- lo različna znanja za nadaljnje podjetniško delo. Udeleženci programa so na zaključnem dogodku predstavili različne podjetniške ideje, ki so jih kalili med usposabljanjem, in razkrili svoje načrte. Med ide- jami so bili odprtje turistične trgovine s spominski ob Mo- zirskem gaju, odprtje masa- žnega in terapevtskega studia, aromaterapevtsko svetovanje, akademija za duhovno rast … Cilj vseslovenskega projek- ta PONI je, da udeleženci po končanem usposabljanju usta- novijo lasten poslovni subjekt. Projekt v savinjski regiji izvaja RRA Savinjska v sodelovanju s partnerskimi območnimi ra- zvojnimi agencijami. Vanj bo do vključno leta 2028 vključe- nih 106 udeležencev. SJ Krajani Senovice in Močel so na župana in občinsko upravo Občine Šmarje pri Jelšah naslovili pričakova- nje, da ne bo postavljena nobena signalizacija, ki bi kolesarski promet iz smeri Halarjevega hriba preusme- rila na lokalno cesto skozi Močle in Senovico ter obra- tno. Ker je lokalna cesta dotrajana in ker tam številni uporabljajo kmetijske stroje, se bojijo nesreč, v katerih bi bili vpleteni kolesarji. V občini pojasnjujejo, da na- črtovane označbe za državno kolesarsko povezavo po javnih občinskih cestah v ničemer ne bodo spremenile njihove rabe. Že zdaj jih v skladu z zakonodajo lahko uporabljajo različni uporabniki, tudi kolesarji. TINA STRMČNIK Država oz. ministrstvo za in- frastrukturo s pomočjo evrop- skega denarja že nekaj časa ureja kolesarsko povezavo iz smeri Grobelnega proti Rogaški Slatini. Občine so za urejanje predvidene trase morale prido- biti soglasja lastnikov zemljišč. Šmarska občina pri pridobiva- nju soglasij zemljišč na odseku od Grobelnega proti Šentvidu ter na odseku od Šentvida proti Šmarju pri Jelšah ni bila uspe- šna. Nekaj prebivalcev, ki živijo v Šentvidu, na območju Halar- jevega hriba in Senovice, se s predlagano traso ni strinjalo. Šmarski župan Matija Čakš je povedal, da je v vmesnem času prišlo tudi do spremembe la- stništva nekaterih zemljišč. Tako je odsek ureditve kole- sarske povezave od Grobelne- ga do Šmarja pri Jelšah padel v vodo. Da bi država zagotovila zveznost kolesarskih poti med občinami, bo pot predvidoma označila čez Senovico, mimo Jelšingrada in Grajskega loga. Bojijo se nesreč A 48 krajanov Senovice in Močel je proti temu, da bi označbe kolesarje usmerjale k vožnji po tamkajšnji lokalni cesti. Občinska svetnica Mar- jana Skale je na predzadnji seji občinskega sveta pojasnila, da je na odseku veliko prometa s traktorji in z drugimi delov- nimi stroji, krajani pa se bojijo morebitnih nesreč, kjer bi bili vpleteni kolesarji. V razpravi so nekateri svetniki izpostavili, da se nekateri kolesarji iz sme- ri Jelšingrada pripeljejo tudi s hitrostjo 60 kilometrov na uro, zato po prepričanju krajanov obstaja velika možnost za tve- ganja. V občinski upravi pravijo, da to, da bo odsek državne kolesarske povezave Halarjev breg–Šmarje pri Jelšah vodil po javnih kategoriziranih ob- činskih cestah, v ničemer ne bo spremenilo njihove rabe. Različni udeleženci v prometu, med njimi tudi kolesarji, lahko namreč že zdaj v skladu s po- dročno zakonodajo uporabljajo lokalne ceste. Župan se ne more zavezati, da država ne bo označila ko- lesarske poti. Občina bi sicer lahko s krajani skušala poiska- ti zemljišča za morebitno novo traso kolesarske poti s Halar- jevega hriba proti Grajskemu logu. To bi pomenilo, da bi morala na svoja pleča prevzeti stroške priprave projekta ter od- mere in odkupa zemljišč. »Če bomo zemljišča našli, je direk- cija za infrastrukturo pripravlje- na financirati to povezavo. A v naslednjih dveh letih zagotovo ne.« Neurejena cesta Čakš je po sestanku s kraja- ni kot precejšnjo težavo zaznal neurejeno cesto v Senovici. Občina in krajevna skupnost sta naročili popise del. Za ce- sto v zgornjem delu kraja sta že prejeli predračun. Občina želi postopoma, v nekaj letih, obnoviti to cestno povezavo. »Velik problem v tem kraju je, da ceste nikoli nismo mogli ob- noviti tako, kot je treba, saj od nekaterih krajanov nismo dobi- li soglasij za nekatera gradbena dela, za umestitev jaškov, odvo- dnjavanja, kopanje … Zato bo skušala občina s pomočjo kra- jevne skupnosti okrepiti komu- nikacijo s krajani,« je povedal Čakš. Odsek omenjene ceste je po njegovih besedah zelo po- memben, saj omogoča obvoz, kadar se na glavni cesti zgodi prometna nesreča. Čakš je še pojasnil, da je ure- janje kolesarske povezave od Grobelnega do Šentvida ter od Šentvida do Šmarja pri Jelšah zdaj predvideno v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in s pomočjo črpanja kohezijskega denarja. »Iz smeri Grobelnega proti Šentvidu naj bi povezava vodila ob železniški progi. Iz smeri Šentvida proti vrhu Ha- larjevega hriba naj bi vodila ob glavni cesti. Občina že pridobi- va soglasja za zemljišča.« ŠENTJUR – Občina je z Mladinskim centrom Šen- tjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjan- sko, drugi četrtek aprila v Ipavčevem kulturnem cen- tru razglasila naj prostovolj- ce za leto 2024. Na prireditvi, ki je bila v sklopu Tedna zdravega me- sta, so podelili priznanja in pohvale v različnih starostnih kategorijah. V kategoriji do 18 let sta pohvalo na predlog OŠ Planina pri Sevnici prejeli vse- stransko dejavni učenki Neli Pančur in Patricija Novak. V kategoriji od 19 do 30 let je pohvalo na predlog Zveze slovenskih katoliških skavtov prejel skavtski voditelj David Vehovar, priznanje je na pre- dlog Jelke Godec prejel Kle- men Mastnak. Slednji se vr- sto let posveča dobrodelnim dejavnostim in tako pomaga posameznikom in družinam, ki se zaradi naravnih ali dru- gih nesreč znajdejo v težkih življenjskih okoliščinah. Lani je organiziral koncert za dru- žino Skok, ki je v požaru iz- gubila hišo. Kot član Društva podeželske mladine (DPM) Šentjur pomaga pri organiza- ciji državnih in mednarodnih kmečkih iger na Ponikvi. Priznanje je na predlog DPM Šentjur prejela predsednica omenjenega društva Nataša Golež. Društvo pod njeno taktirko organizira veliko akcij za pomoč starejšim ter različna tekmovanja in prire- ditve. Prejemniki pohval in priznanj za naj prostovoljce občine Šentjur. (Foto: arhiv Mladinskega centra Šentjur) ga kluba mladih Šentjur prejel Film Gepack, pri katerem sta med drugim sodelovala Žiga Kukovič in Robert Kladnik. Še eno priznanje je na predlog Športno-umetniškega društva Rifnik prejel projekt Keltski dan na Rifniku. Prireditev s pestrim programom je lani obiskalo tri tisoč obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice ter tudi tujine. Še eno priznanje je na pre- dlog Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur prejel projekt izdaje Kronike Prostovolj- nega gasilskega društva Šentjur 1874–2024. Omenje- no društvo je kroniko izdalo lani, ko je obeležilo 150-letni- co delovanja. Avtorja dela sta Florjan Cveto Erjavec in Drago Jančič. TS Kategorija nad 31 let V kategoriji nad 31 let je priznanje na predlog Društva upokojencev Šentjur prejela Fanika Opalič, ki se dejavno vključuje v društveno delo na raznih področjih. Na pre- dlog Športno-umetniškega društva Rifnik Šentjur je pri- znanje prejel Martin Čater, ki pridno pomaga pri vseh društvenih projektih. Vrsto let kot prostovoljec sodeluje z Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur, kjer pomaga socialno ogroženim občanom ter sodeluje pri obdarovanju otrok. Dejaven je v Društvu likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, je član Zveze sloven- skih častnikov Šentjur, Ob- močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Strelskega društva Celje ter Lokostrel- skega društva Dramlje. V pro- stem času je predan zbiratelj, s čimer pomembno prispeva k ohranjanju zgodovine lokal- ne skupnosti. Na predlog šen- tjurskega območnega združe- nja Rdečega križa Slovenije je priznanje prejela dolgoletna prostovoljka Danica Konko- lič, ki zadnjih 12 let vodi hu- manitarno skladišče Rdečega križa Šentjur. Med drugim je tudi članica Krajevnega od- bora Rdečega križa Mestne skupnosti Šentjur. Prostovoljci, ki delajo z mladino V kategoriji prostovoljcev, ki so stari nad 31 let in delajo z otroki in mladino, je priznanje na predlog OZPM Šentjur pre- jela Mirjana Aužner. Predla- gatelji so zapisali, da Aužner- jeva s svojim čutom dobro prepozna socialne stiske svo- jih učencev, težave pa nato re- šuje s pomočjo OZPM Šentjur. Pri zvezi tudi dejavno sodeluje v projektu Trije zimski botri, v okviru katerega poskrbijo za pripravo daril za otroke iz socialno nespodbudnih okolij. Aužnerjeva v Dramljah med drugim že več kot 20 let orga- nizira novoletno prireditev ob prihodu dedka Mraza, pohod družin z lučkami na Uršulo, tradicionalni kostanjev piknik v Tednu otroka. Izstopajoči projekti V kategoriji projekt je pri- znanje na predlog Študentske- Župan Matija Čakš: »Največji problem Senovice je, da imajo nekateri krajani silose zelo blizu ceste, ograjo v bližini bankine ali na cestišču, dvorišča pogosto segajo na bankino … Vsak krajan bo moral stopiti dva koraka nazaj, da bomo skupaj lahko stopili korak naprej.« Ker je lokalna cesta dotrajana in ker tam številni uporabljajo kme- tijske stroje, se krajani Senovice in Močel bojijo nesreč, v katerih bi bili vpleteni kolesarji. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 16, 17. april 2025 KULTURA Olga Rezanova na gradu Podsreda Drugi aprilski petek so na gradu Podsreda odprli razstavo del ustvarjalke Olge Re- zanove. Umetnica, ki je rojena v Moskvi, živi in ustvarja na Trebčah v Bistrici ob Sotli. Na razstavi, ki ima naslov Namišljeno ali dejansko videno, so na ogled oljne slike iz različnih obdobij ustvarjalnega opusa Olge Rezanove. Osrednja tema razstave je razisko- vanje barvnih kontrastov in oblik, temelječih na naravnih motivih, rastlinah in cvetju. V Kozjanskem parku so zapisali, da je rdeča nit del ustvarjalke meja med videnim in čutenim doživljanjem motiva, kjer narava postane prostor samoopazovanja in občute- nja. TS Promocija sodobnega plesa in odkrivanje mladih talentov Mednarodni festival mladih plesnih ustvarjalcev V soboto, 19. aprila, bo Slovensko ljudsko gledališče Celje gostilo že 16. mednarodni festival mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – plesna miniatura 2025. Organizator prireditve je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Mladi plesalci bodo nastopili v dveh starostnih kategorijah, in sicer v starostni kategoriji M (med 16 in 19 let) ter L (med 20 in 24 let). Namen festivala je promovirati sodobni ples in hkrati odkrivati sveže talente. Festival kljub nagradam ne želi spodbujati tekmovalnosti, marveč samostojno ustvar- jalnost mladih plesnih avtorjev in avtoric, pri čemer jih mentorji zgolj nevsiljivo vodijo in usmerjajo. Film, ki nastavlja ogledalo Celovečerni dokumentarni film Novi sošolci, ki ga je režiral Toni Cahunek, je bil tudi v Celju in Velenju deležen zelo dobrih odzivov med gledalci. Predstavlja življenje otrok priseljencev s Kosova in njihovo vključevanje v šolski sistem. V ospredje postavi zgodbe štirih otrok in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja slovenskega jezika srečujejo z ovirami na različnih področjih. V filmu spremljamo štiri učence – Suelo, Floralbo, Masarja in Ledrija. Tako otroci kot njihovi starši se v novem okolju večkrat znajdejo na točki, kjer morajo preoblikovati tradicionalne dru- žinske vzorce, da se lahko uspešno vključijo v šolo, na trg dela in v slovensko družbo. Gre za prvi film s tovrstno tematiko pri nas. Obsežen del filma je bil posnet na Kosovu, kjer otroci obiščejo sorodnike in nekdanje šole, s čimer predstavijo razvoj in posamezne mejnike v izobraževalnem sistemu Kosova ter izpostavijo razloge za migracije. Kot je povedal režiser filma T oni Cahunek, se mu je zamisel za film porodila, ko je opazoval spremembe v domačen Kranju: »Zaradi gospodarske rasti in velikega povpraševa- nja po delovni sili so prišli priseljenci s Kosova in z njimi tudi njihovi otroci. Želel sem obvestiti slovensko javnost o tem, kako živijo in se šolajo, ter opolnomočiti skupnost priseljencev s Kosova, ki je precej izolirana in odrinjena na rob. Nastanek filma je med drugim spodbudila moja sestra, ki v doktorski disertaciji raziskuje priseljence s Kosova ter prisotnost albanofobije na različnih ravneh vključevanja v slovensko družbo,« je še povedal Cahunek in dodal, da je odziv občinstva izjemno pozitiven. »Res nisem pričakoval, da bo vsebina nagovorila tako veliko ljudi.« Film Novi sošolci je prejšnji teden gostoval v slovenskih mestih z večjim deležem priseljenih s Kosova – v Kranju, Izoli, Celju, Trbovljah, Velenju, Mariboru in Slovenski Bistrici. Po vsaki filmski projekciji je sledil pogovor s filmskimi ustvarjalci, ki so povedali, da film ni le raziskovanje med- kulturnosti v Sloveniji, temveč je pripoved o otroštvu, pripadnosti, razumevanju drugačnosti in prepletu kultur, ki je v Sloveniji zaradi pomanjkanja delovne sile neizbežna. BF Utrinek iz filma Novi so- šolci, ki je bil med Celjani in Velenjčani lepo sprejet. (Foto: produkcija filma) Glasbeno šolstvo v La- škem obeležuje pol sto- letja. Jubilej so v občini minuli teden obeležili s svečano prireditvijo v kul- turnem centru. Dogodek je ponudil tudi vpogled v bogato zgodovino Glas- bene šole (GŠ) Laško-Ra- deče. Glasbena šola v Laškem je po večletni prekinitvi zaživela v šolskem letu 1975/76 kot dislociran oddelek Glasbene šole Ra- deče (slednja je bila usta- novljena 1. marca 1950 kot podružnica Glasbene šole Trbovlje). Pouk v Laškem je bil organiziran v OŠ Du- šana Poženela. Zaradi ve- dno večjega zanimanja za glasbeno izobraževanje se je šola z leti postopno raz- vijala in širila programe. Od leta 2013 deluje v pre- novljenih prostorih na Val- vasorjevem trgu v središču Laškega. Kot poudarjata ravna- teljica šole Rosana Jakšič in njen pomočnik Marko Razboršek, je bila vizija šole vsa leta enaka, to je omogočiti glasbeno in plesno izobraževanje čim več otrokom in mladostni- kom ter jih skozi umetnost vzgajati v odgovorne in ustvarjalne posamezni- ke. V vseh teh letih je GŠ Laško-Radeče postala ne- pogrešljiv del kulturnega dogajanja v lokalnem oko- lju. V šoli letno pripravijo približno dvesto nastopov, sodelujejo z društvi in dru- gimi javnimi zavodi ter se povezujejo z glasbenimi šolami doma in v tujini. Njeni učenci in učitelji redno nastopajo na kon- certih, prireditvah in tek- movanjih, kjer dosegajo številne uspehe. Nedavno je učitelj trobente Marko Razboršek v Cerknici pre- jel stanovsko priznanje Frana Gerbiča za izjemno delo in uspehe na podro- čju glasbenega šolstva. V petih vzgojno-izobra- ževalnih programih GŠ Laško-Radeče je v tem šolskem letu vpisanih 497 učencev. »Na prihodnost šole za- posleni gledamo z glasbo v srcih. Želimo si, da bi šola tudi v prihodnjih desetletjih ohranila kakovost in da bi ostala prostor ustvarjalnosti, povezovanja in kulturnega utripa kraja,« je poudarila ravnateljica Rosana Jakšič. Župan Občine Laško Mar- ko Šantej je dodal, da Glas- bena šola Laško-Radeče ni le prostor izobraževanja, tem- več nepogrešljiv del lokalne skupnosti. »Ponosni smo, da v njej že petdeset let rastejo mladi talenti, ki s svojo ljube- znijo do glasbe in plesa bo- gatijo kulturno podobo naše občine. Vesel sem, da sem tudi sam del svojih najlepših otroških spominov ustvaril prav v tej ustanovi – ostala je glasba v srcu. Obenem sem prepričan, da bomo še naprej spremljali razvoj novih talentov in izjemnih uspehov,« je dejal ter česti- tal vsem, ki so soustvarjali 50-letno zgodbo uspešnega glasbenega izobraževanja v Laškem. BA Z glasbo v srcih Kolektiv GŠ Laško-Radeče z gosti (Foto: Regina Jakšič) Program bo spremljala in plesalce ocenjevala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Dragana Alfirević (Slovenija, Srbija), Simon Wehrli (Švica) in Sebastián García Ferro (Španija). (Foto: Tomaž Črnej) Mladim plesnim ustvarjal- cem organizator vsako leto predpiše temo, ki jih vodi pri gradnji plesnih miniatur in spodbudi k premisleku o njej. Letošnja izhodiščna tema je Prostor. Kot je zapisala umetni- ška vodja festivala Nina Meško, svetovalka za plesno dejavnost v JSKD, je prostor osnovni ele- ment plesa, ki ga je mogoče raziskovati in oblikovati. Ple- salci uporabljajo razsežnosti prostora – višino, širino in glo- bino – za ustvarjanje oblik in vzorcev. »Odnos med plesom in pro- storom je zelo simbiotičen, saj vsak od njiju pomembno vpliva na drugega. Ples in prostor sta v dinamičnem, nenehno razvi- jajočem se odnosu. Prostor ni le kulisa za ples, ampak je akti- ven, živ partner v ustvarjalnem procesu. Ta medsebojni vpliv ne oblikuje le načina izvedbe predstave, temveč tudi to, kako jo doživljata plesalec in gleda- lec. Način uporabe prostora lahko krepi ali preoblikuje gi- banje, medtem ko ima gibanje moč, da opredeli prostor,« pra- vi organizator festivala. Kdo bo najboljši? Za letošnji festival je bilo izbranih 21 plesnih miniatur avtorjev in avtoric iz Slovenije, Luksemburga, Poljske, Ukraji- ne, Belgije, Avstrije, Nizozem- ske, Francije, Švedske, Italije in Nemčije. Prireditev bosta zaključili premiera celovečerne plesne predstave Maje Vidic, lanske prejemnice produkcij- ske nagrade Opus, in podelitev nagrad. Podeljene bodo za naj- boljšo plesno miniaturo, najbolj- ši koncept in najboljšo plesno izvedbo. Obenem bosta plesni studio Intakt in JSKD podelila produkcijsko nagrado za upo- dobitev novega projekta, ki bo premierno prikazan na Opusu 2026, generacijska žirija bo iz- brala najboljšo plesno miniaturo v vsaki starostni skupini, ki bo prejela bon za izobraževanje v Poletni plesni šoli 2025, Matjaž Farič, umetniški direktor med- narodnega festivala Front@so- dobnega plesa, bo izbral plesne miniature, ki jih bodo uvrstili v program 20. izvedbe festivala v Murski Soboti. SIMONA ŠOLINIČ Festival mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – ple- sna miniatura se je prvič zgodil v Celju pred 33 leti in v tem času se je razvil iz enournega dogodka v ve- čfazni plesni festival (iz- bor, državno tekmovanje in mednarodni festival), na katerega se prijavlja vsako let več plesnih mi- niatur. Med imeni sodelu- jočih na preteklih Opusih je mogoče zaslediti veliko plesnih ustvarjalcev, ki danes nadaljujejo svojo profesionalno plesno pot doma ali v tujini. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 16, 17. april 2025 KULTURA Olga Rezanova na gradu Podsreda Drugi aprilski petek so na gradu Podsreda odprli razstavo del ustvarjalke Olge Re- zanove. Umetnica, ki je rojena v Moskvi, živi in ustvarja na Trebčah v Bistrici ob Sotli. Na razstavi, ki ima naslov Namišljeno ali dejansko videno, so na ogled oljne slike iz različnih obdobij ustvarjalnega opusa Olge Rezanove. Osrednja tema razstave je razisko- vanje barvnih kontrastov in oblik, temelječih na naravnih motivih, rastlinah in cvetju. V Kozjanskem parku so zapisali, da je rdeča nit del ustvarjalke meja med videnim in čutenim doživljanjem motiva, kjer narava postane prostor samoopazovanja in občute- nja. TS Promocija sodobnega plesa in odkrivanje mladih talentov Mednarodni festival mladih plesnih ustvarjalcev V soboto, 19. aprila, bo Slovensko ljudsko gledališče Celje gostilo že 16. mednarodni festival mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – plesna miniatura 2025. Organizator prireditve je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Mladi plesalci bodo nastopili v dveh starostnih kategorijah, in sicer v starostni kategoriji M (med 16 in 19 let) ter L (med 20 in 24 let). Namen festivala je promovirati sodobni ples in hkrati odkrivati sveže talente. Festival kljub nagradam ne želi spodbujati tekmovalnosti, marveč samostojno ustvar- jalnost mladih plesnih avtorjev in avtoric, pri čemer jih mentorji zgolj nevsiljivo vodijo in usmerjajo. Film, ki nastavlja ogledalo Celovečerni dokumentarni film Novi sošolci, ki ga je režiral Toni Cahunek, je bil tudi v Celju in Velenju deležen zelo dobrih odzivov med gledalci. Predstavlja življenje otrok priseljencev s Kosova in njihovo vključevanje v šolski sistem. V ospredje postavi zgodbe štirih otrok in njihovih staršev, ki se zaradi narodnostne pripadnosti in pomanjkanja znanja slovenskega jezika srečujejo z ovirami na različnih področjih. V filmu spremljamo štiri učence – Suelo, Floralbo, Masarja in Ledrija. Tako otroci kot njihovi starši se v novem okolju večkrat znajdejo na točki, kjer morajo preoblikovati tradicionalne dru- žinske vzorce, da se lahko uspešno vključijo v šolo, na trg dela in v slovensko družbo. Gre za prvi film s tovrstno tematiko pri nas. Obsežen del filma je bil posnet na Kosovu, kjer otroci obiščejo sorodnike in nekdanje šole, s čimer predstavijo razvoj in posamezne mejnike v izobraževalnem sistemu Kosova ter izpostavijo razloge za migracije. Kot je povedal režiser filma T oni Cahunek, se mu je zamisel za film porodila, ko je opazoval spremembe v domačen Kranju: »Zaradi gospodarske rasti in velikega povpraševa- nja po delovni sili so prišli priseljenci s Kosova in z njimi tudi njihovi otroci. Želel sem obvestiti slovensko javnost o tem, kako živijo in se šolajo, ter opolnomočiti skupnost priseljencev s Kosova, ki je precej izolirana in odrinjena na rob. Nastanek filma je med drugim spodbudila moja sestra, ki v doktorski disertaciji raziskuje priseljence s Kosova ter prisotnost albanofobije na različnih ravneh vključevanja v slovensko družbo,« je še povedal Cahunek in dodal, da je odziv občinstva izjemno pozitiven. »Res nisem pričakoval, da bo vsebina nagovorila tako veliko ljudi.« Film Novi sošolci je prejšnji teden gostoval v slovenskih mestih z večjim deležem priseljenih s Kosova – v Kranju, Izoli, Celju, Trbovljah, Velenju, Mariboru in Slovenski Bistrici. Po vsaki filmski projekciji je sledil pogovor s filmskimi ustvarjalci, ki so povedali, da film ni le raziskovanje med- kulturnosti v Sloveniji, temveč je pripoved o otroštvu, pripadnosti, razumevanju drugačnosti in prepletu kultur, ki je v Sloveniji zaradi pomanjkanja delovne sile neizbežna. BF Utrinek iz filma Novi so- šolci, ki je bil med Celjani in Velenjčani lepo sprejet. (Foto: produkcija filma) Glasbeno šolstvo v La- škem obeležuje pol sto- letja. Jubilej so v občini minuli teden obeležili s svečano prireditvijo v kul- turnem centru. Dogodek je ponudil tudi vpogled v bogato zgodovino Glas- bene šole (GŠ) Laško-Ra- deče. Glasbena šola v Laškem je po večletni prekinitvi zaživela v šolskem letu 1975/76 kot dislociran oddelek Glasbene šole Ra- deče (slednja je bila usta- novljena 1. marca 1950 kot podružnica Glasbene šole Trbovlje). Pouk v Laškem je bil organiziran v OŠ Du- šana Poženela. Zaradi ve- dno večjega zanimanja za glasbeno izobraževanje se je šola z leti postopno raz- vijala in širila programe. Od leta 2013 deluje v pre- novljenih prostorih na Val- vasorjevem trgu v središču Laškega. Kot poudarjata ravna- teljica šole Rosana Jakšič in njen pomočnik Marko Razboršek, je bila vizija šole vsa leta enaka, to je omogočiti glasbeno in plesno izobraževanje čim več otrokom in mladostni- kom ter jih skozi umetnost vzgajati v odgovorne in ustvarjalne posamezni- ke. V vseh teh letih je GŠ Laško-Radeče postala ne- pogrešljiv del kulturnega dogajanja v lokalnem oko- lju. V šoli letno pripravijo približno dvesto nastopov, sodelujejo z društvi in dru- gimi javnimi zavodi ter se povezujejo z glasbenimi šolami doma in v tujini. Njeni učenci in učitelji redno nastopajo na kon- certih, prireditvah in tek- movanjih, kjer dosegajo številne uspehe. Nedavno je učitelj trobente Marko Razboršek v Cerknici pre- jel stanovsko priznanje Frana Gerbiča za izjemno delo in uspehe na podro- čju glasbenega šolstva. V petih vzgojno-izobra- ževalnih programih GŠ Laško-Radeče je v tem šolskem letu vpisanih 497 učencev. »Na prihodnost šole za- posleni gledamo z glasbo v srcih. Želimo si, da bi šola tudi v prihodnjih desetletjih ohranila kakovost in da bi ostala prostor ustvarjalnosti, povezovanja in kulturnega utripa kraja,« je poudarila ravnateljica Rosana Jakšič. Župan Občine Laško Mar- ko Šantej je dodal, da Glas- bena šola Laško-Radeče ni le prostor izobraževanja, tem- več nepogrešljiv del lokalne skupnosti. »Ponosni smo, da v njej že petdeset let rastejo mladi talenti, ki s svojo ljube- znijo do glasbe in plesa bo- gatijo kulturno podobo naše občine. Vesel sem, da sem tudi sam del svojih najlepših otroških spominov ustvaril prav v tej ustanovi – ostala je glasba v srcu. Obenem sem prepričan, da bomo še naprej spremljali razvoj novih talentov in izjemnih uspehov,« je dejal ter česti- tal vsem, ki so soustvarjali 50-letno zgodbo uspešnega glasbenega izobraževanja v Laškem. BA Z glasbo v srcih Kolektiv GŠ Laško-Radeče z gosti (Foto: Regina Jakšič) Program bo spremljala in plesalce ocenjevala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Dragana Alfirević (Slovenija, Srbija), Simon Wehrli (Švica) in Sebastián García Ferro (Španija). (Foto: Tomaž Črnej) Mladim plesnim ustvarjal- cem organizator vsako leto predpiše temo, ki jih vodi pri gradnji plesnih miniatur in spodbudi k premisleku o njej. Letošnja izhodiščna tema je Prostor. Kot je zapisala umetni- ška vodja festivala Nina Meško, svetovalka za plesno dejavnost v JSKD, je prostor osnovni ele- ment plesa, ki ga je mogoče raziskovati in oblikovati. Ple- salci uporabljajo razsežnosti prostora – višino, širino in glo- bino – za ustvarjanje oblik in vzorcev. »Odnos med plesom in pro- storom je zelo simbiotičen, saj vsak od njiju pomembno vpliva na drugega. Ples in prostor sta v dinamičnem, nenehno razvi- jajočem se odnosu. Prostor ni le kulisa za ples, ampak je akti- ven, živ partner v ustvarjalnem procesu. Ta medsebojni vpliv ne oblikuje le načina izvedbe predstave, temveč tudi to, kako jo doživljata plesalec in gleda- lec. Način uporabe prostora lahko krepi ali preoblikuje gi- banje, medtem ko ima gibanje moč, da opredeli prostor,« pra- vi organizator festivala. Kdo bo najboljši? Za letošnji festival je bilo izbranih 21 plesnih miniatur avtorjev in avtoric iz Slovenije, Luksemburga, Poljske, Ukraji- ne, Belgije, Avstrije, Nizozem- ske, Francije, Švedske, Italije in Nemčije. Prireditev bosta zaključili premiera celovečerne plesne predstave Maje Vidic, lanske prejemnice produkcij- ske nagrade Opus, in podelitev nagrad. Podeljene bodo za naj- boljšo plesno miniaturo, najbolj- ši koncept in najboljšo plesno izvedbo. Obenem bosta plesni studio Intakt in JSKD podelila produkcijsko nagrado za upo- dobitev novega projekta, ki bo premierno prikazan na Opusu 2026, generacijska žirija bo iz- brala najboljšo plesno miniaturo v vsaki starostni skupini, ki bo prejela bon za izobraževanje v Poletni plesni šoli 2025, Matjaž Farič, umetniški direktor med- narodnega festivala Front@so- dobnega plesa, bo izbral plesne miniature, ki jih bodo uvrstili v program 20. izvedbe festivala v Murski Soboti. SIMONA ŠOLINIČ Festival mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – ple- sna miniatura se je prvič zgodil v Celju pred 33 leti in v tem času se je razvil iz enournega dogodka v ve- čfazni plesni festival (iz- bor, državno tekmovanje in mednarodni festival), na katerega se prijavlja vsako let več plesnih mi- niatur. Med imeni sodelu- jočih na preteklih Opusih je mogoče zaslediti veliko plesnih ustvarjalcev, ki danes nadaljujejo svojo profesionalno plesno pot doma ali v tujini. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 16, 17. april 2025 KRONIKA Več vlomov v cerkve na Celjskem V preteklih dneh so neznanci vlomili v več cerkev na Celjskem. To se je zgodilo tudi na območju Vojnika, kjer je storilec ukradel pokrovčka dveh kelihov. V drugem pri- meru je do vloma prišlo v Kompolah nad Štorami, kjer storilec ni ukradel ničesar, a je z vlomom povzročil okoli tisoč evrov škode. Podobno se je zgodilo v Strmci na območju Laškega, kjer vlomilec ni odnesel ničesar, a je povzročil kar nekaj škode s poškodovanjem dvojnih vrat in oken. V zadnjem tednu je bilo vlomljeno še v cerkev svetega Roka v Šmarju pri Jelšah. V tem primeru je storilec ukradel nekaj gotovine in poškodoval vhodna vrata. Nekoliko poseben je bil vlomilec, ki je prišel v stanovanjsko hišo v Žičah in iz prostorov odnesel spominske bankovce. Po- leg tega je med vlomom poškodoval pritlično okno. Neznanec v Velenju se je odločil za vlom v gradbeni zabojnik. Od tam je odnesel kar deset parov delovnih čevljev in nekaj hrane. Pri Velenjčanu našli orožje in naboje Velenjski policisti so moškemu s tamkajšnjega območja zasegli dve lovski puški in naboje različnih kalibrov. Policisti so zadevo začeli preiskovati na podlagi anonimne prijave o tem, da naj bi občan z njihovega območja imel doma Obtoženi krivde ni priznal, zaslišani bodo tudi etažni lastniki Primer Atrij: klobčič se bo začel odvijati Primer Atrij: klobčič se bo začel odvijati Primer Atrij: klobčič se bo začel odvijati Ta teden je bil na Okrožnem sodišču v Celju predo- bravnavni narok za prvoobtoženega v odmevni afe- ri Atrij, nekdanjega direktorja te družbe Radovana Cinka. Obtoženi krivde ni priznal. Tožilstvo mu očita nadaljevalna kazniva dejanja poslovne goljufi je. So- dna obravnava naj bi se začela 6. junija. SIMONA ŠOLINIČ, STA V kriminalistični preiskavi pred leti je bilo ugotovljeno, da naj bi se očitana kazniva dejanja v Atriju vrstila več kot deset let, in sicer od kon- ca leta 2005 do sredine leta 2017. V vsem tem času naj bi bilo na škodo etažnih lastni- kov pridobljene več kot 3,2 milijona evrov premoženjske koristi. Cink bi moral na zatožno klop v predobravnavnem na- roku sesti že januarja, vendar narok ni bil izveden, saj je njegova zagovornica predla- gala prenos sodnega postop- ka na drugo okrožno sodišče. Razlog za takšen predlog naj bi bil dvom v nepristranskost sojenja, a tudi to, da naj bi bili med oškodovanci tudi nekateri zaposleni na celjskem sodišču. Vendar do prenosa sojenja na drugo sodišče ni prišlo. Zaslišali bodo kar nekaj prič Spomnimo, da naj bi bilo domnevno oškodovanih več kot 5 tisoč etažnih lastnikov, omenjena afera je bila vsa ta leta pogosto tudi v medi- jih. Tako kot Cink je krivdo že pred časom zanikala so- obtožena Damjana Šumlak. Nihče od njiju ni bil niti v času pred predobravnavnim narokom pripravljen krivde priznati. Tožilstvo je na naro- ku, kot je to v postopkovnih pravilih, predlagalo zasliša- nje nekaterih prič, ki naj bi bile ključnega pomena za ta sodni postopek. Med dru- gim naj bi zaslišali nekatere lastnike stanovanj, ki so bili oškodovani, a tudi enega od nekdanjih vodilnih v družbi Atrij. Slednji bo moral poja- sniti, kaj je o domnevnih ka- znivih dejanjih Cinka vedel nadzorni odbor družbe. Med predlaganimi pričami, ki naj bi jih na obravnavi zasli- šali, je tudi odvetnik Aleksan- der Kac. Mariborski odvetnik naj bi bil vključen v pripravo dokumentacije o poslovnem sodelovanju murskosoboške nepremičninske družbe Fisa in Atrija. Fisa naj bi kot mo- rebitna vlagateljica od Atrija najemala upravljavske stori- tve. Med zaslišanimi naj bi bila tudi stečajna upraviteljica Atrija, ki je po uvedbi stečaja prevzela vso poslovno doku- mentacijo. Tudi do deset let zapora V primeru obsodbe jima grozi tudi do deset let zapora. Spomnimo, da so kriminalisti Cinku in Šumlakovi očitali, da naj bi s sredstvi rezervne- ga sklada večstanovanjskih in poslovnih objektov ter z zbra- nimi in neodvedenimi sredstvi obratovalnih stroškov ter na- jemnim za tretje osebe, torej komunalnih stroškov, stro- škov elektrike, zavarovanja in podobno, pridobila večjo premoženjsko korist. V praksi naj bi bilo to videti tako, da naj bi osumljenca denar iz upra- vljanja večstanovanjskih in poslovnih objektov v naspro- tju z določili Stanovanjskega zakona puščala na transakcij- skih računih Atrija, čeprav bi jih morala prenesti na poseben transakcijski račun, t. i. fi duci- arni račun. Denar naj bi upo- rabljala za plačila obveznosti, ki se niso nanašala na vzdrže- vanje večstanovanjskih objek- tov oziroma sta jih uporabljala nenamensko, so pred leti dejali kriminalisti, ki so zadevo prei- skali. Hkrati so omenili, da gre za eno od obsežnejših preiskav v zadnjih desetletjih. Foto: Andraž Purg Streslo Žalec V ponedeljek ob 20. uri so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres z magnitudo 1,5 v bližini Žalca. Po prvih podatkih so ga čutili predvsem pre- bivalci občine Žalec. V Uradu za seizmologijo pri Agenciji RS za okolje ocenjujejo, da moč oziroma učinki potresa niso presegli III. stopnje evropske makroseizmične lestvi- ce. Ta stopnja pomeni, da potres v zaprtih prostorih čutijo posamezniki. Mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje. različno orožje. Pred dnevi so zato z odredbo sodišča na nje- govem domačem naslovu opravili tudi hišno preiskavo. Našli in zasegli so dve lovski puški ter približno 500 nabojev raz- ličnih kalibrov. »V omenjenem primeru gre za orožje z večjo probojnostjo. Izvor orožja in streliva še ugotavljamo. Prav tako preverjamo, ali je bilo orožje uporabljeno pri kašnem kaznivem dejanju. Občan za orožje ni imel ustreznih dovo- ljenj,« so sporočili s celjske policije. Nanj je padel steber Policisti preiskujejo okoliščine delovne nesreče, ki se je minuli teden zgodila v Primožu pri Ljubnem. V nesreči se je huje poškodoval 29-letni delavec. Do nesreče je prišlo, ko je pri nameščanju večjih podpornih stebrov in skal v strugi Savinje na delavca padel eden od stebrov, ki so jih nameščali s pomočjo delovnega stroja. Nasedla znani taktiki tatov V Boletini na območju Policijske postaje Šentjur so policisti obravnavali standardno drzno tatvino. Neznanca sta se pri- peljala do stanovanjske hiše. Predstavila sta se kot operaterja enega od telekomunikacijskih podjetij, ki preverjata teren za polaganje optike. Medtem ko je eden stanovalko zamotil, je drugi odšel v hišo, preiskal prostore in ukradel več zlatnine. Namerno preščipnil kabla? Šmarski policisti preiskujejo precej nenavadno kaznivo dejanje. V Lipovcu je neznan storilec splezal na drog elek- Glede na zbrana obvestila bodo kriminalisti zadevo zaključili s kazensko ovadbo zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva oziroma s prekrškovnim postopkom po Zakonu o orožju. (Foto: PUC) trične napeljave in preščipnil dva kabla. Zaradi tega je eno gospodinjstvo ostalo brez elektrike. V omenjenem primeru policisti zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja javnih naprav. Divjajo s predelanimi vozili Tudi celjska policija v zadnjem času pri nadzoru voz- nikov mopedov in e-skirojev uporablja poseben merilnih hitrosti. Gre za napravo, s katero policisti pri nadzoru prometa preverijo, ali je vozilo predelano v nasprotju s pravili. Pri svojem delu policisti opažajo tudi na našem območju, da vedno več voznikov uporablja predelana ko- lesa z motorjem. Pretekli teden so tako v Zadobrovi ustavili motorista, za katerega so sumili, da vozi moped, ki je predelan tako, da dosega višje hitrosti. Izredni tehnični pregled je potrdil, da je bilo vozilo predelano tako, da je lahko doseglo hitrost 112 km/h. Policisti so vozilo zasegli, zoper voznika bodo vložili obdolžilni predlog. Za omenjen prekršek je predpisana globa 400 evrov, voznik bo moral poravnati tudi stroške vleke in izrednega tehničnega pregleda. Med kršitvami prometnih predpisov je v zadnjem tednu izstopal tudi moški, ki so ga ustavili na zahodni obvoznici v Celju. Voznik je pri dovoljeni hitrosti 70 km/h vozil kar 137 km/h. Zoper njega bo sledil obdolžilni predlog. Za prekršek je predpisana globa 1.200 evrov, zoper voznika bo sledila še prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljena na območju Slovenije. Tako policisti preverjajo, kakšno hitrost dosega morebitno prede- lano vozilo. (Foto: PUC) Atrij je bil nekoč eden od vodil- nih upravnikov na Celjskem. Hišne preiskave v Atriju so bile izvedene v času, ko se je v medijih in javnosti že govorilo, da naj bi prišlo do oškodovanja etažnih lastnikov. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 16, 17. april 2025 ŠPORT Celjani ostali v igri za polfinale, Fiorentino rešil vratar de Gea Firenčani zdaj vedo, da Celje ne sodi v Serie C Nogometaši Celja so na prvi četrtfinalni tekmi konfe- renčne lige doma izgubili proti Fiorentini z 2 : 1. Tako dobro obiskanega športnega spektakla v Celju še ni bilo, organizatorji so našteli več kot 12 tisoč obiskovalcev. DEAN ŠUSTER Štiri igralke Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje so uživale med spektaklom. Z leve sedijo Ana Nuša Anžič, Zoja Štirn, Kim Žibert in Lea Bartelme. V zgornji vrsti z leve stojijo celjski župan Matija Kovač, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin in predsednik NK Celje Valerij Kolotilo. Med številnimi uglednimi gosti je bil tudi predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. Zmanjkalo tudi športne sreče Domačini so v uvodu pri- šli do treh strelov. Gostje so povedli v 27 . minuti, ko je po levi strani prodrl Luca Ranieri in žogo med nogama vratarja Ricarda Silve poslal v mrežo. V drugem polčasu so bili prvi spet nevarnejši Celjani, toda po uri igre so gosti po pregledu posnetka zaradi prekrška Žana Karničnika nad Rolandom Mandragoro prišli do najstrožje kazni. Sle- dnji je bil zanesljiv izvajalec. Nato so tudi Celjani prišli do enajstmetrovke, in sicer po prekršku Marina Pongračića nad Aljošo Matkom. Na beli krogec je žogo postavil Lo- gan Delaurier-Chaubet in jo poslal v mrežo. Njegovi soi- gralci so imeli še dve imenitni priložnosti, a Klemen Nema- nič in Edmilson nista imela športne sreče. Gledano v ce- loti je italijanskega prvoliga- ša rešil odličen vratar David de Gea. Celje je bilo gledano skozi prizmo statističnih po- datkov boljše. Presežen rekord iz leta 1964 Dve uri pred tekmo je začel nad stadionom krožiti heli- kopter, pred zabojnikom za akreditacije so se sprehajali policisti na konjih in eden od štirinožcev se je pošte- no podelal, pred trgovskim središčem pa so razigrani fantje pobalinsko ukradli šal starejšemu gostujočemu na- vijaču. Dobrodošlica obisko- valcem iz Italije je zadonela iz ozvočenja, zvrstilo se je nekaj zimzelenih italijanskih uspešnic. Stadion, ki ga je za- snoval nekdanji predsednik NK Celje Marjan Vengust, je doživel dokončno velja- vo. Z 12 tisoč gledalci je bil presežen rekord, ki ga je na klubski tekmi imela Glazija od leta 1964. Vzdušje je bilo seveda odlično, številni navi- jači so samozavestno prote- stirali ob vsaki že malo čudni odločitvi nemškega sodnika Felixa Zwayerja. Ponovila se je težava, ki se je pojavi- la že na tekmi z Apoelom. Tudi tokrat so bili gostujoči gledalci takoj pod mizami za predstavnike medijev. Ko so domači gledalci polivali Itali- jane, so bili tekočine deležni tudi novinarji. »Moraš biti to, kar si« Pred dvobojem so iz Italije prihajale ocene, da je Celje prijetno presenečenje kon- ferenčne lige, a po kakovosti spada v Serie C (3. italijanska liga). Po obračunu je trener Fiorentine Raffaele Palladi- no dejal: »Zadovoljen sem. Pokazali smo dobro igro proti ekipi, ki ima veliko za- nosa. Naša ekipa je pokazala zrelost. Škoda sicer, da smo prejeli gol. Zdaj je še vse od- prto. Celje ima veliko kakovo- stnih igralcev, trener je zelo dober, na sredini igrišča so kakovostni, telesno so dobro pripravljeni. Skratka, dobra ekipa z dobrimi igralci.« Tudi Albert Riera je najprej dejal, da je zadovoljen: »Igralci so se držali načrta. Toda na koncu le nismo zadovolj- ni. Čeprav gre za četrtfinale konferenčne lige in čeprav je proti nam stal tak tekmec, kot je Fiorentina, vedno želimo zmagati. Celje je igralo tako kot zadnjih osem mescev. Moraš biti to, kar si, ne gle- de na to, kdo je nasprotnik. Tudi v Firencah bomo po- skušali zmagati. Smo v igri. Mogoče tudi oni niso priča- kovali, da bomo lahko z nji- mi enakovredno igrali. Niso bili sproščeni na zelenici, v to smo jih mi prisilili. Imeli smo precej priložnosti, več kot oni, čeprav nismo igrali s pravim napadalcem. Mi ve- dno bolje odigramo povratno tekmo, kar smo že dokazali.« Upanje na preobrat Svoje mnenje je predsta- vil tudi branilec Damjan Vuklišević: »Napadali smo, nismo se branili. Oni so nam dali dva gola iz dveh polpri- ložnosti. Mi smo hoteli ize- načiti, a se je pokazalo, kako kakovosten vratar je David de Gea, ki jih je držal nad gladino. Pripravili smo se na vsak scenarij, ne glede na to, kdo igra pri njih, saj so vsi kakovostni. Niso nas z ni- čemer presenetili. Strokovni štab nas je dobro pripravil, prihajali smo do protinapa- dov, priložnosti, na koncu pa gremo z zaostankom na po- vratno tekmo. Tudi na tej se bomo morali držati načrta, ki ga bo pripravil trener, upam, Štirje nogometaši Celja so se prijeli za glave po zapravljeni priložnosti v izdihljajih obračuna. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 16, 17. april 2025 ŠPORT Celje proti Fiorentini: Silva, Karničnik, Nemanič, Vuklišević, Nieto, Svetlin, Zabukovnik, Kvesić (od 83. Josifov), Sešlar, Delaurier- -Chaubet (od 89. Edmilson), Matko. da nam bo uspel preobrat.« Povratni obračun bo danes v Toskani. Nogometaši Celja so se v državnem prvenstvu doma dolgo mučili z Muro. Ta je povedla že v 5. minuti, v 72. je izenačil Svit Sešlar, v izdihljajih obračuna je izsilil še enajstmetrovko. Žogo je na beli krogec postavil Tamar Svetlin in zanesljivo izvedel kazenski udarec. Celje je še četrto na lestvici, a ima zelo lepe možnosti, da se dvigne celo na drugo mesto, vodilna Olimpija je najbrž nedoseglji- va. Foto: Andraž Purg Pogumnih 11, ki so začeli zgodovinsko tekmo. Z leve stojijo Klemen Nemanič, Žan Karničnik, Mark Zabukovnik, Damjan Vuklišević, Svit Sešlar in Ricardo Silva, čepijo pa Mario Kvesić, Tamar Svetlin, Juanjo Nieto, Aljoša Matko in Logan Delaurier-Chaubet. »Sever« je po zaslugi Celjskih grofov gorel že pred začetkom tekme. Navijači iz Firenc so se veselili dvakrat. Izjemno razpoloženi Svit Sešlar se je s kratkimi podajami Tamarju Svetlinu in Mariu Kvesiču celo poigraval z gosti. Aljoša Matko je od prve minute povzročal preglavice gostujoči obrambi, vsakič pa se je vračal v obrambo na desni bočni položaj. V drugem polčasu je bil nad njim storjen prekršek za enajstmetrovko. Vodstvo Ženskega ko- šarkarskega kluba Cin- karna Celje je pod streho spravilo še en zaključni turnir Jadranske lige. V dvorani Gimnazije Celje – Center so se pomerile najboljše ekipe v katego- riji U17. Celjanke so v polfi nalu gladko odpravile Ježico (74 : 47), beograjska Cr- vena zvezda pa je imela precej dela s podgoriško Budučnostjo (58 : 44). Vrhunska sezona V izjemno dramatičnem fi nalu so Celjanke izgu- bile z Beograjčankami s 64 : 63. Trener žalostnih Celjank je Jure Krajnc: »Lahko rečem, da je od- ločil en napad, ena žoga. Gostje so imele malo več sreče. Občinstvo je bilo čudovito. Svojim dekle- tom ničesar ne zamerim, Nič ni bilo podarjeno Celjankam Slavje Laščanov na Polzeli V fi nalu DP za košarkarje do 20 let je na Polzeli laški Zlatorog premagal domače Hopse z 88 : 79. K zmagi je Taij Pesjak prispeval 27 točk in 7 skokov, Nik Urbanija je dodal 26 točk in 8 skokov, Filip Pirš 12 točk in 14 podaj, Blaž Tratar pa 10 točk in 9 skokov. Za Polzeljane je Tim Dragan nabral 30 točk in 10 skokov, Onyebuchi Peter Udefi e je dodal 2 4 t očk in 1 4 s k ok o v . DŠ trudila so se do zadnjih se- kund. To je velika odlika te ekipe, ki me navdušuje že od začetka sezone. Naša de- kleta so državne prvakinje v kategorijah U18 in U20. Sezona je bila vrhunska.« Najboljša strelka Cinkarne je bila z 22 točkami Anja Močnik, ki je bila uvrščena v najboljšo peterko turnir- ja: »Čestitam ekipi Crvene zvezde, me smo pogrešale tudi nekaj košarkarske sre- če.« Pokvarjeno slavje Kapetanka Nika Ocvirk je vodila celjsko igro in dosegla 13 točk: »Vsak po- raz je boleč, če ga doživiš v zadnjih sekundah, peče še toliko bolj. Zelo sem po- nosna na svojo ekipo, ker je prikazala vse, kar je v tem trenutku zmogla. Tudi drugo mesto je lep uspeh.« Spomnila se je soigralke, ki je manjkala: »Andjela De- mirović se je poškodovala dva tedna pred zaključnim turnirjem. Zelo smo jo po- grešale pod obema košema. Morale smo spremeniti na- čin igre.« Solze so lile po licih. Jokala je tudi izjemna Kristina Radjenović, najbolj- ša igralka turnirja, a ne od sreče. Po zadnjem zvoku si- rene so njene soigralke ma- hale s plastenkami in polile parket, potem je tja pritekla Radjenovićeva in obrnilo ji je koleno. Najboljša igralka rednega dela sezone je bila Anais Gobec iz Janine. DŠ, foto: Andraž Purg V modrih dresih so z leve Anja Močnik, Žana Sivka, Nika Ocvirk in Nika Blagus. Trener Jure Krajnc je želel potolažiti svoja dekleta, a se jih še dolgo ni dalo. V ekipi so bile Mia Jančič, Anja Močnik, Žana Sivka, Nika Ocvirk, Ota Požin, Hana Abbas, Tara Jazbec, Nina Josipovič, Živa Gril, Nika Blagus, Ines Fritz, Julija Bukovec ter ob igrišču Andjela Demirović, Lenka Tošić, Pia Pirih in Eva Volovšek. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 16, 17. april 2025 ŠPORT Celjani ostali v igri za polfinale, Fiorentino rešil vratar de Gea Firenčani zdaj vedo, da Celje ne sodi v Serie C Nogometaši Celja so na prvi četrtfinalni tekmi konfe- renčne lige doma izgubili proti Fiorentini z 2 : 1. Tako dobro obiskanega športnega spektakla v Celju še ni bilo, organizatorji so našteli več kot 12 tisoč obiskovalcev. DEAN ŠUSTER Štiri igralke Ženskega košarkarskega kluba Cinkarna Celje so uživale med spektaklom. Z leve sedijo Ana Nuša Anžič, Zoja Štirn, Kim Žibert in Lea Bartelme. V zgornji vrsti z leve stojijo celjski župan Matija Kovač, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin in predsednik NK Celje Valerij Kolotilo. Med številnimi uglednimi gosti je bil tudi predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. Zmanjkalo tudi športne sreče Domačini so v uvodu pri- šli do treh strelov. Gostje so povedli v 27 . minuti, ko je po levi strani prodrl Luca Ranieri in žogo med nogama vratarja Ricarda Silve poslal v mrežo. V drugem polčasu so bili prvi spet nevarnejši Celjani, toda po uri igre so gosti po pregledu posnetka zaradi prekrška Žana Karničnika nad Rolandom Mandragoro prišli do najstrožje kazni. Sle- dnji je bil zanesljiv izvajalec. Nato so tudi Celjani prišli do enajstmetrovke, in sicer po prekršku Marina Pongračića nad Aljošo Matkom. Na beli krogec je žogo postavil Lo- gan Delaurier-Chaubet in jo poslal v mrežo. Njegovi soi- gralci so imeli še dve imenitni priložnosti, a Klemen Nema- nič in Edmilson nista imela športne sreče. Gledano v ce- loti je italijanskega prvoliga- ša rešil odličen vratar David de Gea. Celje je bilo gledano skozi prizmo statističnih po- datkov boljše. Presežen rekord iz leta 1964 Dve uri pred tekmo je začel nad stadionom krožiti heli- kopter, pred zabojnikom za akreditacije so se sprehajali policisti na konjih in eden od štirinožcev se je pošte- no podelal, pred trgovskim središčem pa so razigrani fantje pobalinsko ukradli šal starejšemu gostujočemu na- vijaču. Dobrodošlica obisko- valcem iz Italije je zadonela iz ozvočenja, zvrstilo se je nekaj zimzelenih italijanskih uspešnic. Stadion, ki ga je za- snoval nekdanji predsednik NK Celje Marjan Vengust, je doživel dokončno velja- vo. Z 12 tisoč gledalci je bil presežen rekord, ki ga je na klubski tekmi imela Glazija od leta 1964. Vzdušje je bilo seveda odlično, številni navi- jači so samozavestno prote- stirali ob vsaki že malo čudni odločitvi nemškega sodnika Felixa Zwayerja. Ponovila se je težava, ki se je pojavi- la že na tekmi z Apoelom. Tudi tokrat so bili gostujoči gledalci takoj pod mizami za predstavnike medijev. Ko so domači gledalci polivali Itali- jane, so bili tekočine deležni tudi novinarji. »Moraš biti to, kar si« Pred dvobojem so iz Italije prihajale ocene, da je Celje prijetno presenečenje kon- ferenčne lige, a po kakovosti spada v Serie C (3. italijanska liga). Po obračunu je trener Fiorentine Raffaele Palladi- no dejal: »Zadovoljen sem. Pokazali smo dobro igro proti ekipi, ki ima veliko za- nosa. Naša ekipa je pokazala zrelost. Škoda sicer, da smo prejeli gol. Zdaj je še vse od- prto. Celje ima veliko kakovo- stnih igralcev, trener je zelo dober, na sredini igrišča so kakovostni, telesno so dobro pripravljeni. Skratka, dobra ekipa z dobrimi igralci.« Tudi Albert Riera je najprej dejal, da je zadovoljen: »Igralci so se držali načrta. Toda na koncu le nismo zadovolj- ni. Čeprav gre za četrtfinale konferenčne lige in čeprav je proti nam stal tak tekmec, kot je Fiorentina, vedno želimo zmagati. Celje je igralo tako kot zadnjih osem mescev. Moraš biti to, kar si, ne gle- de na to, kdo je nasprotnik. Tudi v Firencah bomo po- skušali zmagati. Smo v igri. Mogoče tudi oni niso priča- kovali, da bomo lahko z nji- mi enakovredno igrali. Niso bili sproščeni na zelenici, v to smo jih mi prisilili. Imeli smo precej priložnosti, več kot oni, čeprav nismo igrali s pravim napadalcem. Mi ve- dno bolje odigramo povratno tekmo, kar smo že dokazali.« Upanje na preobrat Svoje mnenje je predsta- vil tudi branilec Damjan Vuklišević: »Napadali smo, nismo se branili. Oni so nam dali dva gola iz dveh polpri- ložnosti. Mi smo hoteli ize- načiti, a se je pokazalo, kako kakovosten vratar je David de Gea, ki jih je držal nad gladino. Pripravili smo se na vsak scenarij, ne glede na to, kdo igra pri njih, saj so vsi kakovostni. Niso nas z ni- čemer presenetili. Strokovni štab nas je dobro pripravil, prihajali smo do protinapa- dov, priložnosti, na koncu pa gremo z zaostankom na po- vratno tekmo. Tudi na tej se bomo morali držati načrta, ki ga bo pripravil trener, upam, Štirje nogometaši Celja so se prijeli za glave po zapravljeni priložnosti v izdihljajih obračuna. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 16, 17. april 2025 ŠPORT Celje proti Fiorentini: Silva, Karničnik, Nemanič, Vuklišević, Nieto, Svetlin, Zabukovnik, Kvesić (od 83. Josifov), Sešlar, Delaurier- -Chaubet (od 89. Edmilson), Matko. da nam bo uspel preobrat.« Povratni obračun bo danes v Toskani. Nogometaši Celja so se v državnem prvenstvu doma dolgo mučili z Muro. Ta je povedla že v 5. minuti, v 72. je izenačil Svit Sešlar, v izdihljajih obračuna je izsilil še enajstmetrovko. Žogo je na beli krogec postavil Tamar Svetlin in zanesljivo izvedel kazenski udarec. Celje je še četrto na lestvici, a ima zelo lepe možnosti, da se dvigne celo na drugo mesto, vodilna Olimpija je najbrž nedoseglji- va. Foto: Andraž Purg Pogumnih 11, ki so začeli zgodovinsko tekmo. Z leve stojijo Klemen Nemanič, Žan Karničnik, Mark Zabukovnik, Damjan Vuklišević, Svit Sešlar in Ricardo Silva, čepijo pa Mario Kvesić, Tamar Svetlin, Juanjo Nieto, Aljoša Matko in Logan Delaurier-Chaubet. »Sever« je po zaslugi Celjskih grofov gorel že pred začetkom tekme. Navijači iz Firenc so se veselili dvakrat. Izjemno razpoloženi Svit Sešlar se je s kratkimi podajami Tamarju Svetlinu in Mariu Kvesiču celo poigraval z gosti. Aljoša Matko je od prve minute povzročal preglavice gostujoči obrambi, vsakič pa se je vračal v obrambo na desni bočni položaj. V drugem polčasu je bil nad njim storjen prekršek za enajstmetrovko. Vodstvo Ženskega ko- šarkarskega kluba Cin- karna Celje je pod streho spravilo še en zaključni turnir Jadranske lige. V dvorani Gimnazije Celje – Center so se pomerile najboljše ekipe v katego- riji U17. Celjanke so v polfi nalu gladko odpravile Ježico (74 : 47), beograjska Cr- vena zvezda pa je imela precej dela s podgoriško Budučnostjo (58 : 44). Vrhunska sezona V izjemno dramatičnem fi nalu so Celjanke izgu- bile z Beograjčankami s 64 : 63. Trener žalostnih Celjank je Jure Krajnc: »Lahko rečem, da je od- ločil en napad, ena žoga. Gostje so imele malo več sreče. Občinstvo je bilo čudovito. Svojim dekle- tom ničesar ne zamerim, Nič ni bilo podarjeno Celjankam Slavje Laščanov na Polzeli V fi nalu DP za košarkarje do 20 let je na Polzeli laški Zlatorog premagal domače Hopse z 88 : 79. K zmagi je Taij Pesjak prispeval 27 točk in 7 skokov, Nik Urbanija je dodal 26 točk in 8 skokov, Filip Pirš 12 točk in 14 podaj, Blaž Tratar pa 10 točk in 9 skokov. Za Polzeljane je Tim Dragan nabral 30 točk in 10 skokov, Onyebuchi Peter Udefi e je dodal 2 4 t očk in 1 4 s k ok o v . DŠ trudila so se do zadnjih se- kund. To je velika odlika te ekipe, ki me navdušuje že od začetka sezone. Naša de- kleta so državne prvakinje v kategorijah U18 in U20. Sezona je bila vrhunska.« Najboljša strelka Cinkarne je bila z 22 točkami Anja Močnik, ki je bila uvrščena v najboljšo peterko turnir- ja: »Čestitam ekipi Crvene zvezde, me smo pogrešale tudi nekaj košarkarske sre- če.« Pokvarjeno slavje Kapetanka Nika Ocvirk je vodila celjsko igro in dosegla 13 točk: »Vsak po- raz je boleč, če ga doživiš v zadnjih sekundah, peče še toliko bolj. Zelo sem po- nosna na svojo ekipo, ker je prikazala vse, kar je v tem trenutku zmogla. Tudi drugo mesto je lep uspeh.« Spomnila se je soigralke, ki je manjkala: »Andjela De- mirović se je poškodovala dva tedna pred zaključnim turnirjem. Zelo smo jo po- grešale pod obema košema. Morale smo spremeniti na- čin igre.« Solze so lile po licih. Jokala je tudi izjemna Kristina Radjenović, najbolj- ša igralka turnirja, a ne od sreče. Po zadnjem zvoku si- rene so njene soigralke ma- hale s plastenkami in polile parket, potem je tja pritekla Radjenovićeva in obrnilo ji je koleno. Najboljša igralka rednega dela sezone je bila Anais Gobec iz Janine. DŠ, foto: Andraž Purg V modrih dresih so z leve Anja Močnik, Žana Sivka, Nika Ocvirk in Nika Blagus. Trener Jure Krajnc je želel potolažiti svoja dekleta, a se jih še dolgo ni dalo. V ekipi so bile Mia Jančič, Anja Močnik, Žana Sivka, Nika Ocvirk, Ota Požin, Hana Abbas, Tara Jazbec, Nina Josipovič, Živa Gril, Nika Blagus, Ines Fritz, Julija Bukovec ter ob igrišču Andjela Demirović, Lenka Tošić, Pia Pirih in Eva Volovšek. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 16, 17. april 2025 ŠPORT Zmagala je olimpijska podprvakinja in evropska prvakinja na 10.000 metrov ter v krosu Nadia Battoclet- ti iz Italije (31:10). Druga je bila Nemka Eva Dieterich (31:25). Z zadnjimi atomi moči Med vrhunskimi tekačica- mi je bilo 86 udeleženk, več kot 2.500 jih je bilo na startni listi, ker so na tem prvenstvu lahko tekle tudi rekreativke. »Prišla sem po medaljo in jo osvojila. Izjemno cenim bro- nasto odličje. Vesela sem ga, ker je to moja prva članska medalja na velikih tekmah. Na koncu sem porabila za- dnje atome moči, da sem stopila na zmagovalni oder na prvem tovrstnem evrop- skem prvenstvu. Vzdušje je bilo izjemno, veliko je bilo navijačev,« je povedala Klara Lukan. Na prvenstvo je pri- šla z najboljšim izidom se- zone v Evropi, a je bila kljub temu Italijanka v vlogi prve favoritinje. »S tekmo sem iz- jemno zadovoljna. Osvojitve medalj niso samoumevne. Urh Skamen najboljši med mladinci V Ljubljani je bila zadnja tekma za pokal Slovenije v skokih z male prožne ponjave. Od Celjanov se je najbolje odrezal mladinec Urh Skamen, ki je osvojil prvo mesto v svoji starostni kategoriji, med člani je bil drugi. Trener pri Freestyle klubu Celje Franc Grahek je bil zelo zadovoljen tudi s predstavo Vite Fir, ki je bila peta v najštevilnejši kategoriji starejših deklic (79 tekmovalk), v končni razvrstitvi je zasedla sedmo mesto. Belin Jarh je bil 15., Matevž Novak 17 . tekmovala sta še Ajda Gradišnik in Tal Majcen Škoflek. Naslednji mesec se bodo začela tekmovanja v skokih na veliki prožni ponja- vi. Državno prvenstvo bo 24. maja v dvorani celjske I. osnovne šo le. DŠ Mlada slovenska ko- šarkarska reprezentant- ka Ajša Sivka je spisala zgodovino, saj je bila kot prva Slovenka izbrana že v prvem krogu nabora lige WNBA. Deseto po vrsti jo je izbral Chicago Sky. Ajša je košarkarsko pot začela v Slovenskih Konji- cah in nadaljevala pri fran- coskem Asvelu ter v itali- janskem Schiu. Zdaj spet igra v Franciji, kjer je ena od vodilnih igralk Tarbesa. Ledino na naborih je med Slovenkami orala Nika Ba- rič, ki je bila leta 2012 izbra- na kot 20. v drugem krogu, a nato ni zaigrala za Minne- soto. Že pred četrt stoletja je Rankica Šarenac, ki ima slovensko državljanstvo, igrala za Phoenix, deset let kasneje pa je oblekla celjski dres. DŠ V soboto so bile žalostne igralke ŽNK Celje, čeprav še vodijo z 2 : 1 v zmagah v finalu državnega prvenstva v futsalu proti Košani. V Kajuhovi dvorani so zapravi- le prvo zaključno žogico, ekipa iz Pivke je zmagala s 5 : 4. Ines Ermenc je že v 2. minuti zatresla mrežo gostij. »V tistem trenutku so se moje igralke že videle, kako bodo slavile in se fotografirale s pokalom. To ni bil naš slab dan, to je bila povsem zaslužena zma- ga Košane, ki nas je nadigrala v vseh elementih futsala,« je bil odkrit in kritičen trener Drago Adamič. Finalna serija se bo ko- nec t edna pr eselila v N o tr an js k o. DŠ V 1. ligi Hopsi ali Celje Prvi finalisti končnice v 2. slovenski košarkarski ligi so bili polzelski Hopsi, ki so bili dvakrat boljši od ekipe Voga Grosu- plje. V gosteh so zmagali z 78 : 65. Najboljša strelca polzelske zasedbe sta bila Dino Murić s 25 in Žiga Fifolt z 21 točkami. Drugi finalisti so Celjani, ki so s Slo- vanom pav tako opravili že po dveh tekmah. V svoji dvorani so bili boljši s 83 : 79. Daleč največ je pokazal Marko Vranjković, ki je dosegel 28 točk. Prav toliko točk je na prvi tekmi na Ko- deljevem zbral Jan Rizman. Prva finalna tekma bo v soboto na Polzeli. DŠ Spet hodili po robu prepada V 3. krogu lige za slovenskega rokometnega prvaka je v skupini B moštvo Celja Pivovarne Laško gostovalo v Slovenj Gradcu in osvojilo točko, s katero si je zagotovilo nastop v polfinalu. Zdaj ima 11 točk, Trimo jih ima 8. Celjani bodo skušali zadržati vodilni položaj, ki bi jim prinesel bolj ugodnega tekmeca v polfi- nalu, to bo najbrž velenjsko Gorenje. V prelomnih trenutkih dvo- boja na Koroškem je bolje kazalo Celjanom, ki so po golu Uroša Milićevića štiri minute pred koncem vodili s 27 : 25. A gostitelji se niso predali, v zadnji minuti so po golu Cvetka izenačili, nato še ubranili zadnji napad Celjanov. »S točko nismo zadovoljni, veseli nas le uvrstitev v polfinale. Veliko ljudi pred sezono ni verjelo, da smo tega sposobni. Nadaljevali bomo lov na prvo mesto v skupi- ni,« je povedal trener Paulo Pereira, ki se bo skoraj zagotovo po koncu sezone preselil v Romunijo, odškodnina zanj, ki naj bi jo plačal Dinamo iz Bukarešte, še ni znana. Pri »pivovarjih« je bil strelsko najbolj razpoložen Filip Rakita s šestimi zadetki, ki je izkoristil pet sedemmetrovk. Po štiri gole so dodali Tadej Mazej, Uroš Miličević in Andraž Makuc. Pred njimi sta še dve zahtevni gostovanji, v soboto bodo odpotovali v Ribnico, v petek, 25. aprila, pa še v Trebnje. Slovenska ženska reprezentanca se po porazu v gosteh proti Srbiji s 33 : 31 ni uvrstila na svetovno prvenstvo. Naše igralke so svojo priložnost zapravile v dvorani Golovec, kjer se je tekma končala neodločeno. DŠ Klara Lukan osvojila tretje mesto na EP v cestnih tekih Nevajena klancev zadovoljna z bronom Slovenska atletika in Atletsko društvo Kladivar Celje sta bogatejša za novo odličje z velikih tekmovanj. Klara Lukan je na prvem evropskem prvenstvu v cestnih tekih, ki je bilo v Bruslju in Leuvenu, osvojila bronasto medaljo in po pre- tečenih desetih kilometrih za drugouvrščeno tekmovalko zaostala le za sekundo. DEAN ŠUSTER Tudi če si najboljši na papir- ju, to ne pomeni, da bo tudi končni izid tak. Vse sem dala od sebe. Ko je bilo še 400 metrov do cilja, mi je trener zavpil, da je to moj trenutek in naj ga izkoristim,« je poja- snila 24-letna atletinja. Klanci niso običajni Morda proga ni ustrezala Lukanovi. »Imam že kar ne- kaj izkušenj s tekov na cesti, a na taki progi še nisem tekla. Namreč na njej sta bila dva dolga klanca, kar ni običaj- no. Tri kilometre pred ciljem mi je Battoclettijeva ušla, po- tem me je prehitelo še nekaj tekmic. Bilo je neugodno. A vedela sem, da treniram za take trenutke, in nisem po- pustila ter sem se potrudila za končno tretje mesto. To je tudi čar športa, saj je vsaka tekma zgodba zase,« je raz- lagala Lukanova. Po deset- dnevnih pripravah v Veroni bo nastopila še na eni cestni tekmi, potem se bo posveti- la stadionski atletiki. Lani je bila na evropskem prvenstvu v Rimu peta v teku na 10 ki- lometrov. Biotehnologinja iz Šentjerneja je na mladinskih prvenstvih osvojila štiri me- dalje in je absolutna državna rekorderka na večini tekov na daljših razdaljah. Teka- či in tekačice Atletskega društva Kladivar Celje so v Murski Soboti postali ekipni državni prvaki v krosu. (Foto: Kzs) Gostje iz Pivke so se veselile in fotografirale pred golom, Celjanke so iskale razloge za poraz, ki je razočaral številne navijače. (Foto: Nik Jarh) Vita Fir in Urh Skamen (Foto: FK Celje) Zapravile prvo zaključno žogico Klara Lukan in Nadia Battocletti sta dolgo časa narekovali ritem. (Foto: Azs) Sivka izbrana v 1. krogu Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 16, 17. april 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Smrti Celje Umrli so: Olga OSET iz Celja, 95 let, Stanislav MA- STNAK iz Dramelj, 79 let, Martina IGLAR iz Laškega, 97 let, Leopoldina ŠEŠKO iz Celja, 99 let, Ana Marija VID- MAJER iz Bukovžlaka, 95 let, Milan RIBIČ iz Celja, 74 let, Jožef SADAR iz Laškega, 83 let, Ivan HALUŽAN iz Šem- petra, 89 let, Franc SELIČ iz Laškega, 88 let, Ana ARLIČ z Dobrne, 88 let. Laško Umrla je: Marija KOROŠEC iz Velenja, 85 let. Žalec Umrli sta: Marija HRIBER- NIK s Polzele, 85 let, Cirila KORBAR iz Žalca, 95 let. Velenje Umrli so: Vojko VEDE iz Šoštanja, 54 let, Smilja MA- RIĆ iz Velenja, 76 let, Olga DOBNIK iz Šoštanja, 94 let. STROJI PRODAM Gorenje MUTA z motorjem ACME in priključki: strižna kosa 130 cm, rotacijski plug, sne- žna freza in deska za sneg, freza – mulčer 80 cm, železna kolesa. Prodam v komple- tu. Cena: 2000 eur. Telefon: 031 624 437 TRAKTOR Iseki 4 x 4, 25 KM, letnik 2000, servo volan, registriran, s streho, zelo ohranjen, 1.200 ur, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. 187 TRAKTOR Mitsubishi 4 x 4, 23 KS, štirje cilin- dri, letnik 1999, zelo ohranjen, 900 ur, ugodno prodam. Telefon 031 247-018. 187 DVOREDNO pnevmatsko sejalnico Olt, za koruzo, malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 031 609-043. 191 STANOVANJE ODDAM STANOVANJE v Kidričevi ulici, veliko približno 32 m², oddam. Informacije: samo SMS – telefon 041 751-991. 192 Zapeli nam bodo učenci osnovnih šol: Hruševec Šentjur, Slivnica pri Celju in Dramlje Vidimo se v torek, 22. aprila 2025, ob 9.30 uri v Osnovni šoli Hruševec Šentjur Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Šentjur in Osnovno šolo Hruševec Šentjur, Osnovno šolo Slivnica pri Celju ter Osnovno šolo Dramlje Projekt podpira Občina Šentjur vabi na prireditev Občina Šentjur KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SUHE bale sena, okrogle in kocke, prodam. Telefon 031 890-460. 189 SENO v kockah, letnik 2024, prodam. Telefon 051 391-378. p KOCKE sena ali otave, okolica Laškega, ugo- dno prodam. Telefon 031 653-295. 193 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM BUKOVA drva, klana in razrezana na 33 cm oziroma po želji od 25 do 50 cm, prodam. Cena 85 EUR/meter. Možna je ugodna dostava. Več informacij po telefonu 041 800-849. p DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p STANDARDNO (klasično) opremo za zobo- tehnični laboratorij prodam. Telefon 040 230-418. 190 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p NUDIMO urejanje okolice, vzdrževanje objek- tov in izdelavo nadstreškov. Olga Jager s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 175 NUDIM urejanje okolice, košnjo trave, čišče- nje pleveli, prekopavanje vrtov, obrezova- nje živih mej. Anže Kovačič s. p., Osredek 15, Šentjur, telefon 040 175-349. 188 P a m e t n a o d l o č i t e v . NEPREMIČNINE URANKAR P a m e t n a o d l o č i t e v . NEPREMIČNINE URANKAR 031 383 627 Poroke Žalec Poročila sta se: Sara SMR- KOLJ s Trojan in Borut DRO- BEŽ z Vranskega. Velenje Poročila sta se: Urška ŽIŽ- MOND in Žiga URLEB, oba iz Šmartnega ob Paki. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 16, 17. april 2025 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Vodja kakovosti m/ž Bio Ogis Monter m/ž Biro Ogis Skladiščnik m/ž Biro Ogis Prodajalec - skladiščnik v KT Šmartno ob Paki KZ Šaleška dolina Samostojni avtoličar (m/ž) Pirh - avtokaroserija Tehnolog m/ž Biro Ogis Ytong hiše so skrbno zasnovane in zgrajene z mislijo na vas. Vsaka tako postane varen dom, v katerem je bivanje udobno in polno sproščenih doživetij. Zgradimo varen dom Zaživite brezskrbno. Za svoj dom izberite masivno zidano Ytong hišo. ytonghisa.si Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Št. 12, 20. marec 2025 Št. 16/ Leto 80 / Celje, 17. april 2025 Str. 20 Str. 22 Šentjurska lipa in pomen dreves O pozabljeni slikarki Doroteji Hauser Str. 21 Minuli konec tedna je Zgornji trg v občini Šentjur oživel, zahvaljujoč 33. prireditvi Šentjurjevo. Vrhunec dogajanja je bila sobota, ko so se v krasnem sončnem vre- menu zvrstili pohod, tekmovanji v kuhanju kisle »župe« in v vlečenju vrvi, nastopi glasbenikov … Medtem ko je bilo na stojnicah dopoldne mogoče kupiti vse, od copat do potice, se marsikdo zvečer ni branil obiska veselice. Oblast je simbolično ponovno prevzel lik dolgoletnega župana, skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca. TINA STRMČNIK Od potice do veselice 33. Šentjurjevo z bogatim programom Od potice do veselice Od potice do veselice Krasna vremenska napoved je na Šentjurjevo privabila lepo število obiskovalcev. Že zjutraj so se zbrali ljubitelji gibanja in se iz šentjurskega športnega parka podali proti Rozaliji in Botričinici. Krog so sklenili pod kostanji v Zgor- njem trgu, kjer jih je čakalo okrepčilo. Otroci so tam spre- mljali trike čarodeja, medtem ko je vrt Ipavčeve hiše zavze- la čarovnica Mici in nadebu- dnežem s pomočjo predstave približala pravljični svet. Šentjurjev sejem je na številnih stojnicah ponujal izdelke domače in umetno- stne obrti, kulinarične dobro- te, čebelarske, medičarske in lončarske izdelke … Veliko pozornosti je pritegnilo tek- movanje v kuhanju tradicio- nalne kisle »župe«. Letos je šlo za nekakšen superfi na- le, saj so kuhalnico vihtele ekipe, ki so na tekmovanjih v preteklih letih domov že odnesle zmago. Nad svojimi kotlički so bdele ekipe OŠ Hruševec, Gasilske zveze Šentjur, Govedorejskega dru- štva Šentjur, Šeste primestne četrti Kameno-Botričnica, KS Šentjur – Rifnik, Moške- ga pevskega zbora skladate- ljev Ipavcev Šentjur, časopisa Šentjurčan, Folklorne skupi- ne 63 in Podružnične osnov- ne šole Blagovna. Najboljšo kulinarično poslastico je po izboru strokovne komisije to- krat zakuhala ekipa iz gasil- skih vrst. »Posebnih priprav nismo imeli. Stavili smo na recept, s katerim smo zma- go osvojili že predlani. Ver- jeli smo, da bomo z njim spet skuhali najboljšo kislo »župo«, in res nam je uspe- lo,« je dejal predsednik GZ Šentjur Aleš Guzej. Gasilci so po njegovih besedah uporabi- li kakovostno meso, svinjske parklje in nekaj skrivnostnih sestavin, ki jih niso želeli raz- kriti. Morda bodo zmagoval- no jed ponudili na kateri od gasilskih veselic. Zabava še pozno v noč Tudi ko je bil prazen še zadnji krožnik kisle »župe« vseh tekmovalcev, se je na- daljevalo pestro dogajanje Šentjurjevega. Odprta so bila vrat galerij in muzejskih zbirk. V Galerijo Zgornji trg je vabila razstava izdelkov in dobrot Šolskega centra Šen- tjur, pred cerkvijo sv. Jurija so svoje znanje prikazali učen- ci Glasbene šole skladateljev Ipavcev, mehove so vlekli udeleženci tekmovanja mla- dih harmonikarjev, mišice so napenjali udeleženci tekmo- vanja v vlečenju vrvi. Kdor še ni bil povsem utrujen, se je lahko v prire- ditvenem prostoru zavrtel na veselici z Ansamblom Pik, medtem ko so na parkirišču za občino zvečer za udarne ritme poskrbeli nastopajoči na Šentrocku. Foto: Nik Jarh Sončna kulisa letošnjega Šentjurjevega Vsaka ekipa je pozorno bdela na svojim kotličkom. Ko se gasilci igrajo z ognjem, lahko skuhajo odlično kislo »župo«. Ob njih sta predstavnici lokalnega časopisa Šentjurčan, ki si je na tekmovanju priboril drugo mesto. Zaščitni znak prireditve je tudi postavitev mlaja na star način. (Foto: Andraž Purg) Ledeni grofje »zažgali« led Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 16, 17. april 2025 INTERVJU Odkar Borut Kop vodi ženski klub, je ta organiziral vrsto večjih dogodkov. Leta 2015 je bilo v Celju v dvoranah Zlatorog in Golo- vec evropsko prvenstvo za mladinke, v letih 2015, 2019 in 2025 so bili v dvorani Gimnazije Celje – Center zaključni turnirji lige Waba za članice. Košarkar niste bili, preizkusili ste se v boksu, kar ve le malokdo. Ste bili uspešni? Imeli smo boksarsko sekcijo pri Telova- dnem društvo Partizan Celje. Trener je bil Niko Keresteš. Saša Jokanović, ki je kasneje postal trener, je bil tekmovalec v generaciji pred mojo. Ko sem bil star 16 let, je bilo re- publiško prvenstvo za mladince v Mariboru in na Ptuju. Bojeval sem se v težki kategoriji. Tihi mož, ki v klub vlaga svoj čas in denar Borut Kop se je Ženskemu košarkarskemu klubu Cinkarna Celje pridružil leta 2013. Najprej je bil član upravnega odbora, kmalu je postal podpredsednik, na skupščini 24. maja 2016 pa je bil izvoljen za predsednika kluba. V času njegovega delovanja v vlogi predsednika je klub osvojil osem zaporednih naslovov državnega prvaka, osem naslovov pokalnega prvaka, štiri naslove prvaka v ligi Waba in kar 14 naslovov v mlajših staro- stnih kategorijah. DEAN ŠUSTER »Ko sem bil star 16 let, je bilo republiško prvenstvo za mladince v Mariboru in na Ptuju. Bojeval sem se v težki kategoriji. Uspelo mi je osvojiti naslov prvaka.« »Najprej sem bil kot oče mlade košarkarice morda celo smešen z norimi idejami. Kot bi padel z Lune.« Pogovor s predsednikom ŽKK Cinkarna Celje Borutom Kopom V mesecu novembru je klub ob 30. obletnici samostojne- ga delovanja odprl klubski muzej, na katerega je zaradi številnih pokalov Borut Kop zelo ponosen. Uspelo mi je osvojiti naslov prvaka. Pri 19 letih sem končal svojo športno pot. Odšel sem namreč na služenje vojaškega roka. Potem sem se še nekaj časa vračal v telovadnico in malce vadil, nato sem dokončno opustil šport. Ukvarjali ste se tudi s svečarstvom, že dlje časa se posvečate parafinu. Za kaj gre? Delam v podjetju, ki se ukvarja z uvozom parafina in njegovo prodajo, a tudi s proizvo- dnjo parafinskih izdelkov. Slišati je bilo mogoče z več strani, da je tudi uspešen posel s parafinom zaslužen za delovanje celjskega ženskega kluba. Je pokrovitelj društva podjetje? Ne. Sponzor kluba sem sam, torej Borut Kop. Ste sešteli vaše izdatke za klub v vseh teh letih? Sem, na splošno, kot pravimo. Bi lahko obelodanili številko? Je resnično visoka. A nima smisla, da raz- krivam vse te zneske. Hči Ana je bila deklica, ki jo je veselila košarka. Kako se je začelo »zapletati«? Vadila je in igrala na tekmah. Kot eden od staršev deklic in deklet sem bil obremenjen kot oče športnice, najbrž prepameten. In ko sem si dejal, da sem tako pameten, sem si postavil nalogo, da poskusim voditi klub. Sprejel sem velik izziv. Pred 14 leti sem sicer najprej pomagal pri delu mlajših selekcij. Dve leti kasneje sem bil že vpet v vodenje kluba. Naša sredina je majhna in skromna. To je po mojem mnenju zagotovilo za uspeh. V kakšnem stanju je bil klub, ko ste po- stali predsednik? Bil je v finančno zelo nezavidljivem položa- ju. Upoštevati moramo, da niti takrat ni bilo kluba in ga niti zdaj ni, ki bi bil v zavidljivem finančnem stanju. Rdeče številke ne pomeni- jo vedno katastrofe, s trdim delom je možno priti nad gladino in zastaviti lepšo prihodnost. To je vse stvar volje in dobrega namena ljudi, ki se vključijo v posadko. Težava je bila takrat predvsem v tem, da je večina gospodarstve- nikov, ki je bila vpetih v klub, naše društvo zapustila. Izgubili smo glavnega pokrovitelja. Za eno od prvih zmag si torej lahko šte- jete privolitev Cinkarne Celje, da je postala vaš glavni pokrovitelj. To se je zgodilo maja 2017. Vsekakor. Tako kot je vsaka zmaga plod dobrega dela, je bilo tako tudi z našo zmago zunaj dvorane. Cinkarna Celje je prepoznala naše dobro delo in se nam pridružila. Prej ni bila podpornica kluba. Ste eden od zelo redkih predsednikov, ki ni zapustil položaja, potem ko je njegov otrok odšel iz kluba ali končal športno pot? Najbrž. Priznam, da sem v klub prišel za- radi hčere. Po nekem času sem uvidel, da lahko bistveno pripomorem k boljšemu de- lovanju kluba. Ko se je hči odločila, da bo nehala aktivno igrati košarko, sem na čelu kluba ostal zaradi sodelavcev, zaradi pametne vizije kluba in predvsem zaradi predanosti, vestnosti in poštenosti tistih, s katerimi delam in sodelujem. Mnogi, ki tole berete, že poznate stanje v času, ko se otrok odloči, da bo prenehal vaditi oziroma tekmovati, mnogi pa tega še ne vemo. Kako je bilo pri vas, ko je Ana končala športno pot? Dekleta v nekem trenutku spoznajo, da ko- šarka ni vse v življenju. Zelo malo je takšnih, ki lahko veliko zaslužijo v tujini. Zato se dru- ga dekleta posvetijo izobrazbi, ki je seveda, kar nekatere ugotovijo prepozno, najbolj po- membna. Njeno željo, da bi se posvetila še čemu drugemu, sem kot oče spoštoval in jo spoštujem še danes. Bila je dijakinja I. gimnazije v Celju. Kje je zdaj? Čaka na zagovor diplomske naloge iz špor- tnega menedžmenta. Vi ste ga dočakali? Ne, malce pred diplomo sem opustil štu- dij na fakulteti za organizacijske vede. Sem strojni tehnik. Kateri trenutki v košarki so bili za vas najbolj radostni? Najbolj vesel sem bil, ko je članska ekipa postala državni prvak, in sicer prvič v času, ko sem bil predsednik. Zakaj? Povsem preprosto, dobil sem občutek, da smo na pravi poti in da je na njej treba vztrajati. Kako bi na kratko orisali Ženski košar- karski klub Cinkarna Celje? V njem je približno 300 oseb, večina je žen- sk, moških nas je manj kot deset. Imam izku- šene sodelavce. Pogosto se starši vključijo v delo. Pomagajo na različne načine. Sam sem to mejo že zgodaj presegel. Najprej sem bil kot oče mlade košarkarice morda celo smešen z norimi idejami. Kot bi padel z Lune. Mnogi mislijo, da je naše delo preprosto. Za mano je velik izziv. Ste bili na začetku v dvomih? Seveda, saj me je bilo strah, ali mi bo uspe- lo. Klub je kljub slabši finančni kondiciji imel zelo dobre rezultate. Lažje je loviti uspeh kot ga ponavljati. A na srečo nam to uspeva. A brez podpore lokalne skupnosti in Gimnazi- je Celje – Center nam ne bi. Priznam, da me je bilo po zadnjih županskih volitvah malce strah, saj sem slišal, da je Matija Kovač na- klonjen predvsem kulturi. Toda vsem nam, nejevernim Tomažem, je dokazal, da ima zelo rad šport. Tako on kot tudi podžupan Samo Seničar sta redna obiskovalca tekem. Večkrat je v naši dvorani, ki je prav dovolj velika, odlično vzdušje. Vstopnine ne pobi- ramo. Mislim, da je naša odločitev pravilna. Starši plačujejo vadnino, pomagajo pri vo- žnjah. Zakaj bi zaračunavali denar za ogled tekme mamam, očetom, babicam, dedkom, tetam, stricem? Prevozov z avtobusom si ne moremo privoščiti. Imamo kombi, drugega si Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 16, 17. april 2025 INTERVJU »Priznam, da me je bilo po zadnjih županskih volitvah malce strah, saj sem slišal, da je Matija Kovač naklonjen predvsem kulturi. Toda vsem nam, nejevernim Tomažem, je dokazal, da ima zelo rad šport.« »Zanje skrbimo kot za svoje otroke. Dekleta dobijo nadomestne starše. V glavnem je v tej vlogi Uroš Kranjc.« »Pri eni igralki je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, bila je slabokrvna. Hitro smo ugotovili, da je jedla ocvrto hrano z majonezo in s kečapom.« Preden začne odgovarjati, si vzame sekundo ali dve za premislek. Po podpisu podaljšanja pogodbe (še za dve sezoni) s trenerjem članske ekipe Damirjem Grgićem. (Foto: ŽKK Cinkarna Celje) V mesecu novembru je klub ob 30. obletnici sa- mostojnega delovanja odprl klubski muzej, na katerega je zaradi številnih pokalov Borut Kop zelo ponosen. izposodimo. Na državnih mejah ne čakamo toliko časa kot avtobusi. Za vami so zelo dolge vožnje. Kaj se do- gaja med njimi? Igralke prespijo skoraj celo pot do Srbije, Črne gore ali Bolgarije. Jure Krajnc, ki je po- močnik trenerja Damirja Grgića, šari po raču- nalniku in preiskuje igro nasprotnika, ki nas čaka na gostovanju, sam vozim in opazujem pokrajino. V drugem kombiju sta Uroš Kranjc in Damir Grgić. Starši igralk, ki pridejo v Celje iz drugih slovenskih klubov in tudi iz tujih, vam zau- pajo mladoletna dekleta. Kako vam uspeva varstvo? Zanje skrbimo kot za svoje otroke. Dekleta dobijo nadomestne starše. V glavnem je v tej vlogi Uroš Kranjc. Redno je treba skrbeti za njihovo šolanje in tudi nadzorovati druženje. Posebna skrb je namenjena prehrani, kajti izpostavljene so velikim naporom. Pri eni igralki je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, bila je slabokrvna. Hitro smo ugoto- vili, da je jedla ocvrto hrano z majonezo in s kečapom. Igralke imajo obroke v preverjenih in dobrih restavracijah. Če se držijo naših na- vodil, nimajo težav. Zdi se, da je nekdanjim igralkam v naj- lepšem spominu ostalo prav celjsko obdo- bje. Katere, ki se vračajo, bi izpostavili? Na tekme in zaključna druženja jih pride kar nekaj, izstopa pa Nika Barič, največja zvezdnica slovenske košarke in trikratna evropska klubska prvakinja, ki se je celo vr- nila v našo ekipo in pomaga z nasveti mlajšim soigralkam. Kako ste zastavili strokovno delo? Darko Lesjak ima treninge v osnovnih šolah in usmerja deklice v klub ter s tem postavlja temelje. Zelo predan, vesten in zagrizen je Jure Krajnc, ki je trener mlajših selekcij. Tre- ner članic Damir Grgić je dokazal, da je glede strokovnosti in uspehov številka 1 v Sloveniji. Trenerji se strinjajo z našo strategijo in so se poenotili. Obeta se velika nevarnost iz Združenih držav Amerike, zaradi katere bi bilo morda treba spremeniti vašo strategijo. Kakšen je vaš pogled na napoved spremembe zakono- daje v ZDA, po kateri ne bi bilo več denar- nih omejitev univerzam pri plačilu mladih igralk in igralcev? To bi zelo vplivalo na delo našega kluba. Mi povabimo in privabimo igralke, stare 14, 15 ali 16 let. Ob kakovostnem šolanju jim omogo- čimo občuten košarkarski napredek. Ko do- polnijo 18 ali 19 let, lahko pomagajo članski ekipi. Če bo sprejeta omenjena zakonodaja, potem bomo igralke izgubili. In to brez odško- dnine, kajti košarkarice ne bodo prestopile v klub, temveč se bodo vpisale v šolo. Odškodnina bi lahko bila izplačana tudi kasneje, ko bi igralka zapustila univerzo in si poiskala klub. Kaj vi mislite? Težava je globalna, z njo se sooča celotna Evropa. Nacionalne zveze ne kažejo zanima- nja in skrbi. Nedavno ste za dve sezoni podaljšali pogodbo z Damirjem Grgićem. Je takoj pristal? Podaljšanja pogodb niso tako preprosta, kot je videti od daleč. Po podpisovanjih je možno slišati prijazne besede, na fotografi- jah so široki nasmehi. V ozadju velikokrat ni tako. Toda Damir razume, v kakšnem položaju je klub. Obenem si, na srečo, želi delati še naprej z našimi igralkami. Mislim, da smo vse zastavili tako, da sta zadovoljni obe strani. Pred tedni so se celjske članice prvič doma uvrstile v finale zaključnega turnir - ja lige Waba. Pokal so dvignile košarkarice Budučnosti. Po tihem smo vsi pričakovali, da bomo ta turnir osvojili. Optimist sem bil tudi pred fi- nalnim turnirjem za starostno kategorijo U17 v Celju. Naša dekleta so se gladko uvrstila v finale, tam so bila le za malenkost prekratka. Psihološki pritisk je bil ogromen za obe naši ekipi. Članice so imele izjemno podporo s tribun. V dvorani je bilo 1.200 ljudi. Razočaranja v košarki? Lani v Podgorici so se gostitelji zelo trudili, da bi nas ponižali na vsakem koraku. Bilo je zelo nešportno. Nisem bil prizadet zaradi sebe in trenerjev, temveč zaradi otrok, za katere skrbimo. Gledalci so usmerjali laser v oči naših igralk, doživeli smo fizične gro- žnje. To je odmik od športa. Ob 30. obletnici kluba vam je uspel svo- jevrsten trojček. Le celjski klub ima svoje ekipe na vseh treh zaključnih turnirjih lige Waba. Ste na to zelo ponosni? Naše pionirke bodo maja igrale na turnirju v Benetkah. Stotič bom ponovil. Uvrstitve na finalne turnirje v mlajših kategorijah mi pomenijo največ. In kako se sproščate? Za to poskrbi Andrej Pišek, ko greva na traktor. Pomagam pri obdelavi desetih hek- tarjev zemljišča. Pozimi so redno koline, po katerih gre v predelavo meso vsaj 25 praši- čev. Koristno druženje z Andrejem traja že tri, štiri leta. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 16, 17. april 2025 INTERVJU Odkar Borut Kop vodi ženski klub, je ta organiziral vrsto večjih dogodkov. Leta 2015 je bilo v Celju v dvoranah Zlatorog in Golo- vec evropsko prvenstvo za mladinke, v letih 2015, 2019 in 2025 so bili v dvorani Gimnazije Celje – Center zaključni turnirji lige Waba za članice. Košarkar niste bili, preizkusili ste se v boksu, kar ve le malokdo. Ste bili uspešni? Imeli smo boksarsko sekcijo pri Telova- dnem društvo Partizan Celje. Trener je bil Niko Keresteš. Saša Jokanović, ki je kasneje postal trener, je bil tekmovalec v generaciji pred mojo. Ko sem bil star 16 let, je bilo re- publiško prvenstvo za mladince v Mariboru in na Ptuju. Bojeval sem se v težki kategoriji. Tihi mož, ki v klub vlaga svoj čas in denar Borut Kop se je Ženskemu košarkarskemu klubu Cinkarna Celje pridružil leta 2013. Najprej je bil član upravnega odbora, kmalu je postal podpredsednik, na skupščini 24. maja 2016 pa je bil izvoljen za predsednika kluba. V času njegovega delovanja v vlogi predsednika je klub osvojil osem zaporednih naslovov državnega prvaka, osem naslovov pokalnega prvaka, štiri naslove prvaka v ligi Waba in kar 14 naslovov v mlajših staro- stnih kategorijah. DEAN ŠUSTER »Ko sem bil star 16 let, je bilo republiško prvenstvo za mladince v Mariboru in na Ptuju. Bojeval sem se v težki kategoriji. Uspelo mi je osvojiti naslov prvaka.« »Najprej sem bil kot oče mlade košarkarice morda celo smešen z norimi idejami. Kot bi padel z Lune.« Pogovor s predsednikom ŽKK Cinkarna Celje Borutom Kopom V mesecu novembru je klub ob 30. obletnici samostojne- ga delovanja odprl klubski muzej, na katerega je zaradi številnih pokalov Borut Kop zelo ponosen. Uspelo mi je osvojiti naslov prvaka. Pri 19 letih sem končal svojo športno pot. Odšel sem namreč na služenje vojaškega roka. Potem sem se še nekaj časa vračal v telovadnico in malce vadil, nato sem dokončno opustil šport. Ukvarjali ste se tudi s svečarstvom, že dlje časa se posvečate parafinu. Za kaj gre? Delam v podjetju, ki se ukvarja z uvozom parafina in njegovo prodajo, a tudi s proizvo- dnjo parafinskih izdelkov. Slišati je bilo mogoče z več strani, da je tudi uspešen posel s parafinom zaslužen za delovanje celjskega ženskega kluba. Je pokrovitelj društva podjetje? Ne. Sponzor kluba sem sam, torej Borut Kop. Ste sešteli vaše izdatke za klub v vseh teh letih? Sem, na splošno, kot pravimo. Bi lahko obelodanili številko? Je resnično visoka. A nima smisla, da raz- krivam vse te zneske. Hči Ana je bila deklica, ki jo je veselila košarka. Kako se je začelo »zapletati«? Vadila je in igrala na tekmah. Kot eden od staršev deklic in deklet sem bil obremenjen kot oče športnice, najbrž prepameten. In ko sem si dejal, da sem tako pameten, sem si postavil nalogo, da poskusim voditi klub. Sprejel sem velik izziv. Pred 14 leti sem sicer najprej pomagal pri delu mlajših selekcij. Dve leti kasneje sem bil že vpet v vodenje kluba. Naša sredina je majhna in skromna. To je po mojem mnenju zagotovilo za uspeh. V kakšnem stanju je bil klub, ko ste po- stali predsednik? Bil je v finančno zelo nezavidljivem položa- ju. Upoštevati moramo, da niti takrat ni bilo kluba in ga niti zdaj ni, ki bi bil v zavidljivem finančnem stanju. Rdeče številke ne pomeni- jo vedno katastrofe, s trdim delom je možno priti nad gladino in zastaviti lepšo prihodnost. To je vse stvar volje in dobrega namena ljudi, ki se vključijo v posadko. Težava je bila takrat predvsem v tem, da je večina gospodarstve- nikov, ki je bila vpetih v klub, naše društvo zapustila. Izgubili smo glavnega pokrovitelja. Za eno od prvih zmag si torej lahko šte- jete privolitev Cinkarne Celje, da je postala vaš glavni pokrovitelj. To se je zgodilo maja 2017. Vsekakor. Tako kot je vsaka zmaga plod dobrega dela, je bilo tako tudi z našo zmago zunaj dvorane. Cinkarna Celje je prepoznala naše dobro delo in se nam pridružila. Prej ni bila podpornica kluba. Ste eden od zelo redkih predsednikov, ki ni zapustil položaja, potem ko je njegov otrok odšel iz kluba ali končal športno pot? Najbrž. Priznam, da sem v klub prišel za- radi hčere. Po nekem času sem uvidel, da lahko bistveno pripomorem k boljšemu de- lovanju kluba. Ko se je hči odločila, da bo nehala aktivno igrati košarko, sem na čelu kluba ostal zaradi sodelavcev, zaradi pametne vizije kluba in predvsem zaradi predanosti, vestnosti in poštenosti tistih, s katerimi delam in sodelujem. Mnogi, ki tole berete, že poznate stanje v času, ko se otrok odloči, da bo prenehal vaditi oziroma tekmovati, mnogi pa tega še ne vemo. Kako je bilo pri vas, ko je Ana končala športno pot? Dekleta v nekem trenutku spoznajo, da ko- šarka ni vse v življenju. Zelo malo je takšnih, ki lahko veliko zaslužijo v tujini. Zato se dru- ga dekleta posvetijo izobrazbi, ki je seveda, kar nekatere ugotovijo prepozno, najbolj po- membna. Njeno željo, da bi se posvetila še čemu drugemu, sem kot oče spoštoval in jo spoštujem še danes. Bila je dijakinja I. gimnazije v Celju. Kje je zdaj? Čaka na zagovor diplomske naloge iz špor- tnega menedžmenta. Vi ste ga dočakali? Ne, malce pred diplomo sem opustil štu- dij na fakulteti za organizacijske vede. Sem strojni tehnik. Kateri trenutki v košarki so bili za vas najbolj radostni? Najbolj vesel sem bil, ko je članska ekipa postala državni prvak, in sicer prvič v času, ko sem bil predsednik. Zakaj? Povsem preprosto, dobil sem občutek, da smo na pravi poti in da je na njej treba vztrajati. Kako bi na kratko orisali Ženski košar- karski klub Cinkarna Celje? V njem je približno 300 oseb, večina je žen- sk, moških nas je manj kot deset. Imam izku- šene sodelavce. Pogosto se starši vključijo v delo. Pomagajo na različne načine. Sam sem to mejo že zgodaj presegel. Najprej sem bil kot oče mlade košarkarice morda celo smešen z norimi idejami. Kot bi padel z Lune. Mnogi mislijo, da je naše delo preprosto. Za mano je velik izziv. Ste bili na začetku v dvomih? Seveda, saj me je bilo strah, ali mi bo uspe- lo. Klub je kljub slabši finančni kondiciji imel zelo dobre rezultate. Lažje je loviti uspeh kot ga ponavljati. A na srečo nam to uspeva. A brez podpore lokalne skupnosti in Gimnazi- je Celje – Center nam ne bi. Priznam, da me je bilo po zadnjih županskih volitvah malce strah, saj sem slišal, da je Matija Kovač na- klonjen predvsem kulturi. Toda vsem nam, nejevernim Tomažem, je dokazal, da ima zelo rad šport. Tako on kot tudi podžupan Samo Seničar sta redna obiskovalca tekem. Večkrat je v naši dvorani, ki je prav dovolj velika, odlično vzdušje. Vstopnine ne pobi- ramo. Mislim, da je naša odločitev pravilna. Starši plačujejo vadnino, pomagajo pri vo- žnjah. Zakaj bi zaračunavali denar za ogled tekme mamam, očetom, babicam, dedkom, tetam, stricem? Prevozov z avtobusom si ne moremo privoščiti. Imamo kombi, drugega si Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 16, 17. april 2025 INTERVJU »Priznam, da me je bilo po zadnjih županskih volitvah malce strah, saj sem slišal, da je Matija Kovač naklonjen predvsem kulturi. Toda vsem nam, nejevernim Tomažem, je dokazal, da ima zelo rad šport.« »Zanje skrbimo kot za svoje otroke. Dekleta dobijo nadomestne starše. V glavnem je v tej vlogi Uroš Kranjc.« »Pri eni igralki je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, bila je slabokrvna. Hitro smo ugotovili, da je jedla ocvrto hrano z majonezo in s kečapom.« Preden začne odgovarjati, si vzame sekundo ali dve za premislek. Po podpisu podaljšanja pogodbe (še za dve sezoni) s trenerjem članske ekipe Damirjem Grgićem. (Foto: ŽKK Cinkarna Celje) V mesecu novembru je klub ob 30. obletnici sa- mostojnega delovanja odprl klubski muzej, na katerega je zaradi številnih pokalov Borut Kop zelo ponosen. izposodimo. Na državnih mejah ne čakamo toliko časa kot avtobusi. Za vami so zelo dolge vožnje. Kaj se do- gaja med njimi? Igralke prespijo skoraj celo pot do Srbije, Črne gore ali Bolgarije. Jure Krajnc, ki je po- močnik trenerja Damirja Grgića, šari po raču- nalniku in preiskuje igro nasprotnika, ki nas čaka na gostovanju, sam vozim in opazujem pokrajino. V drugem kombiju sta Uroš Kranjc in Damir Grgić. Starši igralk, ki pridejo v Celje iz drugih slovenskih klubov in tudi iz tujih, vam zau- pajo mladoletna dekleta. Kako vam uspeva varstvo? Zanje skrbimo kot za svoje otroke. Dekleta dobijo nadomestne starše. V glavnem je v tej vlogi Uroš Kranjc. Redno je treba skrbeti za njihovo šolanje in tudi nadzorovati druženje. Posebna skrb je namenjena prehrani, kajti izpostavljene so velikim naporom. Pri eni igralki je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, bila je slabokrvna. Hitro smo ugoto- vili, da je jedla ocvrto hrano z majonezo in s kečapom. Igralke imajo obroke v preverjenih in dobrih restavracijah. Če se držijo naših na- vodil, nimajo težav. Zdi se, da je nekdanjim igralkam v naj- lepšem spominu ostalo prav celjsko obdo- bje. Katere, ki se vračajo, bi izpostavili? Na tekme in zaključna druženja jih pride kar nekaj, izstopa pa Nika Barič, največja zvezdnica slovenske košarke in trikratna evropska klubska prvakinja, ki se je celo vr- nila v našo ekipo in pomaga z nasveti mlajšim soigralkam. Kako ste zastavili strokovno delo? Darko Lesjak ima treninge v osnovnih šolah in usmerja deklice v klub ter s tem postavlja temelje. Zelo predan, vesten in zagrizen je Jure Krajnc, ki je trener mlajših selekcij. Tre- ner članic Damir Grgić je dokazal, da je glede strokovnosti in uspehov številka 1 v Sloveniji. Trenerji se strinjajo z našo strategijo in so se poenotili. Obeta se velika nevarnost iz Združenih držav Amerike, zaradi katere bi bilo morda treba spremeniti vašo strategijo. Kakšen je vaš pogled na napoved spremembe zakono- daje v ZDA, po kateri ne bi bilo več denar- nih omejitev univerzam pri plačilu mladih igralk in igralcev? To bi zelo vplivalo na delo našega kluba. Mi povabimo in privabimo igralke, stare 14, 15 ali 16 let. Ob kakovostnem šolanju jim omogo- čimo občuten košarkarski napredek. Ko do- polnijo 18 ali 19 let, lahko pomagajo članski ekipi. Če bo sprejeta omenjena zakonodaja, potem bomo igralke izgubili. In to brez odško- dnine, kajti košarkarice ne bodo prestopile v klub, temveč se bodo vpisale v šolo. Odškodnina bi lahko bila izplačana tudi kasneje, ko bi igralka zapustila univerzo in si poiskala klub. Kaj vi mislite? Težava je globalna, z njo se sooča celotna Evropa. Nacionalne zveze ne kažejo zanima- nja in skrbi. Nedavno ste za dve sezoni podaljšali pogodbo z Damirjem Grgićem. Je takoj pristal? Podaljšanja pogodb niso tako preprosta, kot je videti od daleč. Po podpisovanjih je možno slišati prijazne besede, na fotografi- jah so široki nasmehi. V ozadju velikokrat ni tako. Toda Damir razume, v kakšnem položaju je klub. Obenem si, na srečo, želi delati še naprej z našimi igralkami. Mislim, da smo vse zastavili tako, da sta zadovoljni obe strani. Pred tedni so se celjske članice prvič doma uvrstile v finale zaključnega turnir - ja lige Waba. Pokal so dvignile košarkarice Budučnosti. Po tihem smo vsi pričakovali, da bomo ta turnir osvojili. Optimist sem bil tudi pred fi- nalnim turnirjem za starostno kategorijo U17 v Celju. Naša dekleta so se gladko uvrstila v finale, tam so bila le za malenkost prekratka. Psihološki pritisk je bil ogromen za obe naši ekipi. Članice so imele izjemno podporo s tribun. V dvorani je bilo 1.200 ljudi. Razočaranja v košarki? Lani v Podgorici so se gostitelji zelo trudili, da bi nas ponižali na vsakem koraku. Bilo je zelo nešportno. Nisem bil prizadet zaradi sebe in trenerjev, temveč zaradi otrok, za katere skrbimo. Gledalci so usmerjali laser v oči naših igralk, doživeli smo fizične gro- žnje. To je odmik od športa. Ob 30. obletnici kluba vam je uspel svo- jevrsten trojček. Le celjski klub ima svoje ekipe na vseh treh zaključnih turnirjih lige Waba. Ste na to zelo ponosni? Naše pionirke bodo maja igrale na turnirju v Benetkah. Stotič bom ponovil. Uvrstitve na finalne turnirje v mlajših kategorijah mi pomenijo največ. In kako se sproščate? Za to poskrbi Andrej Pišek, ko greva na traktor. Pomagam pri obdelavi desetih hek- tarjev zemljišča. Pozimi so redno koline, po katerih gre v predelavo meso vsaj 25 praši- čev. Koristno druženje z Andrejem traja že tri, štiri leta. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 16, 17. april 2025 DREVESNE ZGODBE Opozorili na znamenito šentjursko lipo in pomen mestnih dreves Simbolu slovenstva namenili vodo, nego in pozornost Da drevesa v mestu opravljajo izjemno pomembno vlogo, so med drugim opomnili na dogodku, ki ga je ob svetovnem dnevu zdravja prvi ponedeljek v aprilu na Mestnem trgu v Šentjurju organiziral Zavod Srčni preboji Šentjurja. Zavod, ki se med drugim osredotoča na spodbujanje spoštljivega odnosa do narave, je posebno pozornost namenili tudi lipi, ki je bila posajena ob razglasitvi slovenske države. TINA STRMČNIK Ustanovitelj zavoda Bog- dan Rahten je povedal, da je lipa slovensko narodno in duhovno drevo, ki ga mnogi imenujejo tudi drevo življe- nja. »Mislim, da moramo biti na lipe ponosni in da mora- mo z njimi tudi primerno ravnati,« je dejal sogovornik. Ker so drevesa ključna za naše zdravje, se mu je zde- lo z dogodkom, posvečenim drevesom, smiselno dopolniti dogajanje ob svetovnem dne- vu zdravja. Dogodek je opominjal tudi na pomen nege mestnih dreves. Drevesa v urbanem okolju so namreč za razliko od gozdnega ekosistema v slabšem položaju. »Za to, da ohranjajo vitalnost, potrebu- jejo ustrezno nego. Tega se premalo zavedamo. Redko- kdo ve, da bi bilo ob daljših sušnih obdobjih tudi dreve- »Ljudje posadimo številna drevesa, nato dopustimo, da se spone zažirajo v ›meso‹, ogromno dreves je poškodovanih med vzdrževanjem. In še vedno drevesa marsikje obrezujejo tako, da to spominja na masaker,« je opozoril Rahten. Bogdan Rahten: »Odraslo drevo naj bi bilo zaradi svojih dobrobiti, kot ocenjujejo strokovnjaki, vredno 24 tisoč evrov. Morda bi veljalo poudarjati tovrsten vidik, čeprav je narava neprecenljiva in je hkrati edino, kar Slovenci (še) imamo.« som treba nameniti vodo. Zato smo tudi šentjursko lipo simbolično zalili in ob njej zasadili cvetje,« je dejal Rahten. Ker drevesa niso le predmet … Na prireditvi je sodelovala Celjanka Irena Ašič, ki je pre- pričana, da je ohranitev vseh mestnih dreves ne glede na starost in obliko priložnost za zeleni trajnostni razvoj. Po njenem prepričanju ohranja- nje mestnih dreves pripomo- re tudi k ohranitvi naravnega in socialnega značaja mest, kot smo jih vajeni. Udeleženci dogodka v Šentjurju so k ohranitvi lipe na Mestnem trgu prispevali tako, da so odstranili talne poganjke, ki so jo izčrpavali. Mesto, kjer so se zaredili ško- dljivci, so namazali s čebeljim voskom. »Drevesu pomaga- mo že s tem, da ga začnemo opazovati, da zaznavamo, kaj se dogaja z njim. Pomembno je še, da se začnemo zaveda- ti, da drevo ni le predmet. Če to razumemo, prispevamo k zmanjševanju družbene oz. gospodarske škode,« je poja- snil Rahten. Slednji meni, da bi morali za mestna drevesa skrbeti ce- lostno in da bi morali pri tem- sodelovati ljudje z znanjem in izkušnjami. Ob že ome- njeni Ireni Ašič so v mnogih lokalnih skupnostih ljudje, ki imajo bogate izkušnje in razmišljajo zunaj preživetih okvirjev. Ašičeva je pojasnila, da imajo v Šentjurju zelo lep odnos do dreves med drugim Gorazd in Majda Mauer ter Majda in Robert Gajšek. Trdoživa spremljevalka Lipa na Mestnem trgu v Šentjurju je doslej preživela različne preizkušnje. Prvo tovrstno drevo je ob razgla- sitvi slovenske države posadil takratni predsednik Skupšči- ne občine Šentjur pri Celju mag. Franc Kovač. Kmalu je bila tako poškodovana, da jo je nadomestilo novo drevo. »Tudi ta lipa je doživela van- dalizem. Čeprav ima izjemen simbolni pomen in je ume- ščena ob šentjursko upravno stavbo, kjer so tudi slovesne prireditve ob dnevu državno- sti, ni bila deležna pozornosti in marsikdo ni poznal njene zgodbe,« je povedal Rahten. Slednji je nanjo spomnil že v zborniku Literarnega dru- štva Šentjur leta 2010. Ko je izvedel, da bo upravna stavba prenovljena, je predlagal, da bi lipa dobila označbo. Vesel je, da so v občini prisluhnili njegovi ideji. »Župan mag. Marko Diaci je celo pomagal priviti spominsko ploščico, na kateri so zapisane bese- de: ›Lipovo srce je namenjeno ljudem brez teže tujih bre- men.‹ Zaupam, da bo župan odslej njen zaščitnik.« Po navdihu prednikov Temu dre- vesu, simbo- lu sloven- stva, so se na pone- deljkovi prireditvi poklonili po navdi- hu pred- nikov. Po besedah Rahtena je bila lipa sveto slovensko drevo že davno pred kr- ščanstvom. Pod lipami, ki so imele osrednjo mesto v vaseh in trgih, so se stole- tja zbirali modreci v vaških skupnostih in sprejemali pomembne odločitve. Lipe se pojavljajo v ljudskih pesmih in legendah, pomembno vlogo so igrale v obdobju narodnega prebu- jenja v 19. in 20. stoletju, nazadnje ob slovenskem osamosvajanju, ko je bil lipov list uporabljen tudi v turistični kampa- nji Slovenije. Na podlagi različnih virov so Bogdan Rahten, Irena Ašič, Mateja Palatinuš, Jernej Tram- te in Anita Zore oblikovali obred, poimenovan Hranjenje srca. Njegovo sporočilo je bilo namenjeno vzpostavljanju spoštljivega odnosa do dre- vesa. Vanj so vtkali namere, ki so jih izrekli ob lipi. Obi- skovalcem so razdelili lipove paličice za zaščito domov. Ker so ob lipah nekdaj tudi slavili, je dogodek dopolnila glasba različnih nastopajočih. Za po- seben zvočni učinek je z ve- trno pahljačo, ki jo je izdelal sam, poskrbel Jernej Tramte. Foto: Jure Godler Celjanka Irena Ašič že več let na pomen dreves v našem okolju opozarja z dogodki, poimenovanimi Drevesna pot. Ob njej je Bogdan Rahten, ustanovitelj Zavoda Srčni preboji Šentjurja, ki je organiziral dogodek. Zdravljenje lipe s čebeljim voskom Lipa ima odslej označbo z napisom: »Lipovo srce je namenjeno ljudem brez teže tujih bremen.« Z glasbo so dogodek med drugim popestrili učenci kitarskega orkestra, ki deluje pod okriljem Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 16, 17. april 2025 ZNAMENITA VOJNIČANKA V knjigi T edaj so zublji ognja zamrmrali se prepletajo domi- šljija, zgodovinska dejstva in biografski podatki o umetnici, ki jih je avtorica črpala iz različ- nih virov, od ustnih pričevanj ljudi do arhivskega gradiva. Navdih je pisateljica našla tudi v kontemplativnem notranjem dialogu z glavno junakinjo ro- mana. Kot je o knjigi zapisala antropologinja, raziskovalka in publicistka Barbara Trno- vec, je Mili Kočevar z orisom tedanjih načinov življenja ter različnih plasti družbenih, kulturnih, političnih in drugih praks uspelo obuditi duh časa zadnje četrtine 19. in prve po- lovice 20. stoletja. V knjigi se tako na 560 straneh prepletajo spomini, krajevna kulturna dediščina ter tedanji evropski umetniški svet, ki bi sicer ostal pozabljen. Kočevarjeva je življenje Do- roteje Hauser oziroma Dore, kot je poimenovala glavno junakinjo, predstavila v štirih poglavjih, in sicer kronološko od rojstva do smrti. V knjigo je vključila tudi sedem njenih škarjerezov, tako imenovanih črnih biserov. Raziskovanje slikarkinega življenja Pri večletnem raziskova- nju življenja in dela Doroteje Hauser je bila Mili Kočevar v veliko pomoč zdaj že pokoj- na umetnostna zgodovinarka Milena Moškon, ki je prva raziskovala ustvarjanje in življenje vojniške umetnice škarjerezov. Veliko je avtorici knjige pri zbiranju podatkov o slikarki pomagal tudi ljubi- Izšel je roman o pozabljeni slikarki Doroteji Hauser Umetnica, ki je Vojnik »okrasila« s črnimi biseri V spomin Vojničanov se je usidrala kot prijazna, dobro- delna in pokončna ženska, naklonjena Slovencem. Med ljudmi priljubljena umetnica Doroteja Hauser (1877–1946) je živela in ustvarjala na Štalnerjevem hribu nad Vojni- kom. O njenem življenju do nedavnega ni bilo veliko znanega, dokler niso v Vojniku pred desetletjem začeli obujati spomina na to umetnico nemškega rodu, ki se je v srednjeevropskem prostoru uveljavila kot portretistka, še zlasti kot avtorica škarjerezov. Z motivi slednjih so Vojni- čani okrasili pročelja garaž v središču kraja in oporni zid osnovne šole. Da bi se spomin na umetnico in njena dela ohranil, je Mila Kočevar iz Nove Cerkve o njej napisala obsežen roman, ki je izšel pred dnevi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Del ustvarjanja umetnice Doroteje Hauser je predsta- vljen tudi v Galeriji Piros v Globočah. Lastnik galerije Jože Žlaus je goreč zbira- telj njenih del in utrinkov iz njenega življenja. Mila Kočevar se je s pisanjem leposlovja začela ukvarjati po upokojitvi, pred tem je bila podjetnica. Njen prvenec z naslovom Kaj pa zdaj je potopisno-duhovni roman, na- pisan na osnovi lastne izkušnje razdrtega zakona. Knjiga je bila v času izida odmevna zlasti med ženskami, ki so doživele podobno usodo. Sledil je roman Bel oblak, ki je bil v letu izida med najbolj branimi po izboru bralcev Novega tednika. Kot nadaljevanje romana Bel oblak je sledil roman Erik, nato je izšla še Zbirka zgodb. teljski zgodovinar Marko Zdovc iz Vojnika, ki je veliko naporov in prizadevanj vložil v odkri- vanje točnega datuma rojstva ter življenja Doroteje Hauser. Po večkratnih obiskih graških arhivov je iskan podatek tudi našel in tako je zdaj znano, da se je Doroteja rodila 25. julija 1877. Ključne podatke o umetnici je Mila Kočevar dobila tudi pri ljudeh, ki o njej hranijo spomi- ne svojih prednikov in ki imajo umetničine osebne predmete. Obiskala je tudi galerije v Splitu in Zagrebu, kjer hranijo Doro- tejina dela. »Lahko rečem, da me je Do- roteja nagovorila,« pravi Mila Kočevar. »Skozi kontemplacijo, sanje, vizijo sem začutila neka- kšno povezavo z njo.« Avtorica knjige pravi, da sta si z umetni- co v marsičem blizu, podobni sta si tudi po značaju. »Do- roteja je bila izredno močna ženska s spoštljivim odnosom do vsega. Bila je dobrotljiva do otrok, do revnih. S svojo mamo je organizirala dobrodelne ča- janke. Poleg tega, da je bila priznana umetnica, je bila tudi kot človek zelo dobra,« jo opiše Kočevarjeva. Doroteja je živela umetniško boemsko življenje. Otrok ni imela niti ni bila po- ročena, kar je bilo za tiste čase bogokletno. V svoji hiši na Štal- nerjevem hribu nad Vojnikom je bila srečna, dokler … V skrivnost ovita smrt Čeprav je bilo v odkrivanje življenja Doroteje Hauser vlo- ženega že veliko truda posame- znikov, je o njej še veliko ne- znank. Ovit v skrivnost ostaja tudi tragičen konec njenega življenja. Umrla je namreč v ne povsem pojasnjenih okoli- ščinah pol leta po koncu druge svetovne vojne. Po rodu je bila Nemka, slovenskih korenin ni imela. In čeprav med vojno ni sodelovala z nacisti, ji je povoj- na oblastna struktura zagrozi- la z zaplembo premoženja in izgonom. »Sklepamo lahko, da je bila globoko razočarana nad ljudmi, ki jim je med vojno pomagala, tudi partizanom, po vojni pa ji nihče ni bil pripra- vljen tega potrditi in jo s tem zaščititi pred surovo usodo. Kaj se je dogajalo v zadnjih urah njenega življenja, najbrž nikoli ne bomo izvedeli,« v spremni besedi v knjigi razmišlja Bar- bara Trnovec. Ker si ni mogla zamišljati življenja brez svo- jega doma in umetnin, naj bi Doroteja hišo zažgala in nare- dila samomor. Zgorela naj bi s svojimi likovnimi deli. Stara je bila 68 let. T oda ali je bila njena smrt res posledica samomora ali se je tisto usodno noč januarja 1946 zgodilo še kaj drugega, ostaja nepojasnjeno. Ni znano, kje je ostal tudi velik del njenih likov- nih del, ki so bila občudovana na razstavah v Celju, Zagrebu, Ljubljani in številnih razstavah v tujini. Razgibano in ustvarjalno življenje Hauserjeva je bila rojena v Gradcu v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je najprej študirala v tamkajšnji deželni umetniški šoli, nato je štu- dij nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschitzu, soustanovitelju znanega ateljeja za uporabno in likovno umetnost. Svoja sli- karska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdnu pri priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja Karlu in Emiliji Pelikan – Mediz. Obvladala je akvarelno in oljno slikarsko tehniko ter različne grafične tehnike, tudi risbo. Navdihe je iskala v bidermajerski ume- tnosti. Občudovanja vredno je njeno miniaturno slikarstvo, še bolj znana je po škarjere- zih, posebni tehniki profilnega portretiranja. Kdaj se je Doroteja s starši preselila v Vojnik, iz virov ni znano, gotovo pa je, da je bila tam nastanjena vsaj od leta 1921. Tedaj so se namreč v celjskih časopisih začele poja- vljati objave o njenih razstavah doma in v tujini. In kaj jo je pri- vedlo v Vojnik? »Tam je živela njena babica Johanna Steiner. Dorotejin stric je bil podjetnik, v Celju je imel svoje podjetje. Tako se je tudi Dorotejina dru- žina preselila v Vojnik,« pojasni Mila Kočevar. Doroteja je živela razgibano in ustvarjalno. Domačini so jo spoštovali, saj ljudi nikoli ni delila po premoženjski, nacio- nalni ali politični plati. Na svoj dom v Vojniku je bila zelo na- vezana. In prav ta navezanost je bila zanjo usodna. Dolgo je veljalo, da je Dorote- ja Hauser umrla v noči s 15. na 16. januar 1946, vendar je ume- tnostna zgodovinarka Milena Moškon iz uradnih evidenc leta 2000 pridobila podatek, ki kaže, da je Hauserjeva umrla 8. januarja 1946. Po istem viru naj bi dva dni zatem njene telesne ostanke pokopali v Vojniku. Poslikane garaže V Vojniku so spomin na Do- rotejo Hauser začeli obujati pred desetletjem, ob bližajoči se 140-letnici njenega rojstva. Tako sta bili z njenimi motivi škarjerezov poslikani steni dveh garaž v središču Vojnika, novo podobo s poslikavami so dobili tudi trije pusti oporni zidovi pri vojniški osnovni šoli. Ob tem je izšla še publikacija z motivi škarjerezov. Umetnici so se leta 2017 poklonili tudi z odprtjem spominskega obeležja nasproti Občine Vojnik. Pred nedavnim so črno-beli motivi preplavili pročelja še več garaž v Vojniku. Ne zgolj za okras, namen teh po- slikav je veliko globlji, to je ohra- niti spomin na veliko umetnico in jo približati čim širši javnosti. Foto: Nik Jarh Mila Kočevar je o Doroteji Hauser napisala obsežen roman, v katerem se prepletajo domišljija, zgodovinska dejstva in biografski podatki o umetnici. Gre za pomembno delo, ki združuje osebne spomine, kulturno dediščino ter osvetljuje umetniški svet, ki bi sicer ostal pozabljen. Z raziskovanjem življenja Doroteje Hauser se je veliko ukvarjal tudi ljubi- teljski zgodovinar Marko Zdovc iz Vojnika. Veliko prizadevanj je vložil v odkrivanje točnega datuma rojstva slikarke. Motivi škarjerezov krasijo stene oziroma pročelja garaž v središču Vojnika. Pred dnevi so namenu predali še zadnji del poslikav črno-belih motivov umetnice Doroteje Hauser. Dogodek ob odprtju poslikav in predstavitvi knjige o umetnici Doroteji Hauser je popestril tudi nastop Joškove bande. Ustanovitelj te glasbene skupine Jože Žlaus (na levi) je tudi goreč zbiratelj Dorotejinih del. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 16, 17. april 2025 DREVESNE ZGODBE Opozorili na znamenito šentjursko lipo in pomen mestnih dreves Simbolu slovenstva namenili vodo, nego in pozornost Da drevesa v mestu opravljajo izjemno pomembno vlogo, so med drugim opomnili na dogodku, ki ga je ob svetovnem dnevu zdravja prvi ponedeljek v aprilu na Mestnem trgu v Šentjurju organiziral Zavod Srčni preboji Šentjurja. Zavod, ki se med drugim osredotoča na spodbujanje spoštljivega odnosa do narave, je posebno pozornost namenili tudi lipi, ki je bila posajena ob razglasitvi slovenske države. TINA STRMČNIK Ustanovitelj zavoda Bog- dan Rahten je povedal, da je lipa slovensko narodno in duhovno drevo, ki ga mnogi imenujejo tudi drevo življe- nja. »Mislim, da moramo biti na lipe ponosni in da mora- mo z njimi tudi primerno ravnati,« je dejal sogovornik. Ker so drevesa ključna za naše zdravje, se mu je zde- lo z dogodkom, posvečenim drevesom, smiselno dopolniti dogajanje ob svetovnem dne- vu zdravja. Dogodek je opominjal tudi na pomen nege mestnih dreves. Drevesa v urbanem okolju so namreč za razliko od gozdnega ekosistema v slabšem položaju. »Za to, da ohranjajo vitalnost, potrebu- jejo ustrezno nego. Tega se premalo zavedamo. Redko- kdo ve, da bi bilo ob daljših sušnih obdobjih tudi dreve- »Ljudje posadimo številna drevesa, nato dopustimo, da se spone zažirajo v ›meso‹, ogromno dreves je poškodovanih med vzdrževanjem. In še vedno drevesa marsikje obrezujejo tako, da to spominja na masaker,« je opozoril Rahten. Bogdan Rahten: »Odraslo drevo naj bi bilo zaradi svojih dobrobiti, kot ocenjujejo strokovnjaki, vredno 24 tisoč evrov. Morda bi veljalo poudarjati tovrsten vidik, čeprav je narava neprecenljiva in je hkrati edino, kar Slovenci (še) imamo.« som treba nameniti vodo. Zato smo tudi šentjursko lipo simbolično zalili in ob njej zasadili cvetje,« je dejal Rahten. Ker drevesa niso le predmet … Na prireditvi je sodelovala Celjanka Irena Ašič, ki je pre- pričana, da je ohranitev vseh mestnih dreves ne glede na starost in obliko priložnost za zeleni trajnostni razvoj. Po njenem prepričanju ohranja- nje mestnih dreves pripomo- re tudi k ohranitvi naravnega in socialnega značaja mest, kot smo jih vajeni. Udeleženci dogodka v Šentjurju so k ohranitvi lipe na Mestnem trgu prispevali tako, da so odstranili talne poganjke, ki so jo izčrpavali. Mesto, kjer so se zaredili ško- dljivci, so namazali s čebeljim voskom. »Drevesu pomaga- mo že s tem, da ga začnemo opazovati, da zaznavamo, kaj se dogaja z njim. Pomembno je še, da se začnemo zaveda- ti, da drevo ni le predmet. Če to razumemo, prispevamo k zmanjševanju družbene oz. gospodarske škode,« je poja- snil Rahten. Slednji meni, da bi morali za mestna drevesa skrbeti ce- lostno in da bi morali pri tem- sodelovati ljudje z znanjem in izkušnjami. Ob že ome- njeni Ireni Ašič so v mnogih lokalnih skupnostih ljudje, ki imajo bogate izkušnje in razmišljajo zunaj preživetih okvirjev. Ašičeva je pojasnila, da imajo v Šentjurju zelo lep odnos do dreves med drugim Gorazd in Majda Mauer ter Majda in Robert Gajšek. Trdoživa spremljevalka Lipa na Mestnem trgu v Šentjurju je doslej preživela različne preizkušnje. Prvo tovrstno drevo je ob razgla- sitvi slovenske države posadil takratni predsednik Skupšči- ne občine Šentjur pri Celju mag. Franc Kovač. Kmalu je bila tako poškodovana, da jo je nadomestilo novo drevo. »Tudi ta lipa je doživela van- dalizem. Čeprav ima izjemen simbolni pomen in je ume- ščena ob šentjursko upravno stavbo, kjer so tudi slovesne prireditve ob dnevu državno- sti, ni bila deležna pozornosti in marsikdo ni poznal njene zgodbe,« je povedal Rahten. Slednji je nanjo spomnil že v zborniku Literarnega dru- štva Šentjur leta 2010. Ko je izvedel, da bo upravna stavba prenovljena, je predlagal, da bi lipa dobila označbo. Vesel je, da so v občini prisluhnili njegovi ideji. »Župan mag. Marko Diaci je celo pomagal priviti spominsko ploščico, na kateri so zapisane bese- de: ›Lipovo srce je namenjeno ljudem brez teže tujih bre- men.‹ Zaupam, da bo župan odslej njen zaščitnik.« Po navdihu prednikov Temu dre- vesu, simbo- lu sloven- stva, so se na pone- deljkovi prireditvi poklonili po navdi- hu pred- nikov. Po besedah Rahtena je bila lipa sveto slovensko drevo že davno pred kr- ščanstvom. Pod lipami, ki so imele osrednjo mesto v vaseh in trgih, so se stole- tja zbirali modreci v vaških skupnostih in sprejemali pomembne odločitve. Lipe se pojavljajo v ljudskih pesmih in legendah, pomembno vlogo so igrale v obdobju narodnega prebu- jenja v 19. in 20. stoletju, nazadnje ob slovenskem osamosvajanju, ko je bil lipov list uporabljen tudi v turistični kampa- nji Slovenije. Na podlagi različnih virov so Bogdan Rahten, Irena Ašič, Mateja Palatinuš, Jernej Tram- te in Anita Zore oblikovali obred, poimenovan Hranjenje srca. Njegovo sporočilo je bilo namenjeno vzpostavljanju spoštljivega odnosa do dre- vesa. Vanj so vtkali namere, ki so jih izrekli ob lipi. Obi- skovalcem so razdelili lipove paličice za zaščito domov. Ker so ob lipah nekdaj tudi slavili, je dogodek dopolnila glasba različnih nastopajočih. Za po- seben zvočni učinek je z ve- trno pahljačo, ki jo je izdelal sam, poskrbel Jernej Tramte. Foto: Jure Godler Celjanka Irena Ašič že več let na pomen dreves v našem okolju opozarja z dogodki, poimenovanimi Drevesna pot. Ob njej je Bogdan Rahten, ustanovitelj Zavoda Srčni preboji Šentjurja, ki je organiziral dogodek. Zdravljenje lipe s čebeljim voskom Lipa ima odslej označbo z napisom: »Lipovo srce je namenjeno ljudem brez teže tujih bremen.« Z glasbo so dogodek med drugim popestrili učenci kitarskega orkestra, ki deluje pod okriljem Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 16, 17. april 2025 ZNAMENITA VOJNIČANKA V knjigi T edaj so zublji ognja zamrmrali se prepletajo domi- šljija, zgodovinska dejstva in biografski podatki o umetnici, ki jih je avtorica črpala iz različ- nih virov, od ustnih pričevanj ljudi do arhivskega gradiva. Navdih je pisateljica našla tudi v kontemplativnem notranjem dialogu z glavno junakinjo ro- mana. Kot je o knjigi zapisala antropologinja, raziskovalka in publicistka Barbara Trno- vec, je Mili Kočevar z orisom tedanjih načinov življenja ter različnih plasti družbenih, kulturnih, političnih in drugih praks uspelo obuditi duh časa zadnje četrtine 19. in prve po- lovice 20. stoletja. V knjigi se tako na 560 straneh prepletajo spomini, krajevna kulturna dediščina ter tedanji evropski umetniški svet, ki bi sicer ostal pozabljen. Kočevarjeva je življenje Do- roteje Hauser oziroma Dore, kot je poimenovala glavno junakinjo, predstavila v štirih poglavjih, in sicer kronološko od rojstva do smrti. V knjigo je vključila tudi sedem njenih škarjerezov, tako imenovanih črnih biserov. Raziskovanje slikarkinega življenja Pri večletnem raziskova- nju življenja in dela Doroteje Hauser je bila Mili Kočevar v veliko pomoč zdaj že pokoj- na umetnostna zgodovinarka Milena Moškon, ki je prva raziskovala ustvarjanje in življenje vojniške umetnice škarjerezov. Veliko je avtorici knjige pri zbiranju podatkov o slikarki pomagal tudi ljubi- Izšel je roman o pozabljeni slikarki Doroteji Hauser Umetnica, ki je Vojnik »okrasila« s črnimi biseri V spomin Vojničanov se je usidrala kot prijazna, dobro- delna in pokončna ženska, naklonjena Slovencem. Med ljudmi priljubljena umetnica Doroteja Hauser (1877–1946) je živela in ustvarjala na Štalnerjevem hribu nad Vojni- kom. O njenem življenju do nedavnega ni bilo veliko znanega, dokler niso v Vojniku pred desetletjem začeli obujati spomina na to umetnico nemškega rodu, ki se je v srednjeevropskem prostoru uveljavila kot portretistka, še zlasti kot avtorica škarjerezov. Z motivi slednjih so Vojni- čani okrasili pročelja garaž v središču kraja in oporni zid osnovne šole. Da bi se spomin na umetnico in njena dela ohranil, je Mila Kočevar iz Nove Cerkve o njej napisala obsežen roman, ki je izšel pred dnevi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Del ustvarjanja umetnice Doroteje Hauser je predsta- vljen tudi v Galeriji Piros v Globočah. Lastnik galerije Jože Žlaus je goreč zbira- telj njenih del in utrinkov iz njenega življenja. Mila Kočevar se je s pisanjem leposlovja začela ukvarjati po upokojitvi, pred tem je bila podjetnica. Njen prvenec z naslovom Kaj pa zdaj je potopisno-duhovni roman, na- pisan na osnovi lastne izkušnje razdrtega zakona. Knjiga je bila v času izida odmevna zlasti med ženskami, ki so doživele podobno usodo. Sledil je roman Bel oblak, ki je bil v letu izida med najbolj branimi po izboru bralcev Novega tednika. Kot nadaljevanje romana Bel oblak je sledil roman Erik, nato je izšla še Zbirka zgodb. teljski zgodovinar Marko Zdovc iz Vojnika, ki je veliko naporov in prizadevanj vložil v odkri- vanje točnega datuma rojstva ter življenja Doroteje Hauser. Po večkratnih obiskih graških arhivov je iskan podatek tudi našel in tako je zdaj znano, da se je Doroteja rodila 25. julija 1877. Ključne podatke o umetnici je Mila Kočevar dobila tudi pri ljudeh, ki o njej hranijo spomi- ne svojih prednikov in ki imajo umetničine osebne predmete. Obiskala je tudi galerije v Splitu in Zagrebu, kjer hranijo Doro- tejina dela. »Lahko rečem, da me je Do- roteja nagovorila,« pravi Mila Kočevar. »Skozi kontemplacijo, sanje, vizijo sem začutila neka- kšno povezavo z njo.« Avtorica knjige pravi, da sta si z umetni- co v marsičem blizu, podobni sta si tudi po značaju. »Do- roteja je bila izredno močna ženska s spoštljivim odnosom do vsega. Bila je dobrotljiva do otrok, do revnih. S svojo mamo je organizirala dobrodelne ča- janke. Poleg tega, da je bila priznana umetnica, je bila tudi kot človek zelo dobra,« jo opiše Kočevarjeva. Doroteja je živela umetniško boemsko življenje. Otrok ni imela niti ni bila po- ročena, kar je bilo za tiste čase bogokletno. V svoji hiši na Štal- nerjevem hribu nad Vojnikom je bila srečna, dokler … V skrivnost ovita smrt Čeprav je bilo v odkrivanje življenja Doroteje Hauser vlo- ženega že veliko truda posame- znikov, je o njej še veliko ne- znank. Ovit v skrivnost ostaja tudi tragičen konec njenega življenja. Umrla je namreč v ne povsem pojasnjenih okoli- ščinah pol leta po koncu druge svetovne vojne. Po rodu je bila Nemka, slovenskih korenin ni imela. In čeprav med vojno ni sodelovala z nacisti, ji je povoj- na oblastna struktura zagrozi- la z zaplembo premoženja in izgonom. »Sklepamo lahko, da je bila globoko razočarana nad ljudmi, ki jim je med vojno pomagala, tudi partizanom, po vojni pa ji nihče ni bil pripra- vljen tega potrditi in jo s tem zaščititi pred surovo usodo. Kaj se je dogajalo v zadnjih urah njenega življenja, najbrž nikoli ne bomo izvedeli,« v spremni besedi v knjigi razmišlja Bar- bara Trnovec. Ker si ni mogla zamišljati življenja brez svo- jega doma in umetnin, naj bi Doroteja hišo zažgala in nare- dila samomor. Zgorela naj bi s svojimi likovnimi deli. Stara je bila 68 let. T oda ali je bila njena smrt res posledica samomora ali se je tisto usodno noč januarja 1946 zgodilo še kaj drugega, ostaja nepojasnjeno. Ni znano, kje je ostal tudi velik del njenih likov- nih del, ki so bila občudovana na razstavah v Celju, Zagrebu, Ljubljani in številnih razstavah v tujini. Razgibano in ustvarjalno življenje Hauserjeva je bila rojena v Gradcu v ugledni meščanski družini. Slikarstvo je najprej študirala v tamkajšnji deželni umetniški šoli, nato je štu- dij nadaljevala pri slikarju in oblikovalcu Wilhelmu von Debschitzu, soustanovitelju znanega ateljeja za uporabno in likovno umetnost. Svoja sli- karska znanja je izpopolnjevala tudi v Dresdnu pri priznanih učiteljih krajinarstva, figuralike in portretiranja Karlu in Emiliji Pelikan – Mediz. Obvladala je akvarelno in oljno slikarsko tehniko ter različne grafične tehnike, tudi risbo. Navdihe je iskala v bidermajerski ume- tnosti. Občudovanja vredno je njeno miniaturno slikarstvo, še bolj znana je po škarjere- zih, posebni tehniki profilnega portretiranja. Kdaj se je Doroteja s starši preselila v Vojnik, iz virov ni znano, gotovo pa je, da je bila tam nastanjena vsaj od leta 1921. Tedaj so se namreč v celjskih časopisih začele poja- vljati objave o njenih razstavah doma in v tujini. In kaj jo je pri- vedlo v Vojnik? »Tam je živela njena babica Johanna Steiner. Dorotejin stric je bil podjetnik, v Celju je imel svoje podjetje. Tako se je tudi Dorotejina dru- žina preselila v Vojnik,« pojasni Mila Kočevar. Doroteja je živela razgibano in ustvarjalno. Domačini so jo spoštovali, saj ljudi nikoli ni delila po premoženjski, nacio- nalni ali politični plati. Na svoj dom v Vojniku je bila zelo na- vezana. In prav ta navezanost je bila zanjo usodna. Dolgo je veljalo, da je Dorote- ja Hauser umrla v noči s 15. na 16. januar 1946, vendar je ume- tnostna zgodovinarka Milena Moškon iz uradnih evidenc leta 2000 pridobila podatek, ki kaže, da je Hauserjeva umrla 8. januarja 1946. Po istem viru naj bi dva dni zatem njene telesne ostanke pokopali v Vojniku. Poslikane garaže V Vojniku so spomin na Do- rotejo Hauser začeli obujati pred desetletjem, ob bližajoči se 140-letnici njenega rojstva. Tako sta bili z njenimi motivi škarjerezov poslikani steni dveh garaž v središču Vojnika, novo podobo s poslikavami so dobili tudi trije pusti oporni zidovi pri vojniški osnovni šoli. Ob tem je izšla še publikacija z motivi škarjerezov. Umetnici so se leta 2017 poklonili tudi z odprtjem spominskega obeležja nasproti Občine Vojnik. Pred nedavnim so črno-beli motivi preplavili pročelja še več garaž v Vojniku. Ne zgolj za okras, namen teh po- slikav je veliko globlji, to je ohra- niti spomin na veliko umetnico in jo približati čim širši javnosti. Foto: Nik Jarh Mila Kočevar je o Doroteji Hauser napisala obsežen roman, v katerem se prepletajo domišljija, zgodovinska dejstva in biografski podatki o umetnici. Gre za pomembno delo, ki združuje osebne spomine, kulturno dediščino ter osvetljuje umetniški svet, ki bi sicer ostal pozabljen. Z raziskovanjem življenja Doroteje Hauser se je veliko ukvarjal tudi ljubi- teljski zgodovinar Marko Zdovc iz Vojnika. Veliko prizadevanj je vložil v odkrivanje točnega datuma rojstva slikarke. Motivi škarjerezov krasijo stene oziroma pročelja garaž v središču Vojnika. Pred dnevi so namenu predali še zadnji del poslikav črno-belih motivov umetnice Doroteje Hauser. Dogodek ob odprtju poslikav in predstavitvi knjige o umetnici Doroteji Hauser je popestril tudi nastop Joškove bande. Ustanovitelj te glasbene skupine Jože Žlaus (na levi) je tudi goreč zbiratelj Dorotejinih del. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 16, 17. april 2025 HOKEJ VETERANOV Ledena sezona je končana. Zadnje dejanje na celj- skem ledu je bilo zadnji konec tedna v celjskem me- stnem parku. V nedeljo zvečer sta Boštjan Kastelic in njegova Tjaša, ki sta s pomočjo sodelavcev organizi- rala že četrti turnir Celjski plošček, izčrpana obsede- la in podvomila, ali bosta naslednje leto spet zbrala hokejska moštva, za katera igrajo predvsem veterani. DEAN ŠUSTER V finalu Ledeni grofje ugnali beograjske Nočne ptice Vsi so govorili: »Vidimo se čez eno leto!« »Fotra« še vztrajata s sinovoma Tudi letos so na Celjskem ploščku tekmovala tri celjska moštva. Skupno je bilo se- dem ekip, ki so igrale vsaka z vsako. Po rednem delu je bil vrstni red naslednji: 1. Ledeni grofje, 2. Nočne ptice, 3. Ma- ribor Lisjaki, 4. Fotri, 5. Team Jesenice, 6. HK Celje, 7. Sau- ber. V boju za tretje mesto so bili Mariborčani s 3: 1 boljši od celjske ekipe Fotri, za ka- tero so igrali Nejc Skale, Ma- tic Šafarič Kolar, Marjan Kro- fl, Matjaž Stropnik, Robert Brglez, Jakob Dolenc, Franjo Dolenc, Martin Steblovnik, Sašo Steblovnik, Blaž Knez, Matjaž Fingust, Gašper Brvar, Igor Zupanc, Luka Seme, Urh Skamen, Marcus Nylander, Dražen Travnik in Gabriel Kalan. V moštvu sta bila po- novno dva očeta s sinovoma. Za ekipo HK Celje so nastopili Tilen Šlogar, Marko Vlahović, Gal Koren, Mark Čepon, Rok Kolar, Aleš Kukovičič, Rok Lebar, Luka Žagar, Mark Se- ver, Davor Rakanović, David Planko, Boštjan Verstovšek, Jaka Gajšek in Primož Kozo- vinc. Prvič slavili Celjani V finalu so celjski hokeji- sti, zbrani pod imenom RZ Inox Ledeni grofje, kar s 5: 0 odpravili beograjsko ekipo Nočne ptice. Prvaki so posta- li Timotej Jeram, Žiga Gra- hut, Jure Zupanc, Jure Gaj- šek, Rok Manfreda, Andrej Prevolnik, Žiga Hohnjec, Nace Pešak, Mitja Žaler, Luka Lukman, Rok Rojšek, Matija Močnik, Rok Klavžar, Mitja Muhič, Ljubiša Jan- ković, Uroš Polimac, Matej Grubič in Dejan Kostanjšek. Vodil jih je Anže Maslo. Naj- bolj športno so igrali Fotri, najboljši vratar je bil Timo- tej Jeram, največ golov je dal Srb Marko Brkušanin. Če bo turnir tudi naslednje leto, potem bo v istem obdobju kot letos, kajti velika noč bo 5. aprila. Prvi zmagovalci so bili leta 2022 hokejisti iz ekipe Luče, naslednje leto je slavila ekipa Ljubljane, lani so zmagali hokejisti moštva Maribor Lisjaki. Foto: Nik Jarh Toda vsi, ki so zapuščali prizorišče, so se zahvaljevali za vabilo in govorili: »Vidimo se čez eno leto!« Ledeni grofje s svojimi najmlajšimi navijači Kri je zavrela v boju za tretje mesto, igralec v belem dresu je palico usmeril proti vratu nasprotnika. Uroš Polimac je med študijem medicine v Beogradu tam igral tudi hokej, v nedeljo se je najbolj izkazal prav proti hokejistom iz srbske prestolnice. Celjska ekipa Fotri Boštjan Kastelic Bole je lani igral, na prvih dveh turnirjih pa je sodil. Tokrat je bil za zapisnikarsko mizo. Nagrado za najboljšega vratarja turnirja je podelil Timoteju Jeramu. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 16, 17. april 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Naša radijska karavana akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je nadaljevala pot po občinah naše regije, kjer izbiramo največje pevske talente. Tokrat nas je pot vodila v občino Polzela, kjer so se pred- stavile mlade pevke OŠ Polzela in POŠ Andraž. LUKA ŽERJAV Občina Polzela Cvetličarna Novak Pred začetkom prireditve je spodbu- dne besede mladim pevkam namenil tudi podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. 11. sezona akcije razveseljuje s pevskimi uspehi mladih Na Polzeli odmevali dekliški glasovi Lana Ošlak Evelin Uratnik Skupinska fotografija mladih pevk OŠ Polzela Ekipo Radia Celje so tokrat prijazno sprejeli v OŠ Polzela, natančneje v Športni dvorani Polzela, kjer so pripravili pri- jetno priložnostno glasbeno prizorišče, na katerem so se mladi nastopajoči zagotovo dobro počutili. Tokrat smo slišali 11 nastopov v katerih je nastopilo 14 pevk, saj so predstavili tudi trije dueti. Tokrat poguma za nastop ni zbral noben fant, zato smo slišali samo dekleta. Pevke so za svoje nastope ponovno izbirale pretežno pesmi zna- nih slovenskih vokalistk, kot so Nina Pušlar, Nika Zorjan, Eva Boto in Alya. Vsi nastopi so bili izvede- ni srčno in z veliko mero po- guma. Dokaz so nasmejana otroška lica po nastopih in bučni aplavzi obiskovalcev, učiteljic in mentorjev. Do- godek je podprla tudi Obči- na Polzela. Na prireditvi je bil prisoten tudi podžupan Občine Polzela Igor Pun- gartnik, ki je pred nastopi mladim pevkam namenil pri- srčen pozdrav in spodbudne besede: »Vesel sem, da ste se zbrali v tako lepem številu, ekipi Radia Celja želim obilo uspeha pri pripravi te oddaje in prepričan sem, da bomo vsi prisotni uživali v nasto- pih mladih talentov. Nasto- pajočim želim veliko sreče in pričakujte bučne aplavze vseh nas, ki vas bomo poslu- šali.« Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Saša Korun, je tokrat izbrala dve polfi nalistki, iz vsake sta- rostne skupine eno. Letošnja novost je, da smo pevke in pevce razdelili v tri starostne skupine. In sicer od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in od 7. do 9. razreda. A smo na Polzeli slišali nastope le v najmlajši in srednji kate- goriji, tako da sta v polfi nale napredovali le dve pevki. V najmlajši kategoriji je komi- sija izbrala Evelin Uratnik, učenko tretjega razreda, ki je zapela pesem dueta Maraaya 1000 let. V srednji kategoriji jo je najbolj prepričala Lana Ošlak, ki je izbrala skladbo Spet zaljubljena pevke Alye. Pomembnosti projekta se poleg Občine Polzela, ki je bila tokratna gostiteljica, zavedajo pokrovitelji Podkri- žnik, Cinkarna Celje, Elektro Turnšek, Talum, Cvetličarna Novak, Silkem, Target in Sa- zas. Foto: Nik Jarh Zapeli nam bodo učenci OŠ Frana Kranjca, OŠ Frana Roša, OŠ Lava, OŠ Hudinja, II. OŠ, III. OŠ in IV . OŠ. Vidimo se v sredo, 23. aprila 2025, ob 11. uri v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Mestno občino Celje in osnovnimi šolami v Mestni občini Celje Projekt podpira Mestna občina Celje vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 13 27. 3. 2025   COLOR CMYK stran 14 14 XXXX Št. 13, 27. marec 2025 Cvetličarna Novak Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 16, 17. april 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI Naša radijska karavana akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je nadaljevala pot po občinah naše regije, kjer izbiramo največje pevske talente. Tokrat nas je pot vodila v občino Polzela, kjer so se pred- stavile mlade pevke OŠ Polzela in POŠ Andraž. LUKA ŽERJAV Občina Polzela Cvetličarna Novak Pred začetkom prireditve je spodbu- dne besede mladim pevkam namenil tudi podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik. 11. sezona akcije razveseljuje s pevskimi uspehi mladih Na Polzeli odmevali dekliški glasovi Lana Ošlak Evelin Uratnik Skupinska fotografija mladih pevk OŠ Polzela Ekipo Radia Celje so tokrat prijazno sprejeli v OŠ Polzela, natančneje v Športni dvorani Polzela, kjer so pripravili pri- jetno priložnostno glasbeno prizorišče, na katerem so se mladi nastopajoči zagotovo dobro počutili. Tokrat smo slišali 11 nastopov v katerih je nastopilo 14 pevk, saj so predstavili tudi trije dueti. Tokrat poguma za nastop ni zbral noben fant, zato smo slišali samo dekleta. Pevke so za svoje nastope ponovno izbirale pretežno pesmi zna- nih slovenskih vokalistk, kot so Nina Pušlar, Nika Zorjan, Eva Boto in Alya. Vsi nastopi so bili izvede- ni srčno in z veliko mero po- guma. Dokaz so nasmejana otroška lica po nastopih in bučni aplavzi obiskovalcev, učiteljic in mentorjev. Do- godek je podprla tudi Obči- na Polzela. Na prireditvi je bil prisoten tudi podžupan Občine Polzela Igor Pun- gartnik, ki je pred nastopi mladim pevkam namenil pri- srčen pozdrav in spodbudne besede: »Vesel sem, da ste se zbrali v tako lepem številu, ekipi Radia Celja želim obilo uspeha pri pripravi te oddaje in prepričan sem, da bomo vsi prisotni uživali v nasto- pih mladih talentov. Nasto- pajočim želim veliko sreče in pričakujte bučne aplavze vseh nas, ki vas bomo poslu- šali.« Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in Saša Korun, je tokrat izbrala dve polfi nalistki, iz vsake sta- rostne skupine eno. Letošnja novost je, da smo pevke in pevce razdelili v tri starostne skupine. In sicer od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in od 7. do 9. razreda. A smo na Polzeli slišali nastope le v najmlajši in srednji kate- goriji, tako da sta v polfi nale napredovali le dve pevki. V najmlajši kategoriji je komi- sija izbrala Evelin Uratnik, učenko tretjega razreda, ki je zapela pesem dueta Maraaya 1000 let. V srednji kategoriji jo je najbolj prepričala Lana Ošlak, ki je izbrala skladbo Spet zaljubljena pevke Alye. Pomembnosti projekta se poleg Občine Polzela, ki je bila tokratna gostiteljica, zavedajo pokrovitelji Podkri- žnik, Cinkarna Celje, Elektro Turnšek, Talum, Cvetličarna Novak, Silkem, Target in Sa- zas. Foto: Nik Jarh Zapeli nam bodo učenci OŠ Frana Kranjca, OŠ Frana Roša, OŠ Lava, OŠ Hudinja, II. OŠ, III. OŠ in IV . OŠ. Vidimo se v sredo, 23. aprila 2025, ob 11. uri v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Mestno občino Celje in osnovnimi šolami v Mestni občini Celje Projekt podpira Mestna občina Celje vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 13 27. 3. 2025   COLOR CMYK stran 14 14 XXXX Št. 13, 27. marec 2025 Cvetličarna Novak Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 16, 17. april 2025 BRALCI POROČEVALCI V spomin Jožetu Sadarju Nedoumljiva ironija ži- vljenja je, da nas vse prehi- tro zapuščajo dobri ljudje. Tako se je nenadoma od družine in prijateljev poslo- vil Jože Sadar, dolga leta eden od stebrov Pivovarne Laško. Ta mu je bila vedno prva skrb. Bil je zraven, ko so se pojavljali mnogi izzivi njenega obstoja in razvoja ter utrjevali njeni temelji v vedno bolj konkurenčen poslovnem okolju. Veliko je prispeval k lesku »kozoro- ga« na vrčkih in steklenicah »laškega«. Ta zapis bi presegal obi- čajne vrstice, če bi se lotili opisovanja njegove celotne ustvarjalne zapuščine. A dovolj povedo in nežno po- božajo dušo besede, da je bil Jože Sadar velik tovariš, de- laven in ustvarjalen človek, ki je vedno živel za dobrobit širše skupnosti. Sadar je imel posluh in ra- zumevanje za potrebe ljudi, za socialo, kulturo in ume- tnost. Naklonjen je bil tudi športu, posebej košarki in rokometu. Za te dejavnosti je kazal v upravi pivovarne veliko razumevanja. Kot prijatelja sta ga krasila dobra volja in smisel za hu- mor. Oboje je znal trositi ob nedeljskih srečanjih savnar- jev s prijatelji v Zdravilišču Laško. Spoštovani Jože! Ljudje tvojega kova ostajajo v naši bližini, tudi ko se preselijo iz naše orbite. Ostajajo legen- da. Spominjali se te bomo kot vedrega in dobrodušnega človeka, ki je imel izjemen čut za prijatelje in ki je znal s svojo vedrino in dobro vo- ljo pregnati temne oblake. Pogrešali te bomo in ostajali ponosni ter hvaležni, da smo marsikateri vedrejši dan svo- jega življenja lahko podelili s teboj. Emil Rojc, jože Stanič Na obisku v materinskem domu Članice društva Vera, vse tudi mamice, smo na materinski dan tokrat že drugič obiskale Materinski dom Celje, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Naše društvo je prejelo lepo donacijo, ki smo jo materinskemu domu izročile z vso ljubeznijo do uporabnic in strokovnih uslužbenk omenjenega zavoda. Klepet z njimi je bil ponovno ne samo zanimiv, temveč sproščeno nasmejan, poln lepih miselnih zaključkov. Zahvala za takšna skupna sodelovanja gre tokrat ponovno številnim podjetjem in zasebnim donatorjem, ki so prispevali donacije. VERic A SKoK Končalo se je 54. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS Slovenije – Temsig Glasbena šola Celje se ob koncu državnega tekmovanja ponaša s številnimi uspehi. Maj Brežnik, disciplina klarinet i. b; zlata plaketa, 1. nagrada, 99,00 točke in po- sebno priznanje za najbolj- šo izvedbo obvezne sklad- be. mentor: Bojan logar, prof., korepetitorka: Tjaša Šketako Razpotnik, prof. Matevž Ocvirk, disciplina petje i. b; zlata plaketa, 2. nagrada, 97,00 točke in po- sebno priznanje za najbolj- šo izvedbo skladbe sloven- skega skladatelja. mentor: Davor mikulić, prof., kore- petitor: jernej Bedekovič, mag. akad. glas. Klea Testaniere, discipli- na klavir ii. b; zlata plake- ta, 2. nagrada, 96,67 točke in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. mentorica: jelena Dukić Segečić. Trobilni kvartet: Bine Poznič, Lukas Mastnak, Luka Mlakar in Jan Šabec, disciplina komorne skupine s trobili i. b; zlata plaketa, 2. nagrada, 99,33 točke. men- tor: Dejan Podbregar, prof. Aljaž Čuček, disciplina klarinet ii. b; zlata plake- ta, 2. nagrada, 97,67 točke in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. mentor: Bojan lo- gar, prof., korepetitorka: Tjaša Šketako Razpotnik. Hana Ravnak, disciplina oboa ii. b; srebrna plaketa, 2. nagrada, 93,67 točke. mentorica: Špela loti Knoll, prof., korepetitorka: mag. larisa Čanji, prof. Kaira Glushshuk, disci- plina flavta i. a; zlata plake- ta, 3. nagrada, 97,67 točke in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. mentorica: mirjana Brežnik, spec., korepetitor- ka: Tamara Povh, akad. glas. (Rep. Hrvaška) Gea Lozer, disciplina oboa i. b; zlata plaketa, 3. nagrada, 97,00 točke. mentorica: Špela l oti Knoll, prof., korepetitor: Benjamin Govže, spec. Sara Časl, disciplina kla- vir ii. a; zlata plaketa, 3. nagrada, 97,33 točke in po- sebno priznanje za najbolj- šo izvedbo skladbe sloven- skega skladatelja. mentor: mag. Primož mavrič. iskrene čestitke vsem tek- movalcem, mentorjem in ko- repetitorjem za vse dosežke. mETKA liPo VŠEK Na tekmovanju so sode- lovali mladi glasbeniki v disciplinah klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, sa- ksofon, klarinet, fagot, pe- tje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili ter komorne skupine džez. Tekmovanje je bilo med 3. 3. in 21. 3. 2025 v ljubljan- skih in zasavskih glasbenih šolah, dogajanje je zaokro- žil zaključni koncert izbra- nih prvonagrajencev, ki je bil 28. marca na Konserva- toriju za glasbo in balet v l jubljani. Tekmovanja se je udele- žilo 67 naših glasbenikov. Naši učenci in dijaki ume- tniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s i. gimnazijo v c elju, so do- segli zavidljive rezultate: zlato plaketo je osvojilo 17 tekmovalcev, od tega so osvojili 1. nagrado trije so- listi, 2. nagrado trije solisti ter ena komorna skupina ter 3. nagrado trije solisti. Srebrno plaketo je osvoji- lo 23 tekmovalcev, od tega ena solistka 2. nagrado. Bronasto plaketo je osvo- jilo 15 tekmovalcev. Prizna- nje za udeležbo je prejelo 5 tekmovalcev, priznanje so osvojili 4 tekmovalci. Najvišji dosežki Luka Gubenšek, disci- plina klarinet ii. a; zlata plaketa, 1. nagrada, 100 točk in posebno priznanje za 100 točk. mentor: j urij Hladnik, spec., korepe- titorka: mateja Hladnik, prof. Jakob Šabec, disciplina petje i. a; zlata plaketa, 1. nagrada, 99,33 točke. men- tor: Davor mikulić, prof., korepetitor: jernej Bede- kovič, mag. akad. glas. Svetovni dan downovega sindroma 21. marca praznujemo svetovni dan downovega sindroma. Gre za dan osveščanja javnosti s ciljem vključevanja posame- znikov s to kromosomsko motnjo v širšo družbo. 21. marec simbolno izraža genetsko posebnost, ki se imenuje trisomija 21. Na 21. kromosomskem paru se namesto dveh razvijejo trije kromosomi, kar vpliva na telesni in duševni razvoj otroka. sindrom Slovenije 21. marca pripravili kratek kulturni pro- gram in nato pohod z modri- mi baloni po mestnih ulicah Žalca, obuli so par različnih nogavic, kar je prepoznavni znak raznolikosti. V mestu so pripravili stojnico, kjer so z različnim materialom in de- javnostmi poskušali prispevati k prepoznavnosti downovega sindroma in večji vključenosti oseb s to kromosomsko mo- tnjo v okolje. TT Zaposleni, učenci ii. o Š Žalec in najmlajši iz vrtcev so pred ii. oŠ Žalec v sode- lovanju z društvom Downov Ali šola še vzgaja? Ker živimo v času neneh- nih sprememb in izzivov, smo se celjske gimnazije odločile, da se povežemo in vsako leto naslovimo aktu- alni družbeni pojav. Meni- mo, da kakovosten šolski sistem soustvarja vključu- jočo družbo in zagotavlja družbeni napredek, zato smo prvo srečanje, ki je bilo v ponedeljek, 24. marca, v Narodnem domu Celje, na- menili prav šoli, zlasti nje- nemu vzgojnemu vidiku. Na dogodku so spregovori- li dr. Sebastjan Kristovič, dr. Veronika Tašner, novinarka Dela Špela Kuralt, dijak ma- tevž ocvirk in profesorica Darja Kapus. Dr. Kristovič je poudaril, da smo sistemsko več desetletij zanemarjali vzgojni vidik oz. celostni razvoj posameznika, danes namreč dijaki kljub odličnim ocenam v šoli ne najdejo smisla v življenju. Dr. Tašner- jeva je izpostavila, da iskanje priljubljenosti pri dijakih vodi v nižanje standardov in ravni znanja, Špela Kuralt je poudarila, kako pomembno je, da tudi profesorji upošte- vajo pravila. Prepogosto se namreč odgovornost prela- ga samo na dijake in starše. Profesorica Kapusova je iz svoje prakse osvetlila pomen zgleda, ki ga profesor daje s svojim pristopom, najmlajši med sogovorniki pa je zago- varjal stališče, da se avtorite- ta ne gradi s strahom, ampak z navdihujočim pristopom profesorja do predmeta, ki ga poučuje. Dogodek, v organizaciji profesoric Valerije Zorko (Gi- mnazija c elje – c enter), Nine Trojner (i. gimnazija v c elju) in Anje Ramšak (Gimnazija l ava) sta povezovali dijakinji Živa Kelgar (Gimnazija c e- lje – c enter) in Teja Verdenik (Gimnazija l ava). Ro K liPNi K Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 16, 17. april 2025 BRALCI POROČEVALCI Čuteča bitja Rosvite Jager V prepolni dvorani Železar- skega muzeja Štore so v sre- do, 9. aprila, odprli že drugo razstavo Fotokluba Štore Ste- el. Tokrat je svoje fotografske stvaritve na ogled postavila dolgoletna članica fotokluba Rosvita Jager. Da smo ljudje in živali del mreže, ki tvori ži- vljenje, je poudarila avtorica razstave, ki so ji ob tej prilo- žnosti za samostojno razstavo podelili tudi priznanje. Da je predvsem ljubiteljska fotografi nja, skromno poudar- ja avtorica razstave, ki se pred- vsem rada druži z naravo in s svojim fotoaparatom ter tako ujame trenutke, ki jih potem doma še večkrat podoživlja. Jagrova je velika ljubiteljica narave in živali, zato se tokrat predstavlja s celo paleto izje- mnih fotografi j psov, mačk, prašičkov, petelinov, kokoši, kravic … Živali prikazuje s svojstvenim izrazom, ki je predvsem prežet z estetiko in s čutenjem. Ljubezen do živali je podedovala, kot nam je po- vedala, najbrž po svoji pokojni mami, ki je večkrat ponavlja- la, da bolj kot spoznava ljudi, raje ima živali. Avtorica je še poudarila, da je sodoben člo- vek v naravi gluh, ne sliši, ne vidi in tudi čuti ne najbolje, kar se okrog njega dogaja. Skrajni čas je, da se približa naravi za svoje dobro in dobro vseh ži- vih bitij, posledično bi bil manj zagledan vase. Rosvita Jager, ki z možem uživa v pokoju s svojimi čudovitimi vnuki ter ima poleg narave še druge foto- grafske izzive, je pod slikami, ki jih je predstavila tokrat, na- nizala še svoje misli, s katerimi je dodatno obogatila razstavne prostore. Ena od teh se glasi: »Ko pogledam žival v oči, ne vidim živali. Vidim živo bitje. Vidim prijatelja. Vidim dušo.« Razstava Čuteča bitja bo na ogled do 10. maja od ponedelj- ka do petka od 10. do 13. ure in ob sredah do 17 . ure. Zunaj odpiralnega časa je ogled mo- žen tudi po predhodni najavi. VTS V torek, 25. marca, smo v Vrtcu Štore obeležili 50-letnico. Ta pomembna prelomnica ni bila le priložnost za prazno- vanje preteklosti, temveč tudi za pogled v prihodnost, saj je vrtec bil in ostaja varno ter spodbudno okolje za naše najmlajše. Slovesnost je bila v Športni dvorani Štore Green Steel, kjer so otroci s pesmijo in plesom pričarali pravo praznično vzdušje. Njihovo veselje in sproščenost ob nastopanju sta ogrela srca prisotnih. Dogodka so se udeležili številni ugle- dni gostje, med njimi predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Zavoda RS za šolstvo ter Občine Štore, nekdanji zaposleni in drugi prijatelji vrtca. Vsak je prispeval delček k zgodbi, ki se v vrtcu plete že pol stoletja. Kljub pomembnim obiskovalcem so bili v ospredju otroci, ki so s čudovitim programom popestrili deževen dan. Ob tej pri- ložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki so prispevali k temu nepozabnemu dogodku – otrokom, staršem, zaposlenim in vsem udeležencem, ki že desetletja soustvarjate toplino in srčnost našega vrtca. Naj nas enaka predanost, veselje in skupnost povezujejo še naprej. VALENTINA JURKO Čisto okolje je naš ponos Vrtec Lipa Štore praznoval 50 let Vrtec Lipa Štore praznoval 50 let V Osrednji knjižnici Celje bo do 28. apri- la na ogled razstava Plakat miru 2024/25. Pripravile so jo članice Lions kluba Celje Mozaik, dela mladih ustvarjalcev pa so na- stala v okviru 37. mednarodnega natečaja Plakat miru. Sodelovali so osnovnošolci celjskih šol, in sicer I. osnovne šole Celje, II. osnovne šole Celje, IV. osnovne šole, Osnovne šole Hudinja, OŠ Ljubečna in OŠ Frana Kranjca. V ožji izbor so šole poslale 40 del na temo Mir brez meja in vsa dela so razstavljena. Predsednika LK Celje Mozaik Branka Čre- tnik je podelila priznanja vsem sodelujočim in njihovim mentorjem ter jim zaželela ve- liko kreativnega ustvarjanja, ki naj pripelje do miru. Čestitala jim je tudi Darja Štiherl, vodja projekta Plakat miru pri Lions klubu Celje Mozaik. Deli Alexandre Brglez Boshra iz Osnovne šole Hudinja in Eme Podpečan iz II. osnovne šole sta bili izbrani med 24 najboljših v slovenskem merilu. SB Mir brez meja na risbah otrok Mladi iz celjskih osnovnih šol, ki so risali na temo plakata miru, in njihovi mentorji so prejeli priznanja Lions kluba Celje Mozaik. Z vsakoletno čistilno akcijo v Občini Pol- zela želijo krepiti povezanost med občani ter ozaveščati o pomenu skrbi za čisto in urejeno okolje. Skupaj si prizadevajo, da bi naravne in bivalne površine ohranili prijetne za življenje, sprostitev in druže- nje. Namen akcije je odstraniti morebitna div- ja odlagališča ter očistiti okolico šol, vrtcev, naselij, sprehajalnih poti, kulturnih objek- tov, vodotokov in gozdnih površin. Veseli jih, da se količina odpadkov iz leta v leto zmanjšuje in da divjih odlagališč skoraj ni več. V čistilni akciji v petek, 4. in soboto, 5. aprila je sodelovalo več kot 1.200 udeležen- cev. Udeleženci so zbrali približno 110 ku- bičnih metrov mešanih odpadkov. Ves čas čistilne akcije je bil odprt Kamnolom v An- dražu nad Polzelo, kamor so odvažali tudi večje kosovne odpadke. Tako množičnega odziva v okviru čistilne akcije še na Polzeli ni bilo. TT Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 16, 17. april 2025 BRALCI POROČEVALCI V spomin Jožetu Sadarju Nedoumljiva ironija ži- vljenja je, da nas vse prehi- tro zapuščajo dobri ljudje. Tako se je nenadoma od družine in prijateljev poslo- vil Jože Sadar, dolga leta eden od stebrov Pivovarne Laško. Ta mu je bila vedno prva skrb. Bil je zraven, ko so se pojavljali mnogi izzivi njenega obstoja in razvoja ter utrjevali njeni temelji v vedno bolj konkurenčen poslovnem okolju. Veliko je prispeval k lesku »kozoro- ga« na vrčkih in steklenicah »laškega«. Ta zapis bi presegal obi- čajne vrstice, če bi se lotili opisovanja njegove celotne ustvarjalne zapuščine. A dovolj povedo in nežno po- božajo dušo besede, da je bil Jože Sadar velik tovariš, de- laven in ustvarjalen človek, ki je vedno živel za dobrobit širše skupnosti. Sadar je imel posluh in ra- zumevanje za potrebe ljudi, za socialo, kulturo in ume- tnost. Naklonjen je bil tudi športu, posebej košarki in rokometu. Za te dejavnosti je kazal v upravi pivovarne veliko razumevanja. Kot prijatelja sta ga krasila dobra volja in smisel za hu- mor. Oboje je znal trositi ob nedeljskih srečanjih savnar- jev s prijatelji v Zdravilišču Laško. Spoštovani Jože! Ljudje tvojega kova ostajajo v naši bližini, tudi ko se preselijo iz naše orbite. Ostajajo legen- da. Spominjali se te bomo kot vedrega in dobrodušnega človeka, ki je imel izjemen čut za prijatelje in ki je znal s svojo vedrino in dobro vo- ljo pregnati temne oblake. Pogrešali te bomo in ostajali ponosni ter hvaležni, da smo marsikateri vedrejši dan svo- jega življenja lahko podelili s teboj. Emil Rojc, jože Stanič Na obisku v materinskem domu Članice društva Vera, vse tudi mamice, smo na materinski dan tokrat že drugič obiskale Materinski dom Celje, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Naše društvo je prejelo lepo donacijo, ki smo jo materinskemu domu izročile z vso ljubeznijo do uporabnic in strokovnih uslužbenk omenjenega zavoda. Klepet z njimi je bil ponovno ne samo zanimiv, temveč sproščeno nasmejan, poln lepih miselnih zaključkov. Zahvala za takšna skupna sodelovanja gre tokrat ponovno številnim podjetjem in zasebnim donatorjem, ki so prispevali donacije. VERic A SKoK Končalo se je 54. državno tekmovanje mladih glasbenikov RS Slovenije – Temsig Glasbena šola Celje se ob koncu državnega tekmovanja ponaša s številnimi uspehi. Maj Brežnik, disciplina klarinet i. b; zlata plaketa, 1. nagrada, 99,00 točke in po- sebno priznanje za najbolj- šo izvedbo obvezne sklad- be. mentor: Bojan logar, prof., korepetitorka: Tjaša Šketako Razpotnik, prof. Matevž Ocvirk, disciplina petje i. b; zlata plaketa, 2. nagrada, 97,00 točke in po- sebno priznanje za najbolj- šo izvedbo skladbe sloven- skega skladatelja. mentor: Davor mikulić, prof., kore- petitor: jernej Bedekovič, mag. akad. glas. Klea Testaniere, discipli- na klavir ii. b; zlata plake- ta, 2. nagrada, 96,67 točke in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. mentorica: jelena Dukić Segečić. Trobilni kvartet: Bine Poznič, Lukas Mastnak, Luka Mlakar in Jan Šabec, disciplina komorne skupine s trobili i. b; zlata plaketa, 2. nagrada, 99,33 točke. men- tor: Dejan Podbregar, prof. Aljaž Čuček, disciplina klarinet ii. b; zlata plake- ta, 2. nagrada, 97,67 točke in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. mentor: Bojan lo- gar, prof., korepetitorka: Tjaša Šketako Razpotnik. Hana Ravnak, disciplina oboa ii. b; srebrna plaketa, 2. nagrada, 93,67 točke. mentorica: Špela loti Knoll, prof., korepetitorka: mag. larisa Čanji, prof. Kaira Glushshuk, disci- plina flavta i. a; zlata plake- ta, 3. nagrada, 97,67 točke in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. mentorica: mirjana Brežnik, spec., korepetitor- ka: Tamara Povh, akad. glas. (Rep. Hrvaška) Gea Lozer, disciplina oboa i. b; zlata plaketa, 3. nagrada, 97,00 točke. mentorica: Špela l oti Knoll, prof., korepetitor: Benjamin Govže, spec. Sara Časl, disciplina kla- vir ii. a; zlata plaketa, 3. nagrada, 97,33 točke in po- sebno priznanje za najbolj- šo izvedbo skladbe sloven- skega skladatelja. mentor: mag. Primož mavrič. iskrene čestitke vsem tek- movalcem, mentorjem in ko- repetitorjem za vse dosežke. mETKA liPo VŠEK Na tekmovanju so sode- lovali mladi glasbeniki v disciplinah klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, sa- ksofon, klarinet, fagot, pe- tje, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili ter komorne skupine džez. Tekmovanje je bilo med 3. 3. in 21. 3. 2025 v ljubljan- skih in zasavskih glasbenih šolah, dogajanje je zaokro- žil zaključni koncert izbra- nih prvonagrajencev, ki je bil 28. marca na Konserva- toriju za glasbo in balet v l jubljani. Tekmovanja se je udele- žilo 67 naših glasbenikov. Naši učenci in dijaki ume- tniške gimnazije glasbene smeri, ki jo izvajamo s i. gimnazijo v c elju, so do- segli zavidljive rezultate: zlato plaketo je osvojilo 17 tekmovalcev, od tega so osvojili 1. nagrado trije so- listi, 2. nagrado trije solisti ter ena komorna skupina ter 3. nagrado trije solisti. Srebrno plaketo je osvoji- lo 23 tekmovalcev, od tega ena solistka 2. nagrado. Bronasto plaketo je osvo- jilo 15 tekmovalcev. Prizna- nje za udeležbo je prejelo 5 tekmovalcev, priznanje so osvojili 4 tekmovalci. Najvišji dosežki Luka Gubenšek, disci- plina klarinet ii. a; zlata plaketa, 1. nagrada, 100 točk in posebno priznanje za 100 točk. mentor: j urij Hladnik, spec., korepe- titorka: mateja Hladnik, prof. Jakob Šabec, disciplina petje i. a; zlata plaketa, 1. nagrada, 99,33 točke. men- tor: Davor mikulić, prof., korepetitor: jernej Bede- kovič, mag. akad. glas. Svetovni dan downovega sindroma 21. marca praznujemo svetovni dan downovega sindroma. Gre za dan osveščanja javnosti s ciljem vključevanja posame- znikov s to kromosomsko motnjo v širšo družbo. 21. marec simbolno izraža genetsko posebnost, ki se imenuje trisomija 21. Na 21. kromosomskem paru se namesto dveh razvijejo trije kromosomi, kar vpliva na telesni in duševni razvoj otroka. sindrom Slovenije 21. marca pripravili kratek kulturni pro- gram in nato pohod z modri- mi baloni po mestnih ulicah Žalca, obuli so par različnih nogavic, kar je prepoznavni znak raznolikosti. V mestu so pripravili stojnico, kjer so z različnim materialom in de- javnostmi poskušali prispevati k prepoznavnosti downovega sindroma in večji vključenosti oseb s to kromosomsko mo- tnjo v okolje. TT Zaposleni, učenci ii. o Š Žalec in najmlajši iz vrtcev so pred ii. oŠ Žalec v sode- lovanju z društvom Downov Ali šola še vzgaja? Ker živimo v času neneh- nih sprememb in izzivov, smo se celjske gimnazije odločile, da se povežemo in vsako leto naslovimo aktu- alni družbeni pojav. Meni- mo, da kakovosten šolski sistem soustvarja vključu- jočo družbo in zagotavlja družbeni napredek, zato smo prvo srečanje, ki je bilo v ponedeljek, 24. marca, v Narodnem domu Celje, na- menili prav šoli, zlasti nje- nemu vzgojnemu vidiku. Na dogodku so spregovori- li dr. Sebastjan Kristovič, dr. Veronika Tašner, novinarka Dela Špela Kuralt, dijak ma- tevž ocvirk in profesorica Darja Kapus. Dr. Kristovič je poudaril, da smo sistemsko več desetletij zanemarjali vzgojni vidik oz. celostni razvoj posameznika, danes namreč dijaki kljub odličnim ocenam v šoli ne najdejo smisla v življenju. Dr. Tašner- jeva je izpostavila, da iskanje priljubljenosti pri dijakih vodi v nižanje standardov in ravni znanja, Špela Kuralt je poudarila, kako pomembno je, da tudi profesorji upošte- vajo pravila. Prepogosto se namreč odgovornost prela- ga samo na dijake in starše. Profesorica Kapusova je iz svoje prakse osvetlila pomen zgleda, ki ga profesor daje s svojim pristopom, najmlajši med sogovorniki pa je zago- varjal stališče, da se avtorite- ta ne gradi s strahom, ampak z navdihujočim pristopom profesorja do predmeta, ki ga poučuje. Dogodek, v organizaciji profesoric Valerije Zorko (Gi- mnazija c elje – c enter), Nine Trojner (i. gimnazija v c elju) in Anje Ramšak (Gimnazija l ava) sta povezovali dijakinji Živa Kelgar (Gimnazija c e- lje – c enter) in Teja Verdenik (Gimnazija l ava). Ro K liPNi K Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 16, 17. april 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Zatiranje talnih škodljivcev z nematodami Škodljivci na vrtu nam pogosto delajo težave med vrtninami kot tudi v okrasnem vrtu. Talne škodljivce lahko zatiramo z nematodami. Med presajanjem okrasnih zasaditev v cvetličnih lončkih nas pogosto presenetijo bele ličinke oz. ogrci, kot jih nekateri imenujejo. To so ličinke različnih vrst hroščev, razlikujemo jih po obliki, velikosti, zadku… Nekateri so škodljivi (trsni rilčkar, majski hrošč), drugi so lahko celo koristni (minice – ličinke skarabejev). V vrtu je med hujšimi škodljivci bramor. Ta se pogosto zadržuje v zemlji, ki je pognojena z domačim, neprečiščenim hlevskim gnojem ali s kompostom. Zato je pri uporabi domačega komposta treba biti še posebno pazljiv. Kako nematode delujejo? Nematode so entomopatogene ogorčice, ki na naraven način zatirajo različne ličinke hroščev, ki povzročajo škodo na pridelku. V škodljivca spustijo simbiotsko bakterijo, ta se okuži, preneha jesti, v tem času pa se ogorčice v mrtvi ličinki razmnožujejo. Naslednja generacija ogorčic išče nove ličinke in tako se krog nadaljuje, dokler ne uničijo večine škodljivcev. Nematode so po- polnoma neškodljive za človeka, živali in rastline. Z njimi lahko zalivamo pred pripravo vrta ali ko so rastline že na njem. Tudi če zalijemo liste zelenjave, te pred zaužitjem le speremo z vodo. »Nematode so popolnoma neškodljive za človeka, živali in rastline.« Ogrci Debele in mesnate ličinke različnih vrst hroščev v zemlji nam po- gosto delajo škodo tako v zelenjavnem kot okrasnem vrtu. Veliko škodo delajo tudi v visokih gredah, kjer imajo odlične pogoje za bivanje in razmnoževanje. Ker jih je za ročno pobiranje pogosto preveč, jih lahko preprosto in na naraven, ekološki način zatremo z nematodami. Za to je odličen izdelek z imenom Nematop, ki vse- buje entomopatogene ogorčice vrste Heterohabditis bacteriopho- ra. Namenjen je za zatiranje ličink brazdastega trsnega rilčkarja, vrtnega hrošča, junijskega hrošča in bub lešnikarja. Katere vrste ogrcev imamo v zemlji, prepoznamo po njihovi obliki, velikosti, zadku in tudi vrsti škode, ki jo delajo ličinke in nato odrasli hrošči. Zelo pogost hrošč, ki dela škodo med trajnicami, je brazdasti trsni rilčkar. Odrasel hrošč objeda liste na lovorikovcu, rododendronih in drugih trajnicah, njegove ličinke objedajo korenine tako drevnin kot tudi vrtnin. Rilčkar Bramor Bramor V zelenjavnem vrtu je med najbolj nadležnimi škodljivci bra- mor. Tega se je izredno težko znebiti, saj se hitro množi – sami- ca odloži od 200 do 300 jajčec. Razvoj od jajčec do odraslega bramorja traja tri leta. V tem času se prehranjuje s koreninami in spodnjimi deli stebelc mladih rastlin, z gomolji in tudi dežev- niki. S tem lahko povzroči veliko škodo na vrtu, v visoki gredi, travi… V vrt ga najpogosteje vnesemo z domačim hlevskim gnojem, saj mu zelo ustrezajo humusna in vlažna tla. Ker na vrt ne želimo vnašati insekticidov, je za to odličen izdelek Nemastar. Ta je popolnoma naraven in neškodljiv za človeka ali rastline. Kako uporabljamo nematode? Ker so nematode živi organizmi, je za njihovo preživetje treba upoštevati pravila. Apliciramo jih spomladi in jeseni, ko so talne temperature nad 12 stopinj Celzija. Rok uporabe nematod, hra- njenih v hladilniku, je pet tednov, zato jih je treba v tem času v celoti porabiti. Vsebino vrečke zmešamo z vodo in zalijemo tla. Ogorčice za medij uporabljajo vodo, zato je po aplikaciji nujno vzdrževati vlago v tleh (zalivanje ali dež), da pridejo ogorčice do škodljivca. Za popolno odpravo škodljivcev jih je priporočljivo aplicirati vsaj dvakrat letno tri leta zapored. ULA HERNAVS, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja Poslovite se od ličink hroščev, ki poškodujejo pridelek AROMA STROJNO ČIŠČENJE PREPROG 069 821 700 Ersas d.o.o. Preproge vam v okolici Celja brezplačno odpeljejo in pripeljejo. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 16, 17. april 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Fizioterapevt – pripravnik (m/ž) (Dobrna) Če radi delate z ljudmi, uživate v pomoči pri izboljša- nju pacientovega življenja in si želite pridobiti znanje ter izkušnje v fizioterapiji, je to priložnost za vas. Terme Do- brna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 14. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Utopni kovač III (m/ž) (Vitanje) V programu odkovki, obrat aluminij, zaposlimo utopnega kovača III (m/ž). Pogodba je za določen čas šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 14. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) z orožjem za področje intervencije (Velenje) V motiviran kolektiv vabi- mo sodelavce, ki cenijo var- nost in si želijo izkušenega delodajalca. Aktiva varova- nje, d.d., je družba, ki spod- buja kakovost, zadovoljstvo zaposlenih in naročnikov ter venomer nudi možnost na- predka. Smo podjetje, ki se lahko pohvali z zaupanjem največjih! Aktiva varovanje, d.d., Kraljeviča Marka uli- ca 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 11. 5. 2025. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. CNC-operater (m/ž) (Laško) Iščete dolgoročno zapo- slitev v urejenem in napre- dnem proizvodnem okolju? Imate izkušnje z delom na CNC-strojih in vam je blizu natančnost ter odgovornost? Pridružite se nam! Cajhen, d.o.o., Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 30. 4. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojnik (m/ž) (Hrastnik) Vaše naloge in odgovorno- sti: upravljanje in nadziranje delovanja steklarskih strojev, odgovornost za doseganje količinskih in kakovostnih normativov proizvedenih iz- delkov … Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 12. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Celje Teharje (m/ž/d) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za zalo- ženost in urejenost naših tr- govin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So fleksibilni, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo naj- boljšo rešitev za vsako situa- cijo v trgovinah Hofer. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska ce- sta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 24. 4. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Poslovodja (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Naloge: vodenje in organi- zacija poslovalnice v skladu s smernicami podjetja, vodenje in motivacija zaposlenih, na- črtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev … New Yor- ker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 4. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Planer servisa (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: načr- tovanje servisnih del in me- ritev, pošiljanje in priprava načrtov za serviserje in me- rilce. Mik, d.o.o., Celjska ce- sta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi naredili prodajo? Ali radi delate v dinamičnem okolju, polnem izzivov? Uži- vate v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste vi oseba, ki jo iščemo. JYSK, d.o.o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Laško) Družba dobrega počutja, Thermana d.d., v svoj kolek- tiv prijazno vabi natakarje/ natakarice. Thermana, d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja izmene (m/ž) - Sinsay (Velenje) Tvoja misija: vodenje iz- mene v odsotnosti vodje trgovine, sooblikovanje po- stavitve prodajnega prostora in upravljanje marketinških akcij … LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 4. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik – komisionar (m/ž) (Šentjur) Opis del in nalog: spreje- manje, skladiščenje, komisio- niranje in izdajanje sestavnih delov za montažo trgovinske opreme. Tegometall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta Koz- janskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) (Celje) Glavne naloge: priprava tehnične dokumentacije in izdelava načrtov iz 3D-mo- delov (CAD-orodja), orga- nizacija in vodenje dela v delavnicah, razporejanje del in delovnih nalogov po ekipah, nadzor nad potekom proizvodnje in sprotno reše- vanje izzivov … Biro Ogris, d.o.o., Teharje 56, 3221 Te- harje. Prijave zbiramo do 9. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog II (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: pre- kinitev in sprememba tehno- loškega postopka glede na izvedljivost v procesu, tehnič- no-tehnološka podpora pro- daji, komuniciranje s kupci, skrb za standardizacijo teh- noloških postopkov … Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 4. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v proizvodnji (m/ž) (Laško) Tvoje odgovornosti: za- gotavljanje pravočasne pri- prave surovin in pomožnih materialov, spremljanje ka- kovosti in procesov, upra- vljanje strojev, opreme in procesov … Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 9. 5. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 16, 17. april 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Zatiranje talnih škodljivcev z nematodami Škodljivci na vrtu nam pogosto delajo težave med vrtninami kot tudi v okrasnem vrtu. Talne škodljivce lahko zatiramo z nematodami. Med presajanjem okrasnih zasaditev v cvetličnih lončkih nas pogosto presenetijo bele ličinke oz. ogrci, kot jih nekateri imenujejo. To so ličinke različnih vrst hroščev, razlikujemo jih po obliki, velikosti, zadku… Nekateri so škodljivi (trsni rilčkar, majski hrošč), drugi so lahko celo koristni (minice – ličinke skarabejev). V vrtu je med hujšimi škodljivci bramor. Ta se pogosto zadržuje v zemlji, ki je pognojena z domačim, neprečiščenim hlevskim gnojem ali s kompostom. Zato je pri uporabi domačega komposta treba biti še posebno pazljiv. Kako nematode delujejo? Nematode so entomopatogene ogorčice, ki na naraven način zatirajo različne ličinke hroščev, ki povzročajo škodo na pridelku. V škodljivca spustijo simbiotsko bakterijo, ta se okuži, preneha jesti, v tem času pa se ogorčice v mrtvi ličinki razmnožujejo. Naslednja generacija ogorčic išče nove ličinke in tako se krog nadaljuje, dokler ne uničijo večine škodljivcev. Nematode so po- polnoma neškodljive za človeka, živali in rastline. Z njimi lahko zalivamo pred pripravo vrta ali ko so rastline že na njem. Tudi če zalijemo liste zelenjave, te pred zaužitjem le speremo z vodo. »Nematode so popolnoma neškodljive za človeka, živali in rastline.« Ogrci Debele in mesnate ličinke različnih vrst hroščev v zemlji nam po- gosto delajo škodo tako v zelenjavnem kot okrasnem vrtu. Veliko škodo delajo tudi v visokih gredah, kjer imajo odlične pogoje za bivanje in razmnoževanje. Ker jih je za ročno pobiranje pogosto preveč, jih lahko preprosto in na naraven, ekološki način zatremo z nematodami. Za to je odličen izdelek z imenom Nematop, ki vse- buje entomopatogene ogorčice vrste Heterohabditis bacteriopho- ra. Namenjen je za zatiranje ličink brazdastega trsnega rilčkarja, vrtnega hrošča, junijskega hrošča in bub lešnikarja. Katere vrste ogrcev imamo v zemlji, prepoznamo po njihovi obliki, velikosti, zadku in tudi vrsti škode, ki jo delajo ličinke in nato odrasli hrošči. Zelo pogost hrošč, ki dela škodo med trajnicami, je brazdasti trsni rilčkar. Odrasel hrošč objeda liste na lovorikovcu, rododendronih in drugih trajnicah, njegove ličinke objedajo korenine tako drevnin kot tudi vrtnin. Rilčkar Bramor Bramor V zelenjavnem vrtu je med najbolj nadležnimi škodljivci bra- mor. Tega se je izredno težko znebiti, saj se hitro množi – sami- ca odloži od 200 do 300 jajčec. Razvoj od jajčec do odraslega bramorja traja tri leta. V tem času se prehranjuje s koreninami in spodnjimi deli stebelc mladih rastlin, z gomolji in tudi dežev- niki. S tem lahko povzroči veliko škodo na vrtu, v visoki gredi, travi… V vrt ga najpogosteje vnesemo z domačim hlevskim gnojem, saj mu zelo ustrezajo humusna in vlažna tla. Ker na vrt ne želimo vnašati insekticidov, je za to odličen izdelek Nemastar. Ta je popolnoma naraven in neškodljiv za človeka ali rastline. Kako uporabljamo nematode? Ker so nematode živi organizmi, je za njihovo preživetje treba upoštevati pravila. Apliciramo jih spomladi in jeseni, ko so talne temperature nad 12 stopinj Celzija. Rok uporabe nematod, hra- njenih v hladilniku, je pet tednov, zato jih je treba v tem času v celoti porabiti. Vsebino vrečke zmešamo z vodo in zalijemo tla. Ogorčice za medij uporabljajo vodo, zato je po aplikaciji nujno vzdrževati vlago v tleh (zalivanje ali dež), da pridejo ogorčice do škodljivca. Za popolno odpravo škodljivcev jih je priporočljivo aplicirati vsaj dvakrat letno tri leta zapored. ULA HERNAVS, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja Poslovite se od ličink hroščev, ki poškodujejo pridelek AROMA STROJNO ČIŠČENJE PREPROG 069 821 700 Ersas d.o.o. Preproge vam v okolici Celja brezplačno odpeljejo in pripeljejo. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 16, 17. april 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Fizioterapevt – pripravnik (m/ž) (Dobrna) Če radi delate z ljudmi, uživate v pomoči pri izboljša- nju pacientovega življenja in si želite pridobiti znanje ter izkušnje v fizioterapiji, je to priložnost za vas. Terme Do- brna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 14. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Utopni kovač III (m/ž) (Vitanje) V programu odkovki, obrat aluminij, zaposlimo utopnega kovača III (m/ž). Pogodba je za določen čas šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Unior, d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 14. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) z orožjem za področje intervencije (Velenje) V motiviran kolektiv vabi- mo sodelavce, ki cenijo var- nost in si želijo izkušenega delodajalca. Aktiva varova- nje, d.d., je družba, ki spod- buja kakovost, zadovoljstvo zaposlenih in naročnikov ter venomer nudi možnost na- predka. Smo podjetje, ki se lahko pohvali z zaupanjem največjih! Aktiva varovanje, d.d., Kraljeviča Marka uli- ca 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 11. 5. 2025. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. CNC-operater (m/ž) (Laško) Iščete dolgoročno zapo- slitev v urejenem in napre- dnem proizvodnem okolju? Imate izkušnje z delom na CNC-strojih in vam je blizu natančnost ter odgovornost? Pridružite se nam! Cajhen, d.o.o., Spodnja Rečica 80a, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 30. 4. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojnik (m/ž) (Hrastnik) Vaše naloge in odgovorno- sti: upravljanje in nadziranje delovanja steklarskih strojev, odgovornost za doseganje količinskih in kakovostnih normativov proizvedenih iz- delkov … Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 12. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Celje Teharje (m/ž/d) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za zalo- ženost in urejenost naših tr- govin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So fleksibilni, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo naj- boljšo rešitev za vsako situa- cijo v trgovinah Hofer. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska ce- sta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 24. 4. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Poslovodja (m/ž) za polni delovni čas (Celje) Naloge: vodenje in organi- zacija poslovalnice v skladu s smernicami podjetja, vodenje in motivacija zaposlenih, na- črtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev … New Yor- ker, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 4. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Planer servisa (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: načr- tovanje servisnih del in me- ritev, pošiljanje in priprava načrtov za serviserje in me- rilce. Mik, d.o.o., Celjska ce- sta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Po- drobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi naredili prodajo? Ali radi delate v dinamičnem okolju, polnem izzivov? Uži- vate v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste vi oseba, ki jo iščemo. JYSK, d.o.o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Laško) Družba dobrega počutja, Thermana d.d., v svoj kolek- tiv prijazno vabi natakarje/ natakarice. Thermana, d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja izmene (m/ž) - Sinsay (Velenje) Tvoja misija: vodenje iz- mene v odsotnosti vodje trgovine, sooblikovanje po- stavitve prodajnega prostora in upravljanje marketinških akcij … LPP Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 4. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik – komisionar (m/ž) (Šentjur) Opis del in nalog: spreje- manje, skladiščenje, komisio- niranje in izdajanje sestavnih delov za montažo trgovinske opreme. Tegometall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta Koz- janskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 10. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) (Celje) Glavne naloge: priprava tehnične dokumentacije in izdelava načrtov iz 3D-mo- delov (CAD-orodja), orga- nizacija in vodenje dela v delavnicah, razporejanje del in delovnih nalogov po ekipah, nadzor nad potekom proizvodnje in sprotno reše- vanje izzivov … Biro Ogris, d.o.o., Teharje 56, 3221 Te- harje. Prijave zbiramo do 9. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog II (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: pre- kinitev in sprememba tehno- loškega postopka glede na izvedljivost v procesu, tehnič- no-tehnološka podpora pro- daji, komuniciranje s kupci, skrb za standardizacijo teh- noloških postopkov … Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 22. 4. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater v proizvodnji (m/ž) (Laško) Tvoje odgovornosti: za- gotavljanje pravočasne pri- prave surovin in pomožnih materialov, spremljanje ka- kovosti in procesov, upra- vljanje strojev, opreme in procesov … Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 9. 5. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 16, 17. april 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 17. 4. 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ples na valovih Baletna predstava; obvezen prevzem brezplačnih vstopnic v GŠ Rista Savina Žalec 18.00 Dom kulture Velenje Velenjski plesni oder 2025 Območno srečanje plesnih skupin 18.00 Galerija Velenje AH ČB Odprtje razstave fotografa Arneta Hodaliča 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Pozabite vse, kar veste o spominu Zabavna predstavitev knjige Nika Škrleca 19.30 Glasbena šola Velenje Godalni oddelek Umetniške gimnazije Velenje Koncert dijakov 20.30 Max klub Velenje Miha Koren Trio Abonma Max klub jazz festival in izven PETEK, 18. 4. 17.00 Dom krajanov Tabor Pihalni orkester GŠ Rista Savina Žalec Koncert 19.00 Galerija F-bunker Velenje Prehajanja Odprtje fotografske razstave Reneja Kračuna 22.00 Mladinski center Dravinjske doline Help! A Beatles Tribute Koncert SOBOTA, 19. 4. 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: O belem mucku, ki je bil čisto črn Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-Fru, Rumeni ter Zeleni abonma in izven 17.00 Gledališče Celje OPUS1 – Plesna miniatura 16. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev PONEDELJEK, 21. 4. 18.00 Cerkev sv. Martina v Velenju Ave Marija Koncert Marijanskih pesmi TOREK, 22. 4. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Lutkarije in vragolije Regijsko srečanje lutkovnih skupin 18.00 Fotohiša Pelikan Celje Odmevi zmage Odprtje občasne fotografske razstave v sodelovanju z Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije ob 80. obletnici druge svetovne vojne 19.00 Dom kulture Velenje Ljudje, kraji in stvari Drama Slovenskega mladinskega gledališča 20.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Noč knjige 2025 SREDA, 23. 4. 10.00 do 11.00 Muzej na prostem Rogatec Vseslovensko petje s srci Medgeneracijsko druženje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zelena pustolovščina v knjižnici Gledališka predstava v izvedbi dijakov in dijakinj 3. h letnika predšolske vzgoje GCC 17.00 Osrednja knjižnica Celje Večer z Vesno Vuk Godina, eno najbolj branih družbenih kritičark in kolumnistk pri nas 17.00 Vila Bianca Velenje Moj oče Odprtje likovne razstave 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert Wind orkestra Umetniške gimnazije Velenje in GŠ Velenje 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pomladna sanjarjenja Koncert mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Rogaška Slatina 18.00 Trg Rogatec Vseslovensko petje s srci z MePZ Anton Stefanciosa Rogatec Vseslovenski dogodek na god svetega Jurija 18.30 Narodni dom Celje Koncert Pihalnega orkestra GŠ Celje Solist: Lovro Geržina, rog, gostje: Vokalna skupina MBH; brezplačne vstopnice so na voljo v pisarni šole 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: MePZ Društva upokojencev Griže se predstavi 19.30 Celjski dom GM oder 4: Zala Eva Kocijančič, violina Koncert; vstop prost Druge prireditve ČETRTEK, 17. 4. 7.00 do 16.00 Mestni trg Slovenske Konjice Tradicionalni velikonočni sejem 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Festival robotike in UI Najnovejši tehnološki dosežki ter svet robotike, inovacij in umetne inteligence v različnih interaktivnih vsebinah; do 27. 4. 10.30 Kulturni center Rogaška Slatina Kaktusi in druge sočnice Pradava Jure Satler 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Mestna knjigarna Celje Maček Muri vabi na mačjo zabavo 17.00 MC Šmartno ob Paki – parkirišče Velikonočna tržnica 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Sejna soba občine Tabor Živeti za trenutke Predavanje PETEK, 18. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hi, konjiček Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi v Otroškem muzeju Hermanov brlog 10.00 Celjski mladinski center Celje Comic Fest Največji 3-dnevni strip dogodek v Sloveniji 10.00 Šent – Dnevni center Celeia Namibija Potopisno predavanje celjskega ljubiteljskega fotografa Petra Ribarića 10.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Velikonočna kulinarična prodaja potic in drugih dobrot društva Gaja 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Stotnik Amerika – Pogumni novi svet Akcijska domišljijska pustolovščina SOBOTA, 19. 4. 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica, Izdelaj igračko: trajnostni pošastko in delavnici Uvod v programiranje brez zaslona ter Mini izumitelj 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor V mamutovih stopinjah Ustvarjalno popotovanje v čas mogočnih mamutov 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Vezenje Izdelava motiva na platno z mentorico Ireno Stanko Premrl 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Barvanje »pisank«, peka »žulik« in priprava »žegna« Kulinarična delavnica z mentorico Brigito Božičko PONEDELJA, 21. 4. 9.00 Start izpred KZ Tabor Tradicionalni velikonočni pohod v Marija Reko 10.30 Cerkev sv. Primoža in Felicijana Šentjur Tradicionalen blagoslov konj TOREK, 22. 4 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Cel svet Hermanovih prijateljev Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 13.00 do 18.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 17.00 Osrednja knjižnica Celje Angleški bralni klub z Aniko Mesečno srečanje o izbrani knjigi in pogovor o njej 17.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gostja klepeta bo Silva Kuzman 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 19.00 Knjižnica Šentjur Noč knjige Pogovorni večer s Sabino Fras Popović; z ambasadorko branja se bo pogovarjala Saška T. Ocvirk 19.00 Sejna soba občine Tabor Ko srce vodi, ostanejo sledi: Nepozaben pečat družine Cukela Predavanje 20.00 Celjski mladinski center Roast Battle Liga Med sabo se bo pomerilo pet komikov SREDA, 23. 4. 17.00 Galerija Velenje Pravljično-pogovorna urica z Arpadom ob svetovnem dnevu knjige 18.00 Dom krajanov Tabor Slavnostna seja občinskega sveta Občine Tabor s podelitvijo občinskih priznanj 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Noč knjige: Take majhne stvari Zgodovinska drama; vstop prost 19.19 Knjižnica Velenje Zaključek bralne značke za odrasle in pogovor z Matjažem Lunačkom Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 17. 4. 17.30 Narodni dom Celje Glej ta naš svet Dobrodelni koncert dijaške skupnosti Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Šolskega centra Celje SOBOTA, 19. 4. 9.30 Mestna tržnica Celje Dobrodelna velikonočna stojnica Rotaract klub bo v zameno za prostovoljne prispevke delil pirhe. Zbran denar bo namenil projektu Poletna šola – pot do uspeha. Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dedišči- na Slovenije; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvater- nijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Celje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega; razstava Svet akvare- la; do 18. 4., Belokranjske pisanice, gostujoča razstava Belokranjskega muzeja iz Metlike; do 22. 4. Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: Klekljar- ska razstava »Kitice«; do nadalj- njega Knjižnica Šentjur: fotografska razstava Arneja Hodaliča; do 28. 4. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava četrt stoletja Šentjurskih muzikantov; do 9. 5. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Ču- teča bitja avtorice Rosvite Jager; do 10. 5. Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava Od nitke do umetni- ne: Taftane zgodbe avtorice Zale Brglez; do 23. 4. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudarska dediščina: osebno; do 30. 4.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pra- vil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska raz- stava Valterja Kolenca; do junija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razsta- va najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 30. 4. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, raz- stava ob 110. obletnici konca 1. svetovne vojne, do 30. 4. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 30. 4. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Trubarjevih deset zapovedi s prevodi, razstava Ka- ligrafskega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje; do 20. 4.; Promenada: Prometni znaki na moji šolski poti, likov- na razstava Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; do 30. 4., V spomin in zahvalo, razstava pisanic Marije Babič od 8. do 18. aprila; Sončna stena: Pomladno prebujanje, razstava vezenin članic krožka Slovenske ljudske vezenine – Spominčice; do 30. 4.; Mladinska soba: Sku- paj zmoremo, razstava izdelkov učencev CVIU Velenje; do 30. 4.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Jaro Slatinšek; do 30. 4.; Otroški oddelek: Zlate hruške 2024 do 30. 4.; Domoznansko razstavi- šče: Markantne ženske iz Šale- škega biografskega leksikona; do 30. 4. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31.12.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31.12.; Ligijev sa- lon – jamski del salona: Poetič- na podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31.12.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. 2025 Avla Mestne občine Velenje: Vi- denja, slikarska razstava Antona Ajnika; do 28. 4. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 16, 17. april 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Predstavljeno barvno jed- kanico je ustvaril Avgust Fri- derik Seebacher (1887–1940), v Celju rojen slikar, grafi k in vedutist. Pri svojem ustvarja- nju se je posvečal predvsem motivom, ki prikazujejo raz- lične poglede na nekatere zna- menite predele Celja; nekateri so danes spremenjeni do ne- razpoznavnosti, nekateri še vedno ohranjajo svoj prvotni videz. Manj značilen za nje- govo ustvarjanje je motiv pred nami. Na desni strani prizora sta dve moški fi guri, nad njunima glavama kot nekakšen okrasni okvir nebo zapolnjuje cveto- ča veja. Na levi strani v daljavi prepoznamo značilne obrise starega celjskega gradu, pred katerim se iz nizkega horizon- ta proti višini vzpenja dim od pokanja, upodobljen je tudi trenutek poka, kjer je v sredi- ni dima viden še ogenj. Motiv je močno povezan z dogodki v času velike noči. Streljanje ali pokanje z mo- žnarji je tradicionalna oblika praznovanja velike noči, prve- ga maja in nekaterih lokalnih praznikov ter slovesnosti. Iz- vira iz ljudskega prepričanja, da hrup odganja zle sile. Stre- ljanje ali pokanje z možnarji je znano po vsej Sloveniji. Možnarji (možarji, mo- užnarji, možnarci, možarci) so železni cevasti pripomočki v obliki šest- do osemstrane prizme. Zgoraj so odprti, na spodnjem delu možnarja je odprtina za prižiganje smo- dnika. Največkrat so visoki od 10 do 100 cm in tehtajo od dveh do več kot sto kilo- gramov. Pripravila: Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domo- znanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@kn- jiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Avgust Friderik Seebacher: Streljanje za veliko noč Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (2) Ko se peljemo iz Celja proti Laškemu, kmalu zagledamo na hribu desno nad Zdraviliščem Laško cerkev z dvema zvo- nikoma. Čudovit pogled, ponos Laščanov, ki nas navdaja z optimizmom, vedno znova in znova, ko se utrujeni na večer vračamo v svoje domove. Sv. Mihael nas pozdravlja in tehta naša dobra dela. Tako ga slišim govoriti: »Nič hudega, če se je tehtnica danes prevesila v slabo. Le pogum. Jutri bo bolje.« Šmihelska nedelja Šmihel nad Laškim, 2021, foto: Damjan Kolšek In ponovno se zvesti v Go- spodu odpravimo spat z živo podobo cerkvice na gori, ki mnogokrat, ovita v megleni pajčolan, dviga duha in krepi srce za nov dan. Že več kot 400 let kraljuje nad mestom nadangel Mihael. In kljubuje vojnam, eksplozijam v bli- žnjem kamnolomu, strelam in potresnim sunkom. Leta 2020 je potres močno poško- doval oba zvonika. Ljudstvo pod njim se zbe- re ter popravi poškodovano ostrešje in zidove. Z neko sveto pobožnostjo zremo v šmihelsko cerkev. Slovesno prihajamo do nje mimo dveh angelov na stebrih pred njo. Vsi ljudje dobre volje, ver- ni in neverni, občudujemo velik kip nadangela Mihaela na glavnem oltarju in zasta- ne nam dih v pobožni tišini glavne ladje. Če so prižgane še sveče, je tako, kot bi prišli v nebesa. Cerkev je zelo pro- storna, kar zastavlja vpraša- nje, ali je bila kdaj polna ver- nikov. Kdo so bili ljudje, ki so se toliko stoletij zatekali tja po blagoslov, po pomoč v težkih časih? V zahvalo za zdravje Daleč v preteklosti je po na- ših krajih sejala smrt – kuga – o čemer pričajo tudi mno- ga kužna znamenja. Cerkev je bila zgrajena v zahvalo za rešitev iz te strahote in groze, ki je ni in ni bilo konca. Kapelice ob poti do šmihel- ske cerkve (ohranjene so za- dnje tri) nas ponesejo v tisti čas in naenkrat vidimo gruče ljudi, ki se pomikajo od kape- lice do kapelice proti cerkvi. Spokorno in ponižno hodijo, se ustavijo in nato s solznimi očmi, ganjeni, ker so videli podobe Kristusovega trplje- nja, stopajo dalje, do vrha, do sv. Mihaela, ki bo izmeril njihova srca na tehtnici, ki ni- koli ne laže. Vsako postajo so izkusili v življenju, Jezusov križ je tudi njihov. V njihova življenja je kuga zarezala glo- boke rane. Vsakdo je izgubil katero od najdražjih oseb. Zdaj sleherni ve, kako težak je Jezusov križ. Ampak če je On, ki ni v življenju popolno- ma nič zagrešil, moral toliko trpeti, trpeti za nas, za naše grehe, so zmogli tudi ljudje pri šmihelski kalvariji. Nadangel na gori je videl sti- sko ljudi, sprejel njihova čista srca in odvrnil bolezen iz de- žele. V to romarsko cerkev so se zgrinjale množice od blizu in daleč. Noč pred šmihelsko nedeljo so preživeli v molitvi in prepevanju. Hvaležna srca so bila to. Na nedeljo sv. Mi- haela je bila slovesna maša polna radostnega petja. To so bili najbrž prvi začetki pasi- jonskih procesij, ki so tako zelo zaznamovale tisti čas, da še danes lahko občuduje- mo cerkve in kapelice, a tudi kužna znamenja. Po maši so odšli vsak po svoje – na obisk k znancem, sorodnikom in prijateljem. Povsod je dišalo po pečenki in orehovi potici. To je bil praznik nad prazniki, skoraj kot druga velika noč. Posebna nedelja Po 300 letih, ko sem na svet prišla jaz, je bilo veselje na šmi- helsko nedeljo enako živo kot v preteklosti. Od številnih rodov se je hvaležnost prenesla na naš rod, na danes, za jutri. Kot otrok sem se te nedelje mnogo bolj veselila kot velike noči. Na ta dan smo namreč imeli res veliko obiskov, ki so nama z bratom prinesli raznovrstne dobrote. Prišli so sorodniki po očetovi in materini strani. Vsi so bili zelo prijazni. Sprehajali so se po vrtu in okoli kmečkih poslopij, občudovali okensko cvetje, okušali domače vino in potico, domač kruh in pre- kajene dobrote. Skratka, vsega je bilo dovolj. To čisto veselje šmihelske nedelje je bogatil še god mojega strica Mihaela in se- strične Mihaele. Tudi še danes mladi starši poimenujejo otroke po tem svetniku. Kako čudovi- to! In s kolikšnim ponosom. Pripravila: Magdalena Hrastnik, scenarij in režija (1996, 2000, 2014 in 2015) Se nadaljuje. D o g o g o o g o g d o d o k d k d i k i k o b o b o s v s v s e v e v t e t e o t o t v o v o n v n v e n e n m e m e d n d n d e n e n v e v e u v u v k i n i n i a v a v a t r v r v t r t v t v r v t v o r o t o t r t o t s r s r k s k s i k i k h i h i r h r h p r p a r a r v a v a i v i v c i c i OB 17.00 V BESEDNICI ANGLEŠKI BRALNI KLUB Z ANIKO Pogovarjali se bomo o knjigi pisatelja Liuja Cixina z naslovom The Three-Body Problem. 2 2 . APRIL OB 17.00 V KNJI ŽNICI PRI MIŠKU KNJI ŽKU GLEDALIŠKA PREDSTAVA: ZELENA PUSTOLOVŠ ČINA V VAŠI KNJI ŽNICI Predstavo bodo izvedli dijaki in dijakinje GCC. 2 3 . APRIL OB 17.00 V ŠTUDIJSKI ČITALNICI VE ČER Z VESNO VUK GODINO Antropologinja, univerzitetna profesorica in publicistka. 2 3 . APRIL OB 17.30 V BESEDNICI BRALNI KLUB S FILIPOM Pogovarjali se bomo o knjigi pisateljice Elene Ferrante z naslovom Dnevi zavr ženosti. 2 4 . APRIL w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i k k n n k n k j j n j n n j n i i j i j j i j g g i g i i g i e e g e g g e g i i OB 17.00 V BESEDNICI ANGLEŠKI BRALNI KLUB Z ANIKO Pogovarjali se bomo o knjigi pisatelja Liuja Cixina z naslovom The Three-Body Problem. 2 2 . APRIL OB 17.00 V KNJI ŽNICI PRI MIŠKU KNJI ŽKU GLEDALIŠKA PREDSTAVA: ZELENA PUSTOLOVŠ ČINA V VAŠI KNJI ŽNICI Predstavo bodo izvedli dijaki in dijakinje GCC. 2 3 . APRIL OB 17.00 V ŠTUDIJSKI ČITALNICI VE ČER Z VESNO VUK GODINO Antropologinja, univerzitetna profesorica in publicistka. 2 3 . APRIL OB 17.30 V BESEDNICI BRALNI KLUB S FILIPOM Pogovarjali se bomo o knjigi pisateljice Elene Ferrante z naslovom Dnevi zavr ženo o 2 4 . APRIL osti. w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 16, 17. april 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Fotografija ljubečega očeta, posneta med čuvanjem otroka, kuhanjem in gledanjem nogometa. Obstajajo tudi moški, ki pustijo ženske odprtih ust, ko jih zagledajo. Pravimo jim zobozdravniki. Kako si lahko padel na izpitu, če si vedel za vsa vprašanja? Vprašanja sem poznal, odgovorov pa ne. Nimam energije, da bi se še naprej prepiral s tabo. V hladilniku imaš Red Bull. Žal imate Alzheimerjevo bolezen. Čez nekaj časa se ne boste več spominjali žene. A res? Jožica potoži: »Mici, odločila sem se, da se ločim od Poldeta. Ne morem več.« »A želiš, da ti poiščem dobrega odvetnika,« vpraša Mici? Jožica: »Je že prepozno. Spoznala sem poštarja iz Jesenic.« Dragi, ali me ljubiš? Da. Boš nehal kaditi? Da. Piti alkohol? Seveda. Ali bom lahko razpolagala s tvojo plačo? Da. In nikoli ne boš tekal za drugimi ženskami? Nikoli. Bi zame dal tudi življenje? Seveda. Kdo sploh želi takšno življenje. Roko na srce, srčni izvoljenec vam bo nastavil ogledalo in zato boste morali stopiti korak na- prej. Brezpogojna ljubezen vam bo prinesla ravnovesje in bo vplivala na vaše misli. Ključno bo, da ozavestite, da imate ta te- den vi v rokah škarje in platno. Stopiti boste morali v ospredje in odločno povedati svoje mnenje. Kljub vsem obveznostim je po- zitivno, da si vzamete čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Venera vam bo pomagala do brezpogojne ljubezni in duhov- nih naukov. Ključni besedi tedna bosta občutljivost in drznost, to bo prineslo dobre iztočnice in tudi iz- zive. Pod črto, pogovori vam bodo v pomoč in oporo. Odlikovala vas bo moč in vaši nasveti bodo zelo dragoceni, kar se vam bo obresto- valo v vseh oblikah sodelovanja. V pozitivnem smislu bo izstopala samozavest in naredili boste ko- rak naprej. Venera vam bo podarila srč- nost in tako boste znali slediti preobratom in notranji modrosti. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Tudi pri denarju bo vse teklo po načrtih in konec tedna boste več časa namenili vrednotam. Pred vami je obdobje diplomacije in plodnega sodelovanja, skozi to boste našli tudi notranjo moč. Iz- gubljeno energijo si lahko povrne- te ob telovadbi ali na sprehodih. Okrepila se vam bo vera, kar bo dobra iztočnica za napredek na osebni ravni. Začutiti boste morali pojem ljubezni in tako boste našli srečo in zadovoljstvo. Koristni bodo sprehod ob mirni reki ali pa romantična večerja, glasba in pogovori. Z vnemo se boste lotili vseh delovnih nalog in tako našli paleto ugodnosti. Na- grada, ki jo boste pridobili, bo potrditev, da ste na pravi poti. Telesu je dobro v naravni obliki dodajati vitamine in najti svoj notranji mir. Klepet s prijatelji vam bo prinesel drugačen pogled na življenje ter svežino. Ta teden bodo v ospredju po- učne in prijetne besede, ki bodo našle ključ do srca. Dogajanje bo dinamično in veliko bo sprememb in novosti. V odnosu si boste mo- rali vzeti nekaj časa in slediti skri- tim namigom srčnega izvoljenca. Modro bo, da najdete čas za oseb- no bilanco in tako pridobite doda- tna znanja ali spodbudo. Rdeča nit bodo odnosi in sodelavci vam bodo pomagali do dobrih zami- sli. Po zvezdnih namigih bo precej plodno v ljubezni, v ospredju bo blagostanje. Venera vam bo prinesla ve- liko romantike in skladnosti. Srčni izvoljenec vas bo pri tem podprl, res pa je, da bo imel nekaj svojih zamisli. Pridobili boste tudi sporočilo, kaj mo- rate še spremeniti, da bo vajin odnos harmoničen in cvetoč. Pri denarju se boste znali posta- viti zase in sledili bodo pozitiv- ni preobrati. Pogumno se boste spopadli s paleto obveznosti in korak za korakom sestavljali svo- je vrednote in stališča. Napredek prihaja ravno skozi pogovor, v katerem boste lahko razširili svo- je znanje. Po zvezdnih namigih boste morali popaziti na svoje po- čutje, še posebej na zdravje grla. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Srčni izvoljenec vam bo konec tedna ponudil sodelovanje in po zvezdnih namigih bo v ospredju veliko romantike. Poglobili se bo- ste tudi v denarne zadeve in uspe- hi se bodo poznali po majhnih korakih. Mars vam bo podaril no- tranjo moč in tako bosta v ospredju pogum in močna volja. Dogodki se bodo v sredo in petek odvili neko- liko drugače, toda pridobili boste novo izkušnjo. Sprostili se boste ob glasbi in tako znova pridobili moč in ravnovesje. Kljub paleti ob- veznosti si boste morali vzeti čas zase in slediti glasu srca. Srčni izvoljenec vam bo dal upo- rabne namige in ta teden bosta skupaj naredila korak naprej ter našla priložnosti za rast. Ljube- zen do sebe bo ključ do notranje modrosti in sprejemanja lastnih omejitev. Teden bo v znamenju sodelovanja in Merkur vam bo podaril paleto učinkovitih rešitev. Vendar bo treba sprejeti omejitve in temeljito razmisliti o nadaljnjih korakih. V ospredju bodo sodelova- nja in naredili boste pomemben korak naprej pri denarju. Obstaja več možnosti, da se vam izpolni srčna želja, da pridobite novo znanje oziroma da boste za trud nagrajeni. Srčnemu izvoljencu boste predstavili nove vrednote, ki jih bo sprejel odprtih rok. Dovoli- te si slediti svojim sanjam in najti ravnovesje v odnosu. Od- kriti morate svojo moč in z njo doseči ravnovesje. Tako boste doma občutili mir in blaginjo. Izmenjava mnenj vam bo izjemno koristila na delovnem mestu, kjer boste blesteli. Res je, da vam bodo v osebno pomoč sodelavci in sodelovanja. Ves teden boste pridobivali zelo zanimive ideje za raziskovanje. Glede denarja bo treba postaviti nekaj osebnih mej. Izpolnjenost boste občutili, če boste lahko počeli vse tiste stvari, ki vam dajejo navdih. Prelomnica konec tedna bo pri- nesla nekaj novih znanj in orodij, da boste bolj poglobljeno sledili srcu. Dogodki se bodo odvijali v pričakovani smeri in v ospredju bodo romantika ter skladna pri- čakovanja. Odločitve bodo mo- dre in pravilne. Ključ do uspeha bodo dogovori in Merkur vam bo prinesel dobre iztočnice za osebni napredek. Ta teden boste spozna- vali zanimive ljudi, ki bodo vir dobrih zamisli ali poslovnih sode- lovanj. Pri denarju vam bo naklo- njen Mars, ki bo prinesel drznost. Dogodki se bodo odvijali v smeri pogovorov in izmenjave mnenj. Romantična večerja bo prinesla paleto dobrih iztočnic in napredek v odnosu. Na drugi strani bo v ospredju brezpogojna ljubezen, ki bo prinesla v vaše življenje svetlobo in povezanost. T eden prinaša tudi več opazovanja in tako se boste veliko naučili od drugih ljudi. Mars vam bo poda- ril drznost in tako se boste znali postaviti zase in zagovarjati svoje mnenje. Zapisovanje občutkov vam bo pomagalo do notranjega uvida. Pomembno vlogo bo imelo so- delovanje, pri čemer lahko oba naredita korak naprej. Teden bo v znamenju duhovne energije in sledijo lahko zanimivi in poučni preobrati. Magnetična energija vam bo v osebno pomoč in sledila bo nagrada. Ključno bo, da usvo- jite nova znanja, in po zvezdnih namigih vas čakajo premiki gle- de denarja. Če boste okrepili svoje znanje, boste napredovali v samo- zavesti. Skozi paleto obveznosti in dela na sebi boste spoznali, kaj je tisto, kar vas osrečuje. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 16, 17. april 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 669 SUDOKU 670 SUDOKU 361 REŠITEV SUDOKU 360 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 PREDRU- GAČITI GLASBENA OZNAKA ZA TRESOČE SUHO GROZDJE REFERENCA ZA MERO ITA…A JE NAŠA SOSEDA BOG…A JE GLAVNO MESTO KOLUMBIJE BOJ Z MLINI NA … CHARLES DICKENS JE NAPISAL … TWISTA ZA MEDIJE POROČA IZ TUJIH DRŽAV ŠČITI PRED UDAROM STRELE DEL IMUNSKEGA SISTEMA REZINA, KOS FANT, MOŠKI RAČJI SAMEC NEKDANJI ČEŠKI TEKAČ ZATOPEK BOJAZLJIVCA PREDPONA V MONODRAMI REKA V ČRNI GORI GRŠKI BOG VOJNE MANJŠE SOBE RADON PREBIVALKA NEKDANJE ARAMEJE TELEPATIJA JE … POJAV 808 t ODDAJATA PRIJETEN VONJ AVSTRALSKI NOJ PRIPO- MOČEK ZA VLIVANJE TEKOČINE … IN ISTO INTERNETNA DOMENA IZRAELA NESTRO- KOVEN ZDRAVILEC PRAVLJIČNE POŠASTI PRIKRITJE (DAVKOV) DATI NA SLOVESEN NAČIN NEKDANJI EGIPTOVSKI PREDSEDNIK (HOSNI) PRILAGODIL SE JE NOVE- MU OKOLJU GRŠKA BOGINJA MODROSTI POT LETALEC VARŠČINA SPRAVLJAJ KOGA Z NEVARNEGA KRAJA ALFRED HI…HCOCK I. TAVČAR: … KONGRESA EKSPRESNI, POTNIŠKI … VAS JE PRI ŽALCU POLJSKA CVETLICA NASPROTNO OD STAR PRIJATELJ (FR.) MOTOR NA 4 KOLESA VZAMEVA V NAJEM POT SPO- MINOV IN TOVARIŠTVA KALIJEV KLORID TAKA, KI NE VIDI ŠARMANTEN T. DOMICELJ: KER TE NIMA … POSTAVA FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK OKRAJŠAVA ZA 6. DAN V TEDNU SL. SLIKAR (BOŽIDAR) PREBRISAN, ZVIT VSI (ANG.) VISOK DOSTOJAN- STVENIK VINO BREZ SOGLASNI- KOV NEZAHTEVNA MEDNAROD- NA OZNAKA TUNIZIJE SODITI ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA VEČJI GOSTINSKI OBRATI FRANCOSKI MODNI OBLI- KOVALEC (CHRISTIAN) … REŠEVAL- NA SLUŽBA SNOV, KI SE DODA ŽIVILU ZAPOREDNI ČRKI NAMOTAVA ZELO ZAČUDENE … WILDE: SALOMA ZMEDENKA IGRA NA SREČO SIBIRSKI VELETOK ZJUTRAJ JE NA TRAVI SUŠILNIKI ZA LASE AMPAK, VENDAR AKT NEKDANJI SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA HITER PRIJEM Z ZOBMI OBRESTNA MERA R…T JE GLAVNO MESTO MAROKA BURGER S POMFRIJEM JE … FOOD KER (HRV.) NAREDIŠ NEOPAZNO SIMONA WEISS: VZELA SEM SI … ZDRAVILO OVALNE OBLIKE NEVADA EVROPSKI PRESTOLNICI NA K JEZERO NA FINSKEM SPOPAD, PRETEP AKONTACIJA INOVACIJA NA PODROČJU VZDRŽEVANJA … 16 20 4 11 15 5 3 10 6 14 9 19 8 2 7 1 12 13 17 18 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 15: Sončna in cvetoča pomlad Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Zdenka Šega iz Žalca, Slavica Kobilšek iz Celja in Mojca Janežič z Vranskega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. aprila. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 16, 17. april 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Fotografija ljubečega očeta, posneta med čuvanjem otroka, kuhanjem in gledanjem nogometa. Obstajajo tudi moški, ki pustijo ženske odprtih ust, ko jih zagledajo. Pravimo jim zobozdravniki. Kako si lahko padel na izpitu, če si vedel za vsa vprašanja? Vprašanja sem poznal, odgovorov pa ne. Nimam energije, da bi se še naprej prepiral s tabo. V hladilniku imaš Red Bull. Žal imate Alzheimerjevo bolezen. Čez nekaj časa se ne boste več spominjali žene. A res? Jožica potoži: »Mici, odločila sem se, da se ločim od Poldeta. Ne morem več.« »A želiš, da ti poiščem dobrega odvetnika,« vpraša Mici? Jožica: »Je že prepozno. Spoznala sem poštarja iz Jesenic.« Dragi, ali me ljubiš? Da. Boš nehal kaditi? Da. Piti alkohol? Seveda. Ali bom lahko razpolagala s tvojo plačo? Da. In nikoli ne boš tekal za drugimi ženskami? Nikoli. Bi zame dal tudi življenje? Seveda. Kdo sploh želi takšno življenje. Roko na srce, srčni izvoljenec vam bo nastavil ogledalo in zato boste morali stopiti korak na- prej. Brezpogojna ljubezen vam bo prinesla ravnovesje in bo vplivala na vaše misli. Ključno bo, da ozavestite, da imate ta te- den vi v rokah škarje in platno. Stopiti boste morali v ospredje in odločno povedati svoje mnenje. Kljub vsem obveznostim je po- zitivno, da si vzamete čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Venera vam bo pomagala do brezpogojne ljubezni in duhov- nih naukov. Ključni besedi tedna bosta občutljivost in drznost, to bo prineslo dobre iztočnice in tudi iz- zive. Pod črto, pogovori vam bodo v pomoč in oporo. Odlikovala vas bo moč in vaši nasveti bodo zelo dragoceni, kar se vam bo obresto- valo v vseh oblikah sodelovanja. V pozitivnem smislu bo izstopala samozavest in naredili boste ko- rak naprej. Venera vam bo podarila srč- nost in tako boste znali slediti preobratom in notranji modrosti. Srčni izvoljenec vam bo v pomoč. Tudi pri denarju bo vse teklo po načrtih in konec tedna boste več časa namenili vrednotam. Pred vami je obdobje diplomacije in plodnega sodelovanja, skozi to boste našli tudi notranjo moč. Iz- gubljeno energijo si lahko povrne- te ob telovadbi ali na sprehodih. Okrepila se vam bo vera, kar bo dobra iztočnica za napredek na osebni ravni. Začutiti boste morali pojem ljubezni in tako boste našli srečo in zadovoljstvo. Koristni bodo sprehod ob mirni reki ali pa romantična večerja, glasba in pogovori. Z vnemo se boste lotili vseh delovnih nalog in tako našli paleto ugodnosti. Na- grada, ki jo boste pridobili, bo potrditev, da ste na pravi poti. Telesu je dobro v naravni obliki dodajati vitamine in najti svoj notranji mir. Klepet s prijatelji vam bo prinesel drugačen pogled na življenje ter svežino. Ta teden bodo v ospredju po- učne in prijetne besede, ki bodo našle ključ do srca. Dogajanje bo dinamično in veliko bo sprememb in novosti. V odnosu si boste mo- rali vzeti nekaj časa in slediti skri- tim namigom srčnega izvoljenca. Modro bo, da najdete čas za oseb- no bilanco in tako pridobite doda- tna znanja ali spodbudo. Rdeča nit bodo odnosi in sodelavci vam bodo pomagali do dobrih zami- sli. Po zvezdnih namigih bo precej plodno v ljubezni, v ospredju bo blagostanje. Venera vam bo prinesla ve- liko romantike in skladnosti. Srčni izvoljenec vas bo pri tem podprl, res pa je, da bo imel nekaj svojih zamisli. Pridobili boste tudi sporočilo, kaj mo- rate še spremeniti, da bo vajin odnos harmoničen in cvetoč. Pri denarju se boste znali posta- viti zase in sledili bodo pozitiv- ni preobrati. Pogumno se boste spopadli s paleto obveznosti in korak za korakom sestavljali svo- je vrednote in stališča. Napredek prihaja ravno skozi pogovor, v katerem boste lahko razširili svo- je znanje. Po zvezdnih namigih boste morali popaziti na svoje po- čutje, še posebej na zdravje grla. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Srčni izvoljenec vam bo konec tedna ponudil sodelovanje in po zvezdnih namigih bo v ospredju veliko romantike. Poglobili se bo- ste tudi v denarne zadeve in uspe- hi se bodo poznali po majhnih korakih. Mars vam bo podaril no- tranjo moč in tako bosta v ospredju pogum in močna volja. Dogodki se bodo v sredo in petek odvili neko- liko drugače, toda pridobili boste novo izkušnjo. Sprostili se boste ob glasbi in tako znova pridobili moč in ravnovesje. Kljub paleti ob- veznosti si boste morali vzeti čas zase in slediti glasu srca. Srčni izvoljenec vam bo dal upo- rabne namige in ta teden bosta skupaj naredila korak naprej ter našla priložnosti za rast. Ljube- zen do sebe bo ključ do notranje modrosti in sprejemanja lastnih omejitev. Teden bo v znamenju sodelovanja in Merkur vam bo podaril paleto učinkovitih rešitev. Vendar bo treba sprejeti omejitve in temeljito razmisliti o nadaljnjih korakih. V ospredju bodo sodelova- nja in naredili boste pomemben korak naprej pri denarju. Obstaja več možnosti, da se vam izpolni srčna želja, da pridobite novo znanje oziroma da boste za trud nagrajeni. Srčnemu izvoljencu boste predstavili nove vrednote, ki jih bo sprejel odprtih rok. Dovoli- te si slediti svojim sanjam in najti ravnovesje v odnosu. Od- kriti morate svojo moč in z njo doseči ravnovesje. Tako boste doma občutili mir in blaginjo. Izmenjava mnenj vam bo izjemno koristila na delovnem mestu, kjer boste blesteli. Res je, da vam bodo v osebno pomoč sodelavci in sodelovanja. Ves teden boste pridobivali zelo zanimive ideje za raziskovanje. Glede denarja bo treba postaviti nekaj osebnih mej. Izpolnjenost boste občutili, če boste lahko počeli vse tiste stvari, ki vam dajejo navdih. Prelomnica konec tedna bo pri- nesla nekaj novih znanj in orodij, da boste bolj poglobljeno sledili srcu. Dogodki se bodo odvijali v pričakovani smeri in v ospredju bodo romantika ter skladna pri- čakovanja. Odločitve bodo mo- dre in pravilne. Ključ do uspeha bodo dogovori in Merkur vam bo prinesel dobre iztočnice za osebni napredek. Ta teden boste spozna- vali zanimive ljudi, ki bodo vir dobrih zamisli ali poslovnih sode- lovanj. Pri denarju vam bo naklo- njen Mars, ki bo prinesel drznost. Dogodki se bodo odvijali v smeri pogovorov in izmenjave mnenj. Romantična večerja bo prinesla paleto dobrih iztočnic in napredek v odnosu. Na drugi strani bo v ospredju brezpogojna ljubezen, ki bo prinesla v vaše življenje svetlobo in povezanost. T eden prinaša tudi več opazovanja in tako se boste veliko naučili od drugih ljudi. Mars vam bo poda- ril drznost in tako se boste znali postaviti zase in zagovarjati svoje mnenje. Zapisovanje občutkov vam bo pomagalo do notranjega uvida. Pomembno vlogo bo imelo so- delovanje, pri čemer lahko oba naredita korak naprej. Teden bo v znamenju duhovne energije in sledijo lahko zanimivi in poučni preobrati. Magnetična energija vam bo v osebno pomoč in sledila bo nagrada. Ključno bo, da usvo- jite nova znanja, in po zvezdnih namigih vas čakajo premiki gle- de denarja. Če boste okrepili svoje znanje, boste napredovali v samo- zavesti. Skozi paleto obveznosti in dela na sebi boste spoznali, kaj je tisto, kar vas osrečuje. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 16, 17. april 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 669 SUDOKU 670 SUDOKU 361 REŠITEV SUDOKU 360 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 PREDRU- GAČITI GLASBENA OZNAKA ZA TRESOČE SUHO GROZDJE REFERENCA ZA MERO ITA…A JE NAŠA SOSEDA BOG…A JE GLAVNO MESTO KOLUMBIJE BOJ Z MLINI NA … CHARLES DICKENS JE NAPISAL … TWISTA ZA MEDIJE POROČA IZ TUJIH DRŽAV ŠČITI PRED UDAROM STRELE DEL IMUNSKEGA SISTEMA REZINA, KOS FANT, MOŠKI RAČJI SAMEC NEKDANJI ČEŠKI TEKAČ ZATOPEK BOJAZLJIVCA PREDPONA V MONODRAMI REKA V ČRNI GORI GRŠKI BOG VOJNE MANJŠE SOBE RADON PREBIVALKA NEKDANJE ARAMEJE TELEPATIJA JE … POJAV 808 t ODDAJATA PRIJETEN VONJ AVSTRALSKI NOJ PRIPO- MOČEK ZA VLIVANJE TEKOČINE … IN ISTO INTERNETNA DOMENA IZRAELA NESTRO- KOVEN ZDRAVILEC PRAVLJIČNE POŠASTI PRIKRITJE (DAVKOV) DATI NA SLOVESEN NAČIN NEKDANJI EGIPTOVSKI PREDSEDNIK (HOSNI) PRILAGODIL SE JE NOVE- MU OKOLJU GRŠKA BOGINJA MODROSTI POT LETALEC VARŠČINA SPRAVLJAJ KOGA Z NEVARNEGA KRAJA ALFRED HI…HCOCK I. TAVČAR: … KONGRESA EKSPRESNI, POTNIŠKI … VAS JE PRI ŽALCU POLJSKA CVETLICA NASPROTNO OD STAR PRIJATELJ (FR.) MOTOR NA 4 KOLESA VZAMEVA V NAJEM POT SPO- MINOV IN TOVARIŠTVA KALIJEV KLORID TAKA, KI NE VIDI ŠARMANTEN T. DOMICELJ: KER TE NIMA … POSTAVA FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK OKRAJŠAVA ZA 6. DAN V TEDNU SL. SLIKAR (BOŽIDAR) PREBRISAN, ZVIT VSI (ANG.) VISOK DOSTOJAN- STVENIK VINO BREZ SOGLASNI- KOV NEZAHTEVNA MEDNAROD- NA OZNAKA TUNIZIJE SODITI ZORMANOVA LITERARNA JUNAKINJA VEČJI GOSTINSKI OBRATI FRANCOSKI MODNI OBLI- KOVALEC (CHRISTIAN) … REŠEVAL- NA SLUŽBA SNOV, KI SE DODA ŽIVILU ZAPOREDNI ČRKI NAMOTAVA ZELO ZAČUDENE … WILDE: SALOMA ZMEDENKA IGRA NA SREČO SIBIRSKI VELETOK ZJUTRAJ JE NA TRAVI SUŠILNIKI ZA LASE AMPAK, VENDAR AKT NEKDANJI SLOVENSKI MANEKEN KOBILICA HITER PRIJEM Z ZOBMI OBRESTNA MERA R…T JE GLAVNO MESTO MAROKA BURGER S POMFRIJEM JE … FOOD KER (HRV.) NAREDIŠ NEOPAZNO SIMONA WEISS: VZELA SEM SI … ZDRAVILO OVALNE OBLIKE NEVADA EVROPSKI PRESTOLNICI NA K JEZERO NA FINSKEM SPOPAD, PRETEP AKONTACIJA INOVACIJA NA PODROČJU VZDRŽEVANJA … 16 20 4 11 15 5 3 10 6 14 9 19 8 2 7 1 12 13 17 18 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 15: Sončna in cvetoča pomlad Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Zdenka Šega iz Žalca, Slavica Kobilšek iz Celja in Mojca Janežič z Vranskega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. aprila. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 16 17. 4. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 16, 17. april 2025 PISANI SVET Velikonočna poslanica Drage bralke in bralci, letos, v svetem letu upanja 2025, nam na veliko noč še posebej močno odmeva starodavna velikonočna himna. Naše upanje se je rodilo na velikonočno jutro, ko je moč življenja in vere premagala smrt. Bog je v obujenju svoje- ga Sina, ki je sprejel križ in sestopil v grob, dokazal, da želi biti človeku blizu v vsem, tudi v trpljenju in smrti, da bi človek tudi v tem ne izgubil smisla in upanja. Vstali Kristus je svoje učence petdeset dni pripravljal, da so lahko sprejeli Božjega Duha, ki je tudi njihovo življenje obdaril z večnim. Tudi nam podarja svojega oživljajočega Duha. Brez Božjega Duha bi bili naši velikonočni prazniki le lep obred ali spomin na otroške dni in lepo pripravljeno mizo z velikonočnimi jedili. A naša velikonočna vera je vera v resnično moč novega življenja, ki ga podarja vstali Kristus. Apostol Pavel, ki se je srečal z Vstalim, je zapisal: »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.« (Rim 8,11) Naše upanje ni prazen optimizem, ampak zaupanje v zvestobo Gospodarja življenja, ki ima oblast tudi nad stisko, grehom in trpljenjem in končno tudi nad smrtjo. Vsemu temu lahko podari smisel in novo življenje. Prav preizkušnje in smrt lahko postanejo začetek novega. Kr- ščanstvo ni vera popolnih, moralno neoporečnih, ampak tistih, ki na vseh poteh življenja upajo. Tega upanja si človek sam ne more dati, kot tudi vere in ljubezni ne more z lastnimi močmi pridobiti. Vero, upanje in ljubezen lahko namreč samo sprejmemo. Bog nam daje dovolj znamenj za upanje v te darove. Odpri- mo oči srca in telesa zanje tudi v tem blagoslovljenem velikonočnem času. Vsem želim, še posebej tistim, ki ste izgubili upanje, da bi se vas Božja moč dotaknila z ljubeznijo, usmilje- njem in bližino v vaši konkretni situaciji, v kateri trenu- tno živite. Za Boga so namreč vsi kraji, tudi tisti, kjer so se sesuli upi, kjer je zmanjkalo moči in se sanje niso uresni- čile, prostori in priložnosti za nov začetek. Velika noč je zmaga upanja in novo rojstvo. Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike, da bi lahko izkusili Božjo zvestobo in moč življenja. Aleluja. Celjski škof msgr. dr. Maksi- milijan Matjaž (Foto: Andraž Purg) Butare velikanke povezale ljudi V številnih krajih so se na cvetno nedeljo pohva- lili z butarami velikan- kami. Tudi v Sedražu pri Laškem je tradicija, da člani tamkajšnjega etnološkega društva pred cvetno nedeljo izdelajo in postavijo butaro velikan- ko. Letos meri kar 18,7 metra. Na 16-metrsko le- potico so ponosni v Dre- šinji vasi. Izdelave treh butar velikank pa so se pred dnevi med drugim lotili še v Vojniku. Člani Etnološkega dru- štva Sedraž so se dela lo- tili že v dneh pred cvetno nedeljo. Na travnikih in v gozdovih so nabrali razno- vrstno zelenje – bršljan, lovorikovec, reso, mačice, cvetoče češnjeve vejice, narcise z domačih vrtov in druge naravne materiale. Letos so butaro obogatili z ročno izdelanimi cvetovi narcis. Nato so se krajani v soboto dopoldne zbrali sredi vasi, kjer so iz zele- nja in cvetja spletli butaro velikanko, ki so jo na cve- tno nedeljo postavili pri cerkvi sv. Jedrti. Člani omenjenega dru- štva so pred dnevi gostili tudi učence in učiteljice tamkajšnje podružnične šole, ki so ustvarili vsak svojo butarico iz naravnih materialov. »Butarice so bile prekrasne, ena lepša od druge!« so bili zadovolj- ni v etnološkem društvu, kjer se zavedajo, da nič ne poveže ljudi in kraja bolj kot skupno delo. Ne eno, postavili so kar tri V Vojniku občani pred cvetno nedeljo izdelajo in postavijo tri butare ve- likanke. Letos so se pod vodstvom idejnega vodje Mirka Krašovca zbrali že 18. zapored ter postavili devet, sedem in šest me- trov visoke butare, ki kra- sijo park pred župnijsko cerkvijo sv. Jerneja. Ta vojniški običaj je po- seben tudi zato, ker je iz- delava velikonočnih butar po starih običajih. Vsaka mora biti izdelana iz sed- mih vrst lesa, med katerimi ne smejo manjkati leska, čremsa, božji les, pušpan in dren, ki ga zvijejo v obliko srca. Postopek izdelave bu- tar je bil tak, da so izdeloval- ci na leseno podlago najprej pritrdili leskove palice. Nare- diti je bilo treba tudi okrasni dodatek z vrbovimi šibami. Nato so na butare dodali ze- lenje in jih na koncu še okra- sili z raznobarvnimi trakovi. S pomočjo dvigala so voj- niški izdelovalci nato vsako butaro posebej dvignili in jo postavili v zemljo. Da jim pri izdelavi butar in pri njiho- vem postavljanju niso pošle moči, je poskrbel Zdenko Vrenko s svojo ocvirkovo potico. Praznik skupnosti tudi v Drešinji vasi Na cvetno soboto je bilo pestro tudi pri gasilskem domu v Drešinji vasi, kjer je delavnico izdelovanja butar organiziralo Turistično dru- štvo Petrovče. Svoje znanje o izdelavi butar je različnim generacijam predajal Jože Stepišnik. Udeleženci so nabrali različne vrste zele- nja. Leskove palice in zele- nje so trdno povezati v šop ter butaro primerno okrasili. Delavnica je bila priložnost za druženje, učenje in pre- našanje tradicije. Posebna pozornost je bila namenjena tudi butari veli- kanki, ki jo je izdelal Jože Stepišnik s pomočjo Janeza Vošnjaka. Ta butara, visoka 16 metrov, je ponos kraja. Po blagoslovu pri petrovški ba- ziliki, kamor so jo na cvetno nedeljo ponesli mladi gasil- ci, je sledilo druženje ob dobrotah, ki jih je pripravi- la družina Fanike Stepišnik. Butaro velikanko so nato še z nekaterimi drugimi posta- vili v parku pri gasilskem domu v Drešinji vasi kot del posebnih pasi jons kih jaslic. BA, TT Tudi v Drešinji vasi je 16-metrska butara ponos kraja. (Foto: TT) Butara velikanka, ki so jo spletli člani Etnološkega dru- štva Sedraž, letos meri 18,7 metra. (Foto: arhiv društva) V pomladnem objemu cvetja Prvi aprilski konec tedna je vrata odprl Mozirski gaj. Z odprtjem parka se je začela tudi 47 . razstava tulipanov in pomladnega cvetja, ki bo trajala do 5. maja. Letos so v parku cvetja zasadili 150 tisoč tulipanov 30 različnih sort, 20 tisoč narcis, pet tisoč hijacint, številne mačehe in drugo cvetje. Park tudi letos na ogled ponuja številne novosti. Tja se je vrnila znamka, skozi katero lahko obiskovalci ujamejo pogled na ikonično mavrico. Vrnil se je tudi zeleni tunel, ki je zdaj na drugem mestu. V vsej svoji preprostosti v tej sezoni sije tudi prenovljen zeliščni vrt, velik sod sredi parka so obudili z umetniško inštalacijo, ki bo, ko bo končana, uprizarjala slovensko vinsko kulturo. Ob pomladni razstavi tulipanov in pomladnega cvetja v Mozirskem gaju tudi letos pripravljajo vse tradicionalne razstave. Avgusta bo velika poletna razstava eksotičnih živali in poletnega cvetja, sep- tembra bosta sledila tradicionalna razstava buč in jesenskega cvetja ter 15. tekmovanje za najtežjo bučo Slovenije. Pozimi bo v lučkah zažarela jubilejna, 10. Božična bajka Slovenije. Mozirski gaj bo do prve polovice oktobra vsak dan odprt med 9. in 19. uro. SJ Razstava tulipanov bo vse do 5. maja, od 1. do vključno 5. maja pa obiskovalce čakajo tudi dodatne dejavnosti. (Foto: Tanja Skok) V Vojniku je tradicija, da izdelajo in postavijo tri butare velikanke. Letošnje so visoke devet, sedem in šest metrov. (Foto: Nik Jarh)