Wf THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 102. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. MAJA — SATURDAY, MAY 26, 1928. LETNIK XXXVII. Protesti ameriških farmarjev. - Proti-fašisMe akcije. V KANSAS CITY BO STO TISOČ NEZADOVOLJNIH FARMARJEV PROTESTIRALO. — FARMARJI NE PRIČA-' KUJEJO OD ADMINISTRACIJE NIČ DOBREGA. — * TUDI OD HOOVERJA N E BO PRIŠLA REŠITEV. Omaha, Neb. — Gov. Adam McMullen iz Nebraska poživlja sto tisoč farmarjev, naj se pridružijo veliki protestni paradi v Kansas City, ko bodo i-meli republikanci narodno konvencijo. Zahtevali bodo svoje pravice. Guverner trdi, da od Coolidgeove administracije ni pričakovati nič dobrega za odpomoč farmarjem, tudi od republikanskega kandidata za predsedniško nominacijo, Herbert Hooverja, ne morejo pričakovati, da bi rešil povoljno farmarsko vprašanje. "Cas je prišel, ko morajo farmarji sami nekaj ukrenit!., Sedanja administracija s Coo-lidgeom na Čelu ni za dobrobit farmarja", tako se glasi med drugim v izjavi guvernera Mc-Mullena. Guverner torej poživlja farmarje, naj pokažejo, da so se naveličali čakati, ker od večnih obljub* ne bodo nikoli nič imeli, zatorej je treba akcije. Sto tisoč jih hoče spraviti skupaj, da bodo korakali po ulicah v mestu Kansas City, kjer se bo vršila republikanska narodna konvencija. To bo 12. junija. "Republikanska stranka, ki je bila ustanovljena v srednjem zapaHu, b'o nSsTa b~aš tam, svojo smrt". Tako je dejal Henry A. Wallace, urednik farmar-stfega lista. V istem članku protestira, ker je Coolidge vetiral McNary-Haugenov predlog za odpomoč farmerjem. S tem si ie Coolidge nakopal veliko število političnih nasprotnikov, kar se bo šele pokazalo, če bo res hotel biti nominiran za1 predsedniškega kandidata. Pa tudi če bo Hoover nominiran, bo to škodovalo republikanski stranki pri volitvah. To je že drugič, da je Coolidge vetfral McNary-Haugenov predlog. Ko je bilo Coolid-geovo poročilo glede vetiranja prečitano v senatski zbornici, se je na zahtevo senatorja Mc-Naryja, ki je predsednik poljedelskega Komiteja, pustilo ležati na mizi, ne da bi se kaj u krenilo. Senator Norbeck, republikanec iz Južne Dakote je bil edini, ki je priliko izrabil in CooličfgeoVo početje Kritiziral. Senator McNary je mnenja, da ne bo mogoče dobititi potrebne dve tretjinske večine, da bi predlog postal zakon, čeprav ga je predsednik vetiral. Beaumont, Tex. — V sredo se je končala državna dem. koriVeifcTJff fulčaj, kjer je bil-, izvoljenih 40 delegatov za narodno dem. konvencijo, ki se bo vršila v Houstonu. Zmagali so suKači, forej Eo'do podpirali nasprotnika Al Smithu. -o- GODBE V JOLIETU. Joliet, 111. — V četrtek se je pričel v tukajšnjem mestu kon test dijaških godb iz raznih krajev Zdr. drž. Navzočih je 500 godb. Danes, sobota 26. maja, se bo po mestnih' ulicah vila parada vseh godbenikov, katerih Je nad 2000. Zvečer bo godbam, ki se bodo zbrale skupaj, dirigiral John Philip Sou-sa, ki je eden izmed treh sodnikov v k on testu. Mesto je v zastavah. BOMBA EKSPLODIRALA V ITALIJANSKEM KONZULATU. NEVESTA DOBILA 40 MILI-1 If DI^PM Cl/CT A JONOV DOLARJEV. I WkJiMLtMl dVLlA. Poslopje italijanskega konzulata v Buenos Airesu poškodovano po eksploziji. — Sedem oseb ubitih. — Bomba v poslanski zbornici v Mexico City. Buenos Aires, Argentina. — Včeraj že je bilo na kratko ■porocano, da je v poslopju italijanskega konzulata v Buenos Airesu eksplodirala dinamitna bomba in da je bilo ranjenih več oseb. Zdaj poročajo, da je prišlo ob življenje sedem oseb in poslopje je poškodovano; 37 oseb je bilo ranjenih. Vse žrtve so italijanski imigranti, razun štirih uslužbencev pri konzulu, ki pa so le lahko ranjeni. Kdo so storilci ni znano. Italijanski generalni konzul ni bil v poslopju, ko se je pripetila nesreča, sodi pa, da je to delo ljudi, ki so nasprotniki fašizmu. — Kmalu nato so našli bombo v neki lekarni v središču mesta, katere lastnik je fašistični voditelj. Odstranili so jo, predno je eksplodirala. Mexico City, Mehika. — V lavatoriju poslanske zbornice je eksplodirala dinamitna bomba, ki je povzročila precejšnjo škodo, ranjen ni bil nihče. Drugo bombo so našli v bližini, ki pa ni eksplodirala. Storilce zasledujejo oblasti. Na sliki vidimo Mrs. Farring-ton Maher iz Washingtona, D. C., ki je te dni sklenila zakonsko zvezo z B. H. Kroger-jem, Miami, Fla., večkratnim milijonarjem. Kroger je podaril vsakemu izmed svojih šestih otrok po $1,000,000. Nevesta pa je dobila takoj po poroki $40,000,000. Kroger je že prileten in v pokoju. RODBINSKA TRAGEDIJA. Med prepirom mož ustrelil ženo in tudi sebi pognal kroglo v glavo. — Trije otroci ostali sirote. RAZMERE V ITALIJI. Pariz, Francija. — Stroga ie cenzura v Italiji, vendar se le malo pripeti v fašistični deželi, kar bi ostalemu svetu bilo prikrito, čeprav pride na dan nekoliko pozneje, kakor če bi ne bilo cenzure. Kakor znano, 12. maJJa, ko je bila otvoritev milanske razstave, je eksplodirala v Milanu bomba, namenjena kralju, ki pa je ostal nepoškodovan, ob življenje so pa prišle druge nedolžne žrtve', Atentat v Milanu je dal povod, da zdaj fašisti zapirajo nasprotnike režimu, češ, da so oni v zvezi z atentatom. Med aretiranci je največ pisateljev, profesorjev in drugih duševnih delavcev. V ječo so fašisti vrgli profesorja Gin o Luzzat-ti-ja, znamenitega ekonomista; Santrino Caramella, filozofa; Maria Vincicuerra, nea-politanskega pisatelja in več drugih. Skupno število teh mož, ki so nevarni fašističnemu režimu in so jih vrgli v ječe, je nad 3000. Aretiral! so> tudi inženerja Cocci-ja, ki je na sumu, da je izdelal za atentat bombe. Guglielmo Ferrero, sloviti zgodovinar, proti kateremu še nimajo zadostnih dokazov, da bi ga vtaknili v ječo, »je neprestano pod policijskim nadzorstvom, tako tudi vsi drugI, za Soje se ve, 'da niso naklonjeni fašistični administra ciji. — S tem fašizem-sam sebi jamo koplje, v katero se fio prej ali slej zvrnil. Chicago, 111. — V sredo zvečer, ko je Mrs. Stella Bogdala, stara 49 let, pomivala posodo po večerji, se je med njo in možem vnel prepir. Med prerekanjem je mož potegnil revolver in ženo ustrelil. Ko je žena padla smrtno zadeta na tla, je tudi sebi pognal kroglo v glavo. Žena je bila na mestu mrtva, moža pa so v kritičnem stanju prepeljali v Bridewell bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da ne bo okreval. Priči tragedije sta bila dva otroka nesrečnega zakonskega para — John, star 14 let in 12Ietna Genevieve. 171etna Helena je bila zunaj. Po izpovedi otrok, je oče pred enajstimi meseci neznanokam odšel, pred dvemi meseci se pa je zopet vrnil. Med tem časom je delal le dva tedna. Usode-polni večer je zahteval od žene $10.00, katere pa mu ni hotela dati. To je dalo povod, da je šel po revolver in ženo u-strelil. John, misleč, da bo oče streljal tudi na njega, je skočil skozi okno in si izvil nogo. Genevieve je zbežala skozi vrata k sosedom, le-ti so poklicali policijo. ' — New York, N. Y. — New York tudi upa na napredek. — Pravijo, da bo mesto leta 1965 štelo 21 milijonov prebivalcev. . ..— Cicero, 111. — Prohibicij-ski agenti pod vodstvom Brice Armstronga so na 1301 South 55th Ct. našli pivovarno, ki je tedensko izvarila do 1200 sodčkov pijače. Zaplenili so 60 tisoč galon piva. Aretirali niso nikogar, ker niso nikogar našli v prostorih. — Alpha, 111. — Mrs. Lydia Newton, stara 77 let, je že pred leti kupila prostor na pokopališču. V sredo je šla tja. da pogleda prostor, ki si ga je izvolila za večni počitek. Napadle so jo slabosti, zgrudila se je na tla in umrla. — Chicago, 111. — Ye Lun Tang, 2111 Wentworth Ave., je naznanil policiji, da je neznanokam pobegnil Jung Fat Sing, njegov blagajnik. Istočasno je tudi izginilo iz blagajne $55,000. Del tega denarja je bil od drugih kitajskih trgovcev, ki so ga imeli pri Tangu hranjenega. — East St. Louis, III. — Edward L. Buehlman in soproga sta prišla ob življenje, ko sta z avtomobilom zavozila v stroj predmestne železnice, vozeče v mesto. Bila sta na mestu mrtva. — Dunaj, Avstrija. — Zupan mesta Lenonhardt na južnem Tirolskem, kjer gospodarijo Italijani, je pobegnil, ker ga obdolžujejo protiitalijan-skega gibanja in izdajstva. Ime župana je Pixner. Poleg županske službe je opravljal tudi službo vodnika po planinah. KRŠITELJICA PROHIBICIJ-SKE POSTAVE. DELAYSKE VESTI. V državi Michigan je v veljavi postava, da vsakdo, ki je bil trikrat predkaznovan radi kršenja proh. postave, če se ga zaloti tudi četrtič, je obsojen v dosmrtno ječo. To se je zgodilo z Mrs. Alexandrino Kedrock iz Lansing, Mich., ko so te dni našli pri njej zopet dva kvorta žganja. Obsojena bo v dosmrtno ječo. DOBER PLEN POLICIJE. NESREČA NA MORJU. Parnik se je potopil, ko je zadel v skalovje. — Moštvo in potniki rešeni. Dutch Harbor, Alaska. — Parnik Star je v bližini Akum Head treščil ob skalovje in se potopil. Na parniku je bilo 400 potnikov in moštva. Poročilo pravi, da so se vsi rešili na ladje, ki so bile v bližini. Ko se je nesreča pripetila, je bil v bližini tudi čoln obrežne straže .Unalga, na Katerega se je tudi več potnikov rešilo. Springfield, 111. — Harry Fishwick, predsednik illinoiš-kih majnarjev je podal izjavo, v kateri imenuje voditelje nove organizacije v severnem delu države Illinois, sirene, ki vodijo delavce v pogubo. Izjave je razposlal na vse premo-garje v državi. James Years-ley, predsednik nove organizacije in Anton Lodigiani, član odbora, ki sta bila izključena od U. M. W., sta delavce, ki so brez dela nagovarjala, naj pristopijo k novi uniji, da jim bodo kompanije plačale za pristop v novo organizacijo. S tega je razvidno, čigava je nova unija, če lastniki premogovnikov sami plačajo delavcem pristop. -o- ELEKTRIKARJI V JOLIETU STAVKAJO. Joliet, 111. — V sredo, 23. maja so odložili delo elektri-karji, ki spadajo k organizaciji in jim je 1. maja potekla pogodba z delodajalci. Zaštraj-kali so, ker nova pogodba, kakršno hočejo kontraktorji, ni članom unije po volji. Unijski voditelji so se pogajali z delodajalci, ker pa niso prišli do sporazuma, so napovedali stavko. Do spora je prišlo ker so kontraktorji v npvi pogodbi spremenili delavska pravila, ne pa radi mezde.. Upijaki elektri-.kaiji tukaj zaslužijo po $1.50 na uro. Upajo, "da bo stavka kmalu končana. Oblasti imajo v rokah tri člane črnorokarske družbe. — Med aretiranci je tudi voditelj družbe. Chicago, 111. — Rudolph Weiler, predsednik podjetja H. Weiler & Co., je postal žrtev črnorokarjev, katerim je izročil zahtevano vsoto — $500, ker so mu grozili, da bodo ugrabili njegovega lOletne-ga sina. Policiji se je posrečilo, da je prišla na sled bandi in aretirala tri člane črnorokarske družbe, katere poglavar je Earl Fraher, ki je že bil predkaznovan in so ga aretirali, ko je prišel domov k večerji. — Člani te bande so že od več drugih premožnih trgovcev izvabili z grozilnimi pismi večje svote. Oblasti upajo, da bodo prišle na sled še drugim članom te družbe. Čaka jih huda kazen. KRIZ NA "YRHU SVETA" Iz neodrešene domovine« MESTNA HRANILNICA V TRSTU VLOŽILA PROŠNJO ZA KREDIT. — PO UNIČENJU ZADRUŽNIŠTVA, HOČEJO UNIČITI POSAMEZNE HRANILNICE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. - Proti slovenskemu zadruž- | Nova cerkev v Trstu. ništvu. Tržaška mestna hranilnica (Cassa di risparnio Triestino) je vložila pri vladi prošnjo za večji kredit. Svojo prošnjo motivira med drugim tudi s tem. da namerava razširiti svoj delokrog tudi na deželo: v motivaciji je izrecno rečeno, da je vprašanje novega kredita tudi političnega značaja. Še. nedavno je neki tržaški dnevnik predlagal, naj Cassa di risparmio Triestina absorbira postojnsko posojilnico in vso manjše v tržaški pokrajini. Cilji so torej jasni. Po uničenju Zadružne zveze gre vsa akcija za tem, da se uničijo tudi posamezne hranilnice in <= tem spravi kmet v popolno odvisnost mestnih kapitalistov. Tržaški gospodi toliko bolj diši pečenka, ker Trst sam ne daje več možnosti zaslužka. Nobile nad severnim tečajem z zrakoplovom "Italia". — O polnoči je spustil na večni led ital. zastavo in križ, ki ga mu je dal sv. Oče. Kings Bay, Spitzbergen. — V četrtek zjutraj je prišlo poročilo, da je general Umberto Nobile, opolnoči krožil s svojo zračno ladijo nad severnim tečajem. Na najvišjo točko sveta, kamor je Byrd spustil iz letala ameriško zvezdnato zastavo, je tudi zdaj Nobile spustil iz zrakoplova italijansko trikolo in hrastov križ, katerega mu je dal papež v ta namen. Poprej je bilo rečeno, da b© Nobile stopil doli, kamor še ni stopila človeška noga, a najbrže to ni bilo mogoče, —o- — Berlin, Nemčija. — Potniško letalo, ki vrši službo med Berlinom in Parizom, je v bližini Kolna treščilo na zemljo in se vnelo* Pilot in dva potnika so prišli ob življenje. Zopet napad na slovenskega duhovnika. "Popolo di Trieste" zoper bruha proti slovenskim duhovnikom in proti škofu Fogarju. "Pa poreče kdo, da smo preobčutljivi in da ničesar ne toleri-ramo. Izjavljamo tukaj: V zadevah narodne občutljivosti smo intransigent!!! in si ne mašimo ušes kakor neka kurija. ki jo dobro poznamo. Popisali bomo slučaj, ki se da prišteti k stotini drugih, ki jih bomo polagoma razkrili, in nehali ne bomo, dokler ne pojde tako, kako hoče fašizem, t. j. kakor hoče Italija, ki po božji volji piše usodo te zemlje". Nato pripoveduje list, kako je župnik Alojzij Lesar \ Premu izdal krstni list neki osebi v slovenskem jeziku. In celo župni pečat slovenski! Prošnja, predložena državnemu pravdniku v Kopru, je pisana v perfektni italijanščini, le krstni list je slovenski: "Zakaj je premski župnik izdal krstni list, ki je V nedeljo 20. aprila jo tržaški škof mons. Kogar blagoslovil novo cerkev Marije milostne v Trstu. Cerkev jo zgrajena v Rossettijovi ulici in jo središče nove fare ,ki jo opravljajo frančiškani tridentinske province. V novi fari živi mnogo Slovencev, ki so bili odcepljeni od župnije sv. Vincence. Slovenske službe božjo ne ho \ novi cerkvi. -n-- Cerkev in jezik. V škofijskem listu za trža-ško-koprsko škofijo je objavljena ta-le okrožnica: Prepoved jezikovnih izprememb pri svetih opravilih. Ker je naša dolžnost, skrbeti da verski pouk in molitev ne trpita škod«, in ker je v današnjih časih zelo potrebno, da velja isti kanonski rod po vsej škofiji, prepovedujemo vsem duhovnikom menjati jezik pri pridigi in vseh ne čisto liturgičnih o- | pravil h (kržev pot. rožni ve-• nec. litanije itd.) v cerkvi in drugod; o potrebi in koristi menjave naj se vpraša za svet ordinarij. — Glede čisto liturgičnih opravil veljajo liturgi'"-ni predpisi. Še nekaj o "krušnih dnevih". V" nedeljo so pobirali dennr za italijansko akcijo na Balkanu. Poročajo, da so bili nekaterim gostilničarjem in trgovcem blizu Gorice naloženi prispevki od 15 do 20 lir. Poleg tega so učitelji pošiljali otroke od šolskega pouka domov po denar; vsaj eno liro je moral vsak prinesti. Ljudstvo je takoj pogodilo, da gre pravzaprav za davek v lepši obliki, ker ni več lahko nalagati pravih davkov. -o- Smrtna kosa. V Postojni je preminul gos p. Fran Vilhar, posestnik in ko- vaški mojster v starosti 72 let. važen dokument z zakonito ve- V Mirnu pri Gorici so pokopa- Ijavo, v tujem jeziku ? Ali ni to pravo izzivanje ? Kdaj nas bodo razumeli, da ne moremo trpeti takih protiitalijanskih demonstracij ?" -o- Iz Klanca v Istri. Italijani, ki so pregnali župnika Sokliča iz Klanca, se boje, da bi se — vrnil. Ponovno je bil klican na zaslišanje h karabinerjem predsednik cerkvenega pevskega zbora Josip Petrinja. Zopet so ga hoteli zapreti, češ, da pobira podpise za izgnanega župnika. Najhujše divjajo poleg brigadirja: slavnoznani Peter Chiurco (Jurko!), učitelj Franc Saveri-no, ki se boji, da ne bi ga župnik zatožil šolski oblasti radi raznih čednosti, učitelj Olita, dacar Bagattini (ima psa, ki nosi ime Dr, Wilfan!), občinski tajnik in pa Anton Slavec, Iškarijot domače fare. Tako daleč je prišlo, da so bili otroci v šoli zagliSani, češ, da so y cerkvi za izgnanega župnika glasno molili. li gospo Kristino vdovo Lokar-jevo, taščo gosp. dr. Justa Bučarja v Gorici. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10.000 Din J$ 9.35 _ 18.40 45.75 ___ 91.00 181.00 100 Lir ......... 200 Lir ______ 500 Lir_____ 1000 Lir _____ ................$ 6.00 _______ 11.50 ________27.75 ________54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ie vraču* Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajna •o cena dneva, ko denar ■prejmemo. Nakazila s- izvršujejo po poiti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pinna la poiOjke naslovita na) . j ZAKRAJŠEK A CESARIC, * 455 W. 42tid ST« NEW YORK. M, M AMER1KAN9K! SLOVENEC Soboto, 26. niaj^ 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi In najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov urednifitva in uprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto Za pol leta . „$5.00, „ 2.50 Za Chicago, Kanado ih Evropo: Za celo leto __________________________$6.00 Za pol leta ______________________________ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St.f Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year --------------------------$5.00 For half a year ....................— 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ........................$6.00 For half a year .................... 3.00 POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. * Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879, J. M. Trunk: Gospodarske in socialne razmere v Nemčiji dandanes. V Nemčiji so krenile narodne razmere na pot izboljšanja. Tako je posneti iz izjav Walterja Leibchen, ki se je v zadnjem času mudil v Zedinjenih državah. Leibchen je upravitelj banke nemških socialnih dobrodelnih naprav v Berlinu. Izboljšava financielnih razmer v Nemčiji se mora pripisati v obširnem obsegu uspehu zunanjih posojil nemškemu kreditnemu sistemu. Vloge v hranilnicah so se pomnožile, in enakomerno se je zmanjšala brezdelnost. Večje poprašavanje po delu je zmanjšalo izdatke vladnih podpor za brezdelnost, in s tem omogočilo višje prispevke za dobrodelne naprave. Vlada zamere zdaj dobrodelnim organizacijam nuditi več pomoči v aprovizaciji. Delo dobrodelnih ustanov se smatra za bistveno pri ohranitvi proizvajajoče narodne moči, ki se izraža v večji narodni eneržiji. Nemška dobrodelna banka je bila ustanovljena po posebnem državnem zakonu, da služi kot neka zajednica finančnih zadev dobrodelnih ustanov in naprav, katerih je med osem do devet tisoč. Med temi so bolnišnice, sirotišnice, hiš;', zavetišča. šole, katere vodijo tri najpoglavitnejše verske skupine, to-raj protestantje, katoliki in Židi — nemški rdeči križ in neodvisne organizacije. Skupno vršijo delo narodnega pomena, ker obsegajo vse panoge socialnega dobrobitja, ki pride v njih okvir. Po nemški dobrodelni, banki se razdeluje vsakoletni prispevek državnih podpor za to delo posameznih zavodov. Banka služi tudi kot hranilnica za mnoge zavode in je nemška upraviteljica za najem dolga $3,000,000 oziroma $2,500,000 v Zedinjenih državah z a rimo-katoliške in protestantovske zavode. Namen najetega posojila je bil, da se zopet upostavijo in založijo prepotrebni zavodi za vzgojo, socialno pomoč in verskega značaja, in da se poviša število bolniških postelj. Splošno se sodi, kakor zatrjuje imenovani W. Leibchen, da so bila posojila velikega pomena za vzdržanje in pomnoženje fizičnega in moralnega dobrobita mas, ki pridejo pri tem v poštev. Protestantovske in katoliške organizacije so si enake v obsegu in številu svojih naprav in zavodov. Vigredi ieta 1026 je bilo 3000 protestantovskih zavodov, 3300 katoliških, 370 podružnic nemškega rdečega križa, 200 judovskih in 565 neodvisnih dobrodelnih naprav. Vsi zavodi vzdržujejo nekako do 500,000 bolniških postelj. Ker dve glavni verski skupini vršita več ko 80 odstotkov vsega socialnega dobrodelnega dela v državi, dobivljajo protestantovski in katoliški zavodi do 40 odstotkov vseh vladnih javnih podpor. Zelo zanimivo in značilno, še bolj pa poučljivo je, kar izjavlja \\ . Leibchen glede povišanj delavskih plač. Gotovi amerikanski krogi so v tem oziru zelo nervozni, ako se o kakih povišanih mezdnih plačah le omeni. Kaj so prikazale višje mezdne plače? Pred vsem se je pojavilo dejstvo, da so višje mezde pomnožile svote, ki jih je pobral zavarovalninski oddelek nemške vlade, ki ima prisilni zakon o zavarovanju. Doneski, ki se pobirajo od delavcev in delodajalcev pri plačah do 300 mark mesečno, so se potemtakem olajšali, ker prej so jih pobirali že pri plači 250 mark mesečno. Dandanes uživa do 75 odstotkov nemškega naroda zavarovanje po zeio nizkih cenah in so zaščiteni za slučaj nezgode, bolezni in starosti. Ker so ravno zavarovani krogi najbolj udeleženi pri dobrobitu dobrodelnih naprav, ki stojijo pod vodstvom banke nemških socialnih zavodov, in se na ta način pomnožijo dohodki teh zavodov, je to pač jasen dokaz, da je finančno upravljenje in go- spodarska podlaga teh naprav zelo zdrava in razmeram prikladna. Ta pojav pri državnem zavarovanju uslužbencev in državni zaščiti zoper nezgode, bolezni in starost, je jako poučijo za naše amerikanske razmere. Naša amerikanska javnost in činitelji, ki imajo skrb za primerno zavarovanje in preskrbo-vanje delavnih slojev v svojih rokah, bi se lahko šli učit v Nemčijo. V tem pogledu se je pri nas v Ameriki dozdaj pač nekaj storilo, a tako malo, da v splošnem za občni dobrobit širših delavskih mas ne pride do veljave. Preveč dela in oskrbe sloni na ramah delavstva samega, ki takega bremena samo ne zmore, morda v marsičem tudi lahkomiselno zanemarja. Posledica je, da v slučaju nezgode, bolezni in posebno starosti ni niti zadostno niti primerno zaščiteno, posebno še pri dejstvu, da so vse dobrodelne naprave večinoma pripuščene osebni iniciativi in pri najboljši volji ne morejo nuditi one zaslombe, ki bi jo, ake bi se država in zakonodaja, kakor v Nemčiji, pobrigala za primerno in zadostno zaščito. Takozvane "dobre" amerikanske delavske razmere so večinoma le na papirju in v domišljiji, in ako je ta izraz morda nekoliko upravičen, se more trditi, da ne bodo stale zv vedno, ker naravno amerikansko bogastvo, na katerega se opirajo, ne bo stalo za vselej. Pomanjkanje potrebne zaščite se javlja že zdaj pogostoma v prav groznih posledicah pri raznih štrajkih, kakršne so med štrajkujočimi rudarji v Pennsylvaniji in deloma v Coloradu. Ako amerikanska javnost in zakonodaja ne krene na pot nemškega delavstva in nemške vlade, se more ta zanikrnost še hudo maščevati. Walter Leibchen pa je opozoril še na drugo stran zboljšanja ekonomskih razmer v zaščito delavstva in povišanj delavskih mezd. Prikazalo se je namreč večje popraševanje po posesti, v katero se pač zaslužek nalaga. S popraševanjem pa raste obenem tudi vrednost, in splošno se sodi, da je vrednost narastla do 25 odstotkov, kar pač mogočno upliva na vse ekonomsko življenje. Nemška posojila, ki se krijejo z vrednostjo posestev kot zastavo, so potemtakem dobro krita, ker raste vrednost posestev, ki so zastavljena. Baje je največja ovira v Nemčiji pomanjkanje denarja, ki bi bil za razne potrebe na razpolago. Dokler obrtništvo in poljedelstvo ne ustvarita zadostnih denarnih zalog in sredstev, ?e mora Nemčija zanašati pred vsem na posojila v inozemstvu. Tri nas v Ameriki je "suhega" denarja vsaj na videz v izobilju, dasi ne v resnei v meri, ki bi bila za javni dobrobit za-željena, ker ta denar je navezan na zelo trde pogoje pri poso-jevanju, tako da se denar pogostoma le težko dobi ali pod trdimi pogoji. Tičimo pač preveč v kapitalizmu, in bo treba še velikih naporov na gospodarskem polju, da se ta upliv omeji; popolnoma odstranil in izločil se itak nikoli ne bo. Morda so razmere od naših amerikanskih nekoliko različne, a nemške so bolj zdrave kot amerikanske. 7 DROBNE VESTI IZ CHICAGE Chicago, 111. V nedeljo bo prvi otvoritveni piknik v Vidmar j evih prostorih v Willow Springs. Pri tem našem rojaku vlada veselje vsako poletje. Tudi v nedeljo obeta biti radosten dan. Mr. Vidmar obeta najboljša okrepčila, za poskočne pa bo skrbel Mr. Fr. Gabriel iz West Pullmana s svojo harmoniko. Torej, rojaki, ko se boste vračali z Lemonta, ne pozabite napraviti tudi tukaj en "stop". Umrla je naša rojakinja Mrs. Fannie Mihelich, stara 49 let, z West Hadden St. V soboto, 19. maja, ob 6. uri zvečer jo je našel njen zet sedečo na stolu, mrtvo, zadeto od srčne kapi. Pogreb se je vršil v sredo dopoldne iz cerkve sv. Štefana. Pogrebnik Fr. Palacz. Zelo bolna je Mrs. Ana Winter, 1928 W. 22nd PL, nahaja se na demu. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. — Na bolniški postelji se nahaja tudi Mrs. Mary Gregorich, 1615 So. Harvey Ave., Berwyn, 111. Pred par dnevi se je vrnila iz bolnišnice, zdaj se nahaja na domu. Obe sta članici društva Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. — V Presbitarian Hospital se nahaja rojakinja Amalija Jazbec. V četrtek se je podvrgla komplicirani operaciji na vratu. — Vsem bolnicam želimo skoraj šnjega okrevanja. -—o- PISMO IZ DOMOVINE. Kočevje. Majnik je pri nas. Lep, svetel, solnčen. Dvakrat lepši, ker je v domovini. Zemlja je sprejela v svoje grudi prva semena, da jih oplodi in ž njimi poplača kmeta, ki je v potu svojega obraza zrahljal in raznežil mater zemljo. Majnik pa ni v srcu naših rudarjev in delavcev. Saj še sami veste, kako težko in s kolikimi mujami si je treba pri nas priboriti vsakdanji kruh. Take razmere so pri nas še vedno. Trboveljska premogo-kopna družba, ki ima vse premogovnike v naši zemlji, nastavlja meč na življenje našega rudarja: "Delaj, delaj kot črna živina, pa boš dobil tistih 35—40 Din na dan!" Toda saj človek, dokler je mlad in čil, rad dela, saj je delo skozi vse človekovo življenje naj zvest ej-ša spremljevalka. Ko pa ti kapitalist med delom ne pusti za-vžiti kos kruha in zviti z žu-ljavo roko tisto ubogo cigareto, ki je še edino veselje delavca, in ko ti odtrga radi tega polovico dnevne plače za kazen, takrat te pač mine veselje do dela, ker s 25 dinarji človek ne preživi niti sebe, kaj šele kopico otrok. Kapitalist pa grabi in vživa — kaj? Sad tvojega dela! Poleg dobička še tvoj odtržek od plače! Delavec pa niti j 35—40 Din, ki jih dobi dnevno, ne more shajati. Še za kruh ni, če pomisliš, da stane hlebec črnega kruha (in ta ni velik!) 10 Din, katerega komodno poješ v e-nem dnevu. Ce pa imaš družino, porabiš dnevno vsaj dva hlebca, in če prišteješ k temu še samo kosilo opoldne, pa svo-ta že za 10 Din presega tvojo plačo. Da bi pri tem mislil na obleko, kaj še! Zato vidiš naše rudarje in delavce z njihovimi ženami in otroci vred bledih,, bili v zadnjem času nekaj, kar upadlih lic, vse strgane in po-: bo gotovo v trajen naš ponos: vrhu še mlade — starce. Še novo cerkev baziliko rv. Fran-tisto iskrico misli, da si človek,; čiška v Šiški, delo svetovno pri-tako kot bogat meščan in tvojjznanega arhitekta Jožeta Pleč-gospodar, kapitalist, še tisto; nika. Od istega mojstra imamo dosedaj še dvoje, kar bo vedno prirodne in narodne zanimivosti tako izkopanine, vso našo floro in favno poleg narodnih posebnosti. V narodno galerijo bo prišel sedanji narodni muzej, škofijski muzej in najbrže tudi licealna knjižnica. Društvo "Narodni dom" v Ljubljani pa je že tem dvem ustanovam določilo svojo palačo. — Dejstvo pa je, da potrebujejo take dve ustanovi v gmotnem oziru velike podpore. Zato so začeli zbirati denar od vseh Slovencev in mislim, da so se obrnili tudi že na vas. Kajti znati moramo, da src sedaj zato, da pokažemo, te se res zavedamo svoje narodnosti in če nam je domovina samo na jeziku. Društvo je določilo za ustanovnike te ustanove zne- Roparski napad v hotelu. V Sremski Mitrovici so napadli trije roparji hotel "Kosovo". En ropar je splezal preko ograje in prišel v restavracijsko dvorano, ostala dva roparja sta pa pred hotelom stražila. Lastnik hotela, ki ga je pes z lajanjem zbudil, je še! gledat, kaj je. Zagledal je pred seboj roparja, ki je držal v roki velik mesarski nož. Ropar je hitro skočil skozi zaprto okno. raz-bivši z glavo šipo. Hotelirjev sin je šel za roj arjem na cesto in ga pričel tepsti s palico. — Razvil se je hud boj. K sreči je medtem prišla policija, ki je roparja aretirala. Na policiji je ropar izjavil, da se piše Cvetko Jovanovič in tla je nedavno izvršil dva umora, enega v Šabcu, drugega pa v okolici sek 100,000 Din: za zidarja akademije pa 10,000 Din. Ime-I Sremske Mitrovice. Ker h na ustanovnikov in zidarjev se! par med bojem s hotelirj' bodo bleščala v zlatu v sloven- a,,nn skem marmorju, ki bo ustavljen v portal palače Narodni rt dom v Ljubljani. O tehničnem oziru smo do- ti vi m sinom dobil težke poškodbe, so ga po zaslišanju prepeljali v bolnišnico. Imen svojih tovarišev, ki sta pobegnila, noče povedati. Težka letalska nesreča v Novem 5adn. Xa novosarJskti e- tališču se irn iskrico so ubili v našem rudarju. In ko so jo ubili v očetu, so jo ubili tudi v otroku. Komaj rojen, pa je rojen za večnega sužnja. Oče tlačan, sin oplju-van, hči osramočena, taka je usoda delavske družine pri spričevalo velikega mojstra: Orlovski Stadion, kjer bo prostora za 2000 telovadcev in j-že na polovico zgotovlji n. in krasno notranjost palače trgov- t a Is ko nesrera, ki j t dve smrtni žr!\ i. Lir tan Petar Peški;-I'-t lot Jandrič -ia izva. ku razne 1< h »sk* ■ v aparatu Ih uri'. dru param l]re.>ui-;. V > je kapitan Petrovič mu leti "Progi; a" ( ske in obrtne zbornice, tudi v n nas. Zato se, bratje onkraj Ljubljani. Vse, kar vidiš v tej'Zn palači je naše: marmor na!..in-j j/, !jcn \ Pohorju, ki obda:a. v a ar stopnice in mogočni por*ali z najfinejšega lesa. Kakor so že govorili, i jo isti mojster tinti reformiral ljubljanski grad in drevored. O glasbi in o našem odru pa drugič. Vilko Boje. SIROM JUGOSLAVIJE. Smrt mladega vojaka. Nenadoma jt v Kraljevem umrl <'n. 25. m. m. vojaški novinec Fr. Kujavec iz Šmartnega pri Litiji. Pred par dnevi je pisal sta-rišem, da je zdrav, a nenadoma so dobili obvestila, da je umrl. Pokojni je bil priden fant in velika opora staviš v. Težka nesreča dveh cielav- v< ^iniiiiijintiiM morja, ne čudite, da jih gre letno toliko od nas za vami v tujino, kajti Slovenec danes ni na stene, ravno tako marmornat« svoji zemlji sam svoj gospod. Gredo po svetu kot ste šli vi, da vam da tujec to. kar vam domovina ni mogla dati. Take so danes razmere našega delavstva. V politiki čutimo vzpon navzgor. Čutimo, da se celijo, sicer počasi, rane na našem mladem telesu. Notranje razmere, ki so bile dosedaj tako razrva-ne, posebno v Južni Srbiji, so se sedaj ublažile. Povsod je odločno odjeknil krepak korak Slovenca notranjega ministra Dr. Antona Korošca. Ljudje čutijo to in upajo, da se nam v kratkem izboljša to, kar se 10 let ni moglo izboljšati. V kulturnem svetu pri nas Slovencih je sedaj najvažnejše snovanje akademije znanosti in umetnosti ter Narodne galerije. Dasi smo imeli prvo že pred 200 leti (in to spričuje tudi našo kulturo), je potem taista zamrla radi nastopa vse uničujočega absolutizma kanclerja Metternicha. Sedaj po toliko letih suženjstva, sedaj, ko smo v svobodni državi, so se zbrali najboljši možje — učenjaki in so z vrhovnimi slovenskimi ustanovami započeli odločno akcijo, da bomo tudi Slovenci imeli svojo najvišjo ustanovo, ki bo luč naše kulture. Namen te akademije je znan, saj vemo, da bo podpirala in gojila predvsem umetnost tako oblikovno kot slovstveno in mu-zikalno, poleg znanstva. Čutimo, da je to nov, krepak tok, ki bo oživel naše življenje. Isto je z narodno galerijo. Ta bo združevala vse zgodovinske, | bolnišnico. V ■ •n s! a i u se 7 ia. <) IZ v ru; ah «'V !\i Jandi juc >.- V dlo. j" sh<•>;..! strai . kar p lo. Obe leta zadeli. dr:.:g( glavili na 1 mogli na tie ševin letal !< sreče ni h 1. trovič in pil 1 dva najbolje Pr: igri ufon?". je šestletni Ivan (ii pri ribniku svoje.ua oče t igro se je preveč oribli nika. padel vanj i? it . Nova maša. Dne (:' dar; val v celjski op:; kvi prvo daritev sv. n Oskar Janina., in uradnika tovarne v Si Umrl je v Zagrebu vat ski turist pr-. . \Y1 ni v starosti 86 k ia težka !e-e zahtevala •talce kape->. ič in pi-11 a v >:ra-fe, prvi v i pa v a-šini 50 m ipa/ai, da naravnost 3 najbrže trenotku K _aiom v m strmo-;ovalci so eči izpod ru-li obeh pone- petan re-ič sta bila . letalcev. Os jekli se jorič igral veta. Mer žal ril»-nil maja je j ki cer-l." t' gosp. > ko.) nega rah. mani hr->. lav Xo- V smrt rarii družinska bede. Grozen slučaj bede se je te dni pripetil \ vasi Kukavici, v občini Vrelo v Bosni. -'81etni kmet Božo Skoljič. ki ji bil zelo premožen, pa .it« rad? slabo k polo- cev. Stavbna zadruga "Stan in dom" zida sedaj v Novi vasi pri Viču novo stanovanjsko kolonijo, kjer se je pripetila težka nesreča; podrl se je'5 namreč pri novi hiši zidarski oder, na katerem je bilo več letine zašel \ >:elo t delavcev. Izpod ruševin stavb- žaj, se je v svojem hlevu obe-nega odra so potegnili 481etne-! sil. Zapustil je .- Liri taroke in ga zidarskega pomočnika Jo-j v poslovilnem pismu je napisal, žela Pavliniča, doma iz Rac-'da gre v smrt radi tega, ker ne mancev pri Ptuju in stanujo- more gledati, da mu otroci če ga na Tržaški cesti 45, ter: stradajo. 401etnega delavca Mata Hre- Od motornega kolesa povožen, šča, doma iz Petrinjcev pri Va-raždinu ter stanujočega \ Zg. £iški. Oba zidarja sta uslužbe-na pri zidarskem mojstru Cer-niču v Dravljah. Pavlinič si je pri padcu zlomil obe nogi, na levi nogi je dobil celo krvavo frakturo; Hrešč pa se je občutno poškodoval po glavi in nogah. Oba ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom v V soboto, 28. aprila, je bil v Jaršah od motornega kolesa povožen radomeljski pismono-ša Janez Marinšek in težko poškodovan na desni nogi, Marinšek je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. Domalega vsi zakonski mo:> ki m ženske se samemu sebi smilijo in mislijo, da so mu-ceniki. * PODLISTEK < ■3T Gospodarstvo. Frank Pleško, slov. farmar v Lemont, 111. (Dalje.) "Although but narrow straits separate Java from Sumatra, yet they have animals entirely different. While Java has no elephants, Sumatra has many of them. The rhinoceros in Java has but one horn while those in Sumatra all have two horns, like the African variety. The siamang is a great ape that is peculiar to Sumatra. There is one species of ape on the island that is said the natives train to go up the cocoa-nut tree gather nuts for them. There are twenty-five species of bats that have been registered in Sumatra, and thousands of them live in limestone caves in the central part of the island. There is a kind of flying-fox peculiar to this island an<^ can be found nearly everywhere among the trees." Spoznavam, da je človek do danes v resnici veliko naredil, veliko iznašel in veliko naperdoval. Vendar pa kljub temu še vsega ni iznašel in tudi ne bo. Zvezdogled nam natančno izračuna premik naših premičnic, izračuna sclnčni in lunin mrk, a zrelost brejosti pa nam vsi u-čenjaki ne morejo izračunati kljub temu, dasi je med nami nekaj navadnega in vsakdanjega. Tukaj pa se pokažejo vsi evolucionisti kot ribiči, ki ribarijo brez trnka. Ali se čudite potem, da tak ribič ničesar ne vlovi? Kdo "nam zamore pojasniti kaj je življenje in kaj je smrt, a med obema vidimo in poznamo razliko in to ne samo v živalskem, pač pa tudi v botaničnem življenju. Kdo izmed nas ne pozna jagod, malin in borovnic? Gotovo se jih še iz otroških let spominjamo, ko smo jih nabirali in v poznejših letih, ko smo živeli v mestih, smo jih radi kupili od branjevke in si jih pustili v žep natresti. Danes pa, ko smo že od-rastli in stari postali, pa se kljub temu vsak umen vrtnar ali kmet živeč v bližini majhnih in velikih mest, zelo rad peča z vsemi zgoraj navedenimi sadeži. In v tem je največji in najhitrejši dohodek. Tudi jaz jih imam in jih izrejam vsako leto na svoji majhni farmi za trg. Poznavalci velikomestnih trgov, kot je n. pr. Chicago in temu podobni, so mi preteklo poletje zatrjevali, da takšnih jagod kot jih jaz izrejam — tako debelih, s tako lepo in prikupno barvo ter finim okusom, se ne najde nikjer riH trgu. Zato so pa moje šle tako hitro In gladko izpod rok, tfc* mi jih je navsezadnje še zmanjkalo. Fine in bogate dame ter gospodje z dragocenimi avti so zelo radi pristajali na dvorišču ter občudovali prekrasni sad in ga pridno kupovali. Tudi jagode požlahtnujemo kot drevje, toda teh ne cepimo, pač pa jim pridavamo prašek, katerega odvzamemo od različnih vrst jagod in ga pridenemo k oni, katero določimo. Prašek odvzeti od jagode in ga pridati k drugi, je pa zelo težka in zagonetna stvar, pa tudi velikokrat neuspešna. Zato sem se pa jaz posluževal drugačne, boljše in bolj sigurne metode, namreč one, katera obstoji v koruzi. Dve različni koruzi morate zelo daleč drugo od druge posaditi ali posejati, če hočete obdržati vsako zase, drugače se vam zmeša, ali bolje rečeno, se splodi druga z drugo. Jaz sem pa z dvema različnima jagodama uprav nasprotno postopal in to s tako zvano "Senator Dunlap" in pa "Aromo". Posadil sem jih prav blizo skupaj vsako v svojo vrsto in spomladi pazil, kajti Aroma je hitrejša, ali popreje začne c.vesti kot "Senator Dunlap", in sem tako Aromo nazaj držal štiri dni s tem. da sem jo imel s slamo pokrito, in četrti dan popoldne sem jo odkril. In glej čudo — jagode so se same uplodile Potem pa imamo poleg zgoraj omenjenih še več različnih jagod, med katerimi se nahajajo tudi one "pistilatne", ali neuplod-ljivc. Sicer so uplodljive, ampak ne medsebojno in morajo plod clobiti od onih "bi-seksualnih". Pistilatne so one vrste jagode, ki skozi celo leto cveto in sadeže prinašajo in bi-seksualne so one, ki samo enkrat cveto in rodijo. Toraj moramo te dve vrsti jagod vedno z blizo posaditi, ako hočemo od pistilatne sadež dobiti. Drugače bi bilo zaman pričakovati. (Dalje prih.) « Soboto, 26. maja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC r ~________ nwii 4* + w ŽENSKI SVET + » _Ureiuic Mrs. Fannie Jazbec. * POKOČILO 0 RAZSTAVI ŽENSKIH ROČNIH DEL V SHEBOYGANU. Gotovo že vse skrbi kako se je naša, prva razstava ženskih ročnih dol obnesla. Da si oddahnete takoj povem da nad vse dobro. Imele smo toliko lepih stvari razstavljenih da se Američanke niso mogle dovolj naču-diti. Slišalo se je vzklike, "My, how w.—V-.-ful?" Vpraševale ; s so, zakaj že poprej nismo i tacega napravile in jim po-! a zale kaj znamo narediti, fiekle so da je greh, da javnost ni tako dolgo vedela za naša lepa dela. Seveda smo se vse prav dobro r »čutile radi te polivale. Naj v č pozornosti pa so vzbudile 1 iše kleklarce. To so se čudil1' gibčnim prstom. Bile so res n ".letnice v svoji stroki. Njihov.*1 miza je bila vedno na gosto obdana od občinstva ki jih .i radovedno opazovalo. Viri 'o se je ua je to bilo za Anicrikanco nekaj povsem novega. Kleklarsko umetnost so zastopale: Mrs. Moliar, Mrs. Cigalle. Mrs. Mešnig, ki so vse i iV oblečene v narodno nošo. Tudi predica s svojim kolo-w;itom je bila imenitna. Popoldan je predla Mrs. Benčič. •A 'M cr pa Mrs. Kovačič. Tudi ; Strupek je poskusila svo-■ č o pri kolovratu, šlo ji je htdko. Imele so vse poi-ulcev, zlasti je mladino o. Eden malih je hotel dkod ima to kolo *'pov\ t . Ali vidite kako je na-'t mladim* industrijalna? Velika pozornost in skoraj obleganje .ie bilo pa pri mizi za pecivo. Ni bil sicer naš namen prodajati peciva, a Ame-rikank«1 so hotele na vsak način imeti našo potico, buftelne, piškote in torte .Tlečem da bi 'ahko še deset potic prodale ko bi jih imele, tako vpraševanje je bilo po njej. To nam ' 1 dalo misel da bo treba enkrat napraviti prodaje s pecivom "Bake Sale" ker Američanke tako rade kupujejo naše pecivo. Dalje smo imele celo spalno -oho, opremljeno kar najlepše z perilom in drugim, vse ročno delo še celo svetilke. Tudi deklice osmega razreda naše farne šole so razstavile svojo cedro vo skrinjo "Hope Chest" polno lepega perila in oblek katere so same izgotovile. Mrs. Goliek je razstavila krasna dela svojih rojakinj "1'vatic. Sama oblečena v pestro narodno nošo je razkazo-1. la razne stvari in predla zra-en, kot je navada v njenem rojstnem kraju. Vzbujala je veliko pozornost. Popoldan so nam zapele u-čenke osmega razreda par lenih pesmi, zvečer pa sta Mrs. Mohar in Miss Elsie Sebanz nastopile v treh pevskih točkah. Vmes pa je sviral "Faletov Trio" da nam ni bilo dolg čas. Tako sem toraj na kratko -pisala potek razstave. Malo v strahu smo si bile, ker nismo ■iele kakšen bo uspeh. Naši Hud je navadno delajo kake prireditve da se doseže gmoten uspeh. Tu se pa ni šio za denar ampak za ugled in kredit naših žena in našega naroda v obče, kar pa vsi niso razumeli. Zato se je ta razstava nekaterim zdela kot nekaka ženska kaprica ki nič "noter ne prinese". A če bi prav ne napravile nobenega centa bi še to ne pomenilo zgubo, ker tega utiša ki so ga tujci dobili na naši razstavi se ne da z nobenim denarjem kupiti. . . Vseeno pa smo še napravile $42.00 dobička. In koliko je prišlo ljudi pogledat našo razstavo, čeprav je bilo tako slabo vreme. Ker se je vsak moral registrirati ki je prišel razstavo pose-tit, smo videle da so prišli ljudje iz drugih mest, kot Ply-mouh-a, Sheb. Falls-a, Kohler-ja in iz Milwaukee. Od tam so prišle članice ondotne podružnice: Mrs. Ritonia, Mrs. Kopač in Mrs. Urankar. Hvala Mihvaučanke! — Deževalo je cel dan, zvečer pa lilo kot iz škafa in vendar je bila dvorana polna .Pregovor pravi da se prijatelj v nesreči spozna. Me smo pa naše prijatelje v dežju spoznale. Kedor si je upal na piano in prišel v takem nalivu v dvorano oni večer, ga po vsej pravici lahko nazivljemo za našega prijatelja. In ponosne smo nato, čeprav vemo da bi bilo več ljudi če bi vreme bilo ugodnejše, nam vseeno ni prav žal deževja, smo vsaj videle kedo je, in koliko jih je, ki našo delo upoštevajo in so naši stvari naklonjeni. Vsem skupaj stotera hvala; Vam ki ste prišli od blizu in onim ki so prihiteli od daleč. Nad vse ste nas razveselili. Zahvaliti se moramo vsem ženskam in dekletom za krasna ročna dela prispevana za razstavo. Hvala tudi vsem za darovano pecivo. Prisrčno se pa še zahvalim vsem članicam ki so mi pomagale in delovale tako vneto da se je vse v redu izteklo. Mizo za kvačkanje sta imeli v oskrbi Mrs. Mary Repenšek in Mrs. Frances Mc-lavc. Miza s raznovrstnim šiva-nim in vezenim posteljnim perilom jo bila pod nadzorstvom Mrs. Marv Falle. Dalje sta Mrs. Mary Časel in Mrs. I. Na-gode imele v oskrbi umetno vezenino in pletenje. Mrs. Jeane Gorenz je oskrbovala mizo naloženo z takozvanim "Oriental Weaving"; tega dela smo "se letošnjo zimo naučile v posebni popoldanski šoli. Je jako krasno. Po dvorani in po stenah so viseli nešteti prti, pregrinjala, zastori itd. veliko tega iz starega kraja. Mizo s pecivom je nadzorovala Mrs. Tereza Si-monich. Mrs Eržen pa je imela dobitke v oskrbi. Kuhinjski štab pod nadzorstvom Mrs. Johane Suša in Mrs. Jos. Droll se je jako postavil s svojo malico. Servirale so: "Šato", "Pink Tea" seveda tudi kavo, dalje jabolčni štrudel, janeže-ve zapognjence in palačinke; slednje je prispevala Mrs. Hla-ban izvrstna hrvatska kuhar-ca. Amerikanci so rekli: ne vemo kaj jemo, a debro je pa le. Častite šolske sestre so nam poslale "Ježevo Torto" katero smo dale na stavo, kakor tudi cvetlično košarico spleteno in darovano od Mrs. Pauline ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS, 1. junija; 22. junija. ILE DE FRANCE 8. junija; 29. junija. FRANCE 15.junija; 6.julija (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. I zA: dno nizke cene. — Vprašajte katerega-ko,; pooblaščenega agenta ali tJrcaeh J&ns 213 F. Michigan Ave. CHICAGO, ILL. Turk. Vsem stotera hvala. Tukajšnji lokalni list 'Press' nam je bil jako naklonjen. Štirikrat je zaporedoma priobčil reklamo za razstavo. Poslali so posebnega reporterja v dvorano, in drugi dan je list jako laskavo poročal o naši razstavi. Med drugim je omenil da je škoda da niso naše meščanke že popreje vedele za krasna dela katere znamo izgoto-viti, ker hodijo Amerikanke v stari kraj kupovati razne čipke za katere še ne vedo če so pristne in izdajajo visoke svo-te za nje, medtem ko imamo v naši sredi družine, ki znajo delati tako izvrstna ročna dela. Dalje piše ta list da se lahko vsak srečnega počuti kateri je prisostoval tej razstavi, tako je bilo vse zanimivo. * Well, to je vse kar smo hotele doseči, da nas Amerikanci spoznajo. Le prenaglo zvejo za naše slabe navade. Zato je naša narodna dolžnost, da jim od časa do časa pokažemo še kako dobro našo stran. Upamo da smo z našo razstavo to dosegle. Toraj še enkrat lepa hvala vsem. Če sem katero pozabila omeniti naj se ne počuti u-žaljeno, ker je težko vse ohraniti. Raztegnila sem to poročilo, a iz razloga da bo mogoče kateri podružnici služilo kot navodilo, če bi hotele kaj tacega prirediti. Če se zanimate, shranite ta list in kadar bi bile pripravljene in želele še kaj več informacij mi samo pišite. Marie Prisland. IZ URADA PREDSEDNICE ŽENSKE ZVEZE. Predzadnjo soboto je bil nriobčen članek od podr. št. 10. s podpisom Mrs. Glavan. Ona me pozivlje naj povem kam gredo kvodri katere članice plačujejo. Seveda na gl. urad, kam pa drugam. Saj vendar lahko vsaka članica sama vidi iz računov ki jih vsaki mesec gl. tajnica priobči. Asesment 25c se vedno pošlje na gl. urad. Če podružnica želi imeti svoje premoženje, si ga mora kakim drugim potoni pridobiti, s kako zabavo ali kaj podobnim. Toraj Mrs. Glavan nič tega za hudo ne vzemite, gotovo je bilo rečeno nepremišljeno. Saj se še jaz ne jezim, ker se mi je očitalo da sem zato Zvezo začela, da se bom za njene denarje okoli vozila. Odkar je Zveza ustanovljena sem bila že trikrat v Chicagu, pa še nobenkrat za Zvezin denar. Čudež ali ne ? Rada bi tudi opozorila naše članice naj se držijo svojih mej, tako na sejah kot izven sej. Na sejah se naj obravnava samo to kar spada na sejo. STANOVANJE IŠČEM s posteljo za dve osebi pri pošteni slovenski družini. Frank Bambich, 1849 W. 22nd Stv Chicago, 111. Zveza in podružnice so ustanovljene za pospešitev in izobrazbo med nami, za utrdbo sesterskih vezi, za napredek in izboljšanje naših razmer. Samo o teh stvareh razpravljajte na sejah, in kar se tiče podružnice same, vse drage stvari pa ne spadajo tam. Pozdravljene. Marie Prisland. POZOR ČLANICE PODRUŽNICE ŠT. 7, S. 2. Z. Forest City, Pa. Uljudno ste vabljene vse članice podružnice št. 7. S. Z. Z., da se udeležite prihodnje seje, ki bo v nedeljo, dne 3. junija i presnega masla ter postavi v ob 7. uri zvečer v dvorani Dr. I pečico, da se speče. Pečeno Naprej. Več prav važnih stva- stresi na krožnik ter daj k gori se imamo za pogovorit, za- vejemu mesu, postni dan pa torej je potrebno, da ste vse kar po juhi na mizo. K n HIN J A. Špargeljnova potica. Skuhaj špargeljnove vršičke v slani vodi napol mehko. Namazi primerno kožico ali podolgovato pločevino s presnim maslom, potresi z drobtinami, naloži na dno špargeljne enega poleg drugega, potresi nanje nekoliko v presnem maslu piaženih drobtin in polij z žlico kisle smetane; naloži zopet špar-geljnov, potresi z drobtinami in polij z žlico smetane kakor prej. Tako nadaljuj, dokler nisi porabila vseh. Navrh d eni poleg smetane tudi košček navzoče. Zvedeli boste, v kakšnem stanju je naša blagajna, koliko smo napredovale in vse drugo. Veselica 12. maja, se je dobro obnesla. Silno lep uspeh, v teh slabih časih. Prav lepa hvala vsem članicam, ki so naredile tako dobro pecivo in pomagale pri delu. Zdaj pa drage sosestre, prosim vas, potrudite se, da boste na prihodnjo sejo pripeljale vsaj vsaka po eno novo članico. Katero veseli šivanje, naj pride, ker pri našem šivalnem klubu je prav živahno; stroj imamo tak, da kar sam teče, na katerem se lahko prav lepe reči izdelujejo. Kar je zaved- Zabeljen grah v stročju. Osnaži grah v stročju in skuhaj v slani vodi, kuhanega od-cedi in zabeli s presnim maslom in drobtinami ali z na kocke zrezano in ocvrto prekajeno slanino, ter ga daj poleg govejega mesa na krožniku na mizo. Prazen grah. Zberi izluščen zelen grah in ga operi v mrzli vodi. Razgrej na kvort graha za jajce presnega masla in de-ni noter drobno zrezanega zelenega peteršilja. Ko se malo preevre, prideni grah, prilij dve žlici juhe, osoli ga in po-krij ter tako počasi praži; več DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1928. ' Predsednik, Anton Škull, 1099 E. 71 st St. Podpredsednik, Joseph Grm. Tajftik Anthony J.- Fortuna 1093 E 64 St Zapisnikar, John Znidorsic. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: John Widervol, Jos. Ponikvar, John Skrabec. Zastavonoša. Anton Frankovic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nede !jo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno za varovalnino ali pa za do smrtno za rarovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pt*a vilih. • Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. me in da je povsod mehak. Kadar se posuši in je mehak, ga potresi z moko, premešaj in za-lij z juho. Če še ni dosti sladak, potresi ga s sladkorjem in ga še malo praži. Preden ga daš na mizo, lahko prideneš še žlico topljene smetane; potem pa naj še malo prevre. -o- nih Slovenk v naši naselbini, bi krat ga prepolji, da se ne pri-vse morale postati članice na-' še podružnice. Ženska Zveza bo vsaki pomagala kar ji bo mogoče, če bo katera potrebovala kakršnekoli pomoči, bodisi za dobiti državljanski papir ali kaj sličnega. Torej, na delo sosestre, podvojimo število članic pri naši podružnici. Pa tudi tiste, ki so že bile pri naši podružnici, pa so iz neznanega vzroka odstopile, naj zopet pristopijo. Pri društvu Sv. Ane, K. S. K. J. nas je tako lepo število — 325, pa se prav dobro razumemo in smo složne, zakaj bi ne mogle biti tudi pri podružnici S. Ž. Z. Nobenega vzroka nimate, zakaj bi ne pristopale v naše društvo, kjer je toliko različne zabave in tudi podpore. Pozdrav vsem članicam S. Ž. Z. Johana Gačnik, blag. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! PECIY0 Orehovi krhki rožički. D en i na desko pet unč moke, pet unč presnega masla, tri unče sladkorja, tri unče drobno zrezanih orehov, malo cimeta in eno KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. v zalogi imamo še nekaj KNJIG Goriške Mohorjeve Družbe ZA LETO 1928. prijatelji lepega in zanimivega berila, posezite po njih, dokler nam ne poidejo. Vredne so najmanj dvakrat toliko, kakor stanejo. cena jim je $1.10 s poštnino vred. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo Sivino.) Naročila s denarjem poslite na naslov: Knjigarna Amerikanski Slovenec drobno jajce. Vse to z nožem sesekaj in zdrobi z rokama ter naredi urno testo na hladnem prostoru. Oblikuj z rokama majhne rožičke, jih zloži na pločevino in speci v srednji vročini; še vroče povaljaj v va-nilijevem sladkorju ali pomaži surove z jajcem, pečene pa samo potresi s sladkorjem. Krhki kolački. Dobro mešaj pet unč presnega masla, dva rumenjaka, dve unči sladkor ja in malo limonovih lupin. V to zamešaj šest unč moke, dve unči fino zrezanih mandeljnov in prav malo soli. Deni testo na desko, potreseno z moko ter ga zreži na koščke orehove velikosti. Iz teh naredi krogi j ice, ki jih pomakaj v raztepen, s sladkorjem zmešan beljak in potem še v drobno zrezane mandeljne. Vse zloži na pločevino, naredi vsakemu v sredi luknjo in napolni z marmelado, potem jih speci. -o- Obžalovanje po zločinu, je kakor voda na pogorišču. 1849 WEST a2nd STREET, CHICAGO, ILL. šola Mora vse dati. Včasih so bili ljudje zadovoljni, ako so se otroci v šoli naučili brati in pisati. Danes je pa to skoroda že postranska stvar. Telovadba je glavno, kakor je bila že v grških šolah, ki niso bile slabe. V avstrijskih glavnih šolah so pravkar uvedli tudi pouk v plavanju, skakanju v vodo in potapljanju. Vse v pokritih plavalnicah. — Starši so te novosti tako veseli, da zahtevajo plavalni pouk za vse šolske otroke. -o- SMRT V ŽIMI. Na Dunaju je umrl za vra-ničnim prisadom 691etni delavec Geza Tomassi. Preiskava je dognala, da se je okužil z žimo, ki jo je pred kratkim dobil njegov gospodar Wallner, trgovec z žimo. Žime niso razkužili, kakor predpisuje zdravstvena oblast. Proti Wallnerju so uvedli kazensko postopanje. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Naznanilo Vsem, ki so radi veseli * ki želijo biti veseli, ki bi morali biti veseli, ki potrebujejo razvedrila, da zamorejo srečnejše živeti, naznanjamo, da smo pravkar sprejeli v razprodajo najnovejši model PRVE ORTOFONIČNE ROČNE VIKTROLE Štev. 2 -55 cena $35.00. To je prva ročna Viktrola, ki ima ortofonično resonančno dno in igra tako glasno, kakor veliki gramofon. Obliko' ima ročnega kovčega in je lahka, da se jo brez težave nosi v roki. Opremljena je z vsemi najnovejšimi iznajdbami, ustavi se au-tomatično sama, vijak je znotraj, je toraj na zunanji strani popolnoma zaprta, ima ortofonični reproduser in shrambo za 10 plošč. Imenuje se po pravici "THE GREATEST PORTABLE OF ALL TIME" V poletnem času, ko delate izlete in prirejate zabave v prosti naravi, ni bolj pripravnega sredstva, da se vzdrži dobra volja in veselo razpoloženje v družbi, kakor je godba. In to Vam v polni meri nudi ročna Viktrola. Greste na obisk k prijatelju, jo vzamete seboj. V stanovanju ne porabi prostora, ker se lahko spravi v omaro. ^ Inštrument je popolnoma varen pred malimi otroki, da ga ne pokvarijo, ker se ga lahko zapre in spravi v kraj. Da predstavimo ta senzacionalni inštrument Viktor izdelka slovenski javnosti, damo posebno ponudbo samo za mesec junij,, in sicer: \ Kdor kupi gori navedeno Viktrolo št. 2.55 dobi brezplačno tri 10 palcev plošče, kakršne si sam izbere in pa 500 igel. Z naročilom je poslati denar naprej. Pošiljatvene stroške plačamo mi. Vsak inštrument garantiran. » Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 west 22nd street, chicago, ill. ICtor Records imuni........ iti 3UIERIRARSK) SLOVENEC Soboto, 26. maja 1928. — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški »pisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Hudo so gospodarili beli neznanci po koči. Knjige, papirji, svinčniki, vse je ležalo razmetano po tleh. Njegovo orožje, ki si ga je tekom časa nanosil vkup, so mu pobrali s sten, deloma polomili in pometali v kot. Jeza ga je pograbila, brazgotina na čelu se mu je nabreknila, vsa kri mu je šinila v glavo. . . Hipoma se spomni največje svoje dragocenosti. Skočil je k omari in iskal po predalu. Ah_! Zadovoljen si je oddahnil. Pločevinasta skatlja je bila še na svojem mestu. Brž jo je vzel iz predala in odprl. Obledela slika prijaznega mladega moža in drobno popisana knjiga, ki je ni znal brati, vse je na veliko veselje našel še nedotaknjeno in nepokvarjeno. Se je premišljeval, kam bi shranil te svoje najdražje reči, ko mu udari na uho nenavaden hrup. Skočil je k oknu. Drug čoln so spuščali v morje poleg tistega, ki je že ležal ob ladji. Ljudje so plezali s krova po vrvi in se spuščali v čoln. Kaj nameravajo —? Ali bodo v večjem številu prišli na suho —? Ko j nato je videl, kako so spuščali po vrveh zaboje, svežnje in druge reči ter jih nakladali v čolne. Prišli bodo nazaj —! Morebiti se naselijo v njegovi koči? Trzan je pograbil kos papirja in svinčnik ter je v velikih tiskanih črkah, kakor se jih je naučil iz knjig, nekaj napisal na listek. Z žeblji je pritrdil listek na vrata, pograbil svojo pločevinasto škatljo, sulice, loke in puščice, kolikor jih je mogel nesti, šinil skozi vrata in izginil v gozd. Čolna sta medtem odplula na obrežje, polna do roba. Kakih dvajset ljudi je stopilo na suho, ko sta se Čolna ustavila na drobnem, srebrnobe-lem pesku. Pa kako različni so bili ti ljudje! Večina jih je bila mornarjev, robati ljudje, hudobnih obrazov. Videti jim je bilo, da so izvržek človeštva, brezsrčni, krvoločni, pripravljeni za vsako hudobijo. Med njimi pa je bilo petero ljudi, ki so se zelo ločili, po zunanjosti, in po obnašanju, od sirovih mornarjev. Eden je bil star gospod z dolgimi belimi lasmi in velikimi očali. Suhljat je bil, ozkih pleč, črno dolgo suknjo je nosil, ki mu je nerodno visela na telesu, pa je bila sicer snažna in neomadeževana. Na glavi je imel visok, svetel klobuk, ki se mu je zelo čudno podajal tukaj na robu afriške džungle. Drugi je stopil na breg mlad, vitek človek v beli športni obleki. Za njim je prišel spet postaran človek z visokim čelom in nemirnim, razburjenim obnašanjem. Za njima je nerodno lezla na suho debela postarana ženska v široki pisani obleki; njene velike, plašne oči so v nemirnem strahu gledale divjo džunglo, še v večji grozi pa preklinjajočo družbo mornarjev, ki so vlačili na suho zaboje in svežnje in drugo prtljago. Zadnja je stopila na suho nežna, vitka, de-vetnajstletna deklica. Mladi človek v športni obleki ji je pri tem uslužno pomagal. Molče je stopala pisana družba proti koči. Mornarji so šli naprej in nosili prtljago. Nihče ni zinil besedice, videti je bilo, da so se že prej vse domenili. Pri vratih koče so pometali mornarji tovore na tla. Eden izmed njih je opazil listek. "Oho —!" se je začudil. "Kaj pa to pomeni? Tegale papirja pa ni bilo pred dobro uro na vratih!" Vsi so se drenjali bliže, stezali vratove in buljili oči. Pa malokateri je znal brati in še ta le z največjim trudom. Eden mornarjev se je obrnil za pomoč k starcu v črni suknji in svetlem klobuku. "He, profesor!'' mu je prezirljivo zaklical, "stopi sem in beri tole čečkarijo!" Stari gospod je počasi in dostojanstveno prišel bliže, si popravil velika očala, pogledal listek, zmajal z glavo, djal roke na hrbet, se obrnil in počasi spet šel nazaj med svoje ljudi, mrmrajoč med potom: "Jako značilno —! Zelo značilno —! Hm hm — V "Oho, starec! Počakaj!" se je zadri za njim mornar. ,'To nam preklicano malo pomaga, če si prebereš naznanilo sam zase! Nam ga moraš prebrati, čuješ, nam!" Starec v dolgi suknji se je obrnil in dejal vljudno: "Ah, hm, da — zares!" se je opravičeval odpuščanja! Čisto razmišljen sem, res čisto razmišljen. Jako značilno, res zelo značilno! Hm hm —!" Spet si je popravil očala, pogledal po papirju, pomomljal svoj: "Jako značilno, zelo značilno," in bi se bil globoko zamišljen gotovo spet obrnil, da ga ni mornar pograbil za ovratnik in mu ni zakričal na uho: "Glasno nam preberi, pravim, glasno!" "Ah, hm, da — zares!" se je opravičeval stari gospod mehko in vljudno. Spet si je popravil očala in bral, topot pa na glas: "Ta hiša je Trzanova in vse reči v njej so Trzanove. Ne poškodujte ničesar! Trzan je na straži!" "Kdo vraga je Trzan —?" so se popraše-vali. "Angleški zna, to je videti!" je dejal mladi človek v športni obleki. "Kaj pa vi mislite o tem, gospod profesor Porter?" se je obrnil na starega gospoda v črni suknji in svetlem klobuku. Profesor Porter si je popravil očala. "Ah, da zares —! Jako značilno, zelo značilno! Ampak kakor rečeno, nimam kaj več pridjati k temu, kar sem že povedal o tem zares čisto enostavnem pojavu na polju svetovne zgodovine in omike človeštva." In gospod profesor si je popravil očala, djal roke na hrbet ter se obrnil proti džungli. "Ampak oče, oče!" je klicalo mlado dekle na njim, "saj vendar še niste ničesar povedali o tem pojavu!" "Tiho, dete, tiho —!" jo je karal gospod profesor v mehkem, prizanesljivem glasu. "Ne teri si svoje mlade, lepe glavice s takimi važnimi in odročnimi vprašanji ter prepusti zadevo zgodovinarjem po poklicu!" Dostojanstveno in počasi se je obrnil, pa topot spet v drugo smer, djal roke na hrbet, sklonil glavo pod globokimi mislimi in z očmi uprtimi v tla stopal proti pragozdu. Ve-trič se je poigraval s kraki njegove dolge suknje. "Stari knjigožerec menda prav toliko razume tale napis kakor mi!" je godrnjal pritlikavi mornar z zlobnim obrazom. "Brzdajte svoj hudobni jezik!" mu je zakričal mladi mož v športni obleki. Njegov obraz je bil ves bled od jeze in nevolje nad žaljivimi mornarjevimi besedami. "Pomorili ste naše častnike, oropali ste nas! V vaših rokah smo, brez moči, — toda povem vam, obnašali se bodete dostojno in spodobno do gospoda profesorjaPorterja in njegove hčere, ali pa vam zlomim vaš sloki vrat z golimi rokami, pa če imate še toliko pušk in samokresov!" Naložite pri nas, kjer so že trije rodovi po tei banki brišli do neodvisnosti. Kaspar American State Bank Sigurna banka asa naložiti val denar. 1900 Blue Island Ave. Chicago, 111. OTTO KASPAR, prediedalk Obrnite se na nas, če boste potovali v Jugoslavijo Neki župnik je bil obtožen, da je s svojiH* avtom prehitro vozil. Sodnik: "Vi pravite, da ste vozili z brzino 15 milj na uro, a policaj pa trdi, da najmanj 30 milj na uro. Jaz moram verjeti stražniku ne vam. Ali mo- rete sumiti, zakaj policaj tako trdi? Ima morda kako jezo na vas?" Župnik: "Ne vem, čemu bi bil jezen name," odvrne župnik, "saj mu nisem nič žalega storil. Mogoče zato, ker sem ga pred tremi leti poročil." 7