I 1 V C4-JTJ 1 ---- ••• ~ ^ 1 PRVOMAJSKA ŠTEVILKA TRBOVLJE, 28. aprila 1964 - St. 17/18 - Leto XVII. - 20 din 1 ------------------------------------------- Mile Klopčič Drejčnik Andrej govori Zamahnil je s krampom Drejčnik Andrej, z roko je prgišče premoga zajel, pokleknil na tla, se sklonil nad dlan in zaklel: * — Madona, kje vse sem te kopal! Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok sredi otrok, potem sem v Zagorju izkopal nov šaht (v kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok) in prvič sem slišal v nabiti dvorani besede, ki jih nikoli kasneje nisem pozabil — s temi besedami moral sem zbežati kmalu na Nemško, tam sem si v Forbachu nogo pohabil, . v Sankt Avoldu sem enega sina pokopal, drugega rudnik je v Spittlu zmečkal, po essenskih cehah sem se s stavkokazi pretepal, v Lensu ml plin je ves gobec ožgal, na Holandskem so me lastni rojaki izdali — prekleto, prekleto! * Vstal* je Drejčnik Andrej in je znova zamahnil, s krampom je skalo n& dvoje preklal, se sklonil globoko nad njo in dejal: -, ☆ — Zdaj kopljem spet teke, ti premog domače zemlje, ti črni kamen, povsod na vsem svetu enak! Z vsakim opornikom, ki ga postavim, se za spoznanje hrbet ukrivi, z vsakim odkopom, ki ga izpraznim, stara se mržnja mi v prsih krepi, z vsakim dnem, ki ga v t’mi pregaram, bliže je čas, ki bo dober in nov, da ne bom z m rž njo te kopal in klel, da bom z nasmehom šel skozi rov, da bom vesel svoje žuljave, težke roke, da boš res premog naše, naše zemlje, da bo življenje res vredno življenja in zgrabimo staro življenje za vrat — saj vendar mora, mora priti — ni hudič! V___________________________________________J Naši uspehi niso majhnih ... Ta kongres, tovarišice in tovariši, bo za nadaljnji razvoj naše dežele velikega pomena, ker boste na njem, o tem sem prepričan, obravnavali in vsestransko osvetlili svoje dejanske uspehe, ki niso majhni. Naše sindikalne organizacije so imele veliko vlogo in so pripomogle k uspehom proizvajalcev, delavskega razreda Jugoslavije in k uspehom, ki smo jih dosegli zahvaljujoč samoupravljanju ... Ob tej priložnosti se boste prav gotovo, modra celo bolj kot na kakšnem prejšnjem kongresu, ozrli na razne pomanjkljivosti, do katerih je prišlo v vsakdanjem delu in razvoju našega gospodarstva Seveda bi bilo treba marsikaj zboljšati v svojih kolektivih tako v industriji kot v našem gospodarstvu nasploh ... V našem delavskem samo- upravljanju smo storili ogromen korak naprej, še vedno pa imamo pomanjkljivosti. Ena naj večjih je vsekakor v tem, da se še zmerom tu in tam uveljavljajo elementi samovolje. Ti pojavi samovolje zavirajo pravilen razvoj in nemoteno funkcionirahje delavskega samoupravljanja. V marsikaterem pogledu izvira to iz tega, da se tudi samo delavci še ne zavedajo dovolj svojih pravic in da še niso odločno napravili konec vsem posameznim primerom samovolje ... Te dni boste tu razpravljali o raznih vprašanjih in vem, da bo vaša glavna tema življenjski standard naših delovnih ljudi! Vso pravico imate obravnavati prav to vprašanje, ki je odločilnega pomena za še hitrejši napredek našega razvoja. Ne gre samo za to, da pri vas spodaj v pod- jetjih in v gospodarstvu ne gre vse tako, kakor bi moralo iti, marveč tudi pri nas zgoraj ni vse v redu. Spoznali smo naše pomanjkljivosti in in lahko ste že videli, da smo o njih mnogo govorili na VI. plenumu Zveze komunistov, ki je vse predkongresno delo usmeril prav na osnovna vprašanja standarda ter pravilnega razvoja našega gospodarstva in družbe nasploh. Rad bi tu omenil samo nekaj. Ce hočemo še hitreje napredovati in omogočiti, da bodo v nadaljnjem razvoju naše socialistične dežele prišle do popolnega izraza telesne in umske sposobnosti naših delovnih kolektivov, moramo začeti s tistim, kar je glavno — z našo investicijsko politiko. Skrajni čas je, da znova proučimo to politiko. Tovariši, ko pogledamo sedanjo Jugoslavijo, lahko re- čemo, da ni več takšna, ka- I kršna je bila prej. Njena po- < ■ doba je čisto drugačna, njeno < lice docela drugačno. Tudi < standard je v njej neprimerno 1 boljši. Toda v svojem razvo- 1 ju smo prišli do točke, ko ne 1 smemo biti zadovoljni s ti- 1 stim, kar smo doslej dosegli, 1 kajti naši delovni ljudje ču- ' ( tijo, da imajo pravico do še 1 boljšega standarda, kakor ga '. imajo zdaj ... 1 ( ... Boljši življenjski pogo- ^ ji in boljši standard bodo omogočili tudi močnejši raz- 1, voj našega gospodarstva in J, to mora biti naš cilj. Tovariši in tovarišicel O teh (| vprašanjih bi lahko mnogo ,1 govorili, ne bi pa hoteli za- ,l vlačevati. Govorite vi o temi (l Mi pa vas bomo poslušali in (l potem nas prisilite, da bomo p to tudi izpolnilil ,i Predsednik Tito na V. kon- (l gresu Zveze sindikatov Jugo- # slavije. % VSEM DELOVNIM LJUDEM V ZASAVJU IZDAJATELJSKI SVET, UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« TRBOVLJE ČESTITAMO ZA 1. MA | IZ * * o razpravljamo in se dogovarjamo o nalogah v smislu predkongresne aktivnosti, lahko brez večjih ambicij ugotovimo, da se naše potrebno prizadevanje sklada bolj kod kdaj koli s težnjami de- či razvoj proizvodnih In družbenih odnosov. Na proizvodnih odnosih morajo tudi sloneti naša siceršnja prizadevanja ter je zato čimbolj objektivno merilo nagrajevanja po delu, po učinku in po produktivnosti, Naloge komunistov lovnih ljudi naše socialistične ena elementarnih potreb naše skupnosti. Trenutno še niti ekonomike. Ob tem moramo nismo v celoti spoznali veli- na osnovi dosedanjih pokazale vrednosti načina in metod, teljev ugotoviti, da se bo ob s katerimi nas je Zveza komu- vedno večjem in samostojnej-nistov postavila v aktiven od- šem gospodarjenju delovnih nos do problemov. kolektivov z ustvarjenimi Nt pretirano, če trdimo, da sredstvi Izkazala bojazen nese to čedalje močneje odraža katerih birokratskih tendenc, v praksi, tej nepodkupljivi da proizvajalci ne bodo znali tehtnici pravilnosti predvlde- diparja pravilno obračati, kot vanj. V komuni vidimo vedno neutemeljena. Treba pa je več primerov in pojavov, da jasno povedati in opredeliti ta proizvajalci gledajo v sistemu sredstva, da ne bo dvomov In samoupravljanja čedalje učin- skušnjav pri proizvajalcih, kovitejšo možnost realizacije Seveda bi bilo napak zani-svojih .želja In potreb za do- kat! potrebo po zavestni ak-stojno socialistične družbe ciji, za zavestnim delovanjem vredno življenje. Pa tudi tam, subjektivnih sil, saj so proiz-kjer imajo organe samouprav- vajalci zavestni misleči ljud-Ijanja še zmeraj več ali manj je. Prav v usmerjanju subjek-za potrebno zakonito formal- tivnih sil Je ena važnih nalog nost — ta ne obstaja na strani Zveze komunistov in tudi ob neposrednih proizvajalcev — tem Iščemo komunisti in prihajajo in bodo še nadalje sploh vsi delovni ljudje svoje prihajali do spoznanja, da mesto pri izgradnji naše druž-predstavljajo možnosti, ki jih be. skozi sistem in organe samo- Občinski komite Zveze ko-upravljanja sproščena pobuda munistov Trbovlje se je na proizvajalcev daje, potencial, seminarju v mesecu aprilu doki edini lahko zagotovi bodo- govoril za konkretne akcije Predkongresna aktivnost V okviru predkongresne aktivnosti ZK je ObčK ZKS Litija organiziral vrsto sestankov aktivov komunistov po območjih. Med najpomembnejšimi aktivi so: aktiv komunistov iz kmetijstva in gozdarstva, industrije, iz družbenih služb in terenskih organizacij. Vsak izmed teh aktivov je obravnaval specifične probleme svojega področja. Tako je aktiv komunistov iz kmetijstva in gozdarstva temeljito analiziral kmetijsko in gospodarsko politiko za naslednje obdobje. Dal je tudi pobudo za organizacijo obširnih pogovorov s kmetijskimi proizvajalci v občini, ki jih bo organizirala SZDL. Aktiv komunistov iz industrije se je predvsem ustavil pri problemih samoupravljanja, delitve In tudi splošno prizadevanje članov Zveze komunistov. O tem bo še govor na seminarjih za vodstva OO ZK, zlasti pa še na področnih posvetovanjih komunistov, za katere se udeleženci seminarja menili, da lahko mnogo prispevale k razčiščevanju stališč In stvarjenju njihove enotnosti. Jože Cestnik dohodka, odkrivanja notranjih rezerv, pri vlogi sindikata In ZK pri hitrejšem reševanju teh problemov. Aktiv je ugotovil, da vsako izmed navedenih vprašanj zahteva temeljitega proučevanja in pa tudi ukrepov. Kot poseben problem se je pojavilo vprašanje kadrovske politike. Ta je zelo nenačrtna, neorganizirana in brez nekega programa. Aktiv komunistov iz družbenih služb pa je ugotavljal, na kakšni osnovi (stopnji) razvoja je samoupravljanje in delitev dohodka. Rezultati na tem področju niso zavidljivi in bodo zahtevali široke akti-vizacije političnih sil, zlasti za ZK. Aktiv komunistov tz terena pa se je predvsem ustavil ob nalogah SZ v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja. V okviru priprav se je sestal tudi politični aktiv občinskega komiteja. Obravnaval je notranja partijska vprašanja kot npr.: metode dela na sedanji stopnji družbenega razvoja, idejno politično usposabljanje članov ZK, organizacijsko in kadrovsko rast ZK, probleme, demokratičnega centralizma. Namen dosedanjih predkongresnih priprav in razprav je predvsem v tem, da so osnovne organizacije dobile čim jasnejšo sliko, kaj naj ob predkongresnih konferencah obravnavajo. Predkongresne konference osnovnih organizacij, ki morajo biti končane 10. maja 1964, bodo podobno kot aktivi temeljito analizirale problematiko na svojem področju delovanja. Osnovnim organizacijam je priporočeno, da z vsestranskimi analizami temeljito obravnavajo probleme in da se izogibajo splošnim razpravam. Pred konferencami osnovne organizacije pripravljajo razprave o »smernicah«, da bi tako bile konference čim uspešnejše. Sklenjeno Je, da vsak komunist prouči in spozna osnovne »smernice«. Celotna dosedanja aktivnost v predkongresni dejavnosti kaže, da so se komunisti dokaj resno lotili obravnave cele vrste vprašanj, ki jih srečujemo v našem življenju. V ugotovitvah in mišljenjih ne prevladuje pesimizem, ampak je poudarjena močna orientacija v odpravljanju lastnih slabosti. Samo taka orientacija bo lahko omogočila, da se bodo stvari hitreje premikale naprej, ZK pa bo čedalje bolj upravičevala svojo vodilno vlogo. Vloga odbornika občinske skupščine Socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci In ustvarjalci, ki jim delo služi izključno le za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. Demokratični politični odnosi omogočajo človeku, da uresničuje svoje Interese, pravico samoupravljanja, pravico do svobodnega združevanja, uresničuje svoje Interese tn podobno. To je pravica človeka kot posameznika in kot člana delovne skupnosti, da uživa sadove svojega dela in materialnega, napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih spoeobnosiih — vsakemu po njegovem delu.« Občani uresničujejo samoupravljanja neposredno na zborih volivcev, z referendumom in drugih oblikah neposrednega odločanja v delovnih organizacijah v občinah in drugih družbeno političnih skupnostih ter po svojih delegatih (odbornikih), ki jih volijo v organe upravljanja delovnih in drugih samoupravnih organizacijah ln v predstavniška telesa družbeno-po-litičnih skupnosti. izhajajoč Iz teh ustavnih načel k poglabljanju demokratičnih oblik dela in širjenju kroga ljudi v celotnem družbenem upravljanju, se postavlja velike zahteve za afirmacijo odbornika občinske skupščine. Odbornik kot predstavnik občana oz. svoje volilne enote opravlja svoje poslanstvo v skladu z Interesi skupno-* stl in potrebami delovnih ljudi, vsklajuje potrebe občanov s stvarnimi možnostmi občine in se nahaja v stalnem centru gospodarskih in družbenih dogajanj ter je stalna vez med občani in občinsko skupščino. To pa se v praksi čestokrat izraža v formalnih pravicah in kriterijih, ki jih običajno našteva občinski statut, in sicer: — odbornikove pravice in dolžnosti, — udeležuje se sej skupščine in njenih organov in sodeluje pri njihovem delu, — seznanja se z ustreznim gradivom, ki se pripravlja za sejo skupščine ali njenih organov, — lahko predlaga, da skupščina sprejme splošne predpise in sklepe o posameznih zadevah, — ima pravico zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah, predlagati spremembe In dopolnitve besedila aktov in predlagati, da se zadeva umakne z dnevnega reda, — lahko sproži obravnavo in odločanje o drugih vprašanjih splošnega* pomena za občino in za širšo družbeno skupnost, ki imajo pomen tudi za območje volilne enote, — mora poročati o delu skupščine volilcem na zborih volilcev, na sestankih druž-bend-političnih organizacij in ob drugih prilikah, — mora skrbeti, da se zbori volilcev v njihovi volilni enoti redno sklicujejo in mora aktivno sodelovati v delu PIŠE: Mnrtin Klinar, predsednik ObSO SZDL Hrastnik ter zborov ter skrbeti, da se sklepi izvršijo po pristojnih organih, — lahko zahteva strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svojih dolžnosti v skupščini itd. Prav gotovo je, da se vloga odbornika kot delegata občanov in delovnih ljudi ne da izraziti v zgoraj naštetih kriterijih, ki so navadno napisani v občinskih statutih. Odbornik mora biti takšna osebnost, po kateri si bo občan ali delovni človek lahko ustvaril predstavo o skupščini kot organu, preko katerega opravljajo občani ne samo politično oblast, temveč ures- ničujejo tudi družbeno samo-uupravljanje. Odbornikova aktivnost torej ne more nikakor biti samo na sejah skupščine in njenih organov (sveti, komisije), temveč v reševanju in spoznavanju naštetih problemov posameznikov in skupnosti, ki jih delovni ljudje dnevno rešujejo na raznih sestankih SZDL, krajevnih skupnostih, zborih volivcev, tribunah občanov itd. Odbornik torej opravlja svoje poslanstvo v skladu z interesi skupnosti in potrebami ljudi s tolmačenjem potreb in težav ter z namenom, da se izboljša življenjska raven našega delovnega človeka. Iz tega sledi, da mora biti odbornik aktiven družbeno-poli-tični delavec in tolmač konkretnih ukrepov občinske skupščine in njenih organov. Biti mora v stalni povezavi z volivci na njihovih zborih, posebno še s svojim delom v družbeno-političnih organizacijah in druge načine, kjer vodi razgovore, konsultira občane in organe samoupravljanja, da je tako obveščen o volivcih in podpira iniciative vsem, kar se na terenu dogaja in da lahko obvešča svoje na svojem območju s tem, da se izboljšujejo življenjski pogoji ljudi. Njegova udeležba v delu krajevne skupnosti in njenih političnih aktivov ter drugih oblik družbenega samoupravljanja je torej obvezna. Vloga občinske skupščine — njenih svetov in drugih * organov, kakor tudi odbornika, se v pogojih našega mehanizma samoupravljanja tesno povezuje z odgovornostjo vseh drugih družbeno-političnih in samouupravnih organov v občini. Zaradi tega morajo družbeno-politične organizacije v občini biti v stalnem in aktivnem odnosu do raznih problemov, ki jih ureja občinska skupščina in njeni organi. Odbornik pa se ne sme zapirati sam vase, temveč se mora z vso odgovornostjo povezovati z družbe-no-političnim mehanizmom, ki deluje v občini. Zaradi vsega navedenega daje odborniku občinske skupščine naš mehanizem zelo široko področje družbenopolitičnega dela in je njegovo delo ne le samo na seji občinske skupščine ali njenih organov (za dviganje rok) in ozko administrativno sprejemanje odlokov, temveč bolj poglobljeno, vsebinsko delo že pri sestavi odloka okorna gradiva za skupščino. Ce bodo odborniki v tem smislu delovali na svojem območju, bodo dobili od strani občanov popolno zaupanje in vso podporo. Mnogi dogodki jiaše revolucionarne preteklosti so te utonili v pozabo in z njimi vred ljudje, ki so v njih nastopali. Čas hiti naprej in zahtgva, da se težavni in našim željam nepokorni sedanjosti daje čim več pozornosti in sil. Toda s tem ni rečeno, da pozabljeni dogodki in osebe niso vredne spomina. Tančico pozabe je treba včasih energično raztrgati... Naj bo danes govora o povprečnem rudarju iz starih Trbovelj, iz tistih Trbovelj, ki so desetletja vladam ustvarjale skrbi in nadloge, iz tistih puntarskih Trbovelj, ki jih je socialni demokrat J. Kopač leta 1925 imenoval za sfingo, ker jih ni več razumel in pač ni mogel več računati na vpliv med ljudstvom. Gre za Ivana Janca ali Jančevega Janeza in dogodke, ki se jih je udeleževal. Dodil se je 16. decembra 1901 v Trbovljah v rudarski družini in ko je končal šolo, je *■ šel delat v jamo. Postave je bil slabotne, toda v njej je tičal duh, žejen spoznanja. Prav takrat se je. končala prva svetovna vojna, povsod je vrelo med delovnimi ljudmi. V Trbovljah se je razmahnilo delavsko gibanje in pojavila se je komunistična partija... Kaj bi dolgo razlagal, kar je delavcu jasno: Ivan Janc je postal komunist. In takih v Trbovljah ni malo. Povsod je bil zraven, na shodu, pri veselici, pri lepljenju plakatov, če je bilo treba postaviti oder, je bil Ivan tukaj; če so mu sporočili nalogo raznositi delavske časopise, je bil Ivan pripravljen in je hodil od hiše do hiše, od vrat do vrat — postal je odličen kolporter komunističnega tiska. Cim je prišel z dela in po užil kosilo, je že bil v Rudarskem domu ali na ce sti, sploh povsod, kjer se je kaj dogajalo. Ra dovednost ga je gnala v akcijo. Nikjer ga ni manjkalo Zato je mnogo vedel in zvedel... A delavca, ki je mnogo vedel, so včasih hitro posadili za mrežo. nnako je bilo tudi z Jancem. Leta 1924 so ga odgnali v celjske zapore, v tako imenovani pisker. Skupno z drugimi je bil obtožen zaradi dogodkov 1. j uh j a v Trbovljah, ko smo z orožjem v roki zaprli pot fašistični Orju-ni Letos poteka 40 let od tega. Po šestih mesecih preiskave smo se znašli v veliki sodni dvorani pred sodniki, ki so jim pokrivala po sebne vrste povečala glave. Ko je prišel na vrsto Ivan Janc, ga je vprašal predsednik: — Kaj ste vi? Janc se je predstavil takole: — Komunist sem in ostanem. (Pavza.) Samo to mi je hudo, da nimamo komunistične orga nizacije, ker so bile razpuščene. — Kje ste pa sedaj? — Pri Neodvisni delavski stranki in tudi ostanem — Kolportirah ste različne slike in brošure. Koliko ste jih prodali? — Ne vem ravno, koliko. — No, no, približno. — Tako, bolj malo. — 1 no, boste pa ja vedeli, koliko — se je oglasil drug sodnik. — Kakih dvesto — je končno dejal Janc, na kar so sodniki zastokali: — O to je pa veliko! — Prekleto malo, — se je odrezal Janc — ker je pet tisoč delavcev v Trbovljah. Potem so se ga sodniki lotili z drugega konca. — Vi, ki ste tako navdušeni komunist, ali so vas poučili, ko je komunistična stranka ob stajala, kaj je pravzaprav komunizem, kaj je njegov namen? — Da, — je odgovoril Janc. — No, povejte kaj je komunizem v vaših očeh Janc je previdno naštel nekaj delavskih zahtev, za katere je bil prepričan, da ga sodni ki ne bodo mogli prijeti Sodniki so pa le lezli vanj: — Ali je to vse? Le povejte še. To ni vse Tedaj je Janc končal njihovo igro. — Zaenkrat bo dosti, — je rekel in sodniki so odstopili, Jan$ pa se je zmagoslavno vsedel na klop med tovariše ___________________________ TAa, Ivan je bil preprost rudar in član med II člani komunistične partije. Ni trgal zvezd z neba, ni bil poklitni voditelj, le navaden borec je bil, kakršnemu, žal, ne postavljamo spomenikov. Pa vendar brez Jancev ne gre... Ni ga družbenega gibanja, če nima za seboj preprostih Jancev, ki žive med ljudstvom in z ljudstvom, pa mu od svojih misli dele, kar je največ mogoče in ga netijo s svojim svetim in gorečim prepričanjem v pravično stvar. Tvan je bil rojen humorist. Na njegovem obrala zu je večkrat igral smehljaj kakor resnoba. Od modrih oči so se širile proti sencam vesele gube. V celjskem zaporu je bil Ivan Janc moj sosed. Oba sva samevala, vsak v svoji celici, Jancev Janez iz Trbovelj Podoba preprostega komunista štiri korake,široki, sedem korakov dolgi. Viso ko pod stropom je bilo zamreženo okno. Meni so od zunaj prinašali literaturo, pa sem cele dneve bral, Študiral in pisal. Ivan je bil drugega značaja. Njemu je manjkalo sobesednika, dejanj Brati dolgo ni mogel. Hodil je po celi-ci-kletki gor in dol in pod kovanimi čevlji so odmevale deske. Potem je pristavil stol pod okno, se zavihtel pod mrežo in me klical — bilo je poletje in okna so bila odprta: — Poslušaj,, pridi k oknu. 1 — Tukaj sem. — Kaj delaš? — Berem. — Da le moreš cel dan blati! Pa kaj bereš, povej. Povedati niso dali Po vratih je s ključi tol kel jetniški paznik in robantil: — Pogovaijati se je prepovedano. Poskakala sva na tla Pretekla je ura, dve, prinesli so kosil* prežgana juha in obvezno polenta. Ista hrana iz dneva v dan. — Poslušaj — me je spet klical Ivan, ko je minilo kosilo. - Kaj je? —r Urezal sem se v prst. — Zelo? — Tisto ne, le kri ne teče. — Potem' je pa dobro. — Ne, ni, ker teče" nekaj rumenega, od te naveličane polente. \Tič ni moglo Jančevega Janeza odvrniti od njegovega prepričanja, nič ga ni moglo spraviti z zavzete poti. S Trboveljsko premogokopno družbo je bil v vojnem stanju, pri njej ni niti iskal dela, ker bi ga ne dobil Bil je večkrat lačen kot sit, pa ni zapuščal rojstnega kraja. Loteval se je slučajnega dela, se prebijal kakor se je mogel Iz tridesetih let se je ohranila fotografija trboveljskih brezpo selnih, zbranih pred občinsko hišo, med njimi najdemo tudi Ivana Janca. Brezposelnim so od časa do časa delili beraško podporo, v Hrast niku so odprli kuhinjo zanje in za njihove dru zine. To so bili grenki časi .. Če se človek zamisli v tiste čase, bo pač priznal, da je bilo tedaj težko komunistom. Moramo pritrditi I.eniuu, ki je leta 1920 zapi sal: »Ni težko biti revolucionar tedaj, ko je revolucija že izbruhnila, že vzplamtela, ko se tse. kar leze in gre, priključuje revoluciji iz prepro stega zanesenjaštva, iz mode, včasih celo iz raz loga osebne kariere ... Dosti težje in dosti dra goceneje je, kdor zna biti revolucionar, ko še ni boj direkten, odkrit, zares množičen, zares revolucionaren boj, kdor zna braniti interese revolucije... v nerevulucionarnih, pogosto na ravnost reakcionarnih ustanovah, v nerevolu cionarni situaciji med množico, ki ni sposobna na mah doumeti nujnost revolucionarne akcije.« Ivan Janc je bil komunist takrat, ko je to prinašalo le tegobe. In če so koga v Trbovljah zaradi aktivnosti aretirali, je bil gotovo tudi Janc med njimi. Ali je kaj čudnega, če je pri takšnem živ Ijenju včasih pogledal v dno kozarca? Ljudje niso svetniki, ki bi se spuščali s fresk na zem Ijo in stopicali skozi življenje greha. Ljudje so žive osebnosti, produkt svojih razmer. S taki mi ljudmi je treba graditi bodočnost. "T)rišlo je leto 1941. Nemška vojska je oku ± pirala Trbovlje. Med tistimi, ki so škri pali z zobmi od jeze in ogorčenja, je bil tudi Ivan Janc. Umaknil se je fašistom, živel ilegalno in sklenil: Zdaj gre zares! Najdemo ga med prvimi trboveljskimi par tizani. z gozda je prihajal kar podnevi med hiše v dolino. Ko mu je upravnica Rudarskega do ma pripravila jed, je s krožnikom šel pred dom. — Bom vsaj videl, če je varno okrog. Potem je odšel v gostilno Delavskega doma, ki so ga upravljali socialisti. Kakor je znano, socialiste pri nas ni zapiral noben režim. Nekdo je moral tned tem videti Janca in ga nazna niti. Prihitela je nemška patrulja. — Legitimacijo! — so zahtevah od Janca. Ta je izvlekel pištolo m v nastali zmedi skočil skozi okno, prebežal vrt in potok, smuknil v kanalizacijsko cev in se po njej povzpel na hrib, na Posetje ter v gostilni Bergar naročil pol litra vina. Nemci so ga zaman iskali po dolini. Partizan il je dobro leto, ko so ga nedaleč Brežic, že na hrvaški strani, ujeli ustaši. Odpe ljali so ga v taborišče pu Maksnniru v pred mestju Zagreba in obsodili na smrt. Industrija smrti je bila pri aistaših dobro organizirana Ni manjkalo duhovnika. Prišel je k Jancu. — Spovejte se svojih grehov — Ce ima kdo grehe — je odvrnil Janc — jih imate vi, ko pobijate ljudi. Vi se tudi spo vedujte! — Ce pa ste človek — je dodal — vzemite tole ogledalce in tale glavnik in oddajte moji hčerki Tatjani za spomin. Po osvoboditvi sta ogledalce in glavnik prt šla v hčerkine roke. Duhovnika je pretresla usoda in možatost Ivana Janca in izpolnil je njegovo zadnjo voljo. rpako se je poslovil od življenja nemirni, de lavni Janc, ki ni poznal strahu. Bereš včasih modrovanja, da Partijo tvori skupina vodilnih osebnosti To je samo pol resnice. Za Partijo so potrebni še Janci, preprosti ljudje iz množice, prepričanja trdni, dela zmožni, na tveganja pripravljeni, ki izžarevajo človeško misel in toploto, veselo besedo in zaupljiv stisk roke. Zato se spominjamo Ivana Janca, rudarja iz Trbovelj, brez funkcij in medalj, komunista, partizana, bojevnika do groba! Kajti njemu podobnih je bilo mnogo in pomenili so gibalo zgodovine. France Klopčič P j sveto vanje v Trbovljah (ma> TRBOVLJE — Izvršni svet Skupščine SRS je oktobra !zni imenoval občasno komisijo za proučevanje razvoja gospodarstva v zasavskem bazenu z nalogo, da analizira stanje gospodarstva v občinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter predlaga ukrepe za nadaljnji razvoj. ►ZASAVSKO GRADBENIŠTVO ◄ V torek, 21. aprila, je bilo v Trbovljah posvetovanje, ki ga je vodil predsednik komisije in podpredsednik Skupščine okraja Ljubljana Tone Koprivnikar, udeležilo pa se ga je okrog 30 predstavnikov delovnih organizacij in občinskih skupščin. Na posvetovanju so prisotne seznanili r izdelano analizo, v razpravi pa ie bil zlasti govor o Hitrejšo, smotrnejšo, produktivnejšo in na koncu ludi cenejše gradbeno dejavnost zagotavljajo pravzaprav sama gradbena podjetja oz. izvajalci gradbenik del. Omeniti pa je treba, da gradbena podjetja poudarjajo, da sta v gradbeni- operativi zraven ostalih pogojev za dosego željenih uspehov tudi ustaljena delovna sila 'In Benovi investicijski politiki. hanoopremljenosL Prav ta dva pogoja pa gradbena podjel-Pr Sporočeno je bilo, da naj bi Ja Izredno težko v celoti zadovoljujejo. samoupravni organi razpravljali o gradivu in zavzeli določena stališča. Udeleženci sestanka so ugodno ocenili delo komisije, dogovorjeno pa je bilo, da naj bi se potem, ko bo gradivo proučeno, še enkrat sestali. Zcigorsm osnovna šola zaprta! (ma| ŽAGORJP — V sredo, Boris Lipužič, ki so jih Zagor-22. aprila, so prenehali s po- jani iniormirali o stanju šo-ukom v osnovni šoli na Can- le. Istočasno so se v Zagor-karjcvem trgu, ker je pred- ju ob Savi mudili tudi predstavljala šolska zgradba živ- stavniki Komunalne banke Ijenjsko nevarnost za šolar- Ljubljana, s katerimi |e bilo je. 520 šolarjev bo Imela po- dogovorjeno, da bo Skupščina čitnice do 4. maja; do tedaj občine Zagorje ob Savi vro-pa naj bi ob razumevanju čila določena sredstva, ki jih \llllllllllll!IIIIIIHIIIIIIIII!l!l!llllllllllllllllllllUlllllUii> Prav z letošnjim' prvim majem bosta pretekli dve desetletji, ko so na Zeleni travi nad Zagorjem darovali svoja mlada življenja za našo svobodo vodilni politični delavci v rudarskem okrožju Ivo Levstik-Gojc, Feliks Pečar-Mijo in Vojka Napokoj. Toda, kako je prišlo do tega? Nemci so že dalj časa pripravljali večje zborovanje v Zagorju, nekakšen »Apel«. Precej na silo so zbobnali skupaj nekaj zagorskih rudarjev in kmetov prav 1. maja 1944. leta. Zbranim je Steindel, zvezni vodja za Štajersko, govoril, da bodo nemške oborožene sile kmalu obračunale s partizani. Ljudje so molčali, so si pa seveda mislili svoje. Ta nemški »apel« so z Zelene trave opazovali Goje, Mijo, Vojka in še nekateri drugi. Misliti so, da so varni, da se jim ne more nič zgoditi. V svoji zaupljivosti niso računali na povsod pričujoče domače izdajalce, ki so se Nemcem hoteli po vsej sili prikupiti. Nemci so jih iznenada napadli, partizani so se sicer branili, pa proti takšni premoči niso mogli kaj dosti storiti. Ko so bili že vsi ranjeni, so si saijii vzeli življenje, da ne bi živi padli sovražnikom v roke. Njihova trupla so oskrunili na najbolj ostuden način, nato pa so zahtevali od, tamkajšnjih kmetov, da so mrtve partizane z loj trškim vozom prepeljali z Zelene trave na žandarmerijo v Zagorje, kjer so jih razkazovali. Vsa v luči je bilo pod nama dolina, ko sva tiste dni gledala nanjo. — Spomnim se dni, ko se je mogočna procesija sproščene množice vila pod nama.'Vse rdeče so plapolale zastave v modrino neba. Bil je prvi maj, praznik dela, veličasten in svetal — • pa je prišla tema. Razgnana In razbičana se je razbežala množica. Bledel si ob spoznanju. v A že je svetloba pieletela obraz. Videl* si luč, sevajočo v nove dni, dni prebujenja. Sedaj je zopet prvi maj. Tiho stojim ob samotnem gozdu, pod menoj spi dolina. Slaboten sij se razliva nad njo. Vidim ogenj — mogoče gore kresovi v prvi maj. Čakam in gledam. Rad bi objel vso dolino, jo privil nase, da sliši utrip svobodnega sveta. Faniare done v piebujajoče se jutro, pozivajo rudarje, da se še bolj zarijejo v zemljo in ji kradejo zaklade ta tujca. Apel — ( Ne ponosen, veličasten kot nekdaj. Saj so vam ukradli prvi maj, vaš prvi maj, o, rudarji. Besede so bič po vaših telesih. Čemu ste tiho, rudarji, kovarji svobode. Pokonci pesti, saj to je vaš dan, vaš svoboden maj. V ta svoboden maj zapojo mitraljezi, prinašajo smrt. Goje, Mijo in Vojka, srce trepeče za vas, saj ste v dosegu regalov. Nema stoji množica in čaka. Potihnejo salve — režeče hijene skrunijo vaša mrtva telesa ... Slavko Taufer praznika dela. Kres ni bil visok, ogenj se je pa le videl daleč naokrog; iz Trbovelj so nanj iz »tlakov« vsuli točo granat, da sem komaj odnesel Celo kožo. Tovariš Damjan pripoveduje še o večeru pred prvim majem, ki mu je ostal v prijetnem spominu.' — Vsi smo bili zelo dobro razpoloženi — pravi — kakor da bi tovariši, ki so naslednjega dne padli, slutili, da smo poslednjikrat skupaj. Mijo je bil sicer zmeraj zabaven, tokrat pa še prav posebno, in prav žal mi je bilo, da sem se moral posloviti od njih, ko sem šel pripravljat kres. Po opravljeni nalogi sem prespal v zanesljivi hiši na Knezdolu nad Trbovljami. Ko sem zjutraj vstal, so mi domačini povedali, da so Nemci v Zagorju pobili partizanske komandante. Silil sem vanje, da bi mi povedali še kaj več, pa sem kmalu sprevidel, da je bilo to vse, kar so vedeli. Takoj sem se napotil proti Zagorju. Kmalu sem srečal svoje partizanske tovariše, ki So mi povedali vse o tragediji v Zagorju. Ta vest mc je neverjetno pretresla. Tudi vsi Zagorjani so žalovali, saj so bili tovariši Goje, Mijo in Vojka kot partizani in politični delavci zelo spoštovani in priljubljeni Na Zeleni travi stoji skromen spomenik, posvečen partizanom, ki so 1. maja 1944. leta padli na tem mestu, še pozne rodove bo spominjal na junake, ki so se uprli, borili in za svobodo tudi žrtvovali največ, kar so imeli. Zveza borcev v Zagorju priredi vsako leto 1. maja na Zeleni travi komemoracijo, »ki se je Zagorjani vselej udeležijo v velikem številu. Začetek je bar najbolj obetajoč V novem statutu občine Trbovlje med drugim beremo: V občini se vsklajujejo splošni in posebni interesi, odloča se o vprašanjih skupnega interesa za življenje in delo občanov, za gospodarski, kulturni, teles-novzgojni, zdravstveni in socialni razvoj, zagotavlja se materialni razvoj občine, vsklajuje se gospodarski in družbeni razvoj, ustvarjajo se materialni in družbeni pogoji za osvoboditev dela in se neposredno uresničujejo samoupravne pravice na vseh področjih družbenega življenja. In naprej: Občani uveljavljajo svoje pravice in dolžnosti v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, na zborih volivcev in zborih občanov ... Da, tudi na zborih volivcev in zborih občanov uveljavljajo občani svoje pravice in dolžnosti. Doslej so volivci čestokrat negodovali nad tem, da predlogov in sklepov ni nihče obravnaval, da volivcem ni nihče posredoval odgovorov na zastavljena vprašanja. Pričakovati je, da bo v prihodnje povsem drugače. Začetek te kar najbolj obetajoč. Na zadnjih zborih volivcev so npr. občani sprejeli kar 124 sklepov in predlogov. Mnenja občanov so upravni organi Skupščine občine Trbovlje posredovali pristojnim službam ter delovnim in drugim organizacijam. Iz obilice gradiva smo izbrali le nekaj odgovorov na vprašanja oziroma sklepe volivcev. Torej: pisali vam bomo o tistih zadevah, ki jih bodo začeli urejevati v Trbovljah na pobudo občanov. J NOVI ZAKON O OBRTNIŠTVU Svet za industrijo in obrt je že večkrat obravnaval stanje in razvoj uslužno-st ne obrti. Ugotovil je, da zaenkrat tega problema ni mogoče reševati samo v okviru družbenega sektorja, ampak da se bo treba povezati z zasebnim sektorjem, ki mu novi zakon o obrtništvu daje precejšnje možnosti za pridobitev dovo ljenj opravljanja obrti. USLUGE SERVISOV Volivci so želeli, da bi se naj usluge servisov pri stanovanjskih skupnostih pocenile in bolj kvalitetno izvrševale. Zaradi dosedanjih pomanjkljivosti trboveljskih uslužnostnih dejavnosti in zaradi neinformiranosti oziroma nezainteresiranosti so se doslej občani pomoči servisov vse premalo posluževali. V bodoče bo treba lete okrepiti s stalno kvalificirano in visokokvalificira- no delovno silo, da se bo dvignila kvaliteta uslug in da bodo občani in hišni sveti dobili zaupanje v usluge servisov in se jih posluževali v večjih merah. ORGANIZIRANI CENTRI OSNOVNE PRESKRBE Vsi centri osnovne preskrbe bodo organizirani tako, da bo lahko vsak občan kupil vse predmete za vsakodnevno rabo- na svojem (prebivalnem) področju. Tam bodo med ostalimi tudi kiosk za prodajo tobačnih izdelkov in časopisov, delikatesna trgovina in razne manufakturne trgovine. Predmete pa, ki jih potrošniki kupujejo le občasno, in take, ki so v rabi dalj časa, bodo prodajali v specializiranih trgovinah, ker se na ta način doseže večja izbira. UREDITEV ŽIVILSKEGA TRGA Z regulacijskim načrtom Trbovelj se bo uredil tudi živilski trg. V barakah prodajajo le še začasno. GRADNJA HOTELA Pripravljalna dela za gradnjo hotela na trgu Revolucije so se že pričela. Hotel bo zgrajen predvidoma v letih 1966/67. PODJETJE PTT SPOROČA Na Trgu Franca Fakina bo urejena pomožna pošta v stavbi Trga Franca Fakina št. 2. V ta namen je že obrtno podjetje »Brivnice« izpraznilo lokal, kjer je imelo pisarno. Planirajo tudi gradnjo javne telefonske govorilnice v Zasavju. Ker telefonskih aparatov za javne govorilnice ne izdelujemo doma, so vezani na uvoz. Rok dobave je najmanj dve leti in zato ne morejo povedati nič točnega o tem, kdaj bo montirana javna telefonska go vorilnica v Zasavju. Upajo, da jim bo to Uspelo do konca leta 1965. STALNA KONTROLA CEN Cene so pod stalno kontrolo službe družbene kontrole cen. Reševanje tega vprašanja je zelo problematično, zato je potrebno čim večje sodelovanje s potrošniškim svetom. Ce kdo ugotovi neupravičeno dviganje cen v katerikoli posamezni poslovalnici, je ■ njegova dolžnost, da to takoj hvi tržni inšpekciji. \ PRESKRBOVANJE S PREMOGOM V zimskih mesecih je pre-skrbovanje s premogom za radi večjih potreb zelo otež-kočeno. Gospodinjstva morajo svoje potrebe kriti z nabavami v poletnih mese- Trbovlje — šola »Tončke Čečeve«, v ozadju Keršičeva kolonija Trbovlje — v ozadju Kešetovo (tokrat z drugega zornega kota) cih. Tedaj je premog tudi nekoliko cenejši, zaradi večjega regresa za gospodinjstvo. UREDITEV CESTE SKOZI BEVŠKO Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve je predlagal Skupščini občine Trbovlje, naj v tem letu rekonstruira cesto Bev-ško. Z deli so že pričeli. Pokopališče v Gaberskem bodo verjetno zgradili z gradnjo v etapah. Izdelano je že obširno poročilo o regulaciji potoka Trbovci j šči-ca. Strokovna komisija je pregledala strugo od Gaber-skega do izliva v Savo. O zaključkih bodo poročali tudi na zborih volivcev. Treba je odločiti primerno lokacijo za javno stranišče, ki je v Trbovljah še več kot samo potrebno, in poskrbeti za redno oskrbovanje. Razen tega je treba tudi bolje urediti stranišča v gostiščih. V tem času upravni organi skupščine občine - Trbovlje razpravljajo s Cestnim podjetjem Ljubljana o ureditvi ceste Dimnik—Gasilski dom. UREJEVANJE KOLONU Do 1. maja bo urejena razsvetljava do Dobrne. Prebivalci Dobrne bodo v prihodnje bolje preskrbljeni tudi s pitno vodo, saj Komunala Trbovlje že polaga cevi. Po naročilu upravnega odbora Komunalnega sklada se je že pričelo delo v zvezi z ureditvijo razsvetljave po vseh rudarskih kolonijah. Delo bo opravljeno do 1. junija — praznika občine Trbovlje. VODOVOD Gradnja vodovoda je bila dovolj obdelana na vseh za to pristojnih organih. Preskrba z vodo v današnji situaciji je poseben problem. Podjetje »Komunala« obvešča potrošnike preko lokalnega časopisa, kdaj bodo imele vodo posamezne kolonije. Trboveljski vodovod razpolaga v sušnem obdobju z minimalnimi količinami pitne vode in pride v celotnem omrežju mesečna poraba vode v Trbovljah 2,4 m' na osebo. Na potrošnjo vode vpliva v veliki meri tudi urejenost in brezhibnost hišne instalacije, " kjer se v primeru raznih defektov občutno dvigne poraba vode. Pomanjkanje vode bo odpravljeno z zajetjem novih vodnih virov in z rekonstrukcijo omrežja. Takrat bodo napajalne cevi vedno napolnjene z vodo in problema z zrakom ne bo več. ZUNANJI IZGLED MESTA Volivci na trgu Revolucije so ugotovili, da bi bilo treba bolj paziti na zunanji iz-gled mesta. Treba bi bilo tudi zainteresirati hišne svete in druge upravljalce stanovanjskih in poslovnih zgradb in raznih lokalov, da bi skrbeli za red in čistočo v svoji okolici. . Nujno pa je dopolniti občinski odlok o ureditvi zunanjega izgleda mesta, ki ga je čas prehitel. KAVARNA V TRBOVLJAH Volivci so hoteli zvedeti, kako je s kavarno v Trbovljah Gostinsko podjetje Rudar odgovarja, da zaenkrat služi tem potrebam olprat »Stadion« in da takšnega obrata ne bomo imeli, dokler ne bo zgrajen hotel. IN OSTALO Volivce je zanimalo še marsikaj. Radi bi vedeli tudi, zakaj je letos v Delavskem domu tako malo prireditev, zakaj ni več gostovanj poklicnih gledališč in zakaj domači amaterji rie nastopajo pogosteje. Hrastnik — stanovanjski bloki na Logu zidalnih načrtov še ni točno določena lokacija za kulturni dom, verjetno ne bo mog-DČe takoj začeti z gradnjo. INTENZIVNA STANOVANJSKA IZGRADNJA V letošnjem letu bodo na področju hrastniške občine intenzivno graditi stanovanjske hiše v družbeni in privatni lastnini. Pričakovati je, da bodo letos začeli z gradnjo 40 individualnih hišic, živahna pa bo tudi gradnja stanovanj za družbeni sektor, ki jo izvaja Sklad za zidanje stanovanjskih hiš. TUDI NOVE MRLIŠKE VEŽE Že dalj časa se je kazala tudi potreba po gradnji mrliških vež. Z gradnjo so začeli že lani, vendar je bilo treba spričo novih predpisov projekt nekoliko spremeniti. Gradnjo bodo nadaljevali v kratkem na obstoječih temeljih in je pričakovati, da bodo mrliške veže dograjene do jeseni. A. K. prepotrebnega novega zdravstvenega doma. Omenim naj, da so občani na zborih volil-cev nakazali vrsto možnosti za sodelovanje pri gradnji objektov družbenega standarda in da so izrazili konkretno pripravljenost pomagati pri gradnjah. Vsi pa so dali — kot že omenjeno — prednost gradnji novega zdravstvenega doma. V Hrastniku se kaže vrsta potreb po investiranju za družbeni standard. Pričakujemo, da bo mogoče vse te želje uresničiti v naslednjem 7-letnem obdobju, trenutno pa se postavljajo naloge v zvezi z dograditvijo trgovskega centra v Zgornjem in Spodnjem Hrastniku, z gradnjo zdravstvenega doma, rekonstrukcijo ceste na Dol, kulturnega doma, kopališča in mrliških vež. Če bo uspelo — ob upoštevanju, da primanjkuje finančnih sredstev — realizirati te navedene naloge, bo storjen precejšen korak naprej v prizadevanjih po večjem investiranju za potrebe družbenega standarda v Hrastniku, in sicer na tistih področjih, kjer potrebe najbolj izstopajo. In kaj bodo dobili Hrastničani v doglednem času: ZDRAVSTVENI DOM LETOS DO STREHE Prioriteto pri investicijah za potrebe družbenega standarda ima gradnja prepotrebnega zdravstvenega doma. Z gradnjo so začeli že lansko leto, z deli pa bodo nadaljevali v mesecu maju, ker zdaj čakajo na nekatere detajle načrtov, ki so še v izdelavi. Pričakujejo, da joo nov zdravstveni dom letos dograjen do strehe. TRGOVSKA CENTRA Trenutno je v II. fazi gradnje Trgovsko-komunalni center v Zgornjem Hrastniku, ki naj bi služil vsem Hrastničanom za nakup blaga, ki ga trenutno v Hrastniku pravzaprav ni mogoče kupiti. Pričakovati je mogoče, da bo prvi objekt v okvi- jejo, pričakovati pa je mogoče, da se bo začelo ob ugodnih razmerah že letos s pripravljalnimi deli. REKONSTRUKCIJA CESTE NA DOL Pred kratkim se je začela uresničevati tudi dolgoletna želja prebivalcev Dola. Potreba po rekonstrukciji ceste Hrastnik—Dol je bila očitna že nekaj časa, ker ni ustrezala prometu, ki se je po njej odvijal, zlasti pa še, ker je bila speljana skozi naselji Brnica in Dol. Z ozirom na razpoložljiva sredstva bo mogoče cesto letos delno rekonstruirati; v Hrastniku pa računajo, da bo ostali del ceste rekonstruiralo Cestno podjetje Ljubljana, ki ima to cesto tudi v upravljanju. Po rekonstrukciji se bodo močno izboljšali življenjski pogoji stanovalcev ob cesti. KULTURNI DOM V Hrastniku že dalj časa razpravljajo tudi o potrabi po gradnji kulturnega doma. Ker z ozirom na izdelavo ur- Trgovski center v Zgornjem Hrastniku Vrstne hiše nad Rošem v Hrastniku ru tega centra dograjen že letos in budi izročen svojemu namenu. Istočasno pripravljajo material in teren (lokacija je že odobrena) za gradnjo trgovskega paviljona v Spodnjem Hrastniku, kjer naj bi bila samopostrežna prodajalna in sodobno urejena prodajalna mesa. Ti prodajalni bi predvsem služili potrebam občanov Spodnjega Hrastnika. V središču Hrastnika pa bi bilo treba zgraditi novo mesnico in prodajalne. SE LETOS PRIČETEK PRIPRAVLJALNIH DEL ZA KOPALIŠČE V zadnjem času so v teku priprave za gradnjo kopališča. Čeprav trenutno ni na voljo zadostnih sredstev za pričetek gradbenih del, v Hrastniku računajo na sodelovanje mladine, ki je sklenila, da bo pri gradnji pomagala z udarniškim delom. Projekte za kopališče izdelu-banističnega programa in za- Ko smo bili v Hrastniku, smo povprašali še predsednika Skupščine občine Hrastnik MILANA BABICA o načrtih za investiranje za potrebe družbenega standarda. Tole nam je povedal: — Tako prejšnji občinski ljudski odbor kot sedanja Skupščina občine Hrastnik želita dati velik poudarek potrebam po gradnji objektov družbenega standarda. Veliko večino razpoložljivih sredstev smo porabili za in- vestiranje v industrijo, v ostalo dejavnost pa je bilo vloženo sorazmerno malo sredstev, zgrajena je bila nova cesta skozi Hrastnik, nekaj sredstev pa je bilo namenjenih še za ostalo dejavnost. Skupščina občine Hrastnik Je doslej že nekajkrat razpravljala o investiranju za potrebe družbenega standarda, pri čemer je dala — podobno kot občani na zborih volilcev — prednost gradnji V zadnjem času precej govorimo o potrebi, da namenjamo več investicijskih sredstev za potrebe družbenega standarda. V Hrastniku, na primer, so o tem govorili že nekaj časa tako na zborih volilcev, sestankih sindikalnih podružnic, sejah občinske skupščine pa še marsikje drugje. Družbeni standard! V teh dneh smo v Hrastniku izvedli malo anketo na to Jemo. In kaj smo izvedeli: • RUDAR V. P.: Prednost dajem gradnji zdravstvenega doma, saj so razmere v zdravstvu skoraj nemogoče! Ce bo denarja, vsekakor ne gre pozabiti še na gradnjo kopališča pa na izboljšanje trgovine in ... ® STEKLARKA J. N.: Cimprej naj bi začel služiti namenu potrošniški center v zgornjem Hrastniku. Pozdravljam tudi začetek rekonstrukcije ceste na Dol, Potreb in želja je torej veliko. V sorazmerno kratkem času vsem željam in potrebam prav gotovo ne bo mogoče ustreči. Pa vendar ... NA TEMO: DRUŽBENI STANDARD Srečno, tovariši! Da, to je tisti prisrčni SREČNO, s katerim odtajalo vsak dan radarji na svoje težko delo globoko ped zemlje, to je tisti SREČNO. ki ti e* prijateljskem stiske rok topove zgodbo e »knapovskem* poklicu, ki sabteva celega človeka. Tokrat smo le stran namenili zagorskim radarjem za mednarodni delavski praznik — 1. maj. umornem boja stovenskega delovnega človeka za svoje pravice. Vendar L maja takratni rudarji tiso pričakovali lake slovesno, z velikim pričakovanjem. d« je le njihov praznik. Praznovanje 1. maja je Mio prepovedano, vendar so marsikje zaplapolale slovenske zastave in oznanjale svetal in sončen dan za zatiranega Slovenca. Knapovska pest se je stisnita, prijela za puško — in zmagala... Ostale so velike zgodbe o slovenskem ljudstva in slovenski zemlji. Danes ždimo pisati e zagorskem rudarju Iz leta 1964. ZADNJI CIGARETA Iz Vinskega reva so prihajale skupine radarjev, z dela se je vračala dopoldanska Izmena. Njihovi obrazi so bili zamazani, črni od premoga, oči pa se žarele svetlo in bleščeče, ko so se vračale iz temine. Rudarji so ugašali električne svetilke na čeladah in se nato z dolgimi koraki namenili h kopalnici. Na dele pa }e prihajala nova izmena. Iz vseh strani so prihajale postave krepkih mož. Cez čas jih je bilo le opaziti v delovnih oblekah. France, Miha, Lojze in Cene so tvorili zaključeno skupinice. Razpravljali so o nogometu. Sesede so Ule trde, a tekle so tako živahno in vsakdanje, « značilnim knapovskim žargonom, preti nebu pa se splavati kolobarji cigaretnega dima To je bila njihova zadnja cigareta pred odhodom v jame. V ušesih Franceta morda zvenijo besede njegove male hčerke: »Srečno, očka — in vrni se zdravi* Potem torti France « ostalimi krene do rova in le ga skrije tema. Njegova tuljavi dlan bo prijela za kramp, zavihtel ga bo In ga zasadil v gmoto črnega zlata. PRVIČ V JAMO Ce hočem napisati reportažo o zagorskih rudarjih, petem moram vendar z njimi, sem sklenil. Nekoliko neokretno sl natikam delovne hlače in jih nato privetem s trakom. Tudi površnik oblečem tet dl zategnem pas, na katerem je akumulator za naglavne svetilko, nato zlezem še v škor- nje, si poveznem na glavo čelado in počutim se kot pravi radar. V žepu mi tiči beležka, le da je čelada precej težka in mi je glavo sprva nagnila kar postrani, ko sem se sklonil. Pred tem so v pozivnici te razporedili rudarje na posamezna delovišča. Pred nami so že. Zdaj krenemo tudi mi. Spremljata me jamska nadzornika — 44-letni nadzornik iz kamnoloma Avgust Zupančič In pa 12-letei oddelčni nadzornik Lado Jager. Priletni Avgust je že 26. leto rudar, tara« astme pa ne sme več v jamo, zato je nadzornik v bližnjem kamnolomu, poleg tega pa je še predsednik centralnega DS. Vprašal sem ga za kakšne šegave trenutke iz knapovskega življenja In povedal mi je, da so vsekakor nepozabne pripovedke znanega »vicarja« Dolarjevega Johana iz starih knapovskih časov, ko so po jami vozili še slepi konji. S tegobo v srcu pa se tudi on spominja, kot vsi ostali radarji, tragedije iz 1961. leta, ko je Vinski rov neusmiljeno terjal 13 življenj. Drugi moj spremljevalec pa je bil Lado, ki me je z besedo popeljal v svet črnega zlata. Znajdemo se v rovu. Popravil sem si čelado in si dal še zadnje korajže. Tri lučke prodirajo po rovu naprej, v soju močnega pramena si ogledujem betonski obok. Avgust pravi, da je do izvoznega jaška blizu 1000 metrov poti in čakam, da bomo kmalu tam. 360 METROV V GLOBINO Nato pridemo do strojnice, ta katero pravijo, da je ravno pod Vinami. Ze smo pri izvoznem jaške. »Srečno!« smo pozdravili z rudarskim pozdravom in odzdravil nam je signalis! Mirko Knez, ki je ie trinajsto leto rudar In nas bo popeljal v globino. »le krepko se primite, bo šlo kar precej hitro navzdol,« me je poučil Lado. Pa ni bilo tako hudo. Vendar sem šele na dvigalu zvedel, da gremo s hitrostjo 6 m na sekundo in da se bomo spustili 366 m globoko. Kmalu bi ml vzelo sapo. Spuščamo se na 6. horizont. Ko pristanemo, sl krepko oddahnem, nato že krenemo naprej po rovu. V bližini imajo tudi jamsko remizo. Krenemo z glavne proge In nadaljujemo pot mimo polja A, B In C. Tračnice so ponekod zalite z vodo, vendar nas to ne moti. Obstanemo na polju E. Spel zadoni med lesenim podporjem knapovski »Srečno« In pozdravimo se z Ivanom Nolimalom, ki dela na čelnem odkopavanju. Strop je podprl z jeklenimi stojkami, v tem delu Izmerimo ludl količino metana, ki ga je 1,5 odst. (Do 2,5 odsl dovolijo rudarjem delati, nad to količino pa je take delovišče prepovedano.) v globini 360 metrov med rudarji KRAMPI POJEJO PESEM Še naprej gremo, na zahodni del polja E. Ker sem navajen, da je nad menoj vedno sonce, krepko treščim v lesen podpornik. Sreča je, da imam čelado, sicer bi pa videl veliko število zvezd. Povzpnemo se po lestvi, klini so maftni od mokre jalovine in krepko se jih oprijemljem. Klinov ni konca, končno pa le obstanem na vrhu. Voda curlja na nas, tu in tam pa je opaziti kak zlomljen podpornik. Nato se je treba splaziti po koritu »po rnčnah« kar po trebuhu, saj ni več prostora. Spet srečamo novo skupino radarjev. V majicah so. preklemansko je vroče. Njihovi črni obrazi so zamazani s premogom in znoj jim v velikih curkih kaplja s čela na ramena in po telesu. To je najtežavnejši teren v jami, mi pojasni Lado. Tudi sam čutim, da sem popolnoma preznojen, srajca se je krepko oprijela hrbta, pa tudi na Avgustovem obrazu vidim kapljice znoja. Rudarjevo delo je zares naporno in zahteva prav gotovo celega človeka. »Ali bi se kaj zmenila?« vpraša Lado. Začudeno opazujem, kaj bo iz tega, nato pa opazim, da mu je zmanjkalo »čika«. Nek radar mu z nasmehom ponudi tobaka in Lado si odreže košček. »No, le vzemi. Ampak sem ti ga dal zato. ker Imaš nož, jaz ga pa nimam,« se je oni hudomušno odrezal. Spet gremo po lestvi nazaj. Tu je tako) laže dihati. Krenemo na pelje G na številko 146, kjer dela 5 rudarjev. To transportu lezejo večji kosi premoga, Medvedov Vinko — prvopisani kopač pa pravkar nalaga v vrtine razstreljiva. Ko smo prišli sem, je »Srečno« odmeval kot v veliki dvorani, v soju luči pa se sveti stena lz samega premoga. Razmišljam. Na številki 146 smo, torej ni daleč od mesta tragedije iz leta 1961. Lado mi pojasni, da res nismo daleč. Številka 144 je nekoliko naprej. Zdaj je čas, da se z Ladom posloviva. Stisneva si roki, nato pozdraviva ostale fante in ie lezeva z Avgustom v stranski rov po bližnjici proti glavnemu rovu. IZ TEME V SONČNI DAN V mislih mi je še vedno tisti trdi, prisrčni SREČNO, pred očmi so ml še vedno potni obrazi, ko odhajava proti izvoznemu jašku. Spomnim se rudarjev, ki so mi tako vneto govorili o svojem delovišču. Tako so -mi povedali marsikaj zanimivega Ivan Erjavec, Ivan Nolimal, Vlado Poljak, Jože Lc.nasi in Jernej Vodenik, ki je gospodar čela. »Več vozičkov napolnimo, večja bo plača ob koncu meseca,« mi je rekel. On dela na številki 144, kjer je nesreča zaptevala 13 življenj in med njimi tudi takratnega brigadirja Jožeta Mlakarja. Zdaj je Jernej na njegovem mestu. Krepko ml je stisnil roko, ko sem odhajal od njega Dvigalo me skupno z Avgustom popelje spet 360 metrov navzgor in kmalu obstaneva pred Vinskim rovom. REPORTAŽA »No, kako vam je bilo všeč?« »Bilo je zanimivo In šele zdaj sem videl, da je povest o rudarju povedala resnico, ko govori o trdi dlani In znojnem čelu.« Da, spoznal sem tisti prisrčno radarski SREČNO! V sltrko rok pa je bilo čutiti lepe želje za delavski praznik — 1. maj. R. Palčič V LITIJSKI PREDILNICI Žena proizvajalka Veliko zena je zaposlenih v litijski Predilnici, skoraj 600, ali v procentih približno 90% vsega osebja. To število je dokaj visoko. Prav zato pa zahteva še večjo skrb in razumevanje do žene, gospodinje, matere — človeka. — Kako se počutijo žene v tej to- — varni? Kaj vse ste storili zanje, — da bi jim olajšali delovne in iz- — boljšali življenjske pogoje? — — sem vprašala predsednika de- najnižji osebni dohodek 25.000 dinarjev. Dolgo je že tega, kar so delavke spoznale, da bodo za več dela dobile več denarja. Zato tudi delajo vse nadure* kadar je to le mogoče. To pride v poštev pri jutranji izmeni, ki začne tako z delom namesto ob pol petih ob pol štirih in pri nočni, ko delajo namesto od pol sedmih do poh-dveh, do pol tretje ure zjutraj. Posebno nočno delo je zelo utrudljivo, še celo za žene gospodinje oziroma matere, ki si ne morejo privoščiti počitka, kot bi si ga rade in kot si ga lahko privoščijo neporočene.______ _____ • — Približno ob treh zjutraj pridem domov in grem za nekaj časa spat — mi je rekla Elizabeta Wigner, po rodu Poljakinja, — todi samo nekaj ur, ker me čaka gospodinjsko delo, ki ga tudi nikoli ne zmanjka. Simpatična Wingerjeva z varniški menzi, ker sama doma kuha. Malico pa jemlje vsak dan. Človeku se prileže nekaj toplega in tudi okusno je skuhano. Vprašala sem jo, če je že kdaj koristila usluge raznih servisov, pa o njih ni ničesar vedela povedati, niti je to ni zanimalo. — Vse delam sama, — mi je povedala, — tako vsaj vem, da je’ v redu narejeno. Kolikor vem, je 'v Litiji pralnica pa nisem šla tja še nikoli. Zakaj le, če lahko sama perem? — • No, pa tej je vseeno laže, ker nima majhnih otrok, sem si mislila in nagovorila Marijo Kraševec s ševš pri Jablanici, ki ima 4-letno punčko 'in 2-letnega fantka. Tiha in nekoliko zadržana Marija me je „________________.- .. n začudeno gledala. Koliko zasluži? *}e. moreJ° uvesti. Res je sicer. No, takole 25-26.000 dinarjev dobi da. dela vsaka izmena sedem ur, de-večinoma. Vse bi še bilo, če ne bi 'aJ° P* zato vsako tretjo nedeljo, stanovala tako daleč. Peš pride do da^nadomestijo izgubo Vendar so tovarne približno v uri in pol, res P^pričam, da bodo uredili tudi to pa je, da spomladi, poleti in jeseni najpozneje do konca leta^ Naroče-noti nrevozi s kolesom nih imajo namreč še nekaj novih - Lahko si vredstavliatl kako Jd- krojev. Ko jih bodo dobili, 'bodo jetnofe pazim, ko morati še pr e- Jfhko kljub znižanemu delavniku hej časa gaziti po snegu in celo delail * nezmanjšanim obsegom ponoči, - mi je.še rekla, mi raz- Proizvodnje. To vprašanje namera-irvs;io Ho v r,imiri nima veslih nrn- vaJ° urediti tako, da bodo delali Marija Kraševec 42-umega delavnika zaenkrat govorico ne izdaja svojega poljske- tožila, da z otroki nima večjih pn> -ohoto v meseni ostale - ’ - leta in Feta živi'v blemov, ker nanju pazi njena mati m^J.1 :iji. L bleščečimi seocmi mi je ga porekla. Že leta in e,Ico: S »iTp^MS^TB Ne kosi in ne večerja v to- in da v tovarni nikoli ne'je, ker je flrl Pa ^ imeli proste. Ni mi 7? navaiena da si malico nrinese treba ^ niti omenjati, kako od doma, nato pa se je poslovila in odšla nazaj na delo. Elizabeta Winger — lav$kega sveta Nika Stomatov- — skega. Morali bi priti v našo tovarno že pred sedmimi leti in bi sedaj dosti bolj živo občutili razliko, kot vam jo lahko Opišem jaz — mi je odgovoril. V tem času smo vložili milijardo dinarjev v izboljšanje delovnih pogojev in povečanje proizvodnje. Povedal mi je, da je tovarna stara 76 let, da so prej delali v nemogočih pogojjh. Tam, kjer, je zdaj parket, so bila betonska tla; ni bilo nobenih sanitarij, ne garderob, delavke niso dobile niti delflvnih oblek. Oddelki so bili razporejeni nesmotrno in stroji povsem zastareli. Sedaj je to vse drugače. Strojni park so obnovili. Da so povsod napravili parket, sem že omenila. Po bddelkih sem videla žene v delovnih oblekah in z enakimi rutami na glavah — zaradi prahu. Vsak oddelek ima garderobo in lepo urejene sanitarije, da delav; kam ni treba umazanim odhajati domov. Imajo tudi lastno ambulanto, kjer ima ogromno dela predvsem zobozdravnik. Zraven tovarne je menza, tam kuhajo za delavce m uslužbence ne samo malico, ampak tudi kosilo in večerjo. Menza ni strogo interna, žena lahko nese hrano tudi domov zase in za vso družino. Tovariš Stomatovski mi je povedal, da delijo brezplačno mleko jutranji izmeni in kavo popoldanski. Povprečen mesečni zaslužek v predilnici znaša 32.000 dinarjev. Seveda zaslužijo žene na nekaterih delovnih mestih, kot na primer čistilke, manj, v proizvodnji pa je Iz ambulante v Predilnici se .bodo takrat lahko mnogo bolj posvetile svojim otrokom in seveda tudi, kot po navadi, gospodinjskemu delu. 0 Povprašala sem po aktivnosti proizvajalk v organih upravljanja. Vsako leto se žene bolj zanimajo za ta vprašanja, — sem izvedela — v glavnem za tista, kjer so same neposredno prizadete. Zelo rade razpravljajo o stvareh, ki jim — po njihovem osebnem prepričanju — gredo, do najbolj burnih razprav pa pride, kadar govorijo o proizvodnji, pa o osebnih dohodkih in o stimulativnem sistemu nagrajevanja, ki je precej kompliciran. Odvisen je od tolikih različnih faktorjev, da ga je pravzaprav enemu samemu človeku skoraj nemogoče izračunati, zato pride pri tem včasih do negodovanj. — Naj vam povem primer, da si boste laže predstavljali, — mi je še dejal tov. Stomatovski: — Predstavljajte si dve izmeni. Obe sta opravili popolnoma enako delo — prva z 28, druga pa z 32 delavkami. Ta, poslednja izmena, bo seveda zaslužile nekaj manj od prve. — Seveda ni tako preprošto, kot sem napisala. Potolažila sem se s tem, da nisem edina, ki tega povsem ne razumem. V tovarni so do zdaj organizirali že nekaj tečajev o samoupravljanju, občasno pa imajo redne tečaje za dosego kvalifikacij delavk. S Ko sem odhajala, sem si ogledala še menzo. Velika, svetla in prijazna jedilnica je bila prazna; do devetih, ko imajo pol ure prosto za malico, je manjkalo še ne-' kaj minut. Pokukala sem v kuhinjo in iz velikega lonca mi je, vabljivo zadišal pasulj. Kar jedla bi ga, toda na žalost se mi mudi, oditi moram. Poslovim se, zahvalim in rečemo si — na svidenje I N. D. PISATI SMO ŽELELI 0 RAZVEDRILU, PA SE JE PONEKOD ZATAKNILO... Sobota je že takšen dan, ko takoj pomislimo: kam pa zvečer? Po vsem civiliziranem svetu, kjerkoli, se dekle ali žena proti večeru postavlja pred ogledalo in premišljuje: »Kaj naj oblečem? Naj imam lase spete ali razpuščene? Naj si nadenem ogrlico in uhane? Bom dovolj lepa zanj?« Tudi moški, prav tako v katerikoli življenjski dobi, moški, ki po navadi zabavlja čez žensko ničemur-nost, se še kako rad samovšečno opazuje v ogledalu, če že drugače ne pa vsaj takrat, ko se brije ali pa ko si zaveže kravato. Ker pa je prav gotovo več kot tričetrt teh ljudi zaposlenih, je torej razumljivo, da si za zabavo izberejo tisti večer, oziroma noč, ko jim potem naslednjega dne ni treba zgodaj vstati in oditi "na delo, torej soboto. Marsikaj bi sg dalo, napisati o tem. Napisati, kako se da zabavati v Rimu, Parizu, Londonu, Moskvi, New Vozku ali Beogradu, kam vse lahko gre človek, željan zabave, kako poskrbijo zanj, da mu hitreje mine čas in, kar Je najbolj važno, da kar najhitreje porabi čim več denarja. Če je že tako ali tako in četudi zabava ni vselej taka, kot bi bilo treba, se in se bodo še vnaprej ljudje prav radi zabavali in tudi v bodoče najraje v soboto zvečer. Kako pa je s tem pri nas? Nesmiselno bi bilo pisali o zabavi v velikomestnih meri lih. Treba se bo zadovoljili z bolj skromnim opisom. Pa vendar, zabavati se je treba, vsaj včasih. Toda, saj se ljudje zabavajo tudi v Zasavju. Pa se res? In če se, kdaj, kje In kako? Pozanimala sem se in odgovorili so mi: sobotna zabava? Kak|na sobotna zabava? A — ja, v soboto je nekaj v Zagorju, v »stekleni« dvorani Delavskega doma. Pa tja ho-tiijo v glavnem mladi, starejši rekdokdaj, čeprav »zabavni sobotni večer«, kot mu menda pravijo, ni samo za mladino. Sicer je pa kar v re-'du in so zadovoljni z njim. — In res je v redu, nič se mu ne da očitati. Izpolnjuje precej pogojev dobre zabave: je v soboto zvečer, v lepem prostoru, zraven je buffet pa tudi dober orkester in dobrega pevca imajo. Motil me je samo občutek, da sem zašla na mladinski ples. Kje pa se zabavajo sta rejši? Se ne zabavajo nikjer? Pretirana bi bila trditev, da v celem kraju ni niti enega človeka, starejšega od 25 let, ki se ne bi vsaj enkrat na mesec želel pogovoriti s prijatelji v lokalu, vrednem tega imena, nekaj malega popiti ali zaplesati (pa ne samo ob harmoniki ali gramofonu). V Zagorju bi morali poskrbeti, da bi se iz sobotnega večera za mladino razvil sobotni ve-čer za vsakogar. Treba bi bilo morda nekoliko spremeniti mentaliteto ljudi, jih navdušiti za kulturno zabavo in jim dopovedati, da ni zabava sa mo to, če v gostilni naročiš pol litra rdečega ali belega pa zabavljaš čez cene in politiko. Priznati moram, da . me je sobotni večer v Zagorju prijetno presenetil. Ker vem, da v Trbovljah, ki štejejo precej več ljudi od Zagorja, do sedaj ni bilo nobene zabave takšne vrste, nisem v še manjšem kraju pričakovala Se nekaj trenutkov in mize bodo spet zasedene. česa podobnega. Ta sobotni večer ima še nekaj več od splošnih pogojev za dobro zabavo, ima pravo vzdušje. Tja zahajajo v glavnem ljudje, ki vedo, kaj bodo tam našli, ki to pričakujejo in se vesele takšne sproščene zabave. So veseli in dobre volje, ker jim je prijetno. To še kako vpliva na splošno počutje in ustvarja tisto nepri-siljenost, ki je potrebna, da takšen večer uspe. In Trbovlje? Kam bi lahko šla? Kaj naj napišem o tamkajšnji sobotni zabavi? Ko že nisem vedela, kaj bi napisala, me je rešil iz zadrege novoustanovljeni trboveljski klub, namenjen izobraževanju in kulturni zabavi 'vseh občanov. Čeprav je skoraj verjetno, da bo tudi tu več mladine kot odraslih, me vseeno zelo veseli, da ga lahko omenim v zvezi s sobotnim večerom. Tam bo namreč, prav tako v prostorih Delavskega doma, vsako soboto ples, igrali pa bodo naši znanci — zagorski orkester. Ta vrsta zabave se je v Trbovljah šele pričela, zato se ne da o njej kaj dosti povedati. Lahko jim samo zaželimo čim vet uspeha pri navajanju Trboveljčanov na kulturno zabavo. Ne vem pa, zakaj ne bi mogli v hali. Delavskega doma od časa do časa organizirat? kakšnih zabavnih večerov oziroma plesov, po vzorcu vsakoletnih novoletnih plesov, ki so zmeraj dobro uspeli in bili dobro obiskani To bi lahko storili tudi ob večjih državnih praznikih, kot na primer v dneh praznovanja 1. maja ali pa na Dan republike. No in zdaj je pa že konec z zabavo v Zasavju. Zasavskih krajev je sicer še precej, kul-lurno-zabavna dejavnost pa spi v njih globlje spanje kot Trnjulčica. In če je princ zbudil Trnjulčico s poljubom, bi bilo treba tukaj vse bolj energično nehati s to zaspanostjo. Hrastnik, Litija, Radeče, Zidani most — kaj naj napišem o teh krajih, da že omenim samo večje. Odgovor je kratek. Gostilne. Kam drugam ljudje ne gredo, ker česa drugega tudi nimajo. V vseh zasavskih krajih je gostiln kolikor jih hočeš pa tudi gostov jim ne primanjkuje. Posebno proti večeru se gostilne napolnijo.x Ljudje kartajo, včasih šahirajo, se pogovarjajo ali kregajo, včasih tudi pijejo in potem domov. In tako iz dneva v dan. Nekaj je treba storiti! — Toda, kaj in kako? Verjet- — no bi bilo najbolje, naj- — prej poskusiti prepričati — ljudi, da jim nekaj manj- — k a, da potrebujejo tudi — drugačno vrsto zabave. — Dolga pot je do tega. In — veliko truda in potrpežlji- — vosti. Izplačalo pa bi se — brez dvoma in poskusili je — treba. N. D i Zasavski | TEDNIK mSSSmliBMM 's7®™**® ... Tekmovanje matematikov Pred dnevi Je bilo v sejni dvorani Občinske skupščine Trbovlje zelo živahno. 35 učencev osmih razredov osnovnih šol vsega Zasavja je tekmovalo v znanju matematike. To Je bil finale šolskih in občinskih tekmovanj, organiziral pa ga Je Zavod za prosveto ln pedagoško službo Trbovlje. Zasavski zavodi za zaposlovanje delavcev so tekmovalcem kupili lepe in ptaktične nagrade. V 60 minutah so morali tekmovalci rešiti štiri naloge, težje od vsakodnevnih šolskih, saj so se tekmovanja udeležili dvakratni zmagovalci. Zmagali so namreč že prej, na tekmovanjih v posameznih občinah. Petčlanska komisija je sestavila primerno težke naloge, ki sta jih v celoti rešili le dve učenki in s tem dosegli vseh 20 možnih točk. Ti mladi matematičarki sta Irena Babič iz Trbovelj In Vanja Kužnik iz Zagorja. MATINEJA SOLISTOV LJUBLJANSKE OPERE V TRBOVLJAH Po tekmovanju so si učenci v spremstvu učiteljev ogledali Revirski muzej NOB. Tako so koristno uporabili čas, med katerim je komisija pregledala in ocenila tekmovalne naloge. Nato so objavili rezultate tekmovanja, zastopnik zavodov za zaposlovanje delavcev pa je razdelil nagrade. Ker so v glavnem vsi učenci na tekmovanju pokazali lep uspeh, je bil s tem namen vzbuditi zanimanje za matematiko, dosežen. Tekmovanje je bilo v mesecu poklicnega usmerjanja mladih, ki so jim ob tej priložnosti razložili, da potrebujemo dobre matematike ne samo na šolah, ampak tudi v proizvodnji, tehniki in znanstvenih ustanovah. A. S. f^ajANI SO GOSTOVALI v Trbovljah V soboto, 25. aprila, je pevski zbor »France PrešerenSD@>lDSDS>lD8DficHC>toS>lC>Ri)8MDtoS>)EiSD6>tDtolMDfK>6e>tDSOfl VESTI • VESTI • VESTI • VESTI • VESTI • VESTI • VI Uspešna rekonstrukcija v Tovarni papirja Gradbena dela na novih objektih proizvodnega značaja ob rekonstrukciji v radeški' Tovarni dokumentnega in kartnega papirja so v polnem teku Gradbeno podjetje Gradis, ki je bilo sicer da'j časa v zamudi z ozirom na obveznosti do te tovarne, je v zadnjih tednih skoraj v celoti opravilo zaostala dela. Predvideno je, da bodo vsa gradbena dela zaključena že v mesecu oktobru. Priprave za montažna dela bodo že poleti, sama montaža pa bo v mesecu septembru. V Tgvarni dokumentnega in kaitiiega papirja Radeče pričakujejo, da bodd prvi strojni izdelki iz inozemstva prihajali že v mesecu avgustu. A. Slaba cesta skozi Radeče Cesta skozi Radeče, na katero so dali pred leti asfaltno osnovo, je skoraj povsem uničena in je stanje nevzdržno, saj je na mnogih mestih (še posebej pri bencinski črpalki, pri gostilni »Svoboda« In pri Savskem mostu) že popolnoma odslužila svojemu namenu. V primeru,1 da v Radečah ne bodo pristopili k takojšnjim ukrepom v zvezi s popravilom omenjene ceste, bo to v mnogočem podražilo popravila v kasnejšem času. Prav bi bilo, da bi krajevna skupnost v Radečah skupno z delovnimi organizacijami takoj pričela Iskati možnosti, da se la prepotrebni komunalni objekt dokončno uredi, sama cesta pa v bodoče zahteva tudi solidnejše vzdrževanje. Dobra proizvodnja v radeški »PETI« Izračuni za prvo tromesečje v radeški tovarni »Peta« so pokazali, da je delovni kolektiv za 24 odst. presegel planske obveznosti tega leta in za 54 odst. povečal proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom. Presežen je tudi plan izvoza, saj le-ta znaša v prvih treh mesecih 40 odst. celotne proizvodnje. Tovarna »Peta« izvaža lesene pele in lesno galanterijo predvsem v Združene države Amerike in Anglijo. V kolektivu računajo? da bodo z uspešno proizvodnjo v prihodnje lahko delno povečali tudi osebne dohodke. Sindikalna organizacija v delovnem kolektivu pa je sklenila, da bo še v tem letu ‘skupno z organi upravljanja in vodstva podjetja organizirala različne strokovrie in družbeno-ekonomske seminarje za vse člane kolektiva, ker je, kot ugotavljajo, z večjo strokovnostjo in ekonomsko izobrazbo omogočeno na eni strani dvigniti proizvodnjo, na drugi strani pa povečati interese kolektiva za neposredno upravljanje. Integracija radeške Mlekarne * (a) RADEČE — Delovni kolektiv radeške mlekarne je 2e pred meseci sklenil, da se bo priključil k ljubljanskim mlekarnam. Pred nedavnim pa je tudi občinska skupščina v Laškem potrdila to odločitev delovnega kolektiva. Sklep o priključitvi je bil sprejet predvsem na ekonomskih izračunih. Ugotovljeno je. da bi bilo tako mogoče bolje organizirati proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, odkupno mrežo pa tudi lažje bo v združenem podjetju urejevati Številne probleme, ki jih sedanji maloštevilni kolektiv radeške mlekarne kljub prizadevnosti doslej sam ni mogel rešiti. Za meflnarodni delavski praznik — L MAJ pošiljajo vsem delovnim ljudem Radeč in v Zasavju najiskrenejše čestitke z željo za dosego še večjih uspehov kolektivi radeških delovnih organizacij: • TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA RADEČE, • INDUSTRIJSKO PODJETJE »PETA« RADEČE, • SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE, »KOLODVORSKA RESTAVRACIJA« ZIDANI MOST, • »OBNOVA« RADEČE, • MESARIJA IN PREKAJEVALNICA RADEČE 6 »KURIVOPROMET« RADEČE Celjska nogometna pedzveza ZREČE - PAPIRNIČAR (Radeče) 1:5 (1:2) (k) RADEČE — Pred dvesto gledalci je moštvo radeškega papirni-čarja v nedeljo v Zrečah premagalo tamkajšnjo enajsterico s 5:1 (2:1). V prvem polčasu so le v prvi minuti igralci Zreč dosegli gol in je trajalo precej, časa, da so Pa pirničarji uredili svoje vrste in do segli po Hiršlju izenačenje. Do kon ca prvega polčasa so domači igral ci napadali in se je moštvo Papir ničarjev več ali manj branilo So lidna obramba in nespretnost do močih napadalcev ie hU vzrok, da rezultat ni bil spremenim V enem izmed protinapadov so Radečani preko Zahrastnika poved- li z 2:1. V drugem polčasu je prfc šla dt^izraza tehnično boljša igra in večja borbenost gostov. Najprej je Brvar preigral vso obrambo in dosegel gol, zatem je Hiršl povečal na 4:1. Zadn ji gol je ponovno dosegel Brvar. • Najboljši spapirničarji« so bili: Breznikar, Ernest) in Vran. mjesn NIK M Ceste, parkingi, garaže in urbanizem razvoju mesta. Zaenkrat je treba narediti skoncentrirane Vse večji porast prometnih sredstev terja ustrezne re- rične garaže lahko v najkraj-šitve. Lahko predpostavljamo, da bo v tridesetih letih prišlo šem času pomenijo težko pre-eno motorno vozilo na štiri prebivalce. Zaradi tega je tre- mostljivo oviro v nadaljnjem ba že sedaj misliti na ceste, parkinge in garaže. ~ Ceste morajo biti dovolj široke, tega pa vsepovsod ni mogoče napraviti. Zato predvideva novi urbanistični načrt garaže, ki bodo zadostile tre-od Trga revolucije do Komunale enosmerni promet po dveh nutnim potrebam, v bodoče pa cestah — prvi, ki že obstaja In po drugi, novi, ki bo pote- je nujno treba k vsaki novo-kala ob potoku Trboveljščica. gradnji predvideti tudi prostor _ , , . za garaže. Svojo garažo mora Pri zasnovi novih centrov je primer bi lahko navedli novo imeti vsaka individualna hiša, treba upoštevati kapacitete satelitsko naselje Farsta pri pri skupnih gradnjah pa je parkirnih mest, kar predstav- Stockholmu, kjer bo stanovanj treba poskrbeti za garažiranje lja velike proste površine, približno za 30.000 ljudi in bo tako, da pride ena garaža na Vodilna misel, rezervirati do- okoli mestnega središča ure- tri stanovanja. Gospodarsko ločeno površino v ta namen, jen prostor za parkiranje 2000 planiranje prikazuje v nasled-nas sili, da osvojimo avtomo- avtomobilov. njih desetih letih podvojitev b‘l. *ot sestavni element da- Garažiranje je v Trbovljah relativnega narodnega dohod-nasnjega življenja, da zadol- je velik problem. Treba ga je ka, to bo pa že vrednost, po-zimo investitorje, da oskrbijo reševati v sedanjih razmerah dobna ostalim razvitim evrop-potrebna sredstva za parkin- in g sedanjimi možnostmi ta- skim državam. Popolnoma ,• gravitirajo v njihovo ko> da imajo že-vsa ta seda- upravičeno« lahko sklepamo, okolje. Na Trgu revolucije bo nja prizad6vanja daljšo bo da se bo z dvigom standarda treba urediti 350 parkirnih dočnost. Posamezne provizo- povečalo tudi šte.vilo vozil in prostorov. Ce pomislimo, da K ■ potrebujemo za en sam par-king 25 m3 prostora, potem vidimo, da moramo samo na tem delu predvideti 8750 m3 prostora za parkinge ln moramo temu primerno projektirati stanovanjske zgradbe, poslovne centre ln promet. In kakšen je ključ za računanje števila parkirnih prostorov? Po en parkirni prostor potrebujemo na eno stanovanje, 60 m3 poslovnih prostorov, 5 ležišč v hotelu in na 10 sedežev v kinu ali gledališču. Za postopoma dosegalo evropske povprečke. Realno gledano predstavlja avto več ali manj družinsko vozilo in so progno- Predlog za gradnjo garaž na dvignjenih terenih, kjer je streha spodnje garaže obenem tudi dostop k višji garaži. ze na tej osnovi še najbolj razumljive in sprejemljive. Ker pa je število družin za daljšo dobo težko določiti, je treba pri nadaljnjem planiranju izhajati iz stanovanja kot enote za določevanje števila vozil in s tem tudi potrebnega pft>m5tnega prostora. Ker torej postaja z dvigom standarda garaža sestavni del stanovanja, jo moramo kot tako tudi obravnavati. Z grobo primerjavo bi lahko rekli, da pomeni danes garaža nekaj takega, kot pred kakšnimi sto leti sanitarije v sklopu stanovanja. Treba je celo proučiti že zgrajene individualne objekte in strogo analizirati vkomponiranje garaže v objekt. Prav tako pa je treba odkloniti vsako neprimerno prizadevanje, ki kvari arhitektonsko podobo. Se posebno pereč bo problem garaž v zvezi z gradnjo blokov na poševnih pobočjih Trga revolucije. Razumljivo je, da je na takšnem terenu gradnja garaž ustrezno zahtevnejša. Ker že obstoječi objekti v območju Trga revolucije nimajo dovolj garaž, Jih bo treba predvideti toliko več v novogradnjah, da bomo lahko zadostili vsem naraščajočim potrebam. N. D. Gibanje prebivalstva TRBOVLJE Rojstva: Ana Vozelj, Trg revolucije 9 — dečka; Fani Božič, Loke 17 — dečka; Jožefa Pirnat, Brezje 7 — deklico; Hilda Špan, Hrastnik 347 — deklico; Ida Polutnik, Kol. 1. maja 18 — deklico; Ana Hauptman, Zagorje, Cankarjev trg 2 — dečka; Ivana Artnak, Golovec 1 — deklico; Olga Klenovšek, Studence 47 — deklico; Anica Vajngartner, Dol 41 — dečka; Marija Pirkovič, Mlin-še 3 — deklico; Milena Sevnšek, Dol 28 — dečka; Marija Matko, Znojile 31 — deklico; Amalija Smrkolj, Kolovrat 31 — dečka. Poroka: Miroslav Mak, strugar, Dobrna 17 — Marija Kelnar, frizerka, Podvine 3. Smrti: Matevž Benda, upok., Partizanska c. 33 — star 88 let; Marija Fabjan, roj. Kuder, gosp., Trg svobode 34 — stara 43 let. Trbovlje OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE obvešča vse člane Zveze sindikatov Jugoslavije na področju trboveljske občine, da je pri Občinskem sindikalnem svetu Trbovlje organizirana vsako sredo od 16. do 18. ure brezplačna pravna pomoč s področja delovnih razmeri). Hrastnik Sindikati o aktualnih vprašanjih . i i Ko Je pred dnevi razširjeni plenum Občinskega sindi- prosvetnih delavcev. Nizki gim tudi ugotovil, da v delov-kalnega sveta v Hrastniku razpravljal o gradivu V. kongre- osebni dohodki prosvetnih de- nih organizacijah še premalo sa Zveze sindikatov Jugoslavije, se Je omejil predvsem na lavcev povzročajo precejšnjo razmišljajo o pripravah za let govora o obnovitvi ceste vprašanje okrog uvedbe skrajšanega delovnega tedna, i\\- fluktuacijo zaposlenih, zaradi prehod na skrajšani delovni KONČNO GRADNJA CESTE NA DOL V Hrastniku je bilo že več Iz Hrastnika proti Dolu, zdaj Ijenjskega in družbenega standarda ter Investicij, pa so končno že pričeli z delom. Popravilo ceste opravlja Hrastničani menijo, da je šobiti za rentabilno proizvod-Komunalno obrtno podjetje treba dati v prihodnjem ob- njo. Hrastnik, predračun za uredi- dobju velik poudarek investi- Živahna je bila tudi raz- česat že trpi kvaliteta pouka, teden in da bodo morale ta-Pričakovati pa je, da bo že v ko občinska komisija kot ko-kratkem — vsaj delno — re- misije v delovnih organizaci- šen tudi ta problem. Plenum hrastniškega Občin tev ceste na omenjeni relaciji ranju za potrebe družbenega prava okrog minimalnih oseb- skega sindikalnega sveta je na pa je okrog 40 milijonov dl- etandarHfl s|cer pa je treba nih dohodkov. Iz statističnih zadni< razširjen seji med dni- narjev, ki bo tako smotrno standarda' uporabljen za ta prepotrebni vse proizvodne zmogljivosti v objekt. celoti izkoristiti in jih OBČNI ZBOR SEKCIJE INTERNIRANCEV V HRASTNIKU Na nedavnem občnem zboru Sekcije za Internirance pri ObO ZB NOV Hrastnik so razpravljali o aktualnih vprašanjih, med drugim tudi o vprašanju razlike med interniranci in udeleženci NOB, ki je ponekod prišla do Izraza v različnih varlafltah, zato so sklenili, da bodo pristopili k rešitvi tega vprašanja in prišli do nekih enotnih stališč. Njihova sekcija je v lanskem letu priredila tudi več tovariških srečanj na Borlu pri Ptuju, v Laškem, Ljutomeru in v Gradcu. Nadalje pa so se še dotaknili vprašanja o pokojninah, sklenjeno je bilo tudi, naj bi člani začeli pisati kroniko, ker so nekateri tudi že obljubili zavzeli pa so se še za ureditev muzeja NOB ter za ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bodo lahko nudili pomoč nekaterim svojem članom 'ter ga koristno vložili v svoje delo. Med drugim pa so sprejeli tudi resolucijo, ki so jo poslali na glavni odbor ZB NOB v Beograd, v kateri obsojajo politiko Zahodne Nemčije in sojenje ustaškim zločincem v Bonnu. D. M. podatkov za razdobje januar —marec 1964 izhaja, da je uspo- imelo od skupnega števila zaposlenih kar blizu 30 odst. osebne dohodke nižje od 25.000 din, največ v Steklarni. Z delno izboljšano organizacijo dela, z večjo mehanizacijo in ter z zvišanjem cen bodo verjetno že s 1. majem uredili v večini primerov Gibanje prebivalstva HRASTNIK jah intenzivneje začeti s pripravami. (a) Zborovanja po kolektivih Pred 1. majem — mednarodnim delavskim praznikom — bodo v vseh hrastnlških delovnih organizacijah pripravili slavnostna zborovanja Posvetovanje o obrtništvu Rojstvo: Marija Draksler, gosp., notranjo Mamo 38 — dečka. ^ ,6ČJo me- Poroka: Franc Dolinšek, del., ..... ... „ avtomatizacijo Hrastnik 46 - Marija Rogeršek. elanov kolektivov. Na večer a v torna lizanju de, Hragtn|k 'SVFl žogo v svoji posesti. Prav zato ni bilo težko zatresti mrežo domačinov. Na listo strelcev sc je vpisal Klenovšek v 41. in 70., Prašnikar v 72. in Žlindra v 49. minuli Sodnik Arsič iz Ljubljane je sodil brez večjih napak pred približno 500 gledalci, ki so bili z igro domačinov nezadovoljni. Moštvo Bratstva velja pohvaliti kot celoto. MLADINCI: SVOBODA (Duplica) : BRATSTVO 1:7 obe točki. V ekipi Rudarja so bili najboljši Dušak, Pungeišak in Prišel. Zelo slabo pripravljeno igrišče je imelo za posledico tudi slabo igro. Sodnik Kazamernik iz Sevnice je srečanje vodil dobro. Okrog 100 gle- dalcev je neupravičeno negodovalo svojo konst, vendar na nad sodnikovimi odločitvami. J3*40. ^P1" priložnosti za la niso znali izkoristiti. drugem polčasu boljši domačini. Domače moštvo je tekmo tako nesrečno izgubilo, saj je rezultat tel-me postavil domači igralca Brkič, od katerega se je žoga odbila V svojo mrežo. Domačini bi rezultat lahko izenačili ali celo povišali V ’—**' —J'_ —padalci še dosego go- RUDAR (H): Potušek, Pungeršak 2, Kaluža 1, Hafner 1, Dušak 6, Prišel 3, Selič, Kantužar 2, Potisk. - MLADINCI: SVOBODA i SLAVIJA 2:1 Upešen zaliuček smučarske sezone kAAAAAi Ob zaključku " smučarske sezone smo v naše uredništvo povabili trenerja Cveta Bevca, ki vodi člane Smučarskega kluba Trbovlje. O minuli sezoni je povedal tole: Smučarski klub Trbovlje posveča vso pozornost mla-■dincem, ki so prav na zadnjih dveh tekmah sezone pokazali izreden napredek. Omenimo naj, da so na mladinskem • državnem prvenstvu na Sar planini v smu ku in slalomu dosegli posa mezniki nekaj prav dobrih rezultatov. V smuku je bil Malovašič na 16. mestu, For te je pa v slalomu zasedel 18. mesto. Še posebno dobro so se izkazali na republiškem prvenstvu, saj je Malovašič dosegel 8. mesto v veleslalomu in bil le 3 sekunde za zmagovalcem. Mladinec Zupan je v isti kategoriji dosegel 14. mesto, For-te 16. mesto in Kmetec 18. mesto. Poleg tega so imeli smu čar ji Trbovelj še dvoboj s Celjem, kjer so se prav ta ko izkazali omenjeni štirje mladinci. Mladi smučarji iz Trbovelj so s tem dokazali, da predstavljajo kvaliteten vrh ne samo v Zasavju, marveč tudi v republiškem merilu. (fš) PROLETAREC B. KRAJINA 1:2 (0:2) (č) ČRNOMELJ - V 19. Kolu gometnega prvenstva v LNP moštvo Proletarca gostovalo v nomlju proti enajsterici Bele Kajine. Tekma se jc končala z zirtl go domačinov z rezultatom 2:1, srf Čanje pa je z napakami vodil soj nik Smidlehner iz Ljubljane. Tekma ni bila na višini, moštvo Prolelarca je bilo sicer tehnično boljše, domačini pa borbenejši. PO prikazani igri bi bolj ustrezal neodločen rezultat ali celo zmaga Prolelarca, ki je igral mnogo lepše, ni pa imel sreče pri stresanju na gol. Poleg enega zadetka, ki ga je sodnik priznal, so dosegli še dva, od katerih je bil eden dosežen regularno, vendar sodnik obeh ni priznal m s lem oškodoval moštvo Prolelarca vsaj za eno točko. Strelec za Proletarca je bil Mitič. Mladinci: B. KRAPINA 1:5 PROLETAREC (1:4) Koledarček Sobota, 25. aprila: MARKO Nedelja, 26. aprila: ZDESLAV Ponedeljek, 27. aprila: USTANOVI TEV OF Torek, 28. aprila: PAVEL Sreda, 29 aprila: ROBERT Četrtek, 30. aprila: KATARINA Petek. 1. maja: PRAZNIK DELA Sobota, 2. maja: BORIS Nedelja. 3. maja: ALEKSANDER Ponedeljek, 4. maja: FLORIJAN Torek, 5 maia: MIRAN Sreda, 6. maja: JANEZ Četrtek, 7. maja: STANKO Petek, 8. maja: VIKTOR TV PROCtUM TOREK, 28. APRILA V večernih urah — stereofonski koncert. SREDA, 21. APRILA 17.00 Ruščina na TV — 71. lekcija (Ljubljana). 17.30 Angleščina na TV — 90. lekcija (Ljubljana). 18.00 Poročila (Ljubljana). 18.05 Tone Seliškar: »Dimka« — slikanica. Ta zgodba znanega pisatelja T. Seliškarja je bila nagrajena na festivalu »Kurirčka« v Mariboru. 18.90 Slike sveta — filmski turna! za otroke (Beograd). 19.00 Britanska enciklopedija (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.20 S kamero po svetu — Aljaska in češko mesto Gotvvaldov (Ljubljana). 19.50 TV pošta — razgovor z gledalci (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (JTV) 20 30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.05 »Los tres de Santa Cruz« — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana). 21.85 Parili prenos košarkarske tekme med ekipama Francije In Italije (Kvco-vizija). 22.15 Kulturna tribuna (Ljubljana) 22.45 »HI-FI« - kriminalni film iz serije Inšpektor Leclerc (Ljubljana). 23.15 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 Spekter (Beograd). 19.30 Serijski HJm (Beograd) 22.15 Po roči la (Zagreb). , ČETRTEK, 36. APRILA 10.06 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Tečaj francoskega jezika — 8. lekcija (Beograd). 17.30 Angleščina na TV — 12. lekcija (Zagreb). 48-96 Poročila (Zamete) 18.10 NEDELJA. L MAJA be^oddSaT.rezd, otreakeaX£L^V *"***«“ •***• (Beo- 55? TV ^zom“k - 5525 erad). IJJ0 Filmi te Dtsne,eveg, | razgovori (Ljubljana). 16.36 Razglednice z n a rodnimi nošami — »Vf.mirni * IHLII IM. L»lMICyCVCgil I M Raz- svet* i oči la ob » is i oo 8 oo 10 oo i/oo is im n ue 17.ro. 18 00 23 00 ln 24 00 Pozor. nimaš prednosti ob 11.00. KmelUskl nasveti »b 12 15: Vsak dan za vas ®b 16 00 radijski dnevnik ob Ji 30; oddaja Nafti poslušale! če stilaio In pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9 05 tn 12 05 vsak oonedeltek četrtek In soboto d# ob 14 35 TOREK., 21. APRILA 8.05 Ceh osi o vaška zabavna glasba 8 35 med domačimi »Vlžnrji«. 8.55 Radijska šola za srednja stopnjo To ir bil naj večji dan S 25Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. JO 13 Plesni orkestri z zbori 10 40 Prizor iz 1 dejanja Pon chiellijeve »Cjoconde* 12 05 Za foavna glasba 12 25 Z lepimi željami za 1 tnaj 13 30 Iz baleta »Cajna punčka« 14 85 Radijska šola za višjo stopnjo Uklen jeni Prometej 14 R5 Dvn venčka slo venskih narodnih 1515 Zabavna glasba 1' 05 Koncer’ no željah poslušalcev TR 10 Godala v ritmu 18 25 Plesni orkeste: RTV Ljub liana in nte^rovl solisti 18 45 Na mednarodnih krlžpotjfh 19 05 Glasbene razu led niče 20 00 7. bo rovsk-e skladbe Marka Tajč^vtča 20 20 Radijska igra Romeo in Juli ta 21.30 Večer Edvarda Griega 2? 10 niatihenn medigra. 23.05 Po pevke se vrstilo SREDA, 29. APRILA* 8.05 Jutranji divertimento. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Prvomajski pozdravi. 10.15 Maj- hen koncert Slovenskega okteta. 10 55 Glasbena medigra. 12.85 Zabavna glasba. 12.05 Zvočni mozaik. 13.30 Koncertne pesmi tn plesi t vzhoda in juga. 14 «5 Radijska šola za srednjo stopnjo: Povest o dobrih ljudeh. 14 35 Sovjetska zabavna glasba 15 M) Zabavna glasba. 15 40 Glasbene čestitke. 17.05 Chopin — sklada telj — Prvi stiki s pisateljico George »Sandovo. 17.35 tz fonoteke radia Koper. 1810 Mojstri orkestrske Igre 19.05 Glasbene razglednice. 20,00 Zvočna panora ma 20 30 Matija Bravničar: Hla oec Jernej. 22.10 Plesni zvoki. 23 05 Literarni nokturno. 23.15 Iz sodobne madžarske tn romunske glasbe ČETRTEK, n A URILA 8 05 Z opernih in -koncertnih odrov. 8 55 Radi hita šola za višjo stopnjo. 9 25 Glasbeno darilo zn 1 maj. 10 15 Igra pihalna godba LM. 10.30 Pet minut za n&vo pesmico in pozdravi mladim risarjem. 12015 Zabavna glasba. 12.25 Pisana zmes slovenskih napevov. 13.30 Pester glasbeni spored. 15.20 Zabavna glasba. 15.40 Literarni sprehod: novela. 17.05 Lahka glasba. 18.08 Zelje in pozdravi 18.30 »Dan današnji«, reportaža 10 85 Glasbene razglednice. 20 00 Slav nostni zvoki na predvečer praznika. 20.30 V četrtek pred praznikom prvega maja. 21.00 Gostje iz Vojvodine. 21 45 Vedra godala. 22.10—24 00 Za prijetno predpraznično razpoloženje. 24.00—02.80 Plesni zvoki PETEK, L MAJA 8.60—12.-00 Rezervirano za prenos prvomajske parade. 12.05 čestitke ob prazniku dela. 13.30 Iz narodno zabavne matineje v Velenju. 14.15 Popularni popoldanski koncert. 15.85 Na obisku pri Interpretih zabavne glasbe. 16.80 Maria Fortič Sosedje 16 20 Novi posnetki treh naših solistov 19.85 Glasbene razglednice 20 00 Iz naših študijev v zadnjem letu. 21.00 »Človek« (literarna oddaja). 21.80 Lepe melodije. 22 10 Jugoslovanski vokalni solisti zabavne glasbe 23 15 Zaplešite z nami. A, 2 MAJA 8.00 Mladinska , radij sl: a Jgrn. 8.45 Slovenske narodne pesmi po je otročki r.bor RTV Ljubljana 9.85 Pomladni zvoki 10.06 Radij ska priredba opere »Ero z onega sveta«. 1130 Zvone Krž.lšnlk: Pr vematrika pot na Rožnik 12.04 Ce stltke ob prazniku dela. 13.30 Lahka glasba. 14 00 »Iščemo nove talentie«. 15 05 Pisan spored oi ke ktralne tn komorne glasbe. 16.80 Dežela, ki jo ljubim. 16.40 Kaj so nam za praznike novega pripravili naši domači skladatelji na ljudsko mtilodlko. 1785 Hammond orgle. 17.15 Radijska igra — O divjina. 18.11 Štirje veliki operni prizori. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Pred občinstvom ln pred mikrofoni. 21.00 Igramo za vas. 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, X. MAJA 8.00 Javna otroška oddaja »Veseli tobogan«. 38.00 Se pomnite, tovariši... 10.86 Od Bacha do Kodalyja. 11.SO Melodije na kitali. 13.36 Za našo vas. 14.10 Radi bi vas zabavali, 16.80 Humoreska tega tedna: Jazbec pred sodiščem. 19.65 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko. 21.00 Znamenite operne predstave Mo-dest Musorgskl: Krst opere »Boris Godunov«. 22.30 Plesna glasba. 23.65 Hrvatska ln srbska glasba za soliste ln ansambel. PONEDELJEK, 4. MAJA 8.05 Pojo mali ženski vokalni ansambli. 8.25 Koncertna zabavna glasba. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta sopranistka Mirka Klarič in tenorist Aleksander Marinkovič. 10.15 Kratek Izlet v našo glasbeno preteklost. 10.35 Naš podlistek: Intervju z vlomilcem. 12 05 Zabavna glasba 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe. 13 30 Glasbeni sejem (pester glas benl spored). 15.50 Zabavna glasba. 15 45 S knjižnega trga. 17.05 Iz opernega albuma. 1810 Madžarska zabavna glasba. 18 45 Pota sodobne medicine 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. 22.10 S popevkami po svetu. 23.15 Nočal akordi. TOREK, 5. MAJA 8.05' Zabavna glasba. 8.35 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Letališče. 9.25 Popevke skandinavskih dežel 10.15 Dixl-lend In Bossa nova. 16.46 Charles Gounod: I. slika opere Faust. 12.05 Zabavna glasba 12.25 Domače pesmi in napevi. 13.16 Simfonični plesi. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 14.35 Akademski pevski zbor poje »Koroško oh-eet«. 15.15 Zabavna glasba. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.16 Španske in lattMko ameriške melodije. 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana ln njegovi solisti. 19 05 Glasbene razglednice. 20.00 Poje Komorni zbor iz Celja. 20.20 Radijska Igra. 21.05 Glasba slovenskih skladateljev. 22.15 Skupni program RTV — studio Ljubllana. SREDA, 6. MAJA 6 05 Jutranji divertimento. 8.55 Pisani svet pravljic tn zgodb. 9 25 S popevkami po Slbvenl.it 10.15 Narodne pesmi raznih evropskih narodov 19.55 Glasbena medigra. 12.65 Zabavna glasba. 12.25 Valčki In uverture skladateljev lahke glasbe 13.20 Plesi tn razpoloženja 14 35 Sovjetska zabavna glasba. 15.15 Zabavna glasba 15.40 Komorni zboi RTV Ljubljana pote slovenske narodne pesmi. 17.05 Chopin — skladatelj. 17.35 Iz fonoteke radia Koper. 11.16 Mojstri orkestrske Igre. I9j05 Glasbene razglednice. 20.00 Lepe melodije. 20.36 Skupni program JRT — studio Beograd — »Beograjska pomlad«. 22.10 Plesni zvoki. 23.15 z zabavno glasbo vam želimo lahko noč. Plačevanje preživnine- I pogojna kaven e) TRBOVLJE — Da je še vedno nekaj brezvestnih ljudi, ki se ne zavedajo svojih roditeljskih dolžnosti, je pokazala ludi obravnava na Občinskem sodišču v Trbovljah dinarjev mesečno. Sodišče je bilo mnenja, da z ozirom na njegove osebne dohodke, ki jih je imel kot strugar v Strojni tovarni Trbovlje, in pa glede na to, da mati njegove proti Ivu Urbaniji iz Trbovelj, nedoletne hčerke zasluži __- — Z — — V. «1 ni« 1 C #11 ti o rin« rr a r r, n n ki se je izogibal plačevanju preživnine za svojo nedoletno hči M. 2. Na-podlagi sodbe je bil obtoženi Urbanija dolžan, da plačuje za svojo nedoletno hči preživnino v višini 5000 16.000 dinarjev mesečno, znesek za omenjeno preživnino Trbovlje, da bi si tako zagotovil izgovor. Do dneva, ko se je mati nedoletne M. 2. obrnila na sodišče, pa se je nabrala že kar precejšnja vsota — čez 50.000 dinarjev. Ce pomislimo, da ima mati njegove hčerke zares majhne dohodke, lahko razumemo, Na podlagi 9. in 11. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list, št 8-65/63) in Odloka Občinske skupščine Litija o urejanju zemljišča (»Glasnik, št. 62/63) in na osnovi Odločbe Okrajne skupščine Ljubljana, št 350-781/62-5 z dne 29. oktobra 1963 o potrditvi urbanističnega programa za naselje Litija in zazidalnih načrtov Litija-center, Litija-desni breg in Litija-Gradec o določitvi predelov, ki se bodo dali v uporabo za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, objavlja Sklad za zidanje stanovanjskih hiš v občini Litija naslednji javnega natečaja za vlaganje ponudb za pridobitev uporabe mestnega zemljišča k. o. Hotič zaradi graditve družinskih stanovanjskih hiš 1. Mestno zemljišče se oddaja v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki je lahko delovna organizacija ali družbeno politična skupnost ali občan ne glede na njihov sedeš ali bivališče. 2. Predmet natečaja je zemljiški kompleks, obstoječ iz novih parcel, ki so v zazidalnem načrtu k temu raz-pnsu označene s tekočimi številkami od 1. do 12. in ki so nastale iz sedanjih katastrskih parcel k. o. Hotič: 1341/5, 1367/1, 1368/1. 1368/3, 1368/4, 1379/3, 1358/1, 1359/1, 1363/1. 1 •*63/22, 1363/23, 1363/24 v skupni površini 61,37 m2. 3. Odškodnina, ki jo plača najugodnejši ponudnik za njemu dodeljeno mestno zemljišče, znaša za zemlji šče 200 din za kvadratni meter, za drevje, nasade itd na kompleksu pa povprečno 80 din za kvadratni meter 4. Najugodnejši ponudnik bo moral zaprositi za izda jo gradbenega dovoljenja v 6 mesecih po podpisu po godbe, s katero se mu odda mestno zamljišče v upo rabe; z dejansko gradnjo mora pričeti eno leto po pod pišu pogodbe za oddajo zemljišča, dokončano in spo dobno za tehnični prevzem pa mora biti poslopje do 31. decembra 1966. , 5. Varščina (kavcija), ki jo mora predložiti vsak po- nudnik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša 100.600 din. Znesek se nakaže na račun št. 600-141-615-9 sredstva za ureditev mestnega zemljišča Lilija. 6. Začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, ki ga mora ponuditi vsak ponudnik, ki se bo udeležil natečaja, mora znašati najmanj 800 din za kvadratni meter. Ponudb z nižjim prispevkom ne bomo upoštevali. 7. Ponudba se lahko glasi samo na eno parcelo. 8. Ponudnik pa lahko navede v ponudbi še nadaljnje parcele, na katere naj se v podrejeni vrsti nanaša njegova ponudba za primer, če bi njegova ponudba za prvo navedeno parceli ne bila določena kot najugodnejša. 9. Ponudbi mora biti predloženo potrdilo, da je vplačana varščina, ker sicer ponudbe ne bomo upoštevali. 10. Ponudbe je treba vložili pismeno pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš Litija, Litija Ponoviška 14, do vključilo 9. maja 1964 ali pa poslati priporočeno po pošti na Isti naslov. 11. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da pristane na splošne pogoje k temu razpisu. 12 Podrobnejše določbe o oddaji meslnega zemljišča so razvidne Iz splošnih razpisnih pogojev, ki jih vsak interesent Jahko predhodno dobi pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš v občini Litija. Ponoviška 14. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš v občini Lilija vsekakor ni previsok. Takega kako težko jo je prizadel po-mnenja pa ni bil obtoženi Ur- stopek obtoženega Urbanija, banija, ki se je hotel izogniti Senat Občinskega sodišča v temu plačevanju in je tudi Trbovljah pod predsedstvom opustil dobro službo v STT sodnice Zdenke Bukovec je pri odmeri kazni upošteval obtoženčevo dejansko priznanje in dosedanjo nekaznovanost in izrekel kazen 3 mesece zapora pogojno za dobo dveh let, s tem, da obtoženec v tem času ne ba-storil novega kaznivega dejanja. Izrekel pa mu je še dodatni pogoj in sicer mora v roku 6 mesecev po pravnomočnosti sodbe plačati preživnino, poleg tega pa še vnaprej redno plačevati tekočo preživnino. Z izrekom pogojne kazni pa je sodišče hotelo predvsem to, da je na ta način obtožencu lahko omogočiti normalno zaposlitev. D. M. Napad v vlaku (e) TRBOVLJE — Deset tisoč dinarjev denarne kazni, s tem, da se izvršitev kazni odloži za eno lelo, se je glasila sodba, ki jo je izrekla sodnica Občinskega sodišča v Trbovljah Zdenka Bukovec po končani obravnavi proti Azisu DEKICU (29) iz Bužime pri Bihaču, sedaj stanujočem v Zagorju. Omenjena obravnava je konkretno pokazala, kako globoko so pri nekaterih ljudeh korenine sovraštva. Obloženi Dekič je v svojem zagovoru povedal, da je med vožnjo v vlaku 28. oktobra 1963 med postajama Zagorje in Trbovlje zagledal v kupeju svojega »starega sovražnika« H. S, ki je baje pred 11 leti ubil njegovega brata. Dedič je povedal, da se že tedaj ni strinjal z ukrepanjem pristojnega sodišča, ki je obravnavalo to zadevo, zato je sklenil, da se be sam maščeval. V tistem trenutku, ko ga je zagledal, je skočil v kupe in napadel H. S. Tolkel ga je z rokami in mu grozil z nožem. Dekič je sicer izpovedal, da mu z nožem ni grozil, a sodišče njegovemu zagovoru ni moglo verjeti, kajti nepristranske priče (to so potniki v istem kupeju) so jasno izjavile, da je Dekič grozil z nožem. Prisotni potniki so mu uporabo noža celo preprečiti. Morda koga preseneča razmeroma mila obsodba, a v obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo, da je pri odmeri kazni upoštevalo dosedanjo obtoženčevo nekaznovanost, smiselno priznanjnin pa dejstvo, da je obtoženi oče mladoletnega otroka, za katerega je dolžan skrbeli. Ker je pričakovati — tako meni sodišče — da se bo v bodoče varoval kaznivih dejanj, je bila Izrečena samo pogojna kazen. Javni tožilec se v tej zadevi ni pritožil. Prekratka varnostna razdalja na, da je prišlo do požara v gozdu, ki je v lasti kmeta »areviriss: sarr« trs na Vodenski cesti v Trbov- upošteval varnostne razdalje Zagerja in gasilska četa iz Kotredeža, ki so požar poga- ljah prometna nesreča, v ka- In je prepozno zaviral ter za-teri je bilo udeleženih kar tro- to trčil v stoječi osebni avto-je vozil. - mobil In ga porinil v zadnji Poklicni voznik tovornega del tovornjaka, avtomobila LJ 276-45, ki je Poškodovan ni bil pri ne-last Trgovskega podjetja »Pr- sreči nihče, na osebnem avto-vi junij« Trbovlje — Drago mobilu je po nestrokovni oce-Rupnik z Dola pri Hrastniku, ni materialne škode za okrog je vozil na cesti iz smeri Suš- _____ nika proti Trbovljam. Na blagem in preglednem ovinku na Vodenski cesti pri hiši št. 47 je vozilo ustavil na desni Strahi ceste. Za tovornjakom v Isli smeri pa je v tem času pripeljal osebni avtomobil Fiat 1100 LJ 188-74, last »TE- 150.000 dinarjev, na kombiju pa za okrog 20.000 dinarjev, sili. Po ocenitvi gozdarjev je nastala materialna škoda v. vrednosti okrog 50.000 dinarjev, ogenj pa je zajel približno 1 ha površine. Poizvedbe o vzrokih požara so še v teku. Motorist brez vozniškega dovoljenja VE Varnost« Zagorje, poklic- skupna materialna škoda pri ni voznik Karel Koprivšek iz Izlak, je vozilo ustavil za omenjenim tovornjakom v razdalji okrog 10 metrov, ker se ni upal tovornjak prehitevati. V istem časn pa je za tema avtomobiloma pripeljal še tovorni avtomobil kombi L J 190-78, lasi »Elektro« Tr- lej nesreči je torej 170.009 dinarjev. Požar nad Zagerjem frap) ZAGORJE — Postaja Ljudske milice v Zagorju je bila 19. aprila letos obvešče- TRGOVSKO PODJETJE „Prvi junij" Trbovlje razpisuje delovno mesto POSLOVODJA TRGOVSKE POSLOVALNICE NA DOBOVCU Pogoj: izpit za kvalificiranega trgovskega delavca Nastop sluilie takoj, ali po dogovoru. Osebni dohodki in oslali pogoji po Pravilniku o delitvi osebnih dohod kov podjetja in po dogovoru. Stanovanje zagotovljene Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje z opisom dosedanje zaposlitve poslati na gornji naslov. (rap) TRBOVLJE — Po Savinjski cesti proti Trgu Franca Fakina v Trbovljah je 15< aprila ob 15.40 uri peljal motorno kolo z zelo veliko hitrostjo voznik Vincenc Hočevar brez vozniškega dovoljenja. Na ovinku v bližini gostilne »Špane« ga je zaradi prevelike hitrosti in srečanja z neznanim avtomobilom zaneslo na skrajno desno stran cestišča, kjer je šla v tistem času pešakinja Lenka Pavel-šek pravilno po skrajni desni strani ceste. Motorist je sicer 1 zaviral, vendar mu to zaradi prevelike hitrosti ni uspelo in je zadel Pavelškovo ter jo zbil v obcestni jarek. Na srečo je ponesrečenka dobila le l.rhke telesne poškodbe, r.a vozilu pa ni bilo materialne škode. Vzrok nesreče je torej v lem, da omenjeni voznik ni imel vozniškega dovoljenja in je zaradi neobvlada-nja vozila povzročil nesrečo, ki bi se lahko celo tragičneje končala. < i.maj i.maj J D VSEM OBČANOM, DELOVNIM ORGANIZACIJAM, DRUŠTVOM IN DRUGIM ČESTITAMO OB 1. MAJU — MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU iz Trbovelj Občinski odbori SZDL Občinski komiteji ZKS Občinski sindikalni sveti Občinski komiteji ZMS Občinski odbori ZZB NOV zasavskih občin Skupščine občin Kolektiv delovnih . organizacij 'jj MAJ Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik 0 Termoelektrarna z obratom Tovarna zidakov 0 Strojna tovarna 0 Cementarna z obratom Zidani most 0 Poslovno združenje Rudarsko industrijska skupnost »RUDIS« 0 Mehanika 0 ELIT 0 Tovarna pohištva 0| Tovarna polprevodnikov 0 SGP »Zasavje« 0 Investicijski biro 0 Podjetje za PTT promet z enotami v Zasavju 0 Trgovsko podjetje »Prvi junij« 0 Trgovsko podjetje »Vitaminka« 0 Kmetijska zadruga 0 Kmetijsko posestvo »Ostenk« 0 Gostinsko podjetje »Rudar« 0 Obrtno podjetje »Metalija« 0 Obrtno podjetje »Zlatarstvo« 0 Tapetništvo 0 Komunalno črkoslikarsko podjetje 0 Industrijsko podjetje »Meso« 0 Sodavica 0 Slaščičarna 0 Obrtna delavnica »Foto« 0 Krojaštvo in šiviljstvo 0 Čevljarstvo 0 Brivnice 0 Komunala 0 Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb »TIKA« 0 Zavod za zaposlovanje delavcev 0 Splošna bolnica 0 Zdravstveni dom 0 Lekarna 0 Veterinarska postaja 0 Služba družbenega knjigovodstva pri NB 0 Zavarovalnica 0 Komunalni zavod za socialno zavarovanje 0 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš 0 Stanovanjska skupnost Center 0 Stanovanjska skupnost Trbovlje II 0 Stanovanjske skupnosti Zasavje 0 Komunalna banka. i.maj Kolektivi delovnih organizacij iz Litije Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno Lesna industrija 0 Kresniška industrija a pna 0 Zdravstveni dom Predilnica _ Lekarna Trgovsko podjetje »Gabrovka« 0 »Restavracija« Litija 0 »Majolka« Šmartno 0 Gradbeno podjetje »Litija« 0 Splošna mizarska delavnica Gabrovka 0 Pekarija 0 Mesarija in prekajevalnica 0 Strojno pletilstvo »Pletilja« 0 Kovačnica Šmartno 0 Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole 0 Kmetijska zadruga Litija 0 Komunalno podjetje 0 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš . • - * -f-----— «'•— Litija — Stanovanjska skupnost 0 Kino Litija — Šmartno. i.maj JVljt W ‘ podjetje Komunal Tovarna kemičnih izdelkov 0 Splošno gradbeno pod-Splošno trgovsko podjetje ~ " Gostinsko Steklarna ____________ jetje 0 Kmetijska zadruga _ _______„______r___ " ka« 0 Združene brivnice Hrastnik — Dol „ _ w abrtno podjetje KOP 0 Lekarna O Zdravstveni dom 0 ——poslovanje delavcev 0 Sklad za zidanje stanovanjskih hiš 0 Stanovanjska skupnost Hrastnik I 0 Stanovanjska skupnost Hrastnik II. Kolektivi delovnih organizacij iz Hrastnika maEEmDIDIDOIIEnmaEEiEniDS Kolektivi delovnih organizacij Zagorja ob Savi n Rudnik rjavega premoga 0 Tovarna elektroporcelana Izlake 0 Industrija gradbenega materiala 0 Lesno industrijsko podjetje 8) Tovarna eksplo zijsko varnih elektronaprav »TEVE — VARNOST« Q Gradbeno pod jetje 0 Irgovsko podjetje »Potrošnja« Q Trgovsko podjetje »Povrt-niir?a^ Gostinsko podjetje 0 »Medijske toplice« Iziake O Splošna oblačila »Iriglav« O Obrtno industrijsko podjetje »Meso« Q Obrtno podjetje »Zaščita« O Komunalno ped jetje © KmctijsTca zadruga 0 Lekarna 0 Zdravstveni dom O Veterinarska ambulanta Izlake 0 Za vod za zaposlovanje delavcev 0 Pokopališka uprava ® Sklad za zida nje stanovanjskih hiš © Stanovanjska skupnost Zagorje — Center O Stanovanjska skupnost Loke - Kisovec. maEnoSiSm n Ul EU 3 Ul eo B kolektivi Veletrgovina »Prehrana« Ljubljana 0 »ELEKTRO LJUBLJANA«, poslovna enota Trbovlje 0 Trgovsko podjetje »TO BAK« Ljubljana 0 Tovarna obutve »PEKO« Tržič 0 Veletrgovina »MERCATOR« Ljubljana 0 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana 0 Avtobusno podjetje »SAP—TURIST« Ljubljana 0 GOZD NO GOSPODARSTVO Ljubljana 0 POD JETJE ZA PTT PROMET Ljubljana 0 RUDNIK SVINCA IN CINKA MEŽICA 0 »DINOS« Ljubljana O Kombinat »BORO VO« 0 SLOVENiJA VINO« Ljubljana 0 CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana 0 »KOTEKS — TOBUS« Ljubljana 0 Trgovsko podjetje »PETROL« Ljubljana 0 Wl »VELEZITAR« Celje 0 Industrija obutve ■1 »PLANINA« Kranj © »STEKLAR« Celje 0 »F1NOMEHANIKA« Celje © "tovarna Oh konfekcije »LISCA« Sevnica 0 Mesna mb industrija »EMONA* Ljubljana Zalog 0 mm Založba »MLADINSKA KNJIGA« Ljubki ljana 0 TOBAČNA TOVARNA Ljubljana N< 0 »BORAC« Travnik 0 KOMUNALNI c ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE 52, Ljubljana 0 KOMUNALNA BANKA Ljub- ljana z vsemi poslovalnicami, poslov J* nimt enotami in obrati v Zasavju: V TROS* BOVUAH, HRASTNIKU, ZAGORJU OB O SAVI IN LITIJI. tonu&g. Vse mu je pekel.« s 1 i I I Za takšno situacijo poznamo več terminov, toda termini navsedanje niso vazni. Važno je, da se je njemu, Stevi Staniču, po tolikih letih ponudila priložnost, da pove svojemu šefu vse, kar mu je ležalo na srcu; da pove vse In da potem mimo spi, kajti že jutri bo odšel v drugo ustanovo. — Sporočila vam bom, ko bo šef prost, da vas sprejme, se je oglasila sekretarka. Obrnil se je k svojemu prijatelju Veci in mu zmagoslavno rekel; — Se sanja se tl ne, kaj vse mu bom rekel... Vidiš, astronom čaka leta, da bi kakšno KRIŽANKA ST. 9 Vodoravno: I. mesto v Beneški Sloveniji; 6. navodilo, lnštrukci-ja; 8. pripovedni pesnik; 9. osebni zaimek; 10. dvojica; 11. pregovor; 11. vzklik; 13. otrok; 14. eksotična žival; 16. atmosferski pojav. Navpično: 1. sovjetski narodni junak; 2. pokrajina v Grčiji; 3. ladjedelniška naprava; 4. konj; 5. moško ime; 6. dežela pod Himalajo; 7. slovenski mladinski film; 11. sirota; 13. vzdihljaj, lahen vetrc; 15. nikalnica. REŠITEV KRIŽANKE ST. 8 skalp — skalpel — tast — te — Iza — Gac — pi — tale — eternit — Irian. zvezdo mogel vsaj dve minuti opazovati, nekateri zoologi leta in leta iščejo kakšnega redkega metulja, a botaniki leta potrpežljivo čakajo, da se bo razcvetel kak rdeč kaktus ... jaz pa, jaz prav tako čakam, da svojemu šefu vržem vse v obraz. Vstopil je kurir Tasa, da bi odnesel kavine skodelice, a Steva ga je zaustavil: — Taso, skuhaj celemu oddelku kavo... Tu imaš tisočak, pa obračunaj še za jutri in pojutrišnjeml Veča je opazoval tega mirnega boječega človeka, tega »lesenega boga« in se spraševal, od kod ta nenadna sprememba. — Vse mu bom rekel od a ž, je povzel Steva. Nerodno mi je, ne bi se hotel osmešiti, zato bom napisal teze, da slučajno kaj ne pozabim, da ne izpustim, kar mu nameravam reči. Najprej mu bom rekel, da mi je popolnoma jasno, zakaj meni ni napisal »se odlikuje« kot Miši. Miša se posebno odlikuje, ker je šefu pritrjeval v shrambi žice za sušenje mesa. Vse Je znano. Potlej mu bora rekel, da nismo slepi, da ne bi vedeli, kolikokrat je samo v tem letu službeno potoval. — In zdaj... če že govoriš o tem, govori v svojem imenu, ker... — Hočeš reči, da to ni točno? — To ne, toda ml še ostanemo tukaj. — Rekel mu bom tudi glede tiste loterije... pred dvema 'letoma... za prvi maj, ko je tovariš šef dobil pečenega prašiča... Komaj je hotel pojasniti, koliko lahko včasih pove tudi navaden pečen prašič, ko je zazvonil telefon. Tajnica mu je rekla, da ga šef čaka. Dvignil se je, si razmršil lase, da bi bil videti bolj borben in se ob zvokih marša, ki mu je zazvenel v ušesih, podal v šefu. Gledal je šefa in naenkrat se mu je zazdel majhen in nepomemben. — Sedite, tovariš Stanič, je rekel šef ljubeznivo. — Pustite, jaz lahko tudi tako... Je Steva odvrnil suho. — Sedite vendarl Spodobi se, da se tovariško poslovtval Dolga leta sva delala skupaj. (»Nak, s tem me ne boš ujel,« je pomislil.) — Hotel sem vam nekaj reči, preden odidem... — Zelo rad vas bom poslušal... Samo, da vas ne pozabim vprašati: odhajate v ustanovo, ki ste mt jo omenili pred desetimi dnevi vi. — Da. — Ni mogoče! — Kaj je v tem čudnega? Mislite, da nisem sposoben? — Kje pa, narobe. Hotel sem vam le reči, da bo tam šel moja žena. — K ... kaj? Kako? Saj se piše Damjanovič? — Da, to je njeno dekliške Ime. Toda prekinil sem vhs. Kaj ste ml hoteti reči, prede* odidete? — Hotel sem vam reči, je zamomljal, — da za vse, česar sem se v tej ustanovi naučil, pripada zasluga vam alt vašemu posredovanju. VI ste mi bili vedno primer poštenega človeka in nadvse delovnega tovariša! Bane Džuričič i *» ajti niti moji bratje in sestre, niti jaz, se nismo za to zanimati. Toda tokrat je bila očetova strast močnejša od mene. »Jutri zjutraj te odpeljem tja,« Je odločil. »Končno boš pa le sedela na lepo okrašenem vozu in se smehljala.« »MOJA HCI JE PRI CIRKUSU!« V zimskem domovanju cirkusa naju je vratar pustil vstopiti potem, ko mu Je oče razložil, da se moram osebno zglasiti pri gospodu Northu — zdi se ml, da je bil to najlepši trenutek v njegovem življenju. »Spet eno odkritje gospodarja Northa, kaj?« je menil vratar posmehljivo. »Stavim, da bo še danes frčala ven.« Očku se ni zdelo vredno odgovoriti; molče me je peljal po dolgi dovozni poti po velikem cirkuškem prostoru, ki mi je spočetka vzbujal občutek zapuščenosti. Na tračnicah, med katerimi Je rastla trava; je stala dolga vrsta srebrnih železniških vagonov, tiho in nemo, kot zapuščena velikanska Igrača. Nekoliko ob strani sva opazila rdeč potniški vagon z veselo belo-rdečo zastavico in nad vrati tablico z napisom »Bureauz«. »Tu bo verjetno delal gospod North,« je menil očka s hrepenečim pogledom, toda poguma, da bi potrkal na ta vrata, le ni pokazal. Parkirala sva v bližini velikanskega poslopja, podobnega kozolcu, In ker nt bilo videti zunaj žive duše, sva vstopila. Odrinila sva težka vrata tn v nos nama Je udaril močan vonj po divjih živalih in de-sinfekcljsklh sredstvih. Ob obeh straneh so stale kletke ena poleg druge. Ko sva šla mimo, so naje levi, tigri in leopardi gledali odsotno, vdani v svojo usodo; od nekod se je dvignilo tožeče rjovenje, ki je zgubljeno odmevalo med betonskimi zidovi. Tudi zunaj, za poslopjem, so bile spravljene živali; nilski konj, ki se je počasi dvignil Iz sve-x (Nadaljevanje prihodnjič) " '"pTB 1 m v p n FF ^ % \ VSSSA v. %. Copernik se je zgrbil naprej in zakopal obraz v dlani. »Okay,« je zastokal. Ybarra je počasi šel po sobi in odprl vrata. _»Tudi jaz bi marsikaj storil za žensko, ki bi mi rešila življenje,« je rekel. »Prepričali ste me, toda od mene, policista, ne morete terjati, da bi mi bila ta zadeva všeč.« »Da ne pozabim, moški v Waldovem stanovanju je Leon Valesanos in je bil krupje v klubu Spezzia,« sem hotel speljati pogovor v drugo smer. »Hvala,« je odgovoril Ybarra. »Pojdi, Sam, gremo.« Copernik je težko vstal, šel skozi sobo in odprta vrata in mi izginil izpred oči. Ybarra je stopal za njim, in ko je hotel zapreti vrata, sem rekel: »Trenutek,« Počasi je obrnil glavo. Z levico je držal za kljuko, z desnico pa Copernikovo pištolo. »Pri tej zadevi, mi ni šlo za denar,« sem rekel. »Barsa-lyjevi stanujejo na trgu Fremont 2-12. Lahko ji odnesejo bisere. Ce se Barsaiyjevo ime ne bo pojavilo^ v časnikih, bom dobil pet stotakov. Te bom podaril podpornemu skladu. Nisem čisto tako trd, kot mislite. Vse to se je zgodilo čisto po naključju — ker je vaš kolega baraba.« Ybarra je pogledal bisere na mizi in oči so se mu zasvetile. »Vi ji nesite bisere,« je rekel. »Teh pet stotakov si je sklad zaslužil.« Tiho je zaprl vrata in kaj nato sem čul, kako so se zaloputnila vrata dvigala. Odprl sem okno, pomolil glavo v veter in opazoval, kako se je policijski avto odpeljal. Veter je bil zelo močan in spustil sem ga v sobe. S stene je padla slika, dve šahovski figuri sta .se zakotalili z igralne mizice na tla. Lelina jopica je zafrfotala v vetru. Sel sem v kuhinjo fn popil ostanek viskija, se vrnil v sobo in poklical Loto, pa čeprav je bilo že tako pozno. Kmalu se je oglasila pri telefonu in po njenem glasu sem sodil, da se še ni odpravila spat. »Tti Je Dalmas,« sem rekel. »Je pri vas vse v redu?« »Da... da...« je odgovorila. »Sama sem.« »Nekaj sem našel, ali bolje rečeno policija je našla. Vaš temnolasi šofer vas je prevaral. Imam biserno ogrlico, toda biseri so lažni. Prave je prodal, kot se mi zdi, potem pa namesto njih dal nanizati lažne« Zelo dolgo časa je molčala. Nato je malce zmedeno vprašala:'»Torej je policija našla moje bisere?« »Da, v Waldovem avtomobilu, toda o tem ne bo nihče ničesar izvedel. S policijo sem napravil majhno pogodbo. »Torej je vse končano? Ali lahko dobim vsaj zaponko?« Preberite jutranjike, pa boste vse razumeli.« »Seveda. Kaj, ko bi se našla jutri ob štirih v baru kluba Esquire?« »Zelo prijazni ste,« je dejala trudno. »Prišla bom, Franka še vedno ni s seje.« »Te konference so strašne,« sem odgovoril. Potem sva se- poslovila. "v Zavrtel sem losangeleško telefonsko številko. Se je bil tam s svojo črnolaso ljubico. »Jutri mi lahko pošljete ček za petsto dolarjev,« sem mu rekel. »Izstavite ga kar na podporni sklad, če že hočete, kajti ta ga bo dobil.« Jutranjiki so posvetili Coperniku dve fotografiji in dobrega pol stolpca teksta na tretji strani. Mrtvec iz hiše št. 31 se ni pojavil v časnikih. Sicer pa ima združenje lastnikov stanovanjskih blokov navsezadnje svoje zveze. Po zajtrku sem odšel iz hiše. Veter se je polegel in zunaj je bito hladno ter malce megleno. Nebo se je bočilo mirno in sivo nad mestom. Odpeljal sem se na bulevar, poiskal najboljšega draguljarja, kar jih je bilo tam, in mu položil biserno ogrlico na žametasto podlogo pod močno svetilko na prodajni mizi. Moški s poškrobljenim ovratnikom in progastimi hlačami jo je dolgočasno pogledal. »Koliko so vredni?« sem vprašal »Zal mi je, gospod, ne dajemo nobenih cenitev, lahko pa vam povem naslov kakšnega strokovnjaka.« »Ne vlecite me za nos. To so holandski.« Upognil je stojalo svetilke, se sklonil nad mizo in potipal bisere. (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME V prihodnjih dneh je upati na izboljšanje in je pričakovati lepo in sonč-io vreme. 100 novih esm TEDNIK .. ...•••••••••••• »v« •• v.•-•-•-•.o Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja nrednlškl odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK benciskih črpalk Delovne okc le mladine Trbovelj Do nove turistične sezone bo v Jugoslaviji zgrajenih okoli 100 bencinskih črpalk, največ na avto cesti od Beograda do Gev-gelije in na jadranski magistrali. SLOVO CULETA POKORNEGA Cule Pokorni je še zadnjič pokazal našo vsakdanjost na televizijskih zaslonih. »Pravzaprav je slovo od njega težko,« je (C. U.) TRBOVLJE — Občinski komite ZKS Trbovlje je v ponedeljek, 20. aprila, organiziral enodnevni seminar za vodstva mladinskih aktivov in člane ObK ZMS. V prvem delu seminarja je tov. Gosakova, delegat mladine Trbovelj na I. republiški konferenci ZMS, govorila o smernicah in zaključkih konference in kri tem posebej poudarila potrebo večjega angažiranja mladih na vseh področjih našega življenja. . V razpravi so mladinski aktivisti razpravljali o 42-urnem delovnem času, o delitvi dohodka, o vključevanju in nalogah mladih pred volitvami v samoupravne organe, kritično so ocenili odnose ostalih organizacij do mladinske organizacije, govorili o problematiki na področju šolstva, neizdelani kadrovski politiki in mnogih drugih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu. V drugem delu seminarja so mladinski aktivisti obširno razpravljali o praznovanju tedna mladosti in 40-letnice zloma ORJUNE, lokalnih in zveznih delovnih akcijah ter o nalogah, ki stojijo pred mladinskimi aktivi v trboveljski dolini. Tako so se domenili, da bodo v znak praznovanja tedna mladosti organizirali več občasnih delovnih akcij pri izgradnji ceste Liza-Podmeja. V prvi delovni akciji, ki se bo pričela 10. maja, bo sodelovalo nad 130 mladincev iz šol in delovnih organizacij, naslednje nedelje pa se bo akcije udeležilo zopet okoli lTO mladih Trboveljčanov. Skup- ščina občine Trbovlje kaže vso pripravljenost pomagati jim in tako bodo uredili vse potrebno za prevoz mladincev na delovišča, poskrbeli za orodje in malico. Upamo, da bo mladina s svojim delom ponovno pokazala, da ozka miselnost nekaterih, ki trdijo, da mladih sedaj svojo dejavnost usmerja samo k zabavnemu življenju ne drži več. Seminaristi so med tem tudi obiskali -Revirski muzej NOB in se seznanili s potekom zloma ORJUNE. KREMATORIJ NEUPORABEN Se preden je začel delati, je beograjski krematorij na Novem groblju postal že neuporaben. Da bi preprečila nadaljnje zastrupljanje ozračja v Beogradu, je sanitarna inšpekcija prepovedala začetek obratovanja novega krematorija. »Dim, ki bi se valil iz krematorija, bi pomenil nevarnost za priznal beograjskemu re- zdravje Prebivalcev iz ne-porterju oče »Ogledala Posredne okolice,« se gla-■ si uradna utemeljitev gradanina Pokornog« Ra-divoje-Lola Djukič. »Spri-jateljil sem se z njim... pa vendar — utrujen sem, zelo utrujen, saj je celotna serija zahtevala veliko naporov.« Djukič je pri- uradna odločitve sanitarne inšpekcije. KONEC RUDNIKA ZLATA Rudnik Blagojev kamen, v katerem so že povedoval, kako so vse Rimljani začeli kopati oddaje pripravljali v zelo kratkem času, kako je sproti pisal tekst za vsak sobotni nastop Culeta Po-korhega. »Nisem razmiš- zlato, je zaradi izčrpanosti nehal obratovati. 40 rudarjev bo zdaj le še intenzivno iskalo nova, morebitna nahajališča zlate Posvetovanje v Hrastniku (ma) HRASTNIK — V četrtek, 16. aprila, so se v Hrastniku sestali predsedniki in sekretarji občinskih odborov SZDL iz zasavskih občin Trbovlje, Hrastnik In Zagorje ob Savi ter skupaj s predsednico okrajnega odbora SZDL Ljubljana Francko Strmole razpravljali o nekaterih aktualnih nalogah članov in organizacij SZDL. Tako so razpravljali med drugim o medobčinskem sodelovanju .v Zasavju, o nekaterih gospodarskih vprašanjih, delovanju družbenih služb, ustanavljanju krajevnih skupnosti in še o drugih nalogah, ki neposredno izhajajo iz osnovnih Smernic za predkongresno aktivnost Zveze komunistov. Na posvetovanju je bilo dogovorjeno, da bodo organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi v Zasavju v prihodnje — med drugim — skupaj z ostalim’ družbeno-političnimi organizacijami pripravile vrsto razrn vorov z občani o vprašanjih, ki jih zanimajo. ljal o tem, da bi v kakšni rude, 150 pa jih bo zapu-drugi obliki podaljšal živ- stilo Blagojev kamen in st ljenje Culeta Pokornega,« poiskalo službo v drugih je izjavil režiser in scena- rudnikih. Izpraznjeno ru-rist Lola Djukič. Povedal darsko naselje bo poslej je le to, da se bo verjetno služilo Beograjčanom kot v decembru pojavil z no- gorsko letovišče. Poslopja vo, povsem originalno od- je kupila beograjska obči-dajo, ki naj bi bila nado- na Vračar za 75 milijonov mestilo za Culeta Pokor- dinarjev, nega. C-8 Zanimiv telovadni dvoboj v Trbovljah (K. R.) TRBOVLJE - Pred dvema letoma so tekmovali v Trbovljah orodni telovadci severne Francije in Slovenije. Za Francijo so takrat tekmovali telovadci iz okrožja Montceau-Les-Mines, njihovi nasprotniki pa so bili najboljši telovadci Slovenije. TVD Partizan Trbovlje se je po dogovoru s pristojnimi občinskimi forumi odločil, da povabi francoske telovadce na ponovno srečanje, tokrat Kadrovska problematika (K) TRBOVLJE — Pred dnevi Je bil v domu društvenih organizacij v Trbovljah skupni plenum občinskega odbora SZDL, občinskega sveta In sekretariata obč. komiteja ZMS o problematiki štipendiranja v Trbovljah. To pomembno vprašanje Je bilo že obravnavano na različnih forumih In konferencah, kakšnih vidnih uspehov pa ni bilo. Navzoči so v razpravi opozorili na vrsto problemov. Sklepi In zaključki so bili poslani skupščini občine Trbovlje v obravnavo. proti telovadcem društev Partizana v Zasavju. Gimnastično društvo iz Montceau-Les-Mines se je povabilu ljubeznivo odzvalo in sporočilo, da bodo prišli v Trbovlje 9. in 10. maja 1964. Sporočili so tudi, da je njihova telovadna vrsta sodelovala v finalnem tekmovanju za prvenstvo Francije; to pomeni, da ima zelo dobre telovadce, ki bodo trd oreh Skazi, Trugarju in drugim telovadcem iz Zasavja. Tekmovanje bo verjetno v soboto, 9. maja 1964, v večernih urah v Delavskem domu v Trbovljah Prihodnja številka Zasavskega tednika izide 7. maja 1964 L "uill 'dsavskl briti so v teh spomladanskih dneh posebno lepi. Upali je, da nam bo v prvomajskih dneh tudi narava postregla z lepim vremenom. Občani vseh zasavskih krajev se bodo podali na razne planinske postojanke ter tako prijetno izkoristili prvomajske praznike med zelenimi zasavskimi hribi. J •ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje — Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije IV1I - telefon 80-191 - poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina’ posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev .trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev In letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tlak CP »Mariborski tlak«. Maribor.