SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 1994 19. MAJ Letnik XLIX Štev. 20 (2755) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P. b. b. Kmečka izobraževalna skupnost vabi predavanje EU - ali kmetje lahko preživijo? * Bruselj: O čem so se res pogovarjali? * Dunaj: Kaj Avstrija plača kmetom? * Gorski kmetje: zmagovalci ali poraženci? v torek, 24.5.1994, ob 20.00 v gostilni Podobnik v Beli pri Železni Kapli Prireditev podpira Posojilnica-Bank / Zadruga-market Jokl spet vabi goste! Po nekajmesečni renovaciji in prestrukturiranju lastniških razmer Jokl spet odpira svoja vrata v celovški kopališki ulici (Badgasse). Novi gostilničarje Pavli Seher, Knaberl iz Velinje vasi, ki si je zadal veliko nalogo, da gastronomsko ponudbo Joklna končno dvigne na tisto raven, ki ji je gostilna s takim slovesom dolžna. Prvi začetki so bili zelo obetavni in so hkrati pokazali, da domiselnosti mlademu gostilničarju ne gre odrekati, saj je ponudil za začetek zelo nostalgičen menu, žgance z mlekom in zabelo, in publika je bila navdušena. 8. junija pa bo Jokl tudi „uradno“ odprl vrata in pipe za pivo in za to priložnost Pavli Seher napoveduje veliko praznovanje. Med prvimi gosti novega Joklna so bili tudi sodelavci ZSO in SPZ, na sliki v družbi z novim gostilničarjem Pavlijem Seherjem. pomena sosveta za Slovence Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je prejšnji teden priredila seminar, na katerem so odborniki Izvršnega odbora in prijatelji ZSO ocenili položaj slovenske narodne skupnosti in začrtali bodoče delo organizacije. V ospredju razmišljanja je bilo naslednje: 1. Krepitev pomena sosveta. Sosvet kot posvetovalni organ zvezne vlade deluje pri petih avstrijskih manjšinah. Pri šest (Roma in Sinti) je ustanovitev sosveta v pripravi. ZSO izhaja iz prepričanja, da prav zaradi tega ni mogoče institucije so- sveta negirati, temveč je treba krepiti njen pomen. Zato ZSO predlaga reformo zakona o narodnostnih skupinah, ki naj bi vsebovala sledeče: a) Konsenzualni sklepi sosveta naj bi zavezali zvezno in deželno vlado, da ponovno obravnavata problematiko, o kateri je sklepal sosvet. b) Deželna vlada naj sosvet upošteva kot posvetovalni organ tako kot zvezna vlada. c) Deželna vlada naj pri razdeljevanju finančnih podpor kulturnim društvom obvezno upo- števa predloge sosveta. d) Pri reformi zakona o narodnostnih skupinah naj bi se spremenila restriktivna določila (25% klavzula), ki urejujejo postavitev dvojezičnih topografskih napisov oz. uporabo slovenščine kot uradnega jezika. e) V smislu izboljšanja političnega vzdušja v deželi bi bilo potrebno, da na predlog sosveta lahko dobijo finančno podporo tudi taki (interkulturni) projekti, ki se zavzemajo za sožitje in konstruktivno sodelovanje. Torej naj denar dobijo tudi tista nemškogovoreča oz. dvojezična društva, ki projektno sodelujejo s slovenskogo-vorečimi oz. ki v svoje programe vključujejo tudi slovensko kulturo. 2. Deželni parlament naj spremeni svoj poslovnik tako, da bo deželnozborski odbor za ustavna in manjšinska vprašanja v manjšinskih vprašanjih in vprašanjih sožitja obvezno tudi pritegnil k tozadevnim posvetovanjem tudi zastopnike ZSO in NSKS. dr. Marjan Sturm Končno izpolniti člen 7 ADP Ob 39. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe, „Magne charte narodnih skupnosti“, je zelena državnozborska poslanka Terezija Stoisits izjavila, da se tudi 39 let po podpisu pogodbe položaj narodnih skupnosti v Avstriji ni bistveno izboljšal. Če ne bo država kmalu uvedla temeljite izboljšave, bojo nekatere narodne skupnosti za vselej izginile. Temeljne pravice Hrvatov in Slovencev da so sicer zagotovljene v členu 7 ADP, a država jih nikoli ni resno nameravala uresničiti. Ostalim narodnim skupnostim, kot Romom, Sintom, Madžarom, Čehom, Slovakom ter štajerskim Slovencem se godi še veliko slabše. Vrhu tega je vlada pri pogajanjih za vstop v EU v nasprotju z drugimi državami popolnoma pozabila na zaščitna določila za manjšine. Stoisičeva je zato ob zgodovinski obletnici 39-letne-ga podpisa ADP zahtevala, naj država takoj izpolni vsa določila člena 7 ADP za Slovence in Hrvate in manjšinska zaščitna določila tega člena uvede tudi za druge narodne skupnosti v Avstriji. Z ozirom na težave, s katerimi morajo narodne skupnosti računati po pristopu države k EU, da je to najmanj, kar narodne skupnosti morajo zahtevati od Avstrije. Krščanska kulturna zveza 20 let mladinskega in lutkovnega gledališča na Koroškem Sonček, kje si? (Marjan Pungartnik) Lutkovna igra z glasbo in petjem po motivih iz ko-roš kih ljudskih pravljic Nastopa: Ludke Mladje Celovec Režija: Tine Varl Mestno gledališče Celovec v sredo, 25. 5. ob 20.45 v četrtek, 26.5. ob 8.30, ob 10.00 in ob 11.30 Prisrčno vabljeni! Kaj bo z albanskimi begunci? Usoda petih Albancev s Kosova, ki jim po zakonu o tujcih grozi izgon iz Avstrije, slej ko prej razburja javno mnenje. Notranji minister Löschnak in kancler Vranitzky zastopata legistično mnenje, da so Albanci pred prihodom v Avstrijo živeli v drugih državah, kjer bi lahko zaprosili za politični azil, med drugim na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji in Nemčiji. Zato jim naša država ne more in ne bo dala zatočišča. Če bi to napravila, bi prelomila zakon in hkrati sprožila nepredvidljiv dotok beguncev. Zagovorniki azila, med drugim vicekancler Busek, kardinal König in graški župan Stingl argumentirajo, da bi izgon Albancev bil nehumano dejanje, obenem pa bi jim kot dezerterjem grozile v Jugoslaviji hude kazni. Löschnak pa trdi, da to ne drži, kajti menda so bili vmes že doma na Kosovem in se jim nič ni zgodilo. Državna nagrada S. Rushdiju Kljub vsem grožnjam sfana-tiziranih islamskih gorečnežev, pritiskom iranske vlade in pomislekom določenih politikov je v ponedeljek avtor romana „Hudičevi verzi“, angleški pisatelj Salman Rushdie iz rok avstrijskega ministra za kulturo Rudolfa Scholtna prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo 1992. Točno, nagrado je prejel za leto 1992, vendar mu je doslej ni bilo mogoče izročiti. Rushdie sije, kot znano, s svojim omenjenim romanom nakopal sovraštvo Ajatole Komeinija, ki ga je s tako imenovano „fatvo“ obsodil na smrt oz. je s tem vsakemu vernemu muslimanu zaukazal, naj skrunitelja vere in spomina na preroka Mohameda ubije. Iran je za Rushdijem razpisal tiralico in visoko denarno nagrado obljubil tistemu, ki ga usmrti. Rushdija ščiti posebna enota angleške policije Scotland yard. Društvo Vincenc Rizzi vabi na informacijsko prireditev „Evropska skupnost in njene manjšine“ Ali je evropska integracija sprožila nov val kulturne in jezikovne asimilacije? Kakšne spremembe lahko pričakujemo od pristopa k Evropski uniji, kakšen položaj imajo „majhni jeziki“ v skupnosti velikih, kakšne perspektive nudi v primerjavi z nacionalno državo multinacionalna Evropa? Na to temo bo odgovarjal strokovnjak za manjšinska vprašanja in poslovodja Evropskega biroja za jezikovne manjšine iz Dublina Diarmaid Breathnach v sredo, 25. maja 1994, ob 20.00 v občinskem centru v Šentrupertu v Celovcu, 1. nadstropje, dvorana 2 Samo še nekaj tednov je do glasovanja o pristopu Avstrije k Evropski uniji. Parlament se je končno z veliko večino odločil, ob tem pa ni prišlo na dan nič novega. Tisti, ki so iz katerihkoli vzrokov bili proti že dalj časa, so ostali proti pristopu. Koalicijski stranki, liberalci in zagovornica pristopa pri Zelenih so bili „za“. Ljudstvo, ki ima zdaj zadnjo besedo, nima novih orientacij in spoznanj. Velikansko šte- KOMENTAR dr. Kristijana Schellandra 12. junij - strah pred kom? vilo mnenj, stališč in čustveno obarvanih argumentov in protiargumentov se zdi manj pregledno kot kdajkoli. V bistvu več kot ponavljanja ni več pričakovati. Če pustimo ob strani skrajna stališča - npr., da Avstrija brez pristopa ne more preživeti ter nasprotno litanijo, češ da bo porasla brezposelnost, da bodo izumrli kmetje, da bo tranzitni plaz preplavil našo lepo deželico, da bomo prišli pod poveljstvo nemškega kapitala in bank (ali ni temu že zdaj tako?), ali pa da bo, kot je zapisal moj komentatorski kolega pred nekaj tedni v tem listu, „Fasslabend kot podložnik bruseljskega vojnega ministra poveljeval Avstrijskim vojakom v Sarajevu“ - potem bo šlo 12. junija za sorazmerno enostavno in pragmatično odločitev. Ker je EU tudi za Avstrijo neizogiben politični, gospodarski in varnostni faktor, se je treba odločiti, ali je bolje pristopiti in po svojih močeh soodločati, ali pa ostati izven in se po potrebi prilagajati. Vprašanje torej ni „biti ali ne biti“, temveč „kaj nam bolj koristi“. Odgovora, ki bi spodbil vse druge argumente za ali proti, nihče nima, niti Zeleni ne, ki so verjetno še iz najbolj poštenih vzrokov povečini proti. Toda tudi pri njih so, kot vemo, vplivni ljudje za pristop, ker odločitev ni tako jasno očitna, kakor jo postavljajo nekateri dogmatiki in kakor bi to bilo v primeru h kakšni avtoritarni Velenemčiji ali pa, če bi šlo za odklanjanje jedrske elektrarne. A tudi za Zelene ne vem, kaj je bolj v ospredju: skrb za nekoliko ozko pojmovano ekologijo (kako naj bi npr. Avstrija sama zaustavila celinsko onesnaževanje zraka in vode, brez globalnega, skupnega agiranja?), ali pa je to naraven refleks opozicijske stranke, ki mora nekako avtomatično biti proti, da bi se razlikovala od tega, kar zastopa vladna večina. Pravzaprav ne morem čisto natančno razumeti, zakaj Zeleni v nasprotju s siceršnjim globalnim, svetovljanskim in do tujcev odprtim gledanjem zagovarja- jo nekakšno zakrknjeno -romantično Avstrijo za čednim plotičkom. Zeleni v Evropskem parlamentu so vsekakor večinsko podprli pristop Avstrije, ker si od nje pričakujejo podporo pri uveljavljanju ekoloških načel. Da Haider zastopa primat nacionalne države in mu mora večkulturnost, interna-cionalnost in odprtost biti trn v peti, je že bolj logično. Kako naj bi sicer utemeljeval svojo politiko kategorizacije in diskriminacije tujcev, manjšin in drugače mislečih. Kje je kakšna velika razlika med ne-EU-jevskimi Bosanci, Turki ali Kurdi in na drugi strani Portugalci, Španci ali Siciljanci, ki bi se znali „prosto pretakati“ skozi našo lepo, itak že slovansko okuženo Koroško? Za kogar je „Umvolkung“ del besednega zaklada, ne more biti za narode združujočo unijo. Naj so motivi Haiderja in Voggenhuberja še tako različni, nekaj skupnega žal imajo: prav na grobopoeno-stavljajajo in podpihujejo strahove. Strahovi pa so dobro sredstvo za zavajanje množic. Kdo - Voggenhu-ber ali Haider - jih bo v tem primeru vodil, ni težko uganiti. In če bi že prišlo do kakšnega „firerstva“ - v Italiji se nekaj podobnega v povezavi javnih občil in fašistov že dogaja - potem mi je ljubše, da je Avstrija v Evropski uniji, katere parlament je glede Italije že izrekel nekaj jasnih besed. Da jev EU potrebno marsikaj reformirati in zboljšati, sem že vedno poudarjal (seveda velja to tudi za Avstrijo in njeno politično kulturo, ki se „vzorno“ kaže v zadnjih tednih prav na Koroškem). Kot politični prostor pa Evropa potrebuje čimveč skupiiili regulativnih pristopili k skupnim proble-moiti. če naj se konflikti rešijo na miren način. To velja za gospodarstvo, socialna vprašanja, ekologijo in kulturo. Strah je utemeljen - toda ne pred skupno Evropo, temveč pred nacionalizmom in zapiranjem. Ali bojo ali pa ne bojo? Ali bojo ali pa ne bojo -okrog tega sofističnega vprašanja trenutno krožijo vse politične špekulacije na Koroškem. Gre namreč za izvolitev deželnega glavarja in vlade in vrnitev ugleda deželi ali drugače povedano: Kako tej neokus-sni politični burki in lasanju za pozicije hitro in odločno napraviti konec? S tretjo osebo množine „bojo“ so pravzaprav menjene vse tri deželnozbor-ske stranke, najbolj pa tako imenovani svobodnjaki, stranka, ki si je svobodo zapisala na svoje zastave in v svoje ime, njeni predstavniki pa se obnašajo kot programirani zanikav-ci. Trenutno obnašanje, izjave, poteze in sploh politično agi-ranje svobodnjakov kaže, da so se krepko zaračunali in zapletli v štrene lastnih spletk in nekih čudnih oblastnih fatamorgan. Še pred nekaj dnevi je Haider, tu omenjam samo njegove „šmarnice“ v Beljaku in v Celovcu (kjer so njegovi sfana-tizirani pajdaši med drugim atakirali nekatere navzoče novinarje) zatrdno in pribito izjavljal, da bo njegova stranka tako dolgo blokirala izvolitev deželega glavarja, dokler ne bo kdo drug kandidat za to mesto kakor pa Christof Zernatto. Hkrati je socialdemokratom ponujal cukrček v obliki podpore Aussenvinklerju, če skoči iz ojes pakta z ljudsko stranko. To pobudo je doslej nesojeni socialdemokratski vicedeželni glavar odklonil kot nemoralič-no. Svobodnjaki so še upali, da vlak pelje v njihovo smer, kajti na zvezni ravni ljudske stranke so se pojavili jasni signali za koalicijo z njimi. Predvsem štajerski predsednik stranke Hirschmann in šef črnih delojemalcev Hoditi sta krepko spodkopavala pozicijo strankinega kolege Zernatta na Koroškem, ga politično zasmehovala in klofutala in se Haiderju slinila kot možna bodoča koali-cionista. No, oba sta račun napravila brez lastnih strankarskih krčmarjev. Poleg šefa stranke Buška so namreč tudi koroški favpejevski župani potegnili krepko črto čez te (odkrito rečeno infantilne in politično zmotne) strateške igrice obla-stiželjnih sostrankarjev in se krepko postavili za Zernatta. Na čelo te prozernattovske žu-panjske srenje je stopil celovški župan Guggenberger, ki sam že vrsto let vlada s pomočjo svobodnjakov in torej ve, kaj in o čem govori. Guggi je svaril pred Haiderjem in dejal, daje njegova stranka nezanesljiv kantonist (partner). Na začetku tedna, potem ko je v soboto in nedeljo imel očitno dovolj časa za premislek in se je v uredništvu časopisa Krone izredno hladno pogovarjal s Zernattom in Ausser-winklerjem (pogovor je bil neploden, neuspešen), je svobodnjaški firer ponudil nove variante: „da“ k deželnemu glavarju Zernattu, a zato naj bi po treh letih bile deželnozbor-ske volitve in 12. junija, na dan referenduma o pristopu k EU, naj bi na Koroškem glasovali tudi o deželnem glavarju. VP in SP sta oba predloga zavrnili. Prvič, da velja še zmeraj njuna koalicijska pogodba, ki je tempirana na pet let in referendum o deželnem glavarju ni možen, ker direktna izvolitev deželnega glavarja v ustavi ni predvidena ali dovoljena. Kako bo šlo naprej, je še nejasno. Jasno je samo to, da so svobodnjaki docela v kotu, da se SP in VP nočeta več spuščati v kakršnekoli igrice s to stranko in jasno je tudi, da je včeraj, ob zaključku uredniškega roka, predsednik deželnega zbora Unterrieder z župani koroških občin in mest razpravljal o posledicah za občine in za deželo, ki izvirajo iz svobodnjaške blokade pri izvolitvi deželne vlade in deželnega glavarja. Ker na deželni vladi nimajo pristojnega pogovornega partnerja, določene občine na primer niti proračunskih zadev ne morejo pozitivno rešiti, kaj šele druge projekte in investicije, ki od volitev naprej stojijo in jih FP s svojo blokado zavira. In jasno je, da bojo svobodnjaki danes spet blokirali izvolitev deželnega glavarja in deželne vlade. Jasno pa je tudi, da je Koroška postala tarča smešnic, zafrkavanja, postala je sinonim za politični vic. f.w. Del udeležencev delovnega posveta ZSO Župani proti „otročji“ politiki FPÖ Argumentirano so župani številnih koroških mest in občin, med njimi bilčovška županja Štefi Quantschnig, boroveljski, kotmirški in pliberški župani Krainer, Götzhaber in Grilc ter predsednik koroške občinske zveze Kerschbaumer včeraj zavrnili blokado izvolitve deželnega glavarja in vlade, ki jo bo danes že petič izvedla FPÖ. Župani so na pogovoru, ki ga je sprožil predsednik koroškega zbora Unterrieder, opozorili na politično in posebno še na finančno škodo, ki so jo zaradi „otročje“ politike FPÖ (citat enega od županov) že in jo bodo še utrpele občine. Številne, predvsem gospodarsko šibkejše občine, ki so odvisne od dotacij dežele, ne morejo napraviti proračunskega načrta, kajti že od volitev sem na vladi v bistvu nihče ni več pristojen za občinske zadeve. Važni gospodarski, turistični, prostorninski in infrastrukturni projekti, ki bi jih dežela že morala dovoliti, da bi se jih občine lahko poleti in jeseni lotile ali pa že zaključile, stojijo in župani sploh še ne morejo oceniti finančne škode za občino. Ponekod .so zaradi blokadne politike FPÖ že ogrožena številna delovna mesta. Drugo, kar župane skrbi, je padec politične morale in ugleda ter verodostojnosti politikov. „Vsi se nam posmehujejo“, „Koroška je postala simbol politične burke“, „Ljudje po občinah sedaj tudi nam županom ne zaupajo več, ker vidijo, da vse stvari stojijo, čeprav za to nismo odgovorni“, so potožili in svarili pred nevarnostjo za demokracijo in demokratično ureditev v deželi in državi. f w Okrogla miza v Tinjah Priče časa so razglabljale o razdvojitvi slovenske narodne skupnosti Zaključek niza predavanj pod naslovom „Dileme koroške slovenske zgodovine“ v domu Sodalitas v Tinjah je bila okrogla miza prič tistega časa. Na vprašanje, ki jih današnji človek zastavlja zgodovinarjem oziroma še živim avtentičnim pričam o razpletih narodne politike tik po drugi svetovni vojni, so poskušali odgovoriti ugledni Korošci. Prof. Mo-ritsch je za zaključek želel zbrati uravnovešen krog ljudi obeh taborov, ki sta nastala v povojnem času, da bi se kritično in z določeno časovno razdaljo pogovarjali med sabo. Žal je od predvidenih udeležencev dr. Vinko Zwitter prezgodaj umrl, Milena Grčbla-cherjeva in France Haderlap pa se nista mogla udeležiti. Tako so za okroglo mizo sedli: župnik Tomaž Holmar z Obir-skega, dekan Kristo Srienc iz Šmihela, dr. Valentin Inzko, soustanovitelj in večletni predsednik NSKS in Tonči Schlapper, aktivist v tistem usodnem času. Prof. Moritsch je v uvodu zaokrožil obseg razmišljanj in opomnil, da naj gledamo na polpretekli čas z očmi zgodovine. Zgodovina pa ni samo naše dejansko življenje, ni samo izraz naše identitete kot zgodovinske zavesti, je tudi skupek subjektivnih pričevanj. Zgodovina narodne skupnosti je nekaj posebnega in lahko smo ponosni, da sami lahko rešujemo pereča vprašanja lastne preteklosti. Izjave posameznih prič Župnik Holmar: Leto 1945 je bila zareza v naši zgodovini, prelomnica časa, bolj usodna, kot katerakoli prej. Komunistična revolucija je izkoristila dilemo koroških Slovencev v svoj namen. Pod masko boja proti okupatorju so organizirali vse nasprotnike nacizma in jih vključili v OF. To so bili borci za ideologijo, ne za narod. Predvsem ni bilo nobenega razumevanja za begunce. Korošci so bili eni za narod in proti nacizmu, drugi za komunizem in osvoboditev. Nemci so nas imeli vse za komuniste. Zbeganost je segala tudi v duhovništvo. Dr. Luka Sienčnik je pobiral podpise za spomenico Stalinu za zedinjeno Slovenijo. Tudi jaz sem podpisal, ker sem mislil: Tito pojde, narod ostane. Slovenci smo bili vedno kristjani in še danes sem prepričan, da samo kristjan lahko iz srca priznava svojo ljubezen do domovine. Kristo Srienc: Po štirih letih pregnanstva sem prišel nazaj, prepričan, da bo Južna Koroška združena s Slovenijo. Razočaran sem bil nad škofijo, ker slovenskim duhovnikom ni omogočila povratka v njihove župnije. V OF smo videli osvoboditelje, veliko znancev in sorodnikov je sodelovalo, zato je tudi večina duhovnikov podpisala spomenico za zedinjeno Slovenijo. Ustanovitev NSKS je bil potreben korak, da se ne bi še duhovščina razdvojila. Matična država ni imela dovolj razumevanja za vernike, koroška levica je bila celo sovražna do nas zaradi našega krščanskega prepričanja in Nemci so se nam smejali, ker nismo znali biti enotni. Tonči Schlapper: Po letu 1945 smo se koroški Slovenci spet razšli, danes pa je to razklanost še vedno čutiti. To ni slovenska značilnost, tudi pri drugih narodih obstajajo različne ideološke miselnosti. Slovenski narod je, čeprav stoletja stisnjen med orjaške sosede, preživel stoletja. Med drugo svetovno vojno se je uprl okupatorju in se herojsko boril proti nacizmu in fašizmu. Prvič se je oblikovala nekakšna skupna zveza, čeprav enotna samo na videz. Koroška levica se je prvič že med vojno tudi na zunaj organizirala, čeprav je bila pripadnost levo usmerjenemu krilu za marsikoga „izdajstvo“. Človek ne živi samo od duha, ampak tudi od kruha! Naslonili smo se tudi na avstrijsko levico, vendar je to kmalu vodilo v asimilacijo. Težnja nas vseh je bila vsekakor, ohraniti slovensko narodno skupnost. Absolutno poenotenje nas je vedno peljalo v katastrofo, zato danes neenotnost za nas ni usodna, če bi le znali ustvariti med seboj demokratične odnose. Dr. Valentin Inzko: Po vojni so bili sicer na vodilnih mestih OF že koroški Slovenci, toda idejno so odločali voditelji iz Slovenije. Zato je tudi dr. Tischler odstopil, pa tudi izstopil iz začasne koroške vlade. Vidni katoliški koroški Slovenci so bili leta 1945 mnenja, da bi se morali izogniti razdvojenosti narodne skupnosti. Ustanovili naj bi skupno slovensko stranko, ki bi zastopala Slovence pri deželnozborskih volitvah. Tudi pri razpravah o dvojezičnem šolstvu in pri pogajanjih z zavezniki bi bila enotnost v veliko pomoč. Vendar je politični značaj OF ljudi odbijal, SPZ je zgubljala simpatije med ljudmi, množili so se napadi na begunce kot „izdajalce“, na koroško Kroniko, na Mohorjevo. Krščanska ljudska stranka je dobila pri volitvah 4664 glasov, Slovenska demokratična fronta delovnega ljudstva samo 2095. vendar smo se tudi velikokrat skupno pogajali, na primer za uresničitev člena 7 avstrijske Državne pogodbe. Pomemben korak je bil obisk koroške delegacije (P. Zablatnik, Janežič in V. Inzko kot zastopniki NSKS) v Ljubljani. Čeprav nas Vida Tomšič ni sprejela, smo prvič vsi sodelovali pri ustanovitvi skupnega odbora. Za poživitev skupne razprave je prof. Moritsch usmeril zanimanje poslušalcev v naslednja vprašanja: 1. Celo 56 duhovnikov je podpisalo spomenico za zedinjeno Slovenijo - ali se narodna skupnost takoj po strašni drugi svetovni vojni ni zavedala, da je ponovni nacionalizem škodljiv? Udeleženci okrogle mize o polpretekli zgodovini 2. Ali je bil vpliv iz Slovenije res tako močan in odločilen ali je bila panslavistična miselnost tako močna, da je nekaterim zedinjena Slovenija pomenila vse? 3. Kakšno je bilo vzdušje med koroškimi Slovenci v tistih letih po vojni? Ali sploh moremo doumeti, kakšne so bile reakcije človeka, ki je preživel, na katerikoli način, grozote druge svetovne vojne. 4. Zakaj vendar koroški Slovenci niso ustanovili svoje enotne stranke, ali res zaradi ideološke razdvojenosti ali bolj iz osebnih „nezdružljivih“ mnenj? Odgovore je bilo težko dobiti, kajti starejšim poslušalcem so bili dogodki še tako živo v spominu, da so težko sproščeno govorili in mlajši smo se zavedali, da nam je tisti čas še danes skoraj nerazumljiv in tuj. Kakšne razlike so na primer še danes v ocenjevanju dveh tragičnih visokih osebnosti katoliškega tabora: 1. Prelat dr. Ehrlich, od razgretih aktivistov že pred ustanovitvijo domobranstva (zaradi izdajstva?) v Ljubljani ustreljen - Lovro Kassl pravi danes: Ehrlich nas je učil ljubezni do domovine. 2. Škof Rožman, pastir, ki je zapustil svojo čredo in sodeloval z okupatorjem (Kristl Laj-čaher) - druga izjava: ker ga dobro poznam, zagovarjam še danes vse, kar je napravil (L. Kassl). Za ilustracijo takratnega vzdušja naj navedemo, kako je slovenski duhovnik doživljal prihod slovenskega bataljona v Pečnico. „Vsi smo bili navdušeni. Doslej smo bili v strahu pred Nemci, zdaj so zmagovito vkorakali naši fantje. Miting je bila narodna demonstracija. Pa sem s strahom vprašal, ali smem naslednji dan celo pridigati v slovenščini. Odgovor „lahko, samo ne v duhu škofa Rožmana“, me je streznil.“ In še dve zanimivi izjavi, ki nam opisujeta takratno vzdušje in pomagata danes razumeti povojno politiko: „Pokopavali smo padle partizane, same poštenjake.“ „Naše ljudstvo je bilo takrat mehko kakor testo. “ Pripomba: Plus - Priznati je treba, da so se naši zgodovinarji zelo potrudili, da bi razjasnili dogodke koroške polpreteklosti. Na podbudo prof. Mo-ritscha moramo biti hvaležni, da se dr. V. Sima, dr. T. Domej in dr. A. Malle lotijo intenzivno te tematike. Napovedana knjižna oblika teh predavanj bo gotovo dobrodošel priročnik ne samo na Koroškem. Minus - Pogrešali smo udeležbo vidnih funkcionarjev narodne skupnosti, voditeljev slo-• venskih organizacij, drugih kulturnikov, dvojezičnih učiteljev in uglednih izobražencev. Kako posredujejo otrokom na primer polpreteklo zgodovino, kako jo sami doumejo in z njo danes živijo. Ali niti mlajša generacija še ni pripravljena za pogovor, ali še ni čas za razpravo o perečih vprašanjih naše zgodovine? Alojz Angerer Ponovno priznanje „filmu mladje“ KDZ Zlata avstrijska nagrada za film „Govorice“ Delovna skupina „film mladje“ v okviru Koroške dijaške zveze (KDZ) pod strokovnim vodstvom Mihe Dolinška je ponovno dosegla pomemben uspeh. Na avstrijskem državnem prvenstvu neprofesionalnega filma konec minulega tedna v salzburškem Saal-feldnu je film „Govorice“, čigar avtor je gimnazijec Stefan Hafner, dosegel zlato nagrado. V dosegu je bil celo državni prvak, če bi ekipa ali njen predstavnik bili navzoči v Saalfeldnu. Vendar to zaradi šolskih obveznosti ni bilo mogoče. Fim „Govorice“ je bil letošnji deželni prvak na Koroškem - in s tem uspeha še ni bilo konec. Trije najboljši filmi iz vsake zvezne dežele so se udeležili tekmovanja v Saalfeldnu, ki ga je priredilo „Društvo avstrijskih filmskih videoama-terjev“. Kadezejevski film je tako navdušil prireditelje, da ga hočejo poslati na letošnje svetovno prvenstvo amaterskih filmov. Nadalje je film že nominiran za ugledni mednarodni praški UNICA-festival nekomercialnega filma. To so podatki, ki na prvo uho morda zvenijo neverjetno in nenavadno, na katere pa se bomo navzlic strokovnemu in zavzetemu delovanju „filma mladje“ mogli vsekakor navaditi. Miha Dolinšek se sicer zaveda problematičnosti priznanja - „Kot po navadi na Koroškem tudi to priznanje podcenjujemo“ - a za skupino, katere jedro trenutno zaobjema okoli dvajset filmskih zanesenjakov, je tak uspeh seveda velikega pomena. Po njegovem mnenju je skupina že tako dozorela, da bo v prihodnje brez stalnega mentorstva in samostojno snemala filme. Filmskih načrtov pa je kar precej. Trenutno nastajata dva filma: „Ledena doba/Eiszeit“, ki obravnava življenje begunca, ki ilegalno žive nekje v srednji Evropi (glavni igralec je Feliks Kucher, režiserka in scenaristka pa Nina Sajko) in enominutni film „Kurzfilm“ z docela novimi igralci. V počitnicah hoče kadezejevski filmski podmladek posneti dva filma, delno z ekipo iz filma „Karavanke“. A že na začetku julija jih čaka nov in pomemben izziv: Od 1.-3. julija bojo s filmoma „Govorice“ in „Karavanke“ sodelovali na ebensejskem mednarodnem festivalu nekomercialnega filma. Sicer so tam že pred leti nastopili s „Tevže-jem“ in jim okoliščine niso docela tuje, a medtem so Eben-sejčani za sodelujoče filme v smislu profesionalnosti tako dvignili vsebinske in operativne pogoje, da je že samo povabilo na ta festival veliko priznanje. Ebensejčani so videli film „Govorice“ v Saalfeldnu in ga skupaj s „Karavankami“ na mah angažirali za svoj festival. f.w. Izvedba „Carmine Burane“ v Domu glasbe Glasbeno doživetje posebne vrste Franc Wakounig Da bo to „velika stvar“, smo vedeli. A kljub temu je izvedba Orffove kantate „Carmina Burana“ presenetila občinstvo in napoved, da bo to vsekakor koncertno-glasbeni višek leta delovanja naše narodne skupnosti, se je uresničila. Mnenja poslušalcev Prof. Lovro Sodja: Presenečen sem, ker nisem pričakoval, da bojo to zmogli tako kvalitetno izvesti. Sam sem namreč pred dvajsetimi leti to pel in zato poznam delo. Zbori so bili odlični, ženski bolj kot moški, pri katerih se pozna, da so to le mlajši glasovi in da manjka basov. Orkester je bil zelo dober, vendar bi lahko bolj sledil dirigentu. Vse čestitke dirigentu, kije zmogel obdržati v rokah dvestočlanski kolektiv. Zelo bi pa pohvalil tolkala Percussion iz Gradca, ki so vsekakor na evropskem nivoju. Res odlični so. Pri solistih bi dal na prvo mesto Norino Radovan, ki je izjemna, saj je druga najboljša koloraturka v Sloveniji, potem tenor Marjan Trček, ki uči tudi na Glasbeni šoli, za baritona Jožka Kovačiča pa vemo, da ni šolan pevec. Miro Korenjak: Zelo, zelo zanimivo, to je bilo drugače kot druge barti. Predstava mi je zelo ugajala in samo čudim se, da so to zmogli. Peter Wrolich: Sicer sem prvih petnajst zamudil, ker sem pozneje prišel, a kar sem videl, se mi je zdelo kar neverjetno in mi je zelo ugajalo. Janez Kuchling: To je bilo nekaj drugega kot ponavadi, zelo mi je ugajalo. Občudujem pa mladega dirigenta, ki je s temi leti že to zmogel. Zelo dober je. Joško Rutar: Izredna predstava, zelo mi je ugajala. Predvsem sodelovanje zborov in skupin, naj omenim slovenske simfonike, tolkala in pianista, je bilo zelo dobro, posebno priznanje pa velja dirigentu, ki je vse to omogočil. Dr. Franc Wutti: Čudovita stvar, prava redkost, ki jo doživimo samo vsakih deset let. Zato sem vesel, da sem fanta vzel s seboj, ker v na-slendjih desetih letih gotovo ne bosta slišala kaj temu primernega. Florijan Zergoj: Čudovito, enkratno. Smo ponosni, da na Koroškem kaj takega spravimo skup in dirigent daje upanje, da bo še kaj takega postavil na noge. Zanimanje za prireditev je bilo izredno veliko in tako tudi nikogar ni čudilo, da je bila že nekaj dni poprej razprodana. Profil občinstva je bil zelo zanimiv, saj je zaobjel vso socialno, geografsko, politično in kulturno strukturo narodne skupnosti, posebej omembe vredno pa je, da je mlajša publika tako številno bila zastopana. In prav ona je bila med tistimi, ki so dirigentu Stanku Polzerju, solistom in vsem nastopajočim stoje ploskali, „standing ova- Impozanten pogled na zbore in filharmonike tions“ - in se tako zahvalila za izjemen kulturni popoldan. Glavni del zaslug za uspeh prireditev gre mlademu dirigentu Stanku Polzerju, kije tudi pobudnik izvedbe. Resda to ni bila njegova prva večja naloga, saj je z „Danico“ že naštudiral in zelo uspešno izvedel Schubertovo mašo v G duru za zbor in Mozartovo mašo ob kronanju, in tudi sicer je kot zborovodja in kot glasbeni pedagog uveljavljen in priznan. A moč in angažma, s katerima je vodil skoraj dvestočlansko maso pevcev ter instrumentalistov skozi priprave, vaje in nedeljski popoldan, in umetniška napetost, ki jo je izžareval med nastopom, so potrdili, da sodi med naše najbolj perspektivne dirigente. Zbori, to so bili mešana pevska zbora „Danica“ iz Šent-primoža in „Peca“ iz Globasnice, mladinski in mešani zbor Slovenske gimnazije, solisti: Norina Radovan (sopran), Marjan Trček (tenor) in Jožko Kovačič (bariton), pianistka Andreja Wuzella-Močilnik in Toni Kernjak ter instrumentalisti Studio Percussion in člani orkestra Slovenske filharmonije so se pod taktirko dirigenta zlili v enoto, ki je bila enkrat bučna, divja, razburkana in polna strasti, potem mila, nežna in polna harmoničnosti. Pri tem so tolkalci Studia Percussion postavili mogočne akustične akcente, primeren visa-vis pa so bili solisti Norina Radovan, Marjan Trček in Jožko Kovačič. Slednji se je kot pevski amater v družbi dveh šola- nih in priznanih solistov uveljavil na nivoju. Za nemajhno presenečenje so poskrbeli zbori, saj so zahtevni glasbeni literaturi bili -marsikateri skepsi navkljub - v vsakem oziru kos. Vstopi bi lahko Bili boljši, a izraznost, glasovna razsežnost in pevska zmogljivost so v vsakem trenutku koncerta bili zadovoljivi. Vključitev mladinskega zbora Slovenske gimnazije, ki je vnesel tudi dodatne optične nianse, je bila zelo smiselna in posrečena. Člani orkestra Slovenske filharmonije in pianistka Andre- ja Wuzella-Močilnik ter Toni Kernjak so svojo nalogo opravili suvereno. V celoti gledano je izvedba „Carmine Burane“ bila tako za nastopajoče kot za poslušalce veliko doživetje in užitek. Ob tem pa naj ne bi bila zamolčana organizatorična plat izvedbe. Nosilci projekta sta bili obe osrednji kulturni organizaciji Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, ki sta prevzeli tudi glavno organi-zatorično breme. Kot prireditelja pa sta poleg njiju nastopila še ORF-Celovec in Zvezna gimnazija za Slovence. Nove knjige - recenzije Milo Dor: Die weiße Stadt Založba Otto Müller, Salzburg 1994,312 strani, 298 šil. Dirigent Stanko Polzer s pevskimi solisti Noro Radovan, Marjanom Trčkom in Joškom Kovačičem Končno je spet izšla tretja in zadnja knjiga „Sage o Raiko-wih“ velikega avstrijskega pisatelja Mila Dora, „Die weiße Stadt“ (Belo mesto). Prvič je izšla leta 1969, kmalu nato so po njej uspešno posneli film s Petrom Weckom v glavni vlogi. Roman je pred ozadjem svetovnopolitičnih dogodkov današnjega časa srhljivo akuta-len. V prvih dveh delih trilogije, „Mrtveci na dopustu“ (1952, 1992) in „Nič drugega kot spomin“ (1959, 1993) je avtor opisal družino, otroštvo in mladost Mladena Raikowa (ta psevdonim, za katerim se skriva avtor, si je Dor sposodil od svojega deda), v tretjem delu pa opisuje življenje Raikowa dvajset let kasneje. Raikow, ki so ga nacisti kot člana odporniškega gibanja silno mučili in odvekli na Dunaj, ostane po koncu vojne v avstrijskem glavnem mestu. Piše, vendar se za njegovo literaturo zanima le malo ljudi. Da lahko preživi, se ukvarja s trgovino z antikvitetami - delo, ki ga nikakor ne pojmuje kot svoje poslanstvo. Toda tudi s pisanjem si Raikow ni čisto na jasnem. Pač ni med tistimi zaslepljenci, ki bi vsako svojo vrstico oboževali. Drži se pre- govora „Omnia est dubitan-dum“ (vse je dvomljivo), zato je vselej zelo samokritičen. Ta plemenit odnos pa je založniškim lektorjem sumljiv, na ta način Raikow nima uspeha in je kot kakšen moderen Sizif. Ob vsem tem pa doživlja Raikow vrsto majhnih brodolomov, ki ga vselej vržejo spet na začetek. V Jugoslaviji nastane v petdesetih letih spet bolj odprta klima, Raikowa v domovini po dolgih letih spet „prenašajo“, celo prevesti in objaviti nameravajo njegova dela. Toda prijatelj, ki naj vse to izpelje, je žal na napačni strani v frakcijskih sporih med Titom in Djilasom. Torej spet nič. Nek tjrug prijatelj v Zvezni republiki Nemčiji naveže stike med Raikowom in vplivnim direktorjem velike firme, da bi mu pomagal do rednih dohodkov. Direktor se strinja, samo da kmalu ni več direktor. Raikow se razočaran vrne na Dunaj. Dorov roman je poln raznolikosti in potrebna bi bila še ena knjiga, da bi lahko primerno ocenili ta opus magnum. Nedvomno je „Raikow-Saga“ mejnik v povojni avstrijski literaturi. Še vedno. Andrej P. Pittler „Lutke mladje“ bodo proslavile dvajsetletnico M. Pungartnik: „Sonček, kje si?“ v organizaciji Krščanske kulturne zveze Za tak jubilej je bilo potrebno najti primeren tekst: nekaj koroškega naj bi bilo, nekaj nezamenljivo našega. Pa se je našel Marjan Pungartnik, slovenski mladinski pisatelj, ki je napisal povsem novo zgodbo, pa vendar se nam zdi, kot da jo že poznamo - s škrati, z vragom, Žalik ženami, škopni-kom, pehtro babo in torkljo. Osebe in motivi iz slovenskega (ali slo- vanskega) bajeslovja, kijih današnji otroci ob televizijskih batmanih, zorojih, terminator-jih in podobnem bolj malo poznajo. Oder mladje je začel pred 20 leti z lutkami in tudi v novi pravljici za oder „Sonček, kje si?“, katere premiera bo v sredo, 25. maja, v Mestnem gledališču v Celovcu, so lutke sestavni del igre. Režiserje Tine Varl, ki se bo najbrž moral slej ko prej preseliti na Koroško, tako zelo je delaven po naših društvih, pa tudi drugod (npr. Hortus Musicus). Tine je sodeloval pri Odru mladje od vsega začetka in pozna koroške lutkarje kot nihče drug. „Vaje so potekale ves čas v farni dvorani v Železni Kapli, sodelujočih je blizu trideset. Kar me še posebej veseli, je izredno dobro vzdušje v skupini, čeprav so igralci z vseh koncev in krajev: iz Celovca, Šmihela, Bilčovsa, Šentjanža, Sel, z Ra-diš... “ pravi Tine V ari V zgodbo so vpletene tudi pesmi, za katere je čudovito glasbo napisal Roman Verdel, glasbeni aranžmaji pa so delo Glasbenik in skladatelj Roman Verdel je uglasbil pesmi Borisa Roškerja. Poleg brigade tehničnih pomagačev ne smemo pozabiti Brede Varlove, ki je znova ustvarila lutke in kostume, prave umetniške kreacije. Kakor se v pravljici spodobi, se vse srečno konča; bitja, s katerimi so nekoč strašili otroke, pa so na odru sicer zelo strašna, a hkrati človeško simpatična, posebej še, če jih dobrota in ljubezen premagata. S.VV. Lutke in kostumi so delo Brede Varl Ta zbor je prinesel novega duha Jutri, v petek, 20. maja ob osmih zvečer bo pri Cingelcu na Trati pevski koncert „Pesmi sveta“, ki ga prirejata Dvojezični zbor pedagoške akademije in SPD „Borovlje“. Dvojezični zbor vodi Edi Oraže z Resnice, s katerim se je urednik Franc Wakounig pogovarjal med drugim tudi o prihodnosti zbora. Dvojezični zbor pedagoške akademije sestavljajo bodoči učitelji. Ali to pomeni, da se bo zbor s koncem šolskega leta razšel in bo jutrišnji njegov zadnji nastop? Ne vem še, ali bo zbor obstajal naprej ali pa se bo razšel. Ni pa to njegov zadnji nastop. 29. maja bomo nastopili na Mladinskem dnevu v Šmarjeti v Rožu in 17./18. junija smo na Dunaju. Jutrišnji koncert, ki smo ga postavili pod geslo „Pesmi sveta“ in na katerem bodo poleg nas nastopili še Smrtnikovi fantje in šentjanški tamburaši, je za nas neke vrste pregled nad opravljenim delom v teku leta. Zakaj koncert prirejate prav pri Cingelcu? Na lanskem vigrednem koncertu pri Cingelcu smo se prav dobro počutili. In pevci so bili vsi za to, da tudi ta koncert ponovno priredimo v kulturnem domu SPD „Borovlje“ na Trati. Letos se nam je pri organiziranju malo zatikalo, ker polovica zbora zaključuje te dni svoj učiteljski študij in pevci nimajo dovolj časa na razpolago še za dodatne stvari. Zato smo Edi Oraže bili zelo veseli, da je pevka Anja Šlemic, ki je v nižjem semestru , v bistvu prevzela glavnino organizacije, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Rad pa bi omenil SPD „Borovlje“ , ki nam je šlo na roko in zelo pomagalo. To nam pomeni veliko. Hkrati pa je to priložnost, da našim nemškogo-vorečim pevcem pokažemo, da naša narodna skupnost goji in živi vzajemnost in skupnost. Člani tvojega zbora prihajajo iz cele Koroške in dosti pevk in pevcev ne zna slovensko. Kako je rasla skupnost v zboru? Ne tajim, da so nekateri na začetku že imeli določene težave. Na eni strani jim je zbor ugajal, po drugi strani pa so se počutili malce nenavadno, ker smo se slovenski pevci tudi ob njihovi navzočnosti med seboj pogovarjali slovensko. To jih je gotovo iritiralo. A ta stvar se je kmalu polegla, razumevanje za dejansko dvojezičnost, to je tudi slovensko besedo v zboru, je raslo in se krepilo in danes je živa dvojezičnost nekaj po- Vabilo Zveze koroških partizanov ZKP tudi letos, ko obhajamo petdesetletnico prvega uspelega pohoda partizanov na območje severno od Drave, vabi na obisk zgodovinskih krajev NOB na Svinški planini, ki bo v nedeljo, 29. maja 1994. Zbrali se bomo v Velikovcu na parkirišču pri glavni pošti med 9.30 in 10.00, od koder bo odhod točno ob 10.00. Vozili se bomo z osebnimi avtomobili in predlagamo, da v Velikovcu nekateri prisedejo k drugim, da bodo vozila bolje izkoriščena. Pot nas bo vodila iz Velikovca (Völkermarkt) proti Gre-binju (Griffen) in Šentlenartu (St. Leonhard) do Golovice (Wölfnitz). Iz Golovice se bomo spet vračali mimo Lamin-gerjeve koče (Lammingerhiitte) do koče nad Pollingom (Pöllingerhütte), kjer bo tovariško srečanje. Za tiste, ki si želijo na vrh Svinške planine, je od koče nad Pollingom pol ure pešpoti po planinskem svetu. Zaključek izleta bo domov grede na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu. Obisk krajev na Svinški planini bo ob vsakem vremenu. Vozili bomo v glavnem po asfaltiranih cestah. Vabimo vas, da z nami obiščete na območju Svinške planine nekaj tistih krajev, ki so neločljivo povezani s protifašistično borbo med drugo svetovno vojno na severni strani D rave. S tovarškimi pozdravi! Janez Wutte-Luc, predsednik ZKP Medkulturne počitnice 1994 v Piranu „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenska prosvetna zveza letos nudita otrokom iz Koroške poseben počitniški program v Piranu na slovenski obali. Otroci lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Za otroke bodo skrbeli sodelavci in sodelavke „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenske prosvetne zveze, ki se bodo za svoje naloge pripravili na posebej v ta namen pripravljenem dvodnevnem vzgojnem seminarju. Termin: 12. 7.-26. 7.1994 Starost: 9-15 let cena: 4.500,- (za člane slovenskih prosvetnih društev) Podpore: Možnost je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša približno 100 šil. na dan. Storitve: V ceni je prevoz z avtobusom, polni penzion, program, oskrba in zavarovanje. - prijava: Prijavite se lahko takoj pri Slovenski prosvetni zvezi (tel. 0463/514300-20), kjer boste prejeli tudi prijavnico in jo poslali na naslov Kärntner Kinderfreunde, 9020 Klagen-furt/Celovec, Bahnhofstr. 44. Prosimo za pravočasne prij ave (po možnosti takoj!), število udeležencev v počitniškem domu je omejeno. Slovenska prosvetna zveza Jezik in komuniciranje v družini Pod naslovom Živa beseda \ družini je prof. Berta Golob, slovenska pedagoginja in pisateljica, predavala v Pastoralnem centru v Celovcu. Očitno v skrbi za slovensko materinščino, predvsem pa po predava-teljičinem mnenju zaradi upadajoče jezikovne in komunikacijske kulture v družini in - kot posledica - v družbi, je gospa Golob nanizala nekaj razmišljanj o tem, kaj lahko storimo, da bi ublažili ta razvoj. Materinščina in narodna zavest naj bi bili prvotnega pomena, to je misel, izrečena zaradi skrbi. Misel, ki je še do nedavnega bila pravzaprav neizrečena, kajti vsaj v Sloveniji je (bila?) slovenščina samoumevnost. Mar temu ni več tako? Zaskrbljenost zbuja vedno večja agresivnost v odnosih v družini, podivjanost mladine in pomanjkanje osnovnih pravil lepega vedenja. Potrošniška družba je po mnenju gospe Golob kriva za čustveno in komunikacijsko siromašenje družine in družbe. Nobena družba, ki ne zna investirati, ne bo uspešna. In mladina je še vedno največja investicija, čeprav malo bolj dolgoročna kot trenutni „kšeft“, a zato zanesljivejša. Ni samo družina tista, ki je odgovorna za razvoj otrok - bodoče družbe. S.W. vsem samoumevnega. Isto velja tudi za izbor pesmi. Poleg študija in zborovske dejavnosti si prevzel na pedagoški akademiji tudi lektorstvo za slovensko zborovsko petje. Torej obstaja resno upanje, da bo dvojezični zbor pedagoške akademije pel naprej? Če bo jeseni dovolj vpisov na pedagoško akademijo, če bojo pevci vmes in če bo ostalo jedro sedanjega zbora, potem bomo peli naprej. Kaj te je kot vodjo tega zbora navdušilo? Kot prvo veselje ljudi do petja. Dostikrat sem pevce moral celo brzdati. Presenečen sem bil nad zmožnostjo koncentracije na koncertih in seveda je interpretacija pesmi zame poseben izziv. Pri vsem tem pa bi rad poudaril, da je dvojezični zbor na pedagoško akademijo vnesel novega duha, novo življenje in močan kulturni val. Glede dvojezičnosti je bil v pozitivnem smislu zelo pomemben. Če zbora ne bi bilo več, bi nastala velika vrzel. Hvala za pogovor in uspešen jutrišnji koncert. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek, Kulturni dom Klavirski koncert Andreje Wuzella SPD „Rož" 20.5. v Šentjakobu 20.00 Petek, pri Cingelcu Koncert „Pesmi sveta / Lieder der Welt“ Dvojezični zbor 20.5. na Trati sod.: Smrtnikovi fantje, Šentjanški tamburaši, SPD .Borovlje“ 20.00 pri Borovljah Dvojezični zbor pedagoške akademije Celovec Sobota, pri Adamu Levstik-Veras: „Martin Krpan“ - kabaret; SPD „Kočna“ 21.5. v Svečah nast. igralska skupina iz Borovelj 20.00 Nedelja, v farni cerkvi Koncert učencev orgelskega oddelka GŠ in GŠ 22.5. v Dobri vasi učencev teološke fakultete v Ljubljani 19.00 Torek, pri šoštarju Evropska unija da ali ne? 24.5. v Globasnici (dipl. inž. Stefan Domej, mag. V. Ošlak, 20.00 mag. R. Vouk) Torek, v gostilni Podobnik Predavanje „EU -ali kmetje lahko preživijo?“; KIS 24.5. v Beli referent ministrski sekretar dipl. inž. Andrä 20.00 pri Žel. Kapli Ruprechter Torek, Gradec Koncert ob 20.letnici KSŠŠ/G; 24.5. Leonhardstr. 15 nast. Graški študenti, pevsko-instr. skupina 20.00 Florentinersaal Žvabek, solisti dr. Ludvik Karničar (bas), A. Wu- zella (klavir), J. Gregnrič (kitara) Sreda, pri Brezniku Koncert učencev Glasbene šole na Koroškem in GŠ 25.5. v Pliberku Glasbene šole Ravne na Koroškem 19.00 Sreda, v Mestnem M. Pungartnik: Sonček, kje si? KKZ, 25.5. gledališču Režija Tine Varl „Oder mladje“ 20.45 v Celovcu Četrtek, v Mestnem M. Pungartnik: Sonček, kje si? KKZ 26.5. gledališču Režija Tine Varl v Celovcu Ponovitve ob 8.30,10.00 in 11.30 Petek, Mondscheing. 9, GRAZ-ZIA - 20 let KSŠŠ/Gradec - Srečanje KSŠŠG 27.5. Gradec bivših in sedanjih študentov 15.00 Petek, VŠGP Sklepna prireditev Višje šole za gospodarske VŠGP 27.5. šentpetru poklice. Spored: igrani recital J. Menarta „Igla 20.00 pri Šentjakobu skelečih let“, dekliški zbor, MePZ Cantus S. Petri, modna revija Sobota, pri Miklavžu Ustanovni občni zbor narodnopisnega društva 28.5. vBilčovsu „Urban Jarnik“ 19.00 Nedelja, izpred glavne Obisk zgodovinskih krajev iz NOB na Svinški ZKP 29.5. pošte planini 10.00 v Velikovcu Nedelja, pred farno Mladinski dan Katoliška mladina 29.5. cerkvijo 9.30 v Šmarjeti Četrtek, v Kulturnem domu Koncert profesionalnega mešanega zbora SPD „Rož“ 2.6. v Šentjakobu CANTUS iz Užgoroda (Ukrajina) 20.00 Petek, v Modestovem Klavirski koncert Andreje Wuzella Oddelek GŠ Mladinski 3.6. domu in Modestov dom, 20.00 v Celovcu Lš Mohorjeve Nedelja, v Kulturnem domu Koncert profesionalnega mešanega zbora SPD „Danica" 5.6. v šentprimožu CANTUS z Užgoroda (Ukrajina) 19.30 Sobota, v Pavličevi ulici Kmečki trg - Kmetice in kmetje, ki želijo prodajati KIS 11.6. v Celovcu domače specialitete, naj se javijo na KIS, 9.00 tel.: 0463/382436. od 14. do Počitnice za otroke in starše v kraju Soča v dolini 20. avgusta Trente; prijave na referat za družino, Celovec, tel. 0463/511166-76 Griechenfest / Grška fešta Open-air - koncert „Lakis & Achwach“ v četrtek, 19. 5.1994, od 16.00 dalje v Amfiteatru Pedagoške akademije v Celovcu 16.00 Razstava fotografij „grške impresije“ 17.30 Predavanje z diapozitivi „Grčija“ (prof. Kountna - predavalnica A) 18.30 Dvojezični zbor Pedagoške akademije v Celovcu 19.00 Koncert z „Lakis & Achwach“ (amfiteater) Grška fešta z grškimi jedmi Ob vsakem vremenu Prirejajo: KKZ, SPZ, STUV, ÖH-KUltur, Dvojez. zbor ped akademije Slikarski natečaj v Italiji Društvo beneških likovnih umetnikov prireja pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine XV. mednarodni slikarski natečaj na temo „Podobe iz Na-diških dolin“, ki bo potekal od 23. maja do 18. junija 1994. Udeležba je brezplačna za umetnike iz tujine in za povabljence iz drugih dežel. Natečaja se lahko udeležijo vsi umetniki z enim delom, izdelanim v omenjenem času. Zlasti je zaželena prisotnost umetnikov iz Slovenije in Koroške. Žigosanje platen bo v Beneški galeriji v Špetru z naslednjim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00. isti urnik velja za oddajo del, rok zapade 18. junija ob 19.00. Dela morajo biti uokvirjena in opremljena s kaveljčkom za obešanje. Na hrbtni strani mora biti ime, priimek in naslov avtorja ter naslov in cena dela. Dela, ki bodo ocenjena kot najzaslužnejša, bodo razstavljena na skupinski razstavi, katere otvoritev bo v soboto, 25. junija 1994, ob 19.00 v Beneški galeriji v Špetru ob prisotnosti oblasti in ki bo trajala do 9. julija 1994. Najzanimivješa dela, ki jih bo izbrala kvalificirana žirija umentikov, kritikov in novinarjev, bodo dobila odkupne nagrade v višini 1.000.000, 750.000 in 500.000 lir vsaka, ki jih v ta namen podeljujejo ustanove in organizacije. Posebna nagrada bo dodeljena delu, ki ga bodo z glasovanjem izbrali obiskovalci razstave. Vsi udeleženci bodo prejeli diplomo o udeležbi ali spominsko darilo. Društvo bo izročena dela hranilo in varovalo. Razstava se bo zaključila 9. julija 1994 ob 19.00. Avtorji ali njih pooblaščenci bodo morali prevzeti dela do četrtka, 14. julija 1994. V nasprotnem primeru jih bo prevzel v last organizator. Telefonska številka Beneške galerije, San Pietro al Natisone - Špeter: 0432/ 727332 ali 727152. Inštitut za glasbeno etnologijo v Gradcu prireja skupno s Klubom slovenskih študentov v Gradcu KONCERT ob 20-letnici KSŠŠG v torek, 24. 5.1994 ob 20.00 v Florentinersaal, Leonhardstr. 15, Gradec Nastopajo: pevski krožek „Graški študenti“, pevsko instr. skupina Žvabek, solisti dr. Ludvik Karničar (bas), Andreja Wuzella-Močilnik (klavir), Janez Gregorič (kitara) CELOVEC - Galerija Slama, Benediktinerplatz 3 - Janez Bernik, (do 28. 5.) - Napoleonstadl, St. Veiterring 10 - male plastike avantgarde iz Španije (do 29.5.) - Deželna galerija, Burggasse 8 - Thomas Hoke - Daseinsperre - Leere Masse (do 5. 6.) - Kunstforum, Villacherstr. 8/II (Doortheum) - Umetniška zbirka - izbor (do 4. 6.) SEMISLAVČE - Galerija Rožek Šikoronja - Johannes Zechner - rustika, skulpturne risbe in kolaži; odprto od srede do nedelje med 15. in 18. uro (do 22. 5.) GRADEC - Kulturni center pri Minoritih - Leben an der Grenze - ie Geschichte der Slowenen in der Steiermark (otvoritev 19. maja ob 19.30) Četrtek, 19.5. Rož - Podjuna-Zilja Petek, 20.5. Kulturna obzorja Sobota, 21.5. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 22.5. (Binkošti) 6.30- 7.00 Praznična 18.10- 19.00 Praznična Ponedeljek, 13.5. 6.30- 7.00 - Dobro jutro na Koroškem 18.10- 18.30 - Glasbena Torek, 24.5. Partnerski magazin Sreda, 25.5. Društvo upokojencev iz Sel Večerna 21.05-22.00 Pozdrav s Primorja! Kleine Zeitung in Slovenska gospodarska zveza vabita na predavanje EU in odprtje vzhoda -priložnost za koroško gospodarstvo? v ponedeljek, 30. maja, ob 19.30 uri, v Tischlerjevi dvorani v Mohorjevi, Cesta 10. oktobra 25,1. nadstropje, 9020 Celovec Referiral bo dipl. trg. dr. Jan Stankovsky zunanjetrgovinski strokovnjak WIFO Diskusija Po predavanju ste vabljeni na zakusko Dober dan, Koroška Nedelja, 15.5.1994, ORF2,13.00! Ponedeljek, 16. 5.1994, TV SLO 1,16.20 Carmina Burana Višek letošnjega pevsko-glasbenega ustvarjanja koroških zborov: srednjeveška kantata Carmina Burana. Pod vodstvom mag. Stanka Polcerja so scensko kantato za zbor, soliste in orkester sodobnega nemškega skladatelja Carla Orffa izvedli Mešani pevski zbor „Danica“ iz Šentprimoža, Mešani pevski zbor „Peca“ Slovenskega kulturnega društva Globasnica, Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije in Mladinski zbor Slovenske gimnazije ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Solisti: Norina Radovan, Marjan Trček in Jožko Kovačič. Izvedba je nastala ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze, Krščanske kulturne zveze, Slovenske gimnazije in slovenskega sporeda ORF v Celovcu. Drugi del posnetkov izvedbe kantate „Carmina Burana“ bo na sporedu v nedeljo, 29. maja 1994, ob 13. uri v oddaji „Dober dan, Koroška“ - ORF2. 12. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah pri Trstu je bilo prejšnji teden že 12. tradicionalno Srečanje mladih slovenskih glasbenikov Slovenije in zamejstva. Na Srečanju, katerega se lahko udeleže le učenci slovenskih glasbenih šol iz Italije in Avstrije in mladi glasbeniki iz Slovenije, je sodelovalo 26 mladih glasbenikov iz Glasbene matice - šole M. Kogoj iz Trsta, iz Žabnic v Kanalski dolini, iz Centra za glasbeno vzgojo „Emil Komel“ iz Gorice in iz Glasbene šole na Koroškem ter iz Slovenije. Srečanje je bilo 1. 1982 prvič v Ljubljani in od tedaj kroži po vseh treh državah. Lani je bilo v Modestovem domu v Celovcu. Mladi glasbeniki iz Glasbene matice Trst so zelo uspešno izvedli Ukmarjevo Željo na klavirju in L stavek Koncerta za dve flavti in klavir D. Cima-rose (Tamara Tretjak, Samuela Bandi in Tamara Rasei). Flavtni ton je bil lep in interpretacija že dokaj dognana. Brahmsov Trio v a-molu za klavir, violončelo in klarinet je bil žal malo pretrd oreh (glede na trenutno kvaliteto izvajal- cev), je pa zelo dobrodošel za spoznavanje tovrstne literature in komornega muziciranja. Zelo dober je bil sopranski tercet s klavirjem iz Centra za glasbeno vzgojo „Emil Komel“, ki je že zelo zrelo zapel dve Mozartovi skladbi. Vsi udeleženci Srečanja iz Koroške so dokaj dobro izvedli svoj program, če povemo, da so bili po letih najmlajši med vsemi udeleženci. S kratkim Žilinovim Valčkom je dobro nastopila mala violinistka Smilja Pörtsch, prijetno nas je pa presenetil kitarist Anton Korenjak in z njim njegova učiteljica Janja Kassl, ki je imela na Opčinah svoj prvi javni pedagoški debut. Muzikalno je zaigral Strajnarjev Sen in So-banovo Humoresko. Mala pianistka Barbara Boštjančič je potem, ko zaradi zloma roke ni mogla nastopiti na koroškem deželnem tekmovanju, imela priložnost pokazati, kaj zna. Zelo dobro je izvedla Čajkovskega Škrjančkovo pesem. Majhen spodrsljaj ne šteje, dokazuje le, da vsi boljši učenci Glasbene šole potrebujejo čimveč javnih nastopov. Že rutinirani prvonagrajenec koroškega deželnega tekmovanja Matilda Thaler iz Železnikov med svojimi klekljanimi planinskimi cvetovi Klekljani planinski cvetovi Čipka je od nekdaj pomenila razkošje, romantiko in lepoto. Poleg dodatkov na oblačilih je krasila prte, zavese, perilo ... V zadnjem času ročno izdelana čipka, predvsem klekljana, spet pridobiva na veljavi. Tudi v preteklosti se je od najrazličnejših vrst najbolj uveljavila klekljana čipka, morda zato, ker ponuja nešteto možnosti za izdelavo. In prav zaradi teh možnosti se je pred približno tridesetimi leti v Železnikih, kjer je eno večjih čipkarskih središč v Sloveniji, rodila klekljana čipka posebne vrste. O tej čipki nam je pripovedovala Matilda Thaler, ki je edina izdelovalka takšne čipke v Železnikih, če ne celo v Sloveniji. „Pred tridesetimi leti se je moja mama sama spomnila, da bi iz sukanca začela izdelovati cvetje, ki se izdeluje s pomočjo klekljanja. V začetku sem mami pomagala pri izdelavi klekljanega cvetja. Kar hitro pa sem se tega opravila naučila tudi sama in tako to cvetje izdelujem že skoraj trideset let. Za klekljanje potrebujem „punkl“, nekakšno valjasto blazino, in štiri klekeljne za „ribico“. „Ribica“ se pravi vsakemu posameznemu delu, iz katerega se kasneje sestavljajo cvetovi. Dva klekeljna se uporabljata za sukanec, dva pa za žico. Marsikdo se bo spraševal, zakaj mora biti pri čipkah tudi žica. Prav zaradi kasnejšega oblikovanja cvetov se uporablja bakrena žica. Povem naj, da je isti postopek klekljanja kot pri ostalih čipkah, le da se pri teh čipkah zaradi lažjega oblikovanja uporablja tudi žica. Uporabljam pa različne barve sukanca, saj moram barve prilagajati barvi cvetov. Cvet je tako sestavljen iz več „ribic“. Encijan se sestoji iz 13 različnih „ribic“, planika ima 24 „ribic“ z dodatkom prašnikov, dočim so gerbere sestavljene kar iz 28 „ribic“. Pri tem delu pa je potrebnega veliko potrpljenja, pomembna pa je tudi spretnost, da nastane cvet, ki se ne razlikuje od pravih cvetov.“ Besedilo in foto: L. Kerštan Pismo bralca harmonikar Albert Korenjak je ponovno dobro izvedel Suito skladatelja D. Mesca. Klarinetist Marko Kassl je ob klavirski spremljavi svojega brata Aleksandra precizno izvedel tri skladbe skladatelja Fergusona. Je na dobri poti, predvsem mora delati na kvaliteti tona. Matično Slovenijo so predstavljali prvonagrajenci pravkar minulega državnega tekmovanja mladih glasbenikov in seveda zelo navdušili žal maloštevilno občinstvo. Resje, da sem slišal pripombe, zakaj pripeljemo na taka srečanja take „kapacitete“, ki seveda odstopajo od povprečja učencev v zamejskih glasbenih šolah. Potrebno je, da tudi učenci slovenskih glasbenih šol v Italiji in Avstriji slišijo najboljše vrstnike iz Slovenije, saj se lahko nekaj naučiš le od boljših od sebe. Le veseli smo lahko, da rastejo v Sloveniji tako dobri glasbeniki, upoštevati moramo pa tudi, da se šolajo zamejski glasbeniki v dosti slabših pogojih kot v Sloveniji (pouk le enkrat tedensko, šole nimajo lastnih prostorov, vozači itd. ...) Kitarist Luka Vehar iz Škofje Loke, violončelistka Karmen Pečar in violinistka Božena Angelova iz Maribora so ponovno zablesteli, zlasti slednja. Seveda je bil pa čez vse kvartet saksofonov iz Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, ki je s svojo ritmično precizno, zvočno izredno barvito in zelo muzikalno ter mladostno zagnano izvedbo „Petit quatuor“ skladatelja J. Fran-caixa navdušil vse. V. d. ravnatelja Glasbene matice Trst prof. Bogdan Kralj je ob pozdravu „izrazil željo po nadaljevanju takih srečanj v trojestransko korist. Seveda so želje Glasbene matice še druge in v tem trenutku še pomembnejše, celo življenjske, saj gre ustanovi in šoli za preživetje“. Naslednje Srečanje bo v Ljubljani. Lovro Sodja Spoštovana gospa Mlinar, zelo mi je žal, ker se po gostovanju Mladinske gledališke skupine iz Škocijana na Dunaju nisem mogel udeležiti pro-slovitve Vašega uspeha v Grinzingu, a prav tistega dne sem moral biti na veleposlaništvu. Da nisem mogel biti takrat z vsemi vami, mi je žal predvsem zavoljo tega, ker bi Vam sicer že tedaj lahko povedal, kar bom skušal zdajle formulirati v tem pismu. Uprizoritev, ki ste nam jo predstavili, sodi zagotovo med najbolj prisrčne in spontane dosežke, kar sem jih videl zadnji čas, saj ni zgolj ljubiteljski dosežek, ampak razodeva tudi nekatere prvinske teatralične vrednote, ki jih je dandanes precej poredko srečati. Gre predvsem za nespodbitno veselje do igranja, ki ne temelji samo v amaterstvu (= ljubiteljstvu), ampak kaže ustvarjalna prizadevanja prav vseh članov skupine in njenih sodelavcev, da na osnovi znane zgodbe in dejstev skušajo izraziti tudi nekaj novega. S tega gledišča se mi zdi že sama priredba znane Andersenove pravljice, ki ste jo skupaj domislili med počitnicami v Fiesi, kot so me poučili, zanimiva in izzivalna: njena moderna preobleka ni nikoli nasilna, vsiljiva, zmerom je v funkciji temeljnega nauka same zgodbe, daje pa ji svojevrsten čar modernosti, zavoljo katerega uprizoritev nikoli ne utone v dolgočasju, temveč je živa, neposredna, današnja - in zato je treba izreči še posebno priznanje Petru Militarovu, režiserju, scenografu in dramaturškemu animatorju mladih igravcev iz Škocijana, saj le-teh ni samo bolj ali manj učinkovito prestavljal po odru, ampak je v njih skušal obuditi tudi neko globljo nujo po igravskem izražanju, kar se mu je docela posrečilo. Zato tudi ni čudno, da je ob tej predstavi tu na Dunaju uživalo toliko mladih, pa tudi starih Slovencev. Spočetka nas je bilo malo strah, da dvorana ne bo zasedena, a izkazalo se je, da je bilo sedežev ravno dovolj. Če le pomislim, kakšne težave so z občinstvom na Dunaju sicer, je že to zavidljivo. Težko bi koga izdvojil iz Vašega uspešnega ansambla, saj so se vsi ustvarjalci podredili temeljnemu namenu uprizoritve. Pa vendar ne morem mimo tega, da ne bi omenil tudi imenitne glasbe Hanzija Ke-žarja, duhovite poslikave kulis, ki je bila, kot sem lahko prebral, delo Christiana Sadnikarja, kostumov Brede Varlove, koreografije Minke Vese-ličeve, lučnih umetnij Borisa Kapa, pa seveda Irene Starčeve in Inge Hrowathove, ki sta kostume s toliko potrpežljivosti in ljubezni izdelali. Se posebej pa velja pohvaliti mladi igravski ansambel, ki je s tolikšnim žarom držal občinstvo v napetosti skoraj poldrugo uro: Elisabeth Hrowath, Miha Riegelnik, Tanja Kordesch, Francej Preinig in Štefan Starc so ob imenitnem sekundiranju kvarteta dvornih dam pokazali dobršno mero daru. Veliko nas je, ki smo prepričani, da ta uprizoritev ni zadnji dosežek vaše imenitne skupine, zato Vam lahko zaupamo, da se že zdaj veselimo tistega, kar nam boste pokazali v prihodnje. Lepo Vas pozdravlja (s prošnjo seveda, da moje čestitke prenesete vsemu ansamblu) Borut Trekman, Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj Gospodu Slavku Osojniku iz Kokij za 60. rojstni dan; gospodu Janezu Hoblu iz Nagelč za rojstni dan; gospe Ani Michelin iz Škocijana za rojstni dan; gospe Zofiji Rutar iz Lo-vank za rojstni dan; gospe Nadji Zeichen s Proda pri Ledincah za rojstni dan; gospodu Antonu Korenu iz Šentjakoba v Rožu za 50. rojstni dan; gospe Nani Ogris iz Šmarje-te v Rožu za 80. rojstni dan; gospe Mici Knafl-Pavlčovi z Rut ob Baškem jezeru za 60. rojstni dan; gospodu Pavlu Simi iz Pul-pač za osebni praznik; gospe Zorki Veber iz Šentjakoba za rojstni dan; gospe Hildi Mischelin iz Šentjakoba za rojstni dan; gospe Fani Štefanko v Pod-libičah pri Šmihelu za 71. rojstni dan; gospodu Marku Čapelniku z Zgornjih Libuč za 66. rojstni dan; gospe Kristjani Leo iz Grabna v Selah za rojstni dan; gospe Mici Hribernik-Kač nerjevi iz Sel za rojstni dan; Slovenski vestnik čestita! Manueli Miksche v Prebljah pri Kotmari vasi za 10. rojstni dan; gospodu Jožetu Kopeini- gu, rektorju Doma prosvete v Tinjah, za rojstni dan; gospe Ivanki Paulič iz Šmihela za 75. rojstni dan; gospodu Alojzu Vavtiju v Replah za rojstni dan; gospe Zofki Močilnik z Bistrice za rojstni dan; gospodu Janezu Čepinu iz Podgore za rojstni dan; gospe Mariji Hudobnik iz Nonče vasi za 65. rojstni dan; gospe Zofiji Skuk iz Belovč pri Dobrli vasi za rojstni dan. SLOVENSKI Nadstrankarski VFSTNIK “so',is t J-/kJ 11 t koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Tek fon 0463/514300-30, 33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Podliga vzhod Klopinj - Bilčovs 2:1 Klopinj, ki se bori proti izpadu, je zbral vse svoje moči in v borbeni tekmi prizadel Bilčovščanom prvi poraz vvigredni sezoni. 1. razred D Šentpavel - Sele 1:1 (Maver) Železna Kapla - Eitvveg 3:2 Dobrla vas - Grebinj 1:0 Globasnica - Sinča vas 5:1 (Dlopst 2, Pasterk 2, Pleschgatternik) Boj za drugo mesto postaja vse hujši. Sele ali Globasnica? Kdo bo ob koncu prvenstva srečnejši? To so še vprašanja, ki čakajo odgovora. Selani imajo še eno tekmo manj, Globašani pa morajo poleg tega še v Sele in to ta konec tedna. Čaka nas vrhunski derbi, kjer se bo več ali manj že odločilo, katero moštvo bo dobilo možnost, da se v relegacijskih tekmah kvalificira za vstop v podligo. Novi kapetan SAK Ch. Lippusch Vsak, ki me pozna, ve, da sem vedno dal vse za SAK.“ Res je vprašanje, če so odborniki SAK ravnali Ali je odbor SAK ravnal prav? Alojz Sadjak je moral oddati mesto kapetana V tekmi proti Trgu se je gledalcem predstavil Hermann Lipusch kot novi kapitan SAK in na žalost s svojim moštvom doživel tudi prvi poraz v letošnji sezoni na domačih tleh. Odbor SAK je kratko-malo odstavil prejšnjega kapitana, zaslužnega igralca Alojza Sadjaka ter mu takorekoč dal krivdo za neuspeh v zadnjih tekmah. Glavni vzrok je bil, da se je Lojze Sadjak menda pogovarjal že z drugim klubom, poleg tega še tudi, da je preredko interveniral pri sodnikih in premalo vzpodbujal soigralce. Lojze Sadjak, ki ga je ta odločitev odbora zelo prizadela, pa se seveda brani in zatrjuje, da se ni pogajal z nobenim drugim moštvom. „Vem, da je trener Kronsteiner (Spittal) prišel gledat SAK. V nekem časopisu pa je pisalo, da je opazoval Blajsa in mene. To je pa tudi že vse. Pogovarjal pa se še nisem z nikomer. premišljeno, ko so šest tekem pred koncem prvenstva našli grešnega kozla prav v igralcu Lojzetu Sadjaku. Ali ne bi raje iskali napak tudi pri sebi, ko pa so se izkazali njihovi nakupi vse drugo kot uspešni? Poleg tega pa taka reakcija v tako kritični fazi, kot je to bilo pred tekmo proti Trgu (SAK je bil 2 točki za vodečim, zmagati bi bilo nujno) gotovo ni najbolje vplivala na igral- Je že prav, da odborniki kdaj pa kdaj spomnijo igralce na njihove dolžnosti, če so mnenja, da ni vse v redu, vendar bi morali ukrepati že nekoliko prej in v drugi obliki. Predsednik SAK dr. Roland Grilc pa je prepričan, da je bila odločitev odbora pravilna in pravi, da nikakor s tem niso hoteli žaliti Sadjaka: „Vsi vemo, da je Lojze Sadjak izvrsten nogometaš, vendar ni tip kapetana, ki ga moštvo v tem trenutku potrebuje. Kapitan mora posredovati pri sodnikih, mora vzpodbujati soigralce in tudi po tekmi mora ostati pri moštvu in tako vzdrževati povezanost med igralci. Po teh lastnostih se nam je kot novi kapetan ponujal samo Lippusch.“ Tekme SAK: V petek, 20.5.1994, ob 18.30, v Trnji vasi: S AK - Lendorf V ponedeljek, 23. 5.1994, ob 18.30, v celovškem stadionu: Austria - SAK V nedeljo, 29.5.1994, v Trnji vasi: SAK - Wernberg V četrtek, 2.6.1994, v Wernbergu: Wernberg - SAK Matrei - SAK 0:2 Postava: Preschern, Savič, A. Sadjak, Zanki, M. Sadjak, Wölbl, Ramšak, Vrabac (84. Šmid), Blajs, Pet-schenig (60. Urschitz), Lippusch Pod 19:1:3 Lippusch zopet zadel Po šestih tekmah brez zadetkov je Hermannu Lippuschu zopet uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo in to kar dvakrat. Potem ko SAK v prvem polčasu zopet ni uspelo dati zadetka, je kapetan SAK Lippusch v 54. in 67. minuti poskrbel za oba zadetka. S tem je SAK zagotovil zasluženo zmago. 0:1 SAK-Trg Postava: Preschern, Savič, A. Sadjak (S. Sadjak), Pappler, Blajs, Ramšak (Šmid), M. Sadjak, Vrabac, Wölbl, Pihorner, Lippusch Pod 19:0:2 Prvi poraz v tej sezoni Trgu je uspelo kot prvemu moštvu v letošnji tekmovalni sezoni premagati SAK in to v tekmi, kjer je imel SAK terensko premoč in neprestano igral na vrata Trga. Vendar do izrednih priložnosti ni prišel, nekje ob šestnajstmetrskem prostoru je nasprotnik uspešno zaustavljal napadalce SAK. Nekajkrat je Trg v kontrih prišel nevarno pred vrata, v 77. minuti pa mu je le uspelo prema- gati vratarje SAK. Igralci ŠAK po prejetem zadetku niso bili več v stanju še enkrat zbrati svoje moči in doseči vsaj se izenačitev rezultata. Tokrat je vsem igralcem manjkala zadnja konsekvenca, tudi trener dr. Ramšak, ki je zopet obul nogometne čevlje in se vzorno boril, ter novi kapetan Hermann Lippusch nista mogla preprečiti poraza, ki je za potek prvenstva bil lahko usoden. Peter Wrolich seje že kvalificiral za krožno vožnjo po Avstriji Tekmovalna sezona se je za Petra začela že lani novembra. Pozimi je na Dunaju treniral predvsem za kondicijo, deloma pa se je tudi že pripravljal s kolesom. Začetek februarja pa se je udeležil priprav v Južni Afriki. Prve tekme so bile že v marcu, posebno uspešen pa je bil na tekmah v Italiji. Tu je nekajkrat opozoril nase tudi širšo javnost, kajti na teh vožnjah so sodelovali tudi profesionalci. „Tudi sam si želim nekoč postati profesionalec, vendar sem že opazil, da to ni tako enostavno. Poleg tega, da moraš biti izredno dober dirkač, moraš imeti tudi še srečo, da te sprejme kakšna ekipa. Zato imam seveda še druge cilje, kot npr. sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Palermu, ki bo letos avgusta. Tudi tukaj bom takorekoč v izložbi, ves svet spremlja to prvenstvo in če se tu dobro odrežem, so možno- sti za profesionalizem že večje. Da pa bom sploh prišel v reprezentanco, bo treba še dosti truda in moral bom zmagati kakšno etapo.“ Za letošnjo krožno vožnjo po Avstriji si se že kvalificiral. Kaj si pričakuješ od svojega nastopa? Ker sem se za to že kvalificiral, mi ni treba voziti na vožnji Wien-Gresten-Wien in se za to lahko v miru pripravljam na vožnjo po Avstriji. Žal je ta vožnja sestavljena v glavnem iz etap, kjer je veliko vzponov. Ker sem boljši sprinter, v skupnem seštevku ne računam z bog ve kakšno uvrstitvijo. Zato se bom posebno koncentriral na prve tri ekipe in seveda na zadnjo, ki ima za cilj Beljak.“ Koliko kilometrov prevoziš na dan? V pripravljalni fazi smo dnevno prevozili nad 200 km, nato pa glede na tekmovanja in na pravo razporeditev moči prevozim dnevno med 80 in 120 km. Ali na Dunaju spremljaš tudi športne dogodke na Koroškem, npr. tekme SAK? Naročena imam oba slo- venska časopisa in prvo je, da pogledam na športno stran, kako je igral SAK. Na žalost naslov koroškega prvaka ne bo več osvojil, mesto v regionalni ligi pa je zagotovljeno. Hvala za pogovor in veliko uspeha! Le še štiri tekme imajo slovenski nogometaši do konca prvenstva in trenutno se nahajajo le na tretjem mestu. Za petami jim je Lienz, ki neverjetno dobro igra, česar za naše nogometaše ne mo- Prvi šahovski ekipi Slovenske športne zveze/ Carimpex je uspel podvig v 1. razred. V zadnji tekmi play off-tekmovanja so slovenski šahisti premagali Možberk kar s 6:2 in si tako dokončno uresničili svpj sezonski cilj. Za SŠZ so zmagali Silvo Kovač, Joži Amrusch, Ivko Ferm in Aleksander Lukan, remizirali pa so Vinko Cudermann, Arnold Hatterberger, Gorazd Živkovič in Dunja Lukan. Tudi šahovska ekipa SŠK „Obir“ iz Železne Kaple je uspešno zaključila prvenstveno sezono: v zadnji tekmi so remizirali z Wietersdorfom remo trditi. WAC je tudi o