PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: V-ISSN 1580-0547 Maj 2003 • Številka 4 Za vas beležimo čas! (mimraJMEJIGLAS Občinski svet Četrta seja občinskega sveta Proračun sprejet - veselo na delo? Proračun za letošnje leto, katerega sestavni del je tudi plan za celotno mandatno obdobje, je sestavljen. Sledi še težji del projekta - realizacija. Na 4. seji, ki je bila zgolj po naključju 1. aprila, so člani občinskega sveta občine Medvode, dokaj brez zapletov, sprejeli 2,2 milijarde težak proračun občine Medvode za letošnje leto in še bolj z lahkoto potrdili zaključni račun za minulo leto. Seznanili so se tudi z delovnim gradivom dveh težko pričakovanih odlokov: odloka o občinskih cestah in odloka o njihovi kategorizaciji. Oba želijo v obliki osnutka obravnavati že konec tega meseca. Čeprav so člani občinskega sveta na predhodni seji, ob obravnavi osnutka proračuna za letošnje leto, nanizali želja za dodatnih 100 milijonov tolarjev, predlog ni doživel večjih pretresov, kljub temu da se ni bistveno razlikoval od osnutka. Posamezni odbori in komisije niti niso predlagale amandmajev, ki bi v sebi skrivale skomine po povišanju sredstev za posamezne proračunske postavke, in tudi Odbor za družbene dejavnosti je odstopil od predhodne zahteve, da se za prvo fazo obnove doma krajanov v Pirničah nameni kar 90 namesto predlaganih 30 milijonov tolarjev. Ohranil je le zahtevo, da ta sredstva dejansko namenijo za prvo fazo obnove po projektu, ki je bil usklajen v začetku leta 2002. Svetniška skupina SDS, posamezni svetniki ali skupina svetnikov različnih list so sicer predlagali osem amandmajev, s katerimi so poskušali poseči v prerazporeditev sredstev, vendar sta podporo večine dobila le dva, saj je predlagatelj proračuna župan Stanislav Žagar za ostale podal dokaj tehtne razloge, zakaj so bodisi neizvedljivi bodisi vprašljivi. Tako sta brez prave podpore ostala tudi predloga po dodatnih sredstvi za stanovanjsko gradnjo in štipendiranje, sprejet pa je bil predlog, ki je za sejnine dodelil, poleg že načrtovanih ducat milijonov, še dodatnih šest milijonih tolarjev. Janez Barle (SDS) je v imenu predlagateljev, skupine sedmih svetnikov, poudaril, da se bo njihova sejnina le tako izenačila z višino sejnine v drugih primerljivih občinah. Letošnji proračun je težak 2,2 milijarde, saj je bilo vanj prenesenih tudi lani neporabljenih 347 milijonov tolarjev, prvič pa se občina namerava tudi zadolžiti za 170 milijonov tolarjev, če bo to potrebno. Sandi Bartol (ZLSD) je poudaril, da je prav tako, kot je zahtevna sestava proračuna, zahtevna tudi njegova realizacija, kar je Janez Barle (SDS) nadgradil z načelno ugotovitvijo, da je bilo v dosedanjih občinskih proračunih marsikaj zapisanega, sredstva pa večkrat porabljena v druge namene. Janez Šušteršič (MMD) je izrazil upanje, da ima občinska uprava pripravljeno vso potrebno dokumentacijo za projekte, dovoljenja in soglasja, da se ne bi tudi v prihodnje ponavljale znane situacija. Najdaljša razprava je namreč potekala glede ceste na relaciji Verje - Zg. Pirniče, za katero je v letošnjem proračunu ponovno predvidenih 85 milijonov tolarjev in v načrtu investicij za celotno obdobje še nadaljnjih 35. Pri nekaterih članih občinskega sveta, predvsem pri Mariji Logar Kržišnik (Nestrankarska lista 1-2-3), se je zato porajal sum, da projekt ne bo zaključen niti v letošnjem letu. Župan je zagotovil, da bodo potrebna sredstva našli že v rebalansu proračuna, če se bo to le izkazalo za potrebno. Letošnji proračun sicer jasno izraža potrebo po prilagajanju šolskega prostora zahtevam devetletne osnovne šole in v ta namen načrtuje prvih 340 milijonov tolarjev za začetek gradnje prizidka k OŠ Pirniče in k OŠ Simona Jenka v Smledniku ter prvo fazo povečanja telovadnice pri OŠ Medvode. Na komunalnem področju se poleg vseh že začetih projektov na novo odpirata le še dva: rekonstrukcija ceste in izgradnja pločnika na relacija Valburga - Trboje in pločnika v Zbiljah. Večkrat izražena želja članov občinskega sveta je namreč bila, da se najprej zaključijo že začeti projekti, preden se načno novi. Več pozornosti so člani občinskega sveta namenili še delovnemu gradivu dveh težko pričakovanih odlokov: odloka o občinskih cestah, ki med drugim določa, kako se gra- dijo, kako se vzdržujejo in kako se skrbi za varnost na njih, in odlok o njihovih kategorizaciji, ki vsako posamezno občinsko cesto popiše, ji določi status in način obravnave. Očitek članov občinskega sveta na krovni odlok o občinskih cestah je bil predvsem, da bi moral biti še bolj natančen in za upravljavca občinski cest še bolj obvezujoč. Oba odloka sta bila v obliki delovnega gradiva posredovana posameznim krajevnim skupnostim, ki so lahko že oblikovale svoje pripombe, hkrati pa so imeli občani možnost vso dokumentacijo pregledati tudi v prostorih Občine Medvode. Občinski svet se je namreč strinjal, da_ je potrebna široka javna obravnava obeh odloB$g kov, ki ju v obliki osnutka želi obravnavati že^ do konca meseca maja. Silvana Knok Fina asfaltna prevleka (že) konec maja? Župan občine Medvode Stanislav Žagarje v kontaktni oddaji na TV Medvode napovedal polaganje fine asfaltne prevleke na Pimiški cesti že konec tega meseca, čeprav »bi kdo ležal na njej«. Torej se ponovno načrtuje takšen scenarij, kot mu je 23 podpisnikov peticije oktobra lani nasprotovalo, saj so zapisali, da odločno nasprotujejo načrtovanemu n88? polaganju finega asfalta, dokler se ne končajo druga nujna dela ob cestišču, kot so ograje, pločniki in robniki. Za vzrok nasprotovanja so navedli predvsem bojazen za varnost svojih otrok, saj se bo hitrost vožnje po urejeni cesti povečala, o skorajšnji izgradnji pločnikov in ureditvi okolice pa, kljub obljubam, dvomijo. Ker so podpisniki peticije menda zagrozili tudi s »fizičnim« oviranjem polaganja finega asfalta, je občinska uprava od te namere lani odstopila, tokrat pa, ne glede na morebitna drugačna hotenja, tega ne misli storiti. Že v kratkem naj bi občina ponovila razpis za izvajalce obljubljenih ograj upravičencem ob cesti, saj seje lani izbrani izvajalec škofjeloški Tehnik, po oceni občinske uprave, prepočasi obračal in menda naredil več škode. S. Knok SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Žalar. Priprava za tisk in tisk: KARA, d.o.o., Senično. SOTOČJE številka 4 je priloga 36. številke Gorenjskega glasa , 9. maja 2003. V nakladi 5150 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Naslovnica: Mesec maj, prvi v letu brez črke r. - Andrej Žalar Aktualno Kmalu končana desna polovica Gradnja krožnega križišča Na klancu v Medvodah poteka po terminskem načrtu. Rok za izgradnjo je september letos. Direkcija RS za ceste in občina Medvode sta septembra lani začeli graditi krožno križišče v Medvodah. Štirikrako križišče, v katerem se križajo zelo obremenjena regionalna cesta prvega reda Jeprca-Ljubljana, regionalna cesta drugega reda Medvode - Zbilje in občinska cesta proti Svetju, je bilo ozko grlo zlasti za dnevne prometne tokove z Gorenjskega proti Ljubljani in obratno. Po tej cesti namreč že zdaj vsak dan pelje okrog 20 tisoč vozil. ^ Pri načrtovanju novega križišča je bilo treba rešiti prometno preobremenjenost Medvod in vstopa v Ljubljano z Gorenjskega, hkrati pa upoštevati predvidene cestne povezave na tem območju. V več letih so bili izdelani štirje projekti, med katerimi je bila potem izbrana različica štirikrakega krožnega križišča z dvema voznima pasovoma v krogu. V načrtovanem krožišču bodo zgrajeni izvozi regionalne ceste prvega reda proti Kranju in Ljubljani, regionalne ceste drugega reda proti Zbiljam ter občinske ceste proti Svetju. Cesta Jeprca - Ljubljana v smeri proti Ljubljani naj bi bila v prihodnosti štiripasovna, zato bosta pri ljubljanskem in gorenjskem kraku zgrajena dva uvozna in izvozna pasova, kraka proti Zbiljam in Svetju pa bosta imela po en izvozni in uvozni pas. Sicer pa vozišče sestavljata dva prometna pasova, široka po 5 metrov, premer celotnega prometnega otoka pa znaša 56 metrov. Z novo projektno ureditvijo bo poskrbljeno tudi za boljšo prometno varnost kolesarjev in pešcev, ki prečkajo cesto Jeprca - Ljubljana, z dvema stopniščema ter obojestranskim dovozom za kolesarje in invalide. Iz Zbilj proti križišču bosta zgrajena enosmerna kolesar- ska steza in pločnik za pešce, za prehodom čez Zbiljsko cesto pa dvosmerna kolesarska steza, široka dva metra ter 1,85 metra širok pločnik za pešce. Tako kolesarska steza kot pločnik se bosta spustila v podhod, kjer bosta prečkala regionalno cesto proti Ljubljani, na drugi strani podhoda pa se bo dvosmerna kolesarska steza nadaljevala po južni strani ceste proti Svetju do krožišča z novo cesto proti vrtcu. Pred krožnim križiščem pa bo zgrajeno tudi obojestransko avtobusno postajališče in pločnika za pešce. Vsa dela potekajo že ves čas v skladu s terminskim planom. Le krajši čas v januar- ju so bila ustavljena zaradi neugodnih vremenskih razmer. Izvajalci so zgradili podhod in prestavili komunalno infrastrukturo. Zdaj končujejo dela na desni polovici gradbišča v smeri proti Gorenjski. Predvideni rok za dokončanje krožnega križišča in izvedbo preostalih ukrepov pa je september 2003. Celotna izgradnja bo veljala 382,8 milijona tolarjev. Na podlagi sporazuma bo prispevala Direkcija RS za ceste Ministrstva za promet 283,3 milijona tolarjev, občina Medvode pa s 26-odstotnim deležem 99,5 milijona tolarjev. Občinski svet Peta seja občinskega sveta Občine Medvode S programi v državno in evropsko blagajno Člani občinskega sveta »tik pred zdajci« sprejemajo programe, ki sicer niso povsem po njihovi volji, brez njih pa menda vendarle ne moremo niti do sredstev, ki nam pripadajo. Ker člani občinskega sveta Občine Medvode niso uspeli v enem zasedanju obdelati (prc)obsežnega dnevnega reda 5. seje in ker so bile na njem tudi neodložljive teme, so sc sestali kar dvakrat zapored - v torek, 22. aprila, so največ pozornosti namenili Regionalnemu razvojnemu programu Ljubljanske urbane regije, dan kasneje, v sredo, 23. aprila, pa osnutku programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora. Slednji je predpogoj, da občina Medvode pridobi državna sredstva za nadaljnjo gradnjo kanalizacijskega omrežja. Rok za prijavo na razpis je namreč 15. maj. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije je članom občinskega sveta občine Medvode začrtala Liljana Resinovič, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki jo je samostojno ustanovila Mestna občina Ljubljana leta 2001. Drugih 23 občin, med njimi tudi občina Medvode, pa so jo pred dobrim letom dni s podpisom posebne pogodbe pooblastile za izdelavo regionalnega razvojnega programa, katerega deklarirani namen je, da reši nekatere ključne strukturne probleme regije. Po Nove cene v Vrtcu Medvode Člani občinskega sveta so sprejeli sklep, da iz občinskega proračuna pokrijejo izguba v Vrtcu Medvode v višini 4,5 milijona tolarjev. Po daljši razpravi, ki se je vrtela predvsem okrog zakonsko določenih plač zaposlenih v vrtcu, so prejeli še za 8 odstotkov višje cene programov za varstvo in vzgojo otrok prve starostne skupine, ki po novem znaša 74.759 tolarjev, in za 7 odstotkov višje cene programov v drugi starostni skupini, ki po novem znaša 62.418 tolarjev. Ker so povišali cene za polovico manj, kot je predlagalo vodstvo Vrtca Medvode in že v naprej predvidevajo moteno poslovanje javnega zavoda, bodo to problematiko vzeli v presojo že jeseni in ustrezno prilagodili cene. Že tokrat pa so potrdili tudi ceno poldnevnih programov v višini 44.780 tolarjev in ceno programov za otroke s posebnimi potrebami v višini 166.950 tolarjev. Rezervacija za poletne mesece letos znaša 415 tolarjev na dan. podatkih izpred treh let je ta najbolj razvita med bodočimi regijami v naši državi, saj je višina bruto domačega produkta dosegla 91 odstotkov povprečja držav članic EU, kar pomeni, da si lahko večjo pogačo iz domače ali evropske blagajne obeta le z res dobro pripravljenimi projekti. V Regionalnem razvojnem programu, kije našo občino doslej stal 1,8 milijona tolarjev, je predlaganih 48 projektov, katerih skupna izvedbena vrednost je ocenjena na 39 milijard tolarjev. Največ, skoraj 35 milijard, je predvidenih za projekt nadgradnje železniške proge Kamnik - Dolgi most. Pripravljavec projekta je predvidel vložek medvoške občine pri 29 projektih, za izvedbo katerih naj bi do leta 2006 prispevala 51,5 milijona tolarjev (mreža kolesarskih poti po regiji, projekti in ukrepi za povezovanje sistema ravnanja z odpadki, povezovanje vodovodnih sistemov, vzpostavitev mreže tehnoloških parkov regije...). Ocene vložkov v posamezne projekte so zgolj ilustrativne, saj so delane na podlagi določenih predpostavk o tem, koliko sredstev jih bo uspelo pridobili preko različnih razpisov evropskih institucij, slovenske vlade ali drugih ustanov oziroma kolikšen bo interes ostalih investitorjev. Temeljni očitek članov občinskega sveta je bil, da je projekt vsaj v tistem delu, ki se nanaša na občino Medvode, precej površen, ohlapen in ne odraža dejanskih potreb naše občine. Član programskega odbora za pripravo projekta, ki zastopa našo občino, Marjan Oblak je ostreje reagiral predvsem na tiste pomisleke, da bi se občina Medvode morala vključiti v gorenjsko regijo. Prepričan namreč je, daje 90 odstotkov Medvoščanov proti takšni možnosti. Kot perspektivni projekt je označil predvsem tistega, ki znotraj regije predvideva enotno vozovnico in usklajen vozni red vseh javnih prevoznih sredstev. Člani občinskega sveta so kljub pomislekom potrdili Regionalni razvojni program, saj je očitno prevladalo stališče, da bo občina Medvode z njegovo pomočjo iz strukturnih skladov EU dobila vsaj tisto, kar ji pripada, če že ne več kot to. Večji objekt ■ več za kanalizacijo Osnutek Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora je poleg Vanje Debeljak, predstavnice občinske uprave, komentirala predvsem predsednica odbora za komunalno dejavnost pri občinskem svetu Vida Bališ. Iz njene razprave je bilo mogoče razbrati, da je tako oblikovan dokument spočet precej na hitro in po precejšnjih mukah, saj so predhodno iskali različne in uporabnikom bolj na žep pisane možnosti. Osnutek programa sicer temelji na investicijskem programu iz leta 1998, ki ocenjuje, da bo za izgradnjo kanalizacije na območju teh naselij potrebno 803 milijone tolarjev. Osnutek programa nadalje določa, da bo 75 odstotkov celotne naložbe pokrito iz občinskih proračunskih sredstev, nepovratnih državnih sredstev, lastnih sredstev upravljavca podjetja Vodovod Kanalizacija in takse za obremenjevanje voda, ki jo plačujejti uporabniki vode iz javnega vodovoda in v kratkem tudi uporabniki vode iz vaških vodovodov. 25 odstotkov celotne naložbe naj bi prispevali končni uporabniki, lastniki obstoječih in bodočih objektov. Razprava je pokazala, da bo to razmerje najbrž še deležno pretresa ob obravnavi predloga programa. Po trenutnem izračunu, ki še ne temelji na Člani občinskega sveta so sprejeli dodatno ugodnost predvsem za starejše občane naše občine, saj so se poleg sofinanciranja oskrbe na domu, ki je že vpeljana in zakonsko obvezna oblika socialno varstvene storitve, odločili tudi za sofinanciranje pomoči na daljavo, ki daje možnost 24-urnega nadzorovanja preko osebnega telefonskega alarma. Tudi ta storitev omogoča starejšim ljudem in osebam s posebnimi potrebami, da čim dlje samostojno in varno živijo v svojem domačem okolju, saj zagotavlja takojšnje i organiziranje strokovne pomoči. S spremembo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Medvode so tej ustanovi dali možnost, da ministrstvo za zdravje zaprosi za dovoljenje za opravljanje samoplačniških pregledov voznikov motornih vozil. valorizirani vrednosti naložbe, naj bi namreč vsak zavezanec za plačilo komunalnega prispevka plačal 3.119 tolarjev za kvadratni meter neto etažne površine objekta. Izračun je narejen na predpostavki, da bo na področju teh štirih naselij v naslednjih desetih letih 518 objektov s povprečno 130 kvadratnimi metri površine. S sprejetjem osnutka programa so člani občinskega sveta očitno potrdili, da je edina primerna podlaga za izračun prispevka velikost objekta in da je lahko predmet nadaljnje razprave le še iskanje možnosti, kako upravičencem olajšati breme opremljanja objekta s kanalizacijo. Člani občinskega sveta naj bi predlog programa obravnavali na izredni seji še pred 15. majem. Silvana Knok Ljudje in dogodki »Podoba« na ogled postavljena Podoba Vikrč tik pred veliko čistilno akcijo. Še sredi meseca aprila sta uradno ne- se dva dediča nista uspela dogovoriti z drugimi naseljena hiša v Vikrčah št. 26 in gospodarsko tremi, saj so ti v zameno za to hišo in travnik poslopje ponujala slikovito podobo vsem čez cesto zahtevali, poleg deleža v naravi, še mimovozečim in hodečim po lokalni cesti tik denar. Kakorkoli se bo dedovanje zaključilo, ob njej. Zgodba seže skoraj deset let nazaj, ko dejstvo je, da si je »jabolko spora« za do- movanje izbral eden izmed t.i. posebnežev, ki menda sicer prejema invalidsko pokojnino, očitno pa rad nosi stvari na kup: steklenice, hrano, obleke, avtomobilske dele, kolesa, dežnike, gajbice in med vso kramo tudi čisto nove stvari. Kot pravi eden izmed dedičev Stanko Jamnik, seje možakar naselil v poslopje brez dovoljenja jeseni leta 1994. Čeprav so ga policisti odpeljali, se je vrnil nazaj in ostal tukaj vse do pred kratkim, ko je »svinjak« zanj očitno postal prevečkrat obiskan. Stanje je bilo namreč takšno, daje dobesedno zahtevalo posredovanje tudi občinskega inšpektorja Matije Šaleharja, ki mu ni preostalo drugega, kot da se pogovori s Stankom Jamnikom. Pogovor je obrodil res odlične rezultate, saj je ta s pomočjo prijateljev in brata Franca dejansko poskrbel, da je podoba danes povsem drugačna. Občinski inšpektorje z opravljenim delom, veliko 14-dnevno čistilno akcijo, zadovoljen, boji pa se, da se bo »posebnež«, ki tako rad kopiči kramo okrog sebe, nastanil kje drugje, zato ga bo s pomočjo medvoških policistov poskušal izslediti. Prav tako se zaveda, daje podobnih »svinjakov« na zasebni lastnini še kar nekaj, zato bo v naslednjih dneh opravil še nekaj podobnih pogovorov. Prav na ta dejstva so opozorili tudi člani občinskega sveta Občine Medvode, ki so po hitrem postopku potrdili Odlok o ravnanju z opuščenimi vozili, če se ta nahajajo na javnih površinah. Tako so sprejeli enega izmed potrebnih orodij za delo občinskega inšpektorja. Njegov moto sicer je, da se da veliko doseči s pogovori, kadar pa je potrebno zagroziti s sankcijam, pa je le prav, da imajo te svojo oporo tudi v občinskih odlokih. S. Knok Veliko spomladansko čiščenje V Zbiljah sodeloval vsak četrti krajan. Za izlet in valeto Že nekaj let spomladi in jeseni v osnovni šoli Preska, kjer je v vseh razredih več kot štiristo učencev, pripravijo akcijo vf'> za zbiranje starega papirja. Tudi letos so na šoli pripravili spomladansko oziroma prvo letošnjo zbiralno akcijo, za katero nam je Vojka Pipan povedala, daje odziv staršev vedno spodbuden. »Običajno akcije organiziramo spomladi pred velikonočnim čiščenjem, jeseni pa pred zimskim pospravljanjem. Nad letošnjo spomladansko akcijo smo vsi, vključno z ravnateljem, zelo zadovoljni, saj smo kljub slabemu vremenu zbrali veliko papirja in je akcija lepo uspela. Tudi tokrat so učenci zbrali za poln zabojnik oziroma okrog 20 ton papirja. Denar, ki ga bodo dobili za ta papir, bodo v razredih namenili za končni izlet, osmošolci pa ga običajno namenijo za valeto. - A. Ž. Povabilo turistične zveze Medvode na zadnjem občnem zboru in morda tudi akcija krajevne skupnosti Medvode sta najbrž spodbudila številne člane društev in občane občine Medvode, da so se pred Veliko nočjo udeležili očiščevalnih akcij na celotnem območju občine. Ponekod so imeli akcije sploh prvič. V Preski so na primer pri blokih čistili tudi mejo. Velika akcija je bila v Zbiljah, ki se je je tokrat udeležilo prek osemdeset članov oziroma kar polovica članov turističnega društva Zbilje. Podobna velika akcija je bila tudi v Smledniku oziroma na območju turističnih društev Dragočajna Moše, Hraše in Smlednik. V akciji so nabrali kar precej polivinilastih in drugih odpadkov. Gozd ob cesti iz Smlednika proti Vikrčam pa je bil pravo malo pokopališče živalskih kož. »Največ je bilo različne nesnage na območju starega smledniškega gradu, ob Savi in na obrobju gozda. Poseben problem pa je nekdanja gramoznica nasproti hotela Kanu. Tam je nastalo odlagališče najrazličnejših odpadkov. Inšpektorica ministrstva za okolje in prostorje že izdala odločbe lastnikom tega zemljišča, da morajo nesnago, ki so jim jo na zemljišče pripeljali neznanci od drugod, počistiti najkasneje do konca junija,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Smlednik Zdravko Debeljak, kije na območju opuščene gramoznice tudi vodil akcijo in nalaganje odpadkov s področja treh turističnih društev na veliki zabojnik. Čeprav je bilo letos različnih odpadkov v primerjavi z zadnjimi leti manj, so turistični delavci še vedno slabe volje. »Smo nekako na prepihu. Večkrat dobimo nesnago od drugod, po rekah, železnici, iz vozečih avtomobilov. Zanjo res nismo sami odgovorni, ko pa se kopiči in obleži, kvari ime kraja, društva, občine in občanov. Včasih se zdi, da je vse kot začaran krog, vendar pa po drugi strani vendarle vsako leto tudi počasi spoznavamo, da nas je vse več, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.« Andrej Zalar Gospodarstvo Sindikat azbestnih bolnikov v Donit Tesnitu Država se obnaša mačehovsko Država je uspešna pri sanaciji podjetij, ki so morala prenehati z azbestno proizvodnjo, izmika pa se odgovornosti do obolelih zaradi azbesta in tistih, ki to morda šele bodo. V ponedeljek, 31. marca, so se v prostorih občine Medvode na ustanovni skupščini zbrali predstavniki sindikata SABS Donit Tesnit, d.d., ki v teni trenutku šteje 60 članov. Dva dni kasneje je predsednik sindikalne skupine Vilko Trampuš sprejeti program dela že predstavil na tiskovni konferenci, ki je bila sicer prvenstveno namenjena ponovnemu opozorilu Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije, da sc država do izvajanja Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki obnaša mačehovsko - predvsem do obolelih, delavcev, upokojencev in vseh tistih, ki so bili izpostavljeni azbestu. Državni zbor je »proti azbestni« zakon sprejel leta 1996, ko je bila država večinska lastnica vseh podjetij, kjer so proizvajali azbestne izdelke, zato je ta, po mnenju sindikata, prvenstveno reševala le problematiko sanacije podjetij, ki so morala prenehati z azbestno proizvodnjo, medtem ko se izmika, ko bi morala prevzeti tudi odgovornost do obolelih M a v r i c i j Slatnar, izvršni sekretar sindikata azbestnih bolnikov za Gorenjsko, je invalidsko upokojen že sedem let. Na eni izmed službenih poti je namreč zaradi tumorja v glavi oslepel. Ta naj bi bil posledica azbestnega prahu v pljučih, so prepričani zdravniki. Na odločitev verifikacijske komisije še čaka. »V stik z azbestom sem prišel že kot otrok med opravljanjem počitniškega dela v Donitovem skladišču surovin, kjer smo se dobesedno najedli azbestnega prahu. To se je ponavljalo vse do konca osnovne in nato še srednje šole. Dejansko takrat nihče ni niti slutil, kako škodljiv je azbestni prah, ki se je na debelo nabiral po strojih in tleh. Po končanem šolanju sem bil v Donitu zaposlen več kot 20 let. Kljub precejšnjim naporom mi v delniški družbi Donit Tesnit, ki je zame pravna naslednica nekdanjega Donita, ni uspelo priti do potrdila, da sem bil v službi v podjetju, kjer se je delalo z azbestom. Takšno potrdilo namreč zahteva verifikacijska komisija pri ugotavljanju poklicnega obolenja. Gre pač za interes kapitala, saj bi pojav enega primera lahko sprožil plaz. Sum na obolenje zaradi azbesta je lahko pravzaprav prisoten kar pri vseh nekdanjih in sedanjih delavcih Donita in tudi pri okoličanih. Vprašanje je le, koliko so posamezniki ali širša skupnost oziroma država pripravljeni na preventivno diagnosticiranje.« oziroma do tistih, ki to morda šele bodo, saj se posledice izpostavljenosti azbestu lahko pokažejo šele po več letih, tudi desetletjih. Zakon seje kar nekajkrat dopolnjeval in spreminjal. Po zadnji spremembi naj bi se dodatne 4,3 milijarde tolarjev namenile prvenstveno za plačilo prispevkov pri dokupu delovne dobe upravičencem po zakonu in izplačilu odškodnin. Vendar realizacija državnega proračuna in predvidena sredstva do leta 2004, ko naj bi se zakon prenehal izvajati, čemur sindikat nasprotuje, kažeta, da so sredstva v ta namen za več kot 1,2 milijarde nižja od predvidenih. Zato več kot 560 oškodovancev, ki imajo že verificirane odločbe o poklicni bolezni, na odškodnine, ki niso revalorizirane, čaka že več kot leto in pol, 50 pa jih je še v postopku verifikacije, zato sindikat ne izključuje možnosti odškodninskih tožb. SABS se zavzema za financiranje diagnostike in rednih zdravniških pregledov delavcev, upokojencev in drugih občanov, ki so bili izpostavljeni azbestu. Prepričani namreč so, da je primerov azbestoze veliko več, kot jih je uradno priznano. V nekaterih izmed 31 slovenskih podjetjih, kjer so prav tako delali z azbestom, namreč ni bilo opravljenih zdravniških pregledov niti niso bile podane zahteve. Poleg tega je azbestoza bolezen, s katero se da živeti, čeprav manj kvalitetno, če pa se že razvije v pljučnega raka, se ga odkrije običajno relativno pozno in ga zdravniška stroka, o kateri vodstvo SABS že sicer dvomi, pripiše kakšni drugi morebitni razvadi. »Veliko delavcev se je tudi predčasno upokojilo in nihče ne ugotavlja morebitnih posledic. Ker bi morali delavci sami plačati stroške zdravniških pregledov, ki znašajo okoli 50 tisoč tolarjev, se mnogi zanje sploh ne odločijo,« je med drugim dejal predsednik sindikata Bojan Goljevšček.. Poleg podpore programu SABS na državni ravni, je Donitova sindikalna skupina, ki je tretja v Sloveniji, v svojem programu zapisala še zavzemanje za varstvo pravic iz kolektivne pogodbe, skrb za spoštovanje delovno-pravne zakonodaje in ureditev statusa zaposlenih, ki so bili vezani na proizvodnjo z uporabo azbesta. Predsednik sindikalne skupine Vilko Trampuš je izrazil upanje, da jih bo vodstvo podjetja sprejelo za reprezentativnega sogovornika. Anton Jurjevčič, generalni direktor Donit Tesnit, d.d., nam je zatrdil, da si želijo sogovornika oziroma sindikat v podjetju, ne glede na to, ali si bo ta status pridobila sindikalna skupina SABS ali sindikat, ki se prav tako ponovno organizira pod okriljem ljubljanskih Svobodnih sindikatov. Med drugim trdi, da so jim zahteve sindikata azbestnih bolnikov dokaj blizu in jih tudi podpirajo, čeprav se sprašujejo, od kod bi država lahko priskrbela še dodatna sredstva, če bi morala prevzeti odgovornost do obolevgk lih tudi pri plačilu potencialnih odškodninlgp Plačnik le-teh, sučejo se okrog dveh milijonov tolarjev, je namreč podjetje in le v primeru, da ta dokazuje finančno nesposobnost, kar se v Salonitu Anhovo redno dogaja, to odgovornost prevzame država. Na podlagi »proti azbestnega« zakona se je v Donit Tesnitu predčasno upokojilo 59 delavcev. Očitke, da bivšim delavcem in upokojencem ne želijo posredovati ustrezne dokumentacije, zavračajo in trdijo, da jih le usmerjajo še na drugi dve podjetji, saj se nimajo za edinega pravnega naslednika nekdanjega Donita. V primeru, da bi se na njih obrnil nekdo, ki bi imel dokazano poklicno bolezen azbestozo, zagotavljajo, da bi brez dvoma izplačali odškodnino. Do sedaj takšnega zahtevka še niso dobili, čeprav vedo, da na zdravniški verifikacijski komisiji takšni postopki potekajo. Kar pa se tiče trenutnega stanja, se ravnajo v skladu s podpisano izjavo o varstvu pri delu in strokovno oceno, da je celotna tovarna čista, kar se azbesta tiče. Ne izvajajo ne proizvodnje in po novem letu niti ne prometa z azbestnimi izdelki, saj jih za njilitik proizvaja podjetje v Indiji, skladiščijo pa po®? novem na Hrvaškem. Silvana Knok PD Medvode praznuje Na občnem zboru so se v začetku meseca aprila zbrali tudi člani Planinskega društva Medvode, ki letos praznujejo častitljivo obletnico. 55 let namreč mineva, odkar so ustanovili društvo, ki je v svojih najboljših letih štelo tudi 1000 članov, danes pa okoli 260. Ob svojem jubileju so zapisali: »Prijatelji, stopimo skupaj pred mogočni oltar narave. Naj nas vodi varen korak in trezna glava.« Podelili so priznanje oskrbnikoma doma v Tamarju Vesni in Vladu Miketiču, oskrbnikoma Slavkovega doma Branki in Dušanu Belšaku in dolgoletnemu članu in sedanjemu predsedniku društva Dušanu Brekiču. V minulem letu so bili delavni vsi odseki PD Medvode, najbolj popularen med njimi pa jc izletniški odsek, ki ima tudi največje članstvo. Na vsak njihov izlet se v povprečju odpravi 30 udeležence. Lani jih je pot štirikrat vodila v Kamniško-Savinjske Alpe, petkrat v Julijske Alpe, trikrat v Karavanke, enkrat na Kras in dvakrat v Goriška Brda. Organizirali so tudi dva planinska tabora. Letos bo PD Medvode nadaljevalo zastavljeno delo, predvsem pa bo velik finančni zalogaj obnova doma v Tamarju in ureditev čistilne naprave pri obeh domovih, kjer upajo tudi na mednarodna sredstva. Na željo posameznikov naj bi v okviru društva ponovno organizirali tudi alpinistični odsek, kije uspešno deloval že od leta 1951 do 1976. Dušan Brekič Mavricij Slatnar Zanimivosti Priprave na gradnjo Pastoralnega centra Zgradimo si skupni dom V sodobnem svetu nastaja vedno bolj polet; znanja tudi potreba po prostorih, v katerih se lahko odvija raznovrstno delo tako na področju izobraževanja kot tudi druge dejavnosti. Tako so se tudi v preški župniji Že dalj časa ukvarjali z mislijo, kako urediti stvari, da hi vsem tem potrebam zadostili. Nekoč so že imeli svoj dom, v katerem so •delovali, vendar povojne razmere so stvari spremenile in vse to obdobje so bili brez tako potrebnih prostorov. Tako kot drugod so se v zadnjem času tudi v Preski pokazale določene možnosti za dokončno rešitev tega problema. O tem smo se pogovarjali v župniji sv. Janeza Krstnika v Preski in naš sogovornik je bil župnik g. Franci Klopčič. V Preski je župnija že imela svoj dom, v katerem so se odvijale vse dejavnosti s področja njenega delovanja. Po vojni so prostore na silo namenili drugim dejavnostim, ki so se z leti menjavale od skladišča, trgovine, šolskih učilnic do stanovanj. Kaj je s temi prostori? »Že v prejšnjem desetletju, ko je denacionalizacija postala stvarnost, je prišlo do spoznanja, da se omenjeni prostori ne morejo vrniti v naravi in zato je kmalu prišlo do prvih pogovorov in ugibanj “Kaj sedaj?” Kmalu se je ugotovilo, da bi bil najcenejši in najprimernejši prostor prav na župnijskem vrtu. Staro župnišče bi se z manjšimi popravki dalo vključiti v novogradnjo in vse to bi bilo blizu cerkve, kar funkcionalnost še povečuje.« Kdaj ste začeli z resnejšimi pogovori o novem PC in predlogi o njegovi vsebini? »Resnejša razmišljanja in aktivni pogovori so se začeli pred tremi leti in sicer leta 2000. Prvi osnovni predlogi so “padli" doma. Kasneje smo se povezali z izkušenim arhitektom, ki ima s tovrstno dejavnostjo že velike izkušnje. Tako se je ing. Jože Marinko z veliko zavzetostjo lotil izdelave in priprave prvih idejnih skic. Pripravil je tri variante. Težava je bila v tem, da smo hitro ugotovili, da nima smisla staro župnišče v celoti predelovati, temveč Že v nedeljo, 11. maja, predvidevate zanimivo družabno srečanje na šolskem igrišču v Preski. Kaj ste pripravili? Kot sem že omenil, se trudimo, da bi čimprej zbrali vsaj toliko sredstev, da bi lahko začeli s prvimi gradbenimi deli in da nam bi uspelo zgraditi objekt pod streho. Kasneje je lažje, ker nismo toliko odvisni od vremena. Prav zato to nedeljo pripravljamo družabno srečanje s tombolo (dobitki “od šivanke do avtomobila”) ter gosti, kot so narodnozabavni ansambel Čuki, Damjana Colavšek in drugi, kjer želimo, da bi se srečali vsi tisti, ki so že darovali svoj dar in tisti, ki ga še nameravate, vse obiskovalce pa še bolj seznaniti z našimi načrti, od katerih bomo imeli vsi koristi. Vse ljudi dobre volje in odprtega srca vabim v nedeljo popoldne ob 15. uri na prireditveni prostor v Presko na prijetno srečanje. ga rajši z malimi popravki vključiti v novi del centra. Leta 2001 je pripravil dve variantni risbi celotnega projekta, ki sta bili potem dani na ogled in razpravo z željo, da dobimo čimveč različnih ocen in mnenj o celotnem projektu in na kraju je nastala maketa, s katero smo si lahko zares plastično predstavljali, kakšna podoba bo v celoti tako starega kot novega dela.« Vsak, ki je kdaj gradil hišo ali kakšen drug objekt, pozna težave pri pridobivanju dokumentov in soglasij za dokončno gradbeno dovoljenje. Kako daleč ste s tem delom sedaj vi? »Pričakujemo, da bomo v kratkem dobili (po obljubi bi že morali dobiti) lokacijsko dovoljenje in zatem nas čaka še dokončno gradbeno dovoljenje. Po pogovorih in izgledih naj bi začeli s prvimi pravimi deli prihodnje leto (2004), kar se mi zdi kar lep uspeh. Kmalu bodo v izdelavi tudi dokončni načrti.« In kaj vse bo PC vseboval v starem in v novem delu? »V starem delu bomo na novo uredili samo sanitarije v celoti v vseh delih in odstranili nekdanji bunker. Ostali del pa bo namenjen istim dejavnostim, kot je sedaj: stanovanjski prostori, pevska in knjižnična dejavnost, prostor za sestanke in pisarna. V novi zgradbi bo v kleti: prostori za karitativno dejavnost in za mlade, zimska kapela ter pomožni kletni prostori. V pritličju bo prostor skoraj v celoti namenjen vrtcu. Tu bodo tri igralnice za otroke, ter vsi pomožni prostori, ki jih tovrstna dejavnost zahteva od kuhinje, jedilnice, sanitarij in podobno. V mansardi bosta dve učilnici, dvorana s približno 100 sedeži, ki bo imela možnost preoblikovanja glede na število obiskovalcev in dejavnost prireditve: predavanja, strokovna izobraževanja, razne kulturne in družabne prireditve, dekanijska srečanja in drugo. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na ureditev manjšega trga za druženje ljudi in nekaj manjših zunanjih igrišč za otroke, ki jih njihova dejavnost zahteva. Tudi na parkirne prostore nismo pozabili, uporabljali jih bodo tako obiskovalci centra kot tudi obiskovalci obredov v sami cerkvi.« Predvidevate, da boste gradnjo zaključili v eni fazi ali več in kdaj naj bi bila gradnja zaključena? »Predvideni imamo dve fazi. Najprej novi del, ki je namenjen pastorali, v drugi fazi pa naj bi uredili še staro župnišče. Glede zaključka pa še nič ne vemo, ker je vse odvisno od finančnih sredstev. Vsekakor nekaj let. Tako kot se bomo trudili sami organizatorji, upam in računam tudi na trud posameznih darovalcev kot tudi raznih institucij, saj je PC namenjen širšemu okolju. Vsem, ki ste svoj dar že dali ali prijavili, se vam v imenu župnije iz srca zahvaljujem.« Tudi mi jim želimo, da bi z začetimi deli projekt čimprej uspešno končali. Praznik Razstava in proslava ob prazniku Tisk in tiskarske tehnike partizanskih tiskarn, proslava ob 60-letnici I. bataljona Dolomitskega odreda. Uvodoma je udeležence nagovoril Vladimir Bertoncelj. Spomenik komandantu Stanetu V petek, 25. aprila, so se predstavniki medvoške borčevske organizacije, skupaj z županom Stanislavom Žagarjem, odzvali povabilu na slovesno odkritje spomenika narodnemu heroju in generalu Francu Rozmanu - Stanetu. Kip z njegovo podobo, delo Janeza in Aleša Pirnarja, stoji v parku vojašnici v Ljubljani, ki nosi njegovo ime. Talno kompozicijo treh vertikalnih blokov z likom znamenitega poveljnika sta odkrila županja Mestne občine Ljubljana Daniea Simšič in poveljnik L brigade Slovenske vojske Branimir Furlan. Kot je dejal predsednik ljubljanske borčevske organizacije Janko Heberle seje kipar potrudil, daje napravil kremenit spomenik kremeniti osebnosti. Hkrati je ta dogodek označil za zgodovinskega. Posebno zadovoljstvo so izrazili tudi predstavniki Združenja borcev in udeležencev NOB Občine Medvode, ki so pred dvema letoma poveljstvo vojašnice tudi prvi opozorili, da ta ne premore niti ene podobe legendarnega komandanta Staneta in ji zato podarili njegov portret. Med povabljenci so bili ponovno tudi sorodniki Franca Rozmana - Staneta. Posebej brat Martin je običajno prisoten pri vseh podobnih slovesnostih. V kulturnem programu je sodeloval Orkester slovenske vojske. Partizanski pevski zbor in dramski igralec Aleksander Valič. S. K. Darila štirim še živim članom: Nasti Šešek (na sliki), Franciju Orlu, Ediju Mraku in Francu Turku. Ob dnevu upora sta Združenje borcev in udeležencev NOB občine Medvode in zgodovinsko društvo Medvode v torek odprla v knjižnici Medvode razstavo tiska in tiskarske tehnike partizanskih tiskarn Trilof in Donas. Razstava je potrditev spomina na prve partizanske ciklostilne tehnike, ki je bila v gozdu nad vasjo Rakovnik pri Medvodah. Tiskarne so bile sprva v Ločnici. Tiskarna Trilof (tri leta Osvobodilne fronte) je bila zgrajena aprila 1944 v Ločnici, nasproti Katarine pri Medvodah, v neposredni bližini Ažmanove domačije. Tiskarna Donas (ime po Donu in Nasti) pa je pričela delovati sredi julija 1944 v bližini Trilofa. Vrhunec njihovega takratnega dela je bil poleg prvih številk’ Gorenjskega glasa tudi tisk Prešernove Zdravljice ob njeni stoletnici. Tisk in vezava Zdravljice sta bila narejena med 10. in 15. novembrom 1944, natisnili sojo v 1500 oštevilčenih izvodih, in sta najlepši izdelek partizanskega tiska pri nas. Razstavo na slovesnosti v torek v knjižnici v Medvodah je odprl Vladimir Bertoncelj, slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik, sekretar pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, kulturni program v režiji Petra Militareva pa je izvedel Oder treh herojev. Osrednja svečanost ob prazniku dnevu upora pa bila potem v soboto, 26. aprila, ob 11. uri na pobočju domačije Slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik, sekretar pokrajinskega odbora OF za gorenjsko. Opravičilo V 3. številki Sotočja so bili zamenjani podpisi pri članku o Slovenskih partizanskih tiskarnah v boju za svobodo. Edija Mraka je tiskarski škrat prekrstil v Franca Orla, Franca Orla pa v Edija Mraka. Obema in bralcem se iskreno opravičujemo. Pri Lenartovih v vasi Belo v Dolomitih (dva kilometra od Topola - Katarina) s pozdravom častne čete slovenske vojske in slavnostnim govorom Janeza Stanovnika, bivšega predsednika predsedstva republike Slovenije. Osrednji dogodek pa je bila množična gledališka predstava Krvavo sonce nad Belško grapo po scenariju in v režiji Petra Militareva. Andrej Zalar Praznik Slovesnost ob dnevu upora Vzneseno sonce nad Belško grapo »Tod bodo živeli veseli ljudje,« je bila ena izmed vodilnih misli na osrednji prireditvi ob dnevu upora, kije v sebi že sicer nosila mirovna sporočila. O V soboto, 26. aprila, se je že pred deseto uro dopoldne začela viti kolona ljudi proti vasici Belo, več kot 500 let staremu gručastemu naselju v neposredni bližini Polhograjske Grmade. Travnato pobočje nad domačijo »Pri Lenartovih« je bilo namreč prizorišče letošnjega osrednjega dogodka ob dnevu upora z naslovom »Krvavo sonce nad Belško grapo«, s katerim je medvoška borčevska organizacija, na dostojen način, počastila tudi spomin na 60-letnico poslednje bitke I. bataljona Dolomitskega odreda. Prireditev v stilu pravega partizanskega mitinga, z več kot sto nastopajočimi in po oceni organizatorjev z več kot tisoč obiskovalci, je nosilo temeljno sporočilo: »Mi hočemo mir na svetu.« »Ker sem še okreval po bolezni, saj sem se ravno vrnil iz bolnišnice, se nisem mogel umakniti skupaj z drugimi borci iz našega bataljona. Zavlekel sem sc na jaso za grmovje ob smreko, kjer sem ostal brez hrane in pijače tri dni. 'e sem hotel ostati živ, se nisem smel prema- kniti. Videl sem kolone Italijanov m belogardistov, ki so se pomikale po grapi, z vrha dol pa so streljali Nemci. Partizane, ki so se umikali v Belško grapo so zajeli in pobili,« se dogodkov izpred 60 let še živo spominja Vinko Gregorin: »Po treh dneh smo jih odšli iskat. Vinko Gregorin Bili so prestreljeni in požgani, na trebuhu pa so imeli z ogljem narisane križe. Odnesli smo jih na Babno goro, kjer smo jih pokopali.« V veliki ofenzivi 18. marca 1943 je bil I. bataljon Dolomitskega odreda dobesedno zdesetkan. Življenje je izgubilo 20 partizanov, 32 jih je bilo Mednarodna izmenjava dijakov 2003 Dijaki Cremonske gimnazije v Mladinskem kulturnem centru Medvode. Mednarodna izmenjava dijakov je zanimiv način navezovanja novih poznanstev z mladimi v tujini in s tem odpiranje možnosti za potovanje slovenskih srednješolcev v druge države. Dragocena priložnost prakticiranja tujih jezikov in spoznavanja novih kultur omogočata mladim širjenje splošne razgledanosti na področjih, ki postajajo s skorajšnjim vstopom Slovenije v Evropsko skupnost nepogrešljiva zahteva časa. Mednarodna izmenjava dijakov, točneje »International Joint School Project«, poteka letos med Gimnazijo Poljane in gimnazijci tretjih letnikov gimnazije »I.I.S. Arancelo Glisheri« iz Cremone v Italiji. Dijaki Gimnazije Poljane so obiskali Cremono v mesecu marcu, povratni obisk italijanskih srednješolcev v Sloveniji pa je potekal v mesecu aprilu. Poljanski gimnazijci, med katerimi so bili tudi dijaki iz občine Medvode, so se s svojimi italijanskimi prijatelji družili ter obiskovali različne konce Slovenije skoraj en teden. Tako so med drugim obiskali tudi Mladinski kulturni center Medvode, kjer jih je sprejel in pozdravil Matjaž Kekič, predsednik Odbora za mladino Občine Medvode. Srečanje je bilo prvi tovrstni obisk skupine mladih iz tujine v Medvodah. Med člani MKC Medvode se je v okviru projekta BAZA prebudil velik interes za organiziranje mednarodnih izmenjav dijakov tudi v prihodnje, zato se nameravajo že v naslednjem letu povezati z organizacijami, ki vsako leto posredujejo informacije in finančna sredstva za organiziranje tovrstnih projektov. zajetih, prizanesli pa ni niso niti številnim domačinom. To je bil hkrati tudi začetek konca Dolomitske republike, ki seje dobrega pol leta razprostirala na 35 kvadratnih kilometrih velikem osvobojenem ozemlju, na pragu okupirane Ljubljane, v osrčju Polhograjskih Dolomitov, kjer je tisti čas delovalo tudi politično in vojaško vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja. Janez Stanovnik, nekdanji predsednik predsedstva republike Slovenije, ki je bil častni govornik na tokratni prireditvi, se takole spominja teh krajev: »Začetki mojega partizanstva so povezani s temi kraji, najprej s Horjulsko četo, odkoder je naša družina in potem z Dolomitskim bataljonom. Na te dogodke imam veliko osebnih spominov, saj sem prav jaz vodil izvršni odbor in glavni štab. Veseli me, da je na samem pragu okupirane Ljubljane zrasla in se pol leta tudi ohranila Dolomitska republika, ki so jo naše čete branile v vsakodnevnih bojih z Italijani in domobranci.« V svojem značilnem slogu se ni mogel izogniti kritikam na račun sodobnega oportunizma slovenske vlade. Kot je še dodal, bi morali čas, v katerem živimo, razumeti in se odločati po svojih prepričanjih in ne čakati na sodbo zgodovinarjev. Slavnostni govor je zaključil z besedami, ki so hkrati pomenile tudi rdečo nit celotne prireditve: »Mi nočemo orožja, mi hočemo mir!« Za scenarij in režijo nadvse dobro obiskane in organizirane prireditve, ki je spominjala na pravi partizanski miting, je poskrbel Peter Militarev: »To naj bi bil res partizanski miting v obliki druženja z enim lepim sporočilom, naj bo res mir na svetu, naj bo naša država res demokratična, naj bo delo, ki ga opravljamo, res plemenito in naj bo naše druženje nasmejano in veselih lic.« V prireditvi, skozi katero smo spoznavali dogodke izpred 60 let, so sodelovali člani OTH Pirniče Anica Horvat, Zlata Trampuš, Bine Knapič, Uroš Vovk, Boštjan Luštrik, člani KUD Simon Jenko, Lovski pevski zbor Medvode pod vodstvom Janeza Čadeža, recitator Bojan Orel, solist Zdravko Veber, združena mladinska pevska zbora OŠ Pirniče in Preska pod vodstvom Eme Gortnar in Maje Ahačič, harmonikar Peter Bratoš, šolarji podružnične OŠ Topol pod vodstvom Pavle Petač, otroški folklorni skupini KUD Oton Župančič Sora pod vodstvom Alenke Perme, dekliški pevski zbor Polončiče, dramska igralca Andrej Kurent in Zvone Hribar, pilot Ciril Pečkaj in častna četa Slovenske vojske. Na dogodku so sodelovali tudi člani TD Katarina, ki so poskrbeli za pogostitev s pecivom iz domače kuhinje in člani Zgodovinskega društva s predstavitvijo dela razstave tiska in tiskarske tehnike v partizanskih tiskarnah Trilof in Donas, ki sta sredi leta 1944 delovali v dolini reke Ločnice. Aktivirani so bili tudi gasilci in civilna zaščita. Vabilu organizatorja, v imenu katerega je množici spregovoril Vladimir Bertoncelj, so sc poleg številnih pohodnikov odzvali predstavniki okoliških borčevskih organizacij, med njimi tudi Zveze koroških partizanov. Skratka, praznično in vzneseno, če že nc prav vsem po volji, je bilo tokrat nad Belško grapo. Turizem Prijetno pohajkovanje Bab’ni Dol Vsak konec ima svoj začetek. V zadnji številki Sotočja smo na kratko opisali zadnji del Polhograjskih Dolomitov v naši občini, zato bomo danes nekaj misli namenili začetnemu delu omenjenega območja Polhograjskega hribovja. Odpravili se bomo iz Medvod preko Seničice in skozi Golo Brdo ter Babni Dol na Katarino (Topol). Po kateri poti? Koliko poti vodi na Katarino? Hudomušni domačin mi je dejal, da toliko, kolikor ima trop ovac nog. Mogoče pa to tudi drži. Točnega števila pa verjetno ne ve nihče, kajti vsaka osnovna pot ima neverjetno veliko pomožnih poti in steza. Vendar pa je nekaj glavnih in te bomo tudi mi omenili v svojih zapisih. Ena izmed njih je tudi današnja. V Medvodah se lahko odpravite preko vasi Seničica mimo Tometovega mosta in Bergantovega klanca ali mimo preške cerkve sv. Janeza Krstnika, preko Bonovca ob zanimivi kapelici, ki jo je dal po načrtih znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika zgraditi leta 1934 slovenski skladatelj in vodja nekoč znanega pevskega kvarteta Fantje na vasi Lovro I lafner iz Preske do razpotja v smeri Golega Brda in Žlebov. Mi se bomo odpravili dalje do nekdanjega Francetovega mlina, kjer se odcepi pot na Hrib, po katerem je vas Golo Brdo dobilo tudi svoje ime. Nekdaj je bilo zares golo, danes je bolj zaraščeno in pozidano. Na vrhu pa je lepo urejena podružnična cerkvica sv. Trojice. Iz neposredne bližine je možna gozdna pot pod Petelincem in Jetrbenkom na Katarino. Mi se bomo odpravili po dolini dalje skozi zadnji del vasi Seničica mimo Boštjana in dalje Premožeta ter Mavla, ki sta že v sosednji vasi Golo Brdo. Vas je sestavljena iz več zaselkov: Hrib, Jama, Babni Dol ..). Nekaj metrov pred domačijo Mavel zavijete levo in pridete do znane turistične kmetije Bormes, kjer se boste lahko okrepčali. Do tu tudi vodi gozdna pot iz ljubljanske (Gunclje, Stanežiče..) smeri preko Medanskega hriba. Hrib - gozd je znan tudi po gozdnih borovnicah. Mi se napotimo po glavni poti naprej in kmalu pridemo na odcep ceste proti znani planinski in gostinski postojanki Slavkov dom, ki je znan po svojih hišnih dobrotah in gostoljubnosti, v neposredni bližini je levo odcep proti Katarini pod Jetrbenkom in dalje mimo znane Malenškove kapelice na razpotju. Vendar naša pot nas vodi dalje po dolini do samega vzpona na Katarino. Dolina mlinov Nekoč je bilo samo v dolini potoka treh imen okoli 20 mlinov za izdelavo lanenega olja. Začetek potoka seje imenoval S tajnik, saj izvira pod planoto Staje. Od domačije Babnik se po njej imenuje Babniščica in od domačije Mavi dalje se imenuje Mavelščica in to vse do izliva pri Tometovi domačiji v reko Savo. Zaradi obilice pritokov so bili vsi pogoji za postavitev tolikih mlinov, ki so lahko skozi vse leto delovali. V začetku so pridelovali laneno olje in ga oddajali v glavnem v Ljubljano. V začetku mlinarskega delovanja, ki sega skoraj dve stoletji nazaj so za zaslužek dobili tako imenovane preše (živinska hrana), ki sojih prodajali v okolici. Kasneje seje tu spremenilo. (O samih mlinih in mletju smo v Sotočju že pisali) Bili pa so tudi mlini v višjih legah, kjer so mleli slabše vrste žit za živino. Eden takih mlinov je bil tudi Dobenski mlin na Dobjem, kjer so še vidni manjši ostanki mlina. Prav po tej dejavnosti je bila dolina (nekateri so njihove krajane imenovali Grabnarji, ker so bile hiše v glavnem ob grabnu - potoku) tudi znana daleč naokoli, ker omenjena dejavnost v Sloveniji ni bila tako pogosta in organizirana. čebelje matice. Njihove matice živijo na raznih koncih sveta. V okolici hiše pa se veselo pasejo večji in manjši tropi ovc in koz. Ob obisku vsa bodo z veseljem postregli s svojimi dobrotami in vam povedali marsikaj zanimivega. Čebelnjak na Golem Brdu Graščakova jeza V neposredni bližini je manjši bajer, ki je pred nekaj več kot pol stoletja še meril v dolžino več kot 150 m in bil širok okoli 80 metrov. Mnogi ljudje se sprašujejo, od kod ime Babni Dol. Ustni viri pripovedujejo, da je v času jetrbenških graščakov bilo nekaj večjih njiv tudi v dolini ob potoku S tajnik in v bližini Bajarja. Tako je nekoč graščak najel žanjice na Katarini, da bi mu požele žito na teh njivah. Včasih se je začelo žeti šele, ko se je žito posušilo od rose in tako so ženske prišle prezgodaj na delo in so se umaknile v senco in čakale, kaj bo graščak, kije njihovo delo prišel kontrolirat, napravil. Ko se je na Katarini oglasilo opoldansko zvonjenje, se je razjezil in dejal: “Bab’ni dol” in odšel. Od takrat naj bi se kraj imenoval Babni Dol. Drugi trdijo, da se tako imenuje zaradi domačije Babnik. V grajskih časih je bila hiša grajska lastnina. Kasneje je bil takšen hišni priimek, zatem seje družina odselila v Ljubljano. Nasledniki - naslednji rodovi (sedaj so v hiši kar trije) pa se pišejo Bukovšek, domače ime pa se je obdržalo “Pr’ Babnk”. Danes so poznani predvsem po pridelavi vseh vrst medu in čebeljih izdelkov ter seveda po vzreji znane “Vzponi” na Katarino Ob koncu doline se odcepi cesta pod klancem na desno pod Vazem na Dobje, kjer je znana domačija Dobnikarjev in v bližini že prej omenjeni nekdanji mlin in naprej mimo domačije Pojzder do cerkve sv. Katarine in pod 789 m visokim hribom Rog (na vrhu jCjCjv pred leti ponovno postavljen križ) v vas Ka®r tarino, ki se uradno imenuje Topol in je sestavljena iz več nekdanjih zaselkov. (O vasi kaj več kdaj drugič.) Druga pol pelje mimo domačije Babn’k preko planote Staje (ime od nekdanjih staj, ki so bile last jetrbenških graščakov) v llovk (ime je predvsem zaradi ilovnate sestave zemlje) na Katarino mimo cerkve ali pa po spodnji poti v središče vasi. Iz doline Babniščice pa se lahko povzpnete po dveh poteh proti poti, ki pelje s Toškega Cela proti Katarini pod hribom Ravnik. Tudi na eden najbolj znanih vasi v omenjenem pogorju ne boste ostali brez dobre postrežbe in prijaznih domačinov, ki vam bodo povedali in pokazali marsikaj zanimivega. KOSTANJ d.o.o. Medlog 63 3000 CELJE Odkupujemo javorjevo in češnjevo RAČUNOVODSKO FINANČNE hlodovino do 160.000,00 SIT/m3 STORITVE Tel.: 041/678 221 GSM: 04] /72 32 26 tkJsUJMJ trgovina in popravila tel. 031/689-363 ODPRTO: PON. - PET. 10.-18. ure SOBOTA 9.-12. ure NOVA POLETNA MODA Kultura Mreže čustev in čutenj Erike Pavlin Slikarka Erika Pavlin in njena podoba na velikem platnu. Mreže čustev in čutenj Erike »Preobrazba kačjega pastirja« je naslov enega od petih velikih platen, ki jih je v medvoški knjižnici vse do danes, 9. maja, kot svoje diplomsko delo na ogled sokrajanom ponudila slikarka Erika Pavlin. »Moja slika dozoreva dolgo. Najprej gre za dolg pogovor s samim seboj, za dolge sprehode, za dolga razmišljanja ... Potem gre za prepletanje čutnega in čustvenega sveta v meni. Sliko začnem graditi na simetriji z namenom, da bi zaključila v asimetriji. Podlaga velikega formata so sicer majhne skice, ki nosijo osnovo oziroma mrežo, na kateri slonijo vse moje slike. Veliko od tega pa predhodno nastane le v moji glavi in se uresniči šele na velikem platnu,« je med drugim razmišljala slikarka, ki zase ne trdi, da bi poklicanost v likovnost začutila v mladosti, saj se je pred šolanjem na Visoki slikarski šoli v Ljubljani iskala, vendarle ne našla, v pravu. Glede na dober odziv občinstva ob odprtju prve samo-stojnc razstave meni, da se je odločila pravilno. Vzornikov nima, črpa pa iz tisočletne umetnostne zgodovine in številnih mojstrov, ki jih je spoznavala in dodala svojo drugačnost predvsem s pomočjo mentorja slikarja in grafika specialista Darka Slavca. Erika Pavlin, ki z optimizmom gleda na položaj umetnika v sodobni družbi, se preizkuša v vseh slikarskih tehnikah, vendar meni, da so za slike, ki jih ustvarja sedaj, najbolj primerna olje in akril. v Premiera v OTH Pirniče Se vemo, kdo je na tem svetu v resnici nor? Po naravi lahkotna predstava z naslovom Penzion Jelen odpira aktualna vprašanja. Dvorana napolnjena z dodatnimi sedeži. Oder treh herojev Pirniče je na oder postavil novo premiero z naslovom Penzion Jelen. Komedijo so prvič pred res številnim občinstvom na domačem odru uprizorili v četrtek, 10. aprila, ponovitve pa zaradi zasedenosti igralskega ansambla in abonmajskih predstav v tem mesecu zagotovo ne bo. Penzion Jelenje burka, napisana v 19. stol. na nemških tleh, in uprizarja klasično kome- Srečanje godb Godba Medvode v sodelovanju z občino Medvode organizira v nedeljo, 25. maja, že tradicionalno srečanje godb. Srečanje se bo začelo ob 14. uri, ko se bodo gostujoče godbe predstavile z igranjem koračnic na različnih prizoriščih v Medvodah. Ob 15. uri bo sledila skupna parada godb in mažoretk po Medvoški cesti do blagovnega centra Mercator, kjer se bodo godbe predstavile s kratkim samostojnim koncertom, nato pa bodo zaigrale še tri skupne koračnice. Na srečanju godb v Medvodah se bodo predstavile naslednje godbe: Pihalni orkester občine Šentjernej, Mestna godba Novo mesto. Kulturno društvo godba Bakovci, Kulturno društvo godba Prevalje in seveda Godba Medvode. Po zaključenem skupnem nastopu vseh godb bodo za zabavo in dobro razpoloženje skrbele članice narodnozabavnega ansambla “Vesele Štajerke”. Oktet Lipa (KUD Oton Župančič Sora) vabi na slavnostni koncert ob 10-letnici delovanja. Koncert bo v petek, 9. maja 2003, ob 20. uri v Domu krajanov v Sori. Gostje večera bodo člani Okteta zadmžniki. Vabljeni! dijo zamenjav. Čeprav gre za lahkotno komedijo, pri kateri se lahko gledalec vsaj nekajkrat od srca nasmeje, bi prav tako lahko brez pretiravanja rekli, daje skozi vsebino moč zaznati tudi tragikomične elemente. Gledališko skoraj pozabljena avtorja Carl Laufs in VVilhelm Jacoby sta bila karnevalska pisca, njune zgodbe pa lahkotne in namenjene sprostitvi. Burka v treh dejanjih prikazuje Filipa Kobilarja, njegovo sestro z dvema hčerama in prav posebne vrste druščino, ki se zadržuje v Penzionu Jelen, kjer je raztresena družina na obisku pri sorodnikih.' Želja po avanturizmu glavnega akterja privede v čudne okoliščine, ko se tudi gledalec začne spraševati, kdo v resnici koga vleče za nos oz. kdo od akteijev “ima prepih pod streho". V kar 14-članski zasedbi domačih in gostujočih igralcev glavno vlogo prevzema Zvone Nagode. “Ko dobiš tekst v roke in začneš brati, je vse skupaj nekje v oblakih. Ne veš, če bo stvar sploh zanimiva za ljudi," pravi Nagode in dodaja, da “ko tekst osvojiš in začneš igrati, začneš šele oblikovati vlogo. In to je tisto zanimivo. Kako se vživiš v vlogo in jo oblikuješ vsak dan. Ne le na odru, tudi doma.” Čeprav otehajevci pravijo, da preselitev tega igralca v pirniško okolje pomeni v prvi vrsti pomembno pridobitev za odr- ske deske, si Nagode tudi sam šteje v veselje, da lahko svoje znanje in talent uveljavlja še v domačem okolju. Igralci priznavajo, da je bila postavitev nove predstave precej naporna, tudi zato, ker so bile priprave precej dolgotrajne, vendar so bili s premiero zadovoljni. Tudi režiser in scenograf Peter Militarev ni mogel skriti zadovoljstva. “Po premieri smo režiserji ponavadi prazni, izgubimo neko družino, po drugi strani pa, ko sem čutil publiko in videl zadovoljne obraze po predstavi, je pa človek vesel,” je povedal. “Preden gremo v težji del repertoarja, se pravi Cankarjevega Hlapca Jerneja in Totove, je bilo prav, da smo se za začetek jubilejne sezone še sprostili.” Obljubil je še, da bo predstavo možno videti najkasneje v mesecu juniju, ko bodo praznovali 50. obletnico odprtja še nedograjenega Zadružnega doma v Pirničah. Olga Šušteršič Iz zakladnice slovenskih narodnih Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora je letošnje leto začel zelo aktivno. Poleg priložnostnih nastopov so se ob prazniku kulture s pesmijo odpravili po poti kulturne dediščine - od enega do drugega obeležja, rojstne hiše, spomenika ali groba tistih izmed velikih Slovencev, ki so živeli ali delali v naši občini ali neposredni bližini. V soboto, 12. aprila, so ljubitelje zborovskega petja povabili še v domačo dvorano na skupni koncert z mešanim pevskim zborom KD Jakoba Aljaža. Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora, pod vodstvom Andreja Benedika, je aprila lani praznoval 50-letnico delovanja. Mešani pevski zbor KD Jakoba Aljaža, pod vodstvom Franceta Slabeta, pa prav tako aprila lani pol manj. Prvi so občasno v svoje vrste vzeli tudi žene in zapeli kot mešani pevski zbor, Aljaževci pa nadaljujejo bogato tradicijo nekdanjega moškega pevskega zbora. Oboji so se nam tokrat predstavili z osmimi pesmimi, predvsem iz bogate zakladnice slovenskih narodnih napevov, Aljaževci pa tudi kot glasbeniki. Peter Militarev Ljudje in dogodki V Pirničah je anarhija M Anton Gustinčič Anton Gustinčič, predstavnik DeSusa, si je na dosedanjih petih sejah občinskega sveta zagotovil sloves dobrega poznavalca, duhovitega razlagalca in učinkovitega zagovornika lokalnih problemov in iz tega izhajajočih interesov krajanov iz vseh petih naselij KS Pirniče. Na 4. seji je naprimer označil številčenje hiš v tej krajevni skupnosti za popolno anarhijo. V vseh petih naseljih skupaj je namreč 418 hišnih številk in vsaj še 60 podštevilk (a, b, c ...). Vsako leto se zgradi približno 10 novih hiš, nekaj jih je že porušenih in zgolj naivno je menda pričakovati, da bi bila hiša, ki nosi številko 82, kje v bližini tiste, kije že porušena in je nosila številko 83. Taje namreč dva kilometra daleč stran na polju. Predlagal je podobno ureditev, kot jo premore Srednja vas pri Šenčurju, kjer je na vsakem vaškem križišču ali odcepu tabla s popisom hišnih številk. Na 5. seji občinskega sveta je ob obravnavi regionalnega razvojnega projekta in visokoletečih ciljev, kako urediti javni pro- Pol milijona za drugo hišo skupnosti Barka Pred mesecem dni so predstavniki Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Društva MMM stičišče mladih, Mladinskega ceha in Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov prinesli Primož Ferjančič, v skupnost Barka organizator akcije v Zbilje simbolični ček v višini 524 tisoč tolarjev, kolikor so zbrali v decembrski akciji Luč miru iz Betlehema 2002. »Kriterij, komu dodeliti prostovoljne prispevke, kijih zberemo v akciji, predvsem ob prodaji lučk, je zelo enostaven. Izberemo tisto skupnost, društvo ali nevladno organizacijo, ki deluje v duhu naše akcije,« je ob tej priložnosti povedal Primož Ferjančič, organizator akcije, ki se je v Slovenijo razširila pred dvanajstimi leti. Tokrat je potekala pod geslom »Dar sosedu«, predvsem zaradi dogodkov na mejah ter nestrpnosti med narodi in skupnostmi. Ta dar je še eden izmed potrebnih darov za nakup druge hiše, saj ima tudi zbiljska skupnost Barka vizijo postati družina večjega števila hiš, kot je to v navadi v tujini - če ne že v bližnji pa vsaj v daljni soseščini. To bi jim pomagalo pri organizaciji dela in pri želji, da bi medse sprejeli čimveč odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju. met v ljubljanski regiji, med drugim dejal, da je tretjina občine odrezana od sveta kot naprimer Kozjansko. »Lažje prideš iz Celja v Ljubljano, ki je 70 kilometrov oddaljeno, kot pa iz Pirnič. Avtobus gre namreč zjutraj ob pol sedmih in nato do pol dvanajstih noben več.« E-vas Žlebe pri Medvodah Boštjan Štukelj, predstavnik Nove Slovenije, je na dosedanjih petih sejah občinskega sveta vedno hitro preračunal, koliko nas bo »nekaj« stalo in kaj naj bi od tistega »nekaj« imeli. Ob razpravi o novih cenah v Vrtcu Medvode je med drugim dobil zagotovilo, Boštjan Štukelj (ja bo vrtec zanj, tako kot tudi za vse druge, brezplačen, če se zgodi, zgolj hipotetično sicer, da bo imel plače 100 tisočakov in pet nepreskrbljenih otrok. Ob obravnavi regionalnega razvojnega projekta pa je globoko podvomil o obljubljeni kakovosti življenja v regiji in o možnosti, da Žlebe kdaj postanejo e-vas: »Asfalta nimamo, pitne vode tudi ne, mobitel ne vleče, če se preklapljam na internet, vleče 20 kilo ... Torej ni nobenih možnosti za e-delo.« Njegov konkreten predlog je bil, naj se najprej razmisli o povezavi naših vasi s centrom Medvod. Občina potrebuje dobrega gospodarja Ivan Regoršek, I predstavnik LDS, je na R dosedanjih petih sejah w ,> občinskega sveta počasi | pridobil sloves varuha občinske blagajne, saj venomer razmišlja in daje predloge, tudi manj priljubljene za občane, kako dodatno polniti občinsko blagaj- no, z namenom seve-Ivan Regoršek da, da se ta sredstva racionalno uporabijo. Predlogi imajo zakonsko podlago in so »rob-inhoodovsko« usmerjeni v smislu: vzeti tam kjer je več. Že nekajkrat je namreč opozoril n^$ možnost, da občina lahko uvede davek na nepozidano stavbno zemljišče. Na nadaljevanju 5. seje občinskega sveta je ob obravnavi osnutka programa opremljanja stavnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo med drugim dejal: »Tej občini manjka gospodar. Težko je biti hkrati všečen krajanom in biti dober gospodar....« Silvana Knok Zbiljci bi oboje: vaško lipo in pločnik »Ta lipa je zbiljski simbol. Posadili so jo naši predniki pred 75-imi leti, šest mladih fantov, rojenih leta 1910. Slišali so namreč o vaških lipah po drugih krajih, pod zavetjem katerih so se zbirali fantje. Pa so se odločili, dajo posadijo tudi novega pločnika, Preska, 11. maj ob 15. uri VESELO POPOLDNE S Stonom Vilarjem, Damjano Golavšek in čarodejem Romanom Frelihom srečelov z bogatimi dobitki sami. Pod njene korenine so zakopali steklenico s sporočilom in s svojimi podpisi. Res je, da se staro umika mlademu in da tudi ta lipa ne bo večna, vendar se bomo borili, da bo ostala, dokler bo mogoče,« je dejal domačin Janko Šetina na posvetu vaške srenje, kamor sta nas na dan Zemlje, 22. aprila, v imenu KUD Zbilje, povabila Nataša Pust in Franc Cegnar. V povabilu sta med drugim zapisala: »Ob cesti skozi Zbilje bo kmalu vodil težko pričakovani pločnik, ki si' ga vsi že zelo veselimo, obenem pa se ne smerni kar tako sprijazniti z odstranitvijo drevesa s tako močno simbolno in duhovno vrednostjo.« Na zbor vaške srenje ob vaški lipi in nato na posvet o njej so Zbiljci povabili pristojne strokovnjake s področja varovanja naravne in kulturne dediščine tako z lokalne kot z državne ravni, načrtovalce lokalne funkcionarje in seveda vse krajane. Naravovarstvenik je v lipi s premerom dveh metrov videli predvsem čistilno napravo za zrak v obremenjenem okolju, načrtovalec pločnika predvsem nevarnost za prometno varnost na cesti, laično in s čustvi obarvano mnenje Zbiljcev pa je, da se pločnik in lipa ne smeta izključevati in da imajo lahko oboje. »Stroka« bo povedala svoje in če bo le možen kompromis, bo do njega prišlo, sicer bo lipa morala pasti. Da je najpomembnejša varnost na cesti, se strinjajo tudi Zbiljci. Srečanja Gasilska zveza Medvode Zahvala občini, graja državi V torek, 15. aprila, je bil v prostorih Doma krajanov Sora redni občni zbor Gasilske zveze Medvode, na katerem so poleg običajnih tem, kot je obravnava poročil predsednika, poveljnika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora, odločali tudi o spremembah statuta zveze. Stališče svetovalca župana za CZ in PV Leopolda Kneza, ki je dobilo tudi potrebno podporo članstva, je namreč bilo, da bi brez spremembe statuta, ki bi omogočala neomejen mandat za ožje poveljstvo, zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, težko zagotovili nemoteno delovanje zveze. Gasilci GZ Medvode so lani prejeli 35 klicev na pomoč. Poleg gašenja travniških, gozdnih, stanovanjskih in ostalih požarov so opravili tudi več Črpanj vode ob neurjih, iskali pogrešane osebe in pomagali v prometnih nesrečah. Opravljenih je bilo tudi 51 prevozov pitne vode. Poveljnik zveze Franci Jarc je rf'''*postavil predvsem dva večja primera, ki po 'Sljegovem mnenju kažeta dobro organiziranost in učinkovitost gasilstva v naši občini. Prvi je bil velik požar v naravnem okolju na pobočju Brezovca, pri gašenju katerega je sodelovalo 235 prostovoljnih gasilcev, ki so opravili več kot 1250 prostovoljnih ur. Drugi dogodek pa je bil močno neurje na predvečer državnega praznika, 24. junija, saj je tudi v tej intervenciji sodelovalo več kot 80 gasilcev in opravilo skoraj 700 prostovoljnih ur. Če k temu dodamo še sodelovanje na gasilskih vajah, požarnih stražah, tekmovanjih, izobraževanjih in ostalih aktivnostih, se število prostovoljnih ur, ki so jih v lanskem letu opravili medvoški gasilci, povzpne čez 15 tisoč. »Zavedamo se, da gasilci ne potrebujemo plačila za svoje delo,« je med drugim dejal predsednik zveze Rajko Jenko, ki bo medvoške gasilce zastopal tudi na kongresu na Bledu, »vendar problemi nastajajo pri izobraževanju na Igu in drugod, ko morajo člani dajati svoj dopust in so vezani na ostale stroške prevoza in prehrane.« Da predvsem država ne ceni dovolj gasilstva, je bilo enotno mnenje skorajda vseh razpravljavcev, saj so med drugim ponovno izpostavili problematiko davka na dodano vrednost, ki ga, kljub svojih humanitarni naravi, doslej niso bili oproščeni. Vsi po vrsti pa so pohvalili pozitivni odnos lokalne oblasti do potreb medvoške gasilske zveze in posameznih društev, čemur se je pridružil tudi regijski poveljnik Jože Vidmar. V minulem letu je PGD Sp. Pirniče, Vikrče, Zavrh praznovalo 80-letnico obstoja in ob tej priložnosti prevzelo novo gasilsko vozilo GVC 24/70, ki gaje v veliki meri financirala občina Medvode (26,5 milijonov tolarjev). »Vendar se tudi ostali vozni park približuje starosti trideset let, tako daje zelo težko in drago vzdrževati vozila, ki naj bi bila v vsakem času pripravljena za intervencijo,« je še dejal Jenko, se zahvalil predstavnikom občine Medvode za vso pomoč, ob tem pa vendarle izpostavil dejstvo, da še vedno niso zagotovljeni priporočeni trije odstotki proračunskih sredstev za razvoj gasilstva. Kot je povedal Leopold Knez, se bo tudi letos nadaljevalo opremljanje operativnih gasilcev, teh je 132, z osebno zaščitno opremo, posodabljal se bo vozni park PGD Zg. Pirniče in PGD Sora, nadaljevali pa bodo s pripravami na izgradnjo novega gasilskega centra v Pirničah. Silvana Knok OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Elvira Praznik Cesta ob Sori 13 tel.: 041 973 753 01 36 12 654 d KZ Medvode Traktor na kmetiji ni razkošje Na občnem zboru, 6. aprila, sc je zbrala slaba četrtina od skupaj 283 članov KZ Medvode, ki s svojim delovanjem pokriva območje treh občin: medvoške, vodiške in del Mestne občine Ljubljana. Brez daljših razprav so sprejeli poročila o minulem delu zadruge in plan dela vnaprej, dodobra pa so Izkoristili prisotnost direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Ervina Kuharja, ki so ga medse povabili predvsem z namenom, da se seznanijo z zadnjimi novicami okrog davčne afere, ki je minulo leto pretresla večino tukajšnjih kmetov. Dobili so namreč obvestila, da so veliki, nekateri tudi večmilijonski, dolžniki tako v zdravstveno kot tudi v pokojninsko blagajno. Dejansko le nekaterih teh prispevkov v zadnjih letih niso plačevali, saj niti niso vedeli, da kaj dolgujejo. Nekateri sojih plačevali le delno, večina pa v celoti, vendar zaradi nepravilnosti na šišenski davčni enoti, njihovi prispevki niso prišli do pravega naslovnika. Posamezni kmetje so se v tem času celo brez težav upokojili. Pogajanja so zato potekala med Kmetijsko gozdarsko zbornico. Zavodom za zdravstveno varstvo, Zavodom za pokojninsko in invalidsko varstvo, davčno upravo in ustreznimi ministrstvi na najvišji državni ravni. Ervin Kuharje kot spodbudno označil vsaj to, da lahko prizadeli kmetje že koristijo zdravniške usluge brez doplačila, medtem ko je Zavod za pokojninsko in invalidsko varstvo pripravljen odpisati terjatve starejše od petih letih, vendar le hkrati z odpisom spornih let. Zadružniki so mu zastavili še precej vprašanj, in ga opozorili, da pričakujejo od stanovske organizacije še več angažiranja za reševanje problematike kmetov in še več nastopov v javnosti, da bi omilili slabo podobo, ki naj bi jo po njihovem mnenju zakrivili predvsem novinarji, ki nekorektno poročajo o namenu subvencij v kmetijstvu in ustvarjajo napetost med kmeti in ostalimi davkoplačevalci. Janez Zavrl seje med drugim vprašal, kjer je razlika med 26 tolarji, ki jih prejme kmet za kilogram žita, in 460 tolarji, ki jih plača kupec za kilogram kruha. Janez Podgoršek je primerjal leto 1995, ko je za kilogram mladega pitanega goveda dobil 510 tolarjev, z letošnjim, ko prejme 610 tolarjev in to ob dejstvu, daje bila takrat nafta pod 60 tolarjev. Metka Pirš, ki so jo vodiški zadružniki namesto pokojnega očeta izvolili za članico upravnega odbora, pa je poudarila, da bi se moralo večkrat slišati, da traktor na kmetiji ni »luksuz«, ampak osnovno sredstvo kot neki stroj v tovarni. Veliko pozornosti so namenili tudi odločitvi Ljubljanskih mlekarn, da po L juliju prehaja na dvodnevni odvoz mleka, kur bo zahtevalo dodatno prilagajanje kmetov in zadruge. Zadružniki s področja vseh treh občin so prek medvoške zadruge v lanskem letu sicer prodali več kot 10 milijonov litrov mleka oziroma štiri odstotke več kot leto poprej, čeprav seje število pridelovalcev zmanjšalo za 27. Prodali so tudi več kot 1000 glav živine, od tega 526 glav mladega pitanega goveda. Tako direktor Jože Marc kot predsednik Valentin Križaj sta izrazila zadovoljstvo s poslovanjem KZ Medvode v minulem letu. Na tokratnem občnem zboru so podelili tudi priznanje zadružnikoma Jerneju Petaču in Francu Rozmanu ter zaposlenemu v KZ Medvode Damjanu Koželju. Silvana Knok Zanimivosti Zdravstvena vzgoja za odrasle Zdravstveni dom Medvod je konec leta 2002 začel z izvajanjem zdravstveno vzgojnega programa za odraslo populacijo z naslovom »Promocija zdravja«, ki sta ga za celotno državo pripravila Ministrstvo za zdravje in C1NDI Slovenije. Številni statistični podatki so pokazali, da so življenjske navade velike večine odraslih Slovencev precej slabe, saj se nepravilno prehranjujejo in premalo gibljejo. Več kot polovica jih ima prekomerno telesno težo in še vedno jih preveč kadi in prekomerno uživa alkoholne pijače. Vsi ti negativni dejavniki so v tesni povezavi z nastankom srčno-žilnih obolenj, ki so glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti Slovencev. Program vključuje različne aktivnosti: krajše in daljše delavnice ter preizkus telesne zmogljivosti v obliki »test hoje na 2 km«. V okviru delavnice »Zdrav življenjski slog« se odvijajo predavanja o zdravi prehrani, telesni aktivnosti, zniževanju telesne teže, škodljivosti kajenja in uživanja alkohola. Udeleženci dobijo osnovne informacije o tem, kako lahko z zdravim načinom življenja sami prispevajo k svojemu boljšemu fizičnemu in psihičnemu zdravju. Druga delavnica se imenuje »Dejavniki tveganja« in vsebuje predavanja o visokem krvnem tlaku, povečanemu holesterolu in krvnemu sladkorju v krvi. Vanjo naj bi se vključili tisti, ki že imajo prisotnega enega, dva ali celo tri dejavnike tveganja. Med daljši delavnici pa sodita »Da, opuščam kajenje« in »Šola hujšanja«. V ZD Medvode smo doslej izvedli že sedem delavnic in test hoje na dva kilometra, na katerih je bilo prisotnih 344 ljudi. Odzivi udeležencev, ki so dobili veliko pisnega gradiva v obliki zloženk in brošur, so bili zelo pozitivni. Program predavanj posredujmo na recepciji našega zdravstvenega doma. Tudi letos bomo organizirali dve testiranji hoje na dva kilometra, s katerim ugotavljamo, v kakšni telesni kondiciji oziroma zmogljivosti je posameznik. To ugotovimo na podlagi podatkov, kot so starost, spol, višina, telesna teža, čas hoje in število srčnih utripov na koncu hoje. Test je primeren za posameznike, ki so stari od 20 do 65 let in so zmerno ali premalo telesno aktivni. Je varen, enostaven, zanesljiv in primerljiv čez pol leta. Kroničnim bolnikov (srčnim, pljučnim, sladkornim, visok krvni tlak, revmatskim) priporočamo, da se predhodno s svojim osebnim zdravnikom oziroma z zdravnikom na samem testiranju. Udeleženci dobijo takoj po izvedbi testa doseženi rezultat v pisni obliki z nadaljnjimi navodili. Prvi letošnji »Test hoje na 2 km« bo že v soboto, 10. maja, v Goričanah ob reki Sori (za jezom). Na test so povabili tudi župana občine Medvode in njegove sodelavce iz občinske uprave, kar naj bi bil lep zgled in spodbuda številnim prebivalcem Medvod, ki se bodo udeležili tega preizkusa telesne zmogljivosti. Zbiljska noč za občinski praznik Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Medvode v začetku julija bo potekalo v Zbiljah. Za to so se že odločili, saj turistično društvo Zbilje letos pripravlja ob 50-letnici tudi sicer slovesno obeležitev jubileja. Med .1 drugim načrtujejo letos tradicionalno srečanje objezerskih krajev Slovenije, na katerem bodo strokovno razpravljali o problematik rasti alg. Ob slovenskem turističnem zboru jezerskih krajev bodo udeležence seznanili tudi z različnimi zanimivostmi v občini (kalvarija v Smledniku, stari smledniški grad, Aljaževa hiša, kamp Dagočajna, zanimivosti Polhograjcev in vasi Belo itd.). Izjemoma bodo letos takrat pripravili tudi Zbiljsko noč. Skupaj s 50-letnico TD pa bodo obeležile zlati jubilej tudi Savske elektrarne. Praznovanju bodo zato pridružile tudi prireditve ob občinskem prazniku. S tem pa bodo prvič uresničili tudi zamisel, da bo praznovanje občinskega praznika vsako leto v drugem kraju v občini. Andrej Zalar V prihodnje bomo program še strokovno dopolnjevali, obenem pa želimo, da bi se čimveč ljudi vključilo v te dejavnosti, kjer bodo dobili veliko informacij in znanja o tem, kako naj vsak posameznik poskrbi za svoje zdravje. Sonja Žara, koordinatorka ZV Medveški državni prvaki V dobrem mesecu dni je občina Medvode post- ala »športnejša« vsaj za dva naslova državnih prvakov. Na državnem prvenstvu v deskanju na snegu, ki se je odvijalo zadnji konec tedna v mesecu marcu na Krvavcu, je naslov državnega prvaka v paralelnem veleslalomu uspel obdržati 26-letni Izidor Šušteršič iz Seničice. Uspeh, ki je bolj bleščeč tudi zato, ker mu je letošnja sezona, zaradi poškodbe kolena, ki se je tik pred zdajci zaključila še z operacijo, tako rekoč šla po zlu. Na državnem prvenstvu v judu, ki je sredi meseca aprila potekalo v Oplotnici, pa si je Jure Šimic iz Vikrč priboril naslov državnega prvaka v kategoriji judoistov težkih do 90 kilogramov in presenetil nekatere, sebe pa niti ne, saj pravi: »Pričakoval sem, da bom med prvimi, res pa je, da so se drugi dobro pripravljali name, saj vedo, od kod jim preti nevarnost, tako da sem se moral kar dobro pripravljati. Moja prednost je predvsem v načinu boja, saj sem izrazit desničar. Pomaga mi tudi moja velikost, saj lahko več naredim z bolj oddaljenimi akcijami. To ostalim tekmovalcem ni ravno po godu. Naslov državnega prvaka mi veliko pomeni, saj je po naslovih v mladinski in kadetski konkurenci prvi v članski in upam, da ga bom ohranil več let.« S. Knok tv medvede izredno ugodne oglaševanja na tv v i d e o s t r a telopi«"/ sp izdelava sejem videopredstavi tudi v digitalni t zaupajte tistemu,| | j e že doki vse o nas najdete na spletu: www.tv INFORMATIVNI MEDIJ NA SOTOČJU SAVE IN SORE Kabelska televizija Medvode Televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.sl/ e-mall: info@tv- m . sl telefon: 36 19 580 trženje: 041 / 630 303 01 /36 13 559 Vsako leto Vsako leto imajo v občini takšno velikonočno blagoslovitev. Letos je bil obisk še posebej velik. Sprašujemo vas, kje smo naredili letos posnetek. Odgovore pošljite na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1, s pripisom za Nagradno vprašanje - Sotočje. Rešitve pošljite do vključno 23. maja Dobili smo 879 rešitev nagradne križanke Arkada. Izžrebani reševalci so bili: 1. nagrada (6-krat mešano meso na žaru): Ivanka Narobe, Žlebe 32b, 1215 Medvode, 2. nagrada (6-krat pica): Andreja Krelj, Kržišnikova 8, 1215 Medvode; 3. nagrada (4-krat meso na žaru): Alojzija Ponikvar, Medveška c. 12, 1215 Medvode. Čestitamo. Nagrade dobite v Arkadi z osebnim dokumentom. Oglasi BCPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. KEALSTAR Vikrče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7,- 11. in 15.-18. ure, _________sobota zaprto. Nudimo čiščenje vseh vrst oblačil, odej, zaves, športnih oblačil, uniform... TITANIK BAR Donova 2, tel.: 01/361 50 34 Odprto: od ponedeljka do petka od 8-22h ob sobotah od 9-22h ob nedeljah od 14-22h ob praznikih zaprto! OKREPČAJTE SE Z IZVRSTNO KAVO, TUDI NA VRTU! SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. Prodaja: 04/201 35 10 ČIRČE-Šmidova ul. 13, Kranj 04/201 35 11 Servis: 04/201 35 12 OCTAVIa POPUST do 400.000 SIT WWW.SERVIS-STERN.SI O SWIMMING POOLS 6 EQUIPMENTS •GROUP SLOVENIJA- adriapool d.o.o. Šuceva 27,4000 Kranj Tel.: 04/201 68 20, e-mail: info§adriapool.com 2Q. pimče ^ m 10 v TEHNIČNO-GRADBENA TRGOVINA SIP0REX, LEPILA ZA KERAMIKO, CEMENT, VODOVODNI MATERIAL, ŽIČNIKI, VIJAKI, JUB-ove IN DRUGE BARVE TER OSTALE IZDELKE DOBITE PRI NAS! VIDEOCENTER MEDVODE izposoja in presnemavanje videokaset S|NEW LINK PLATINUM SERIKS Y S N J P E S hVj Z-fLm, TURISTIČNA AGENCIJA Donova 2, 1215 Medvode (Poslovna zgradba Titanik) tel.: 01 361 75 16, fax: 01 361 75 17 e-mail: triton.turizem@siol.net www.triton-turizem.si Odprto pon.-pet. 9-19h, sobota 9-12h Velika izbira poletnih počitnic, izletov in potovanj uveljavljenih slovenskih agencij pod istimi pogoji in cenami KUZ-MUC trgovina posvetovalnica in dostava hrane ter opreme za male živali C. komandanta Staneta 22 tel. 01 36 11 318, 041 239 405 Ste dobili novega ljubljenčka v vašo družino in vas zanima vse v zvezi s prehrano, vzgojo in zdravljenjem? Obiščite nas v naši trgovini ali pa nas pokličite! Vsak dan vas v trgovini pričakuje priznani dr. vet. med. Rok Rotar in priznani kolektiv KUŽMUC-a, vsi z dolgoletnimi izkušnjami. Akcija! - Visoko kvalitetna hrana za mladiče Baubon Puppy - Povodci in posode -7% z' ^ „41 ' x0O ^ LU LU O O FOTO ATELJE D&D MARKDESIGN, d.o.o. Seškova 12 1215 Medvode tel.: 01 361 4219 faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com - atelje s tradicijo - prodaja digitalnih aparatov - studijska, portretna, poročna in komercialna fotografija Zadnja ■\ FABIA PRIHRANEK DO 350.000 SIT OCTAVIA fSSSSJ* PRIHRANEK DO 430.000 SIT PRIHRANEK PRIHRANEK SERVIS • popravila v garancijskem in izven garancijskem roku • • hitri servis • optična nastavitev vozil • priprava vozil na tehnični pregled • kleparske in avtoličarske storitve • • velika izbira originalnih rezervnih delov • PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 -13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339 REZERVNI DELI: 01/51-91-547 •STARO ZA NOVO - UGODNI KREDITNI POGOJI. POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODE Autoemono, Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija v_____________________________________________________y Vabimo vas v 3-mesečni izobraževalni program za pridobitev poklicne kvalifikacije SOCIALNI OSKRBOVALEC/SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU. Z izvajanjem programa bomo začeli 20. maja 2003. Potekal bo dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. i Vpisni pogoji: starost 25 let ali več in zaključena osnovna šola. Informacije po telefonu: 506 13 13. Z Cat ar s tv o ‘Trtni^ (Medvode - pestra izbira nakita - izdelava nakita po naročilu - popravilo, čiščenje nakita - imamo naziv "zlatarski mojster" - 35 let tradicije NOVO: PESTRA PONUDBA SREBRNEGA NAKITA Pri naročilu poročnih prstanov vsaj en mesec pred datumom poroke priznamo 10% gotovinskega popusta! Delovni čas: PON. - PET.: 9. - 18. ure SOBOTA 9.-12. ure MEDVODE, SEŠKOVA CESTA 9 tel.: 01/361 16 94 VRTNARIJA BILBAN, »p. Nudimo vam: - urejanje vrtov - balkonsko cvetje - sadike za grobove, vrtove in parke -trajnice, grmovnice in popenjalke ZA NAKUP SE - strokovno svetovanje PRIPOROČAMO! ■ sadike zelenjave Spodnje Pirniče 42, Medvode, tel.: 01/362-13-60 GSM: 041/694-890, GSM: 041/506-584; e-mail: vrtnarija.bilban@siol.net KAVARNA IN KLUB 4 MAČKE Medvoška c. 1, MEDVODE tel.: 01/3617-963 Kavarna je odprta vsak dan od 8,- 01. ure Vabimo vas, da posedite na prijetnem vrtu ob reki Sori