162. številka. Ljubljana, v torek 17. julija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MROĐ. Izhaja vsak dan »večer, izimži nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatru-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubi jano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fetit leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec I gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom raftuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poStnina znafia Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ah večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi 66 ne vračaj o. —Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Cpravnifitvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vae administrativne stvari. \ Ljiittljiiui 17. julija. Okolu pasjih dnij vlada druga leta suša v navadnem in v politiškem življenji in časnikarji »o polni skrbij, od kod jeraati in kako pripraviti čitateljem svojina vsakodnevno duševno hrano. Letos je to drugače. Ne le, da dozdaj nemamo uzroka tožiti o kvarni suši, ali pa o neznosni vrofcini, je tuđi življenje politiško tako živahno, da znameniti dogodki kar drug drugemu kljuko p odaja jo, da smo v za-dregi, s katerim bi Be v prvi vrsti bavili. V Parizu je minister Floquet bramarbazujo-Čega generala užugal v dvoboji, eiviliat premagal vojaka. Zabodel ga je v vrat jako nevarno in general Boulanger mora sedaj, ležeč v postelji, bolj misliti na opasno rano svojo, nego na dvomljivo kandidaturo. V Wiesbadenu vršila se je novodobna žalo-igra, katere podrobnosti so take, da moramo od-kritosrčno pomilovati, da živimo v toli proslavljenom in hvalisanem devetnajstem stoletji. V jedno mer poudarja be otntka in vseBtranski napredek, a pri tem prezirajo in teptajo se najnavadnejša pravila uljudnosti in to nežnemu spolu nasproti. Visoko-naobražena gospa, lepa kraljica Natalija, iztirala se je meni nit tebi nič iz Nemčije, postopalo se je proti njej tako brezoziruo, kukor se sicer postupa le proti imetku nevarnim elementom. Se bolj, kakor ome uje ua, dogodka, pa zanima javno mnenje nemškega ceearja Viljema II. poto vanje v Peterburg in sestanek vladarjev dveh naj-silnejših držav. Še pred malo tedni bile so razmerc mej njima jako napete, „boj proti rublju" vihral je na Bprolinski borsi z nečuveno srditostjo, ruski vrednostni papirji izgubljali bo dan za dntjvoni na gvojej vrednoati, takraj in onkraj ruske meje pa so »e zbirali temni vojni oblaki, da se je bilo vsak čas nadejati krvavega viharja. Sedaj pa tolik preobrat! Jedva je cesarski mučenik, Friderik III. zatisnil oči, kaže se nara ina-homa druga podoba. Rublju povzdignil se je kurz, kakor že dolgo ne, ob Sprevi potegnila je milejša sapa in mladi cesar Viljem II. poudarja v pre-stolnem govoru svojini, da mu je „v posebno zadovoljstvo, uajskrbneje gojiti osobno prijateljstvo s cesarjem ruskim in stoletne prijateljske oduoSaje z rusko državo, kateri ugajajo kakor njegovim ču-stvoin, tako tuđi Nemčije interesom". Važnost te, z uzvišenega ineata, s prestola nemškega izrečene izjave se je pa še podvojila s potovanjein Viljemovim. Prvi njegom uprav senzačni korak, je obisk carja Aleksandra. Vidi se, da so mu dobri od nošnji z Rusko zares pred vsem pri srči, da umeje ocenjevati, koliko je vredno prija teljstvo mogočnega soseda, ki je toliko desetletij šćitil Nemčiji hrbet, kateremu ima pripisovati veli-kanske uspehe svoje. V tem zmislu tuđi pišejo vodilni časopisi na Nemškem, „Kolnische Zeitung" u. pr. piše: „V Rusiji ima car prvo in zadnjo besedo. Ztnaje li z glavo, strese ne ves slovanski Olimp. Cesarja Viljema dejunja določeua ho deloma po zvezi z Avstro-Ogersko in z Italijo, a kakor je v prestolnem govoru naglašal,Q zveza ta ima „značaj obrambe", ki nikakor ne zabranjuje prijateljstva in dobrib |odnošajev |z tllusijo. Poleg tega pa je ćela vrsta vprašanj, neza visnih od t r i pe lalijance, tikajočih se samo Rusije in Nemčije, v teh vpra-šanjih utegnila bi biti ugodna tla za poravnanje. Bolj oddal jene in težavneje pu bo one točke, pri katerih ima Iluzije žuljemi in ranjena Batnosvest prvo ulogo. Tu pa bode nemškega eesarja pohod hladilni balzam; pohod , vršeč se takoj po nastopu prestola z vsem sijajem velikanske državne akcije, bode carju in narodu ruskomu pokazat, da, če j i in a t u d i j u ž n o od Dunava kjubuju ue-hvaležeu bratski narodi č, vender nesta izgubila odli&nega svojega m c s t a vspo-š t o v a n j i merodajn« sredujeevropske v elesilett. Te besede so pomenljive dovolj, Še važneje se nam pa zde one, ki jih je priobčila Berolinska „Post", mej drugim rekofc : .Pomeu cesarskih dnij, zavzemajoč Evrope po/.ornost, je ino rđa večji, nego večina gledalcev Bluti". Na drugem mestu pa pravi rečeni list: „Ko bi se tuđi stran-karskim prizadevanjem posrećilo, napraviti neiz-ogibno suvraštvo mej obemu državama, ne bode N e m Č i j a ona država, k i p o j d e preko Ha-Ivau, ker nemška politika a polno resnobo, z ozt- rom na pretoklost in na bodočnost uvaža poslediee, ki bi nastale vsled spora mej Nem&ijo in Rusijo. Politični razgled. \otranj** deafcele. V Li u b ! j a n i 17. juli ja.. ]¥uiif*uo miiiiNterNtvo natnerava zopet na gimnazijuh uvesti pouk srednjeveSke visoke nem-ščine. Ta predmet se že nekaj let ni poučeval. Lani ae je zopet za poskušnjo učil na dveh gimnazijah in kakor trdijo, se je uspeh dobro obnesel v didak-tičuem oziru. Mi nemamo nio proti temu, če ae na nemških gimnazijah goji ta učui predmet, mislimo pa, da ga na slovenskih gimnuzijah ue kuže uvajati, temveč naj bi se boli oziralo na alovanske jez'ke. Učenje slovanskih jezikov se mora priporočati ravno tako iz praktičnih kakor iz čisto didaktičmh ozirov, ker se alovanski jeziki odlikujejo po raznovrstnosti in popolnosti slovniških oblik. Viittiijc 4lir/av«k. ^icniMki cesar pohodil bode jeseni avMtrlj-Nkega cesarja v Godollo, kjer se za ta pohod de-lajo že velike pripravo. Godb'llski grad se v ta namen popravlja in preziduje. Cesar Viljem priđe v Gtidolle najbrž v septembru in se bode udeležil velikega lovu. Govori se, da bude cesar Viljem II. slednje leto se shajal z avstrijskim vladarjem, kakor se je njegov ded zadnja leta. Mej libeialnimi in konservativnitni holgur-Mkiini ministri še vedno ni prave sloge. Nafevič in Stojilov nečeta plesati, kakor Stambulov gode. Slednji bi se jih že davno bil znebil, da so ne boji, da bi putem velik del vladne stranke pridružit se opoziciji. Radoslavov, Karavelov in Cankov pa ne-čejo ničesar slišati o kakej spravi s Starabulovom, in ta torej ne more pričakovati, da bi dobil novih pristašev. Kakor je znano, je prejšnje rmiiiiiiNko mi nisterstvo moralo odsto[>iti, ko se je zvedelo, da so nekateri častniki, mej njimi polkovnik Majkan izne-vorili ogromne vsote. Govorilo se je, da so dotični Častniki postopali popolnem v porazumljenji z vlado. Proti Maj kanu preiskave ru-so hoteli tako dolgo začeti, da je već višjih častuikov hotelo izstopiti iz vojske, ker se ne strinja ž njih častjo, da bi služili vkupe s titkim sleparjem. Narod je bil nevoljen, da se je ministerstvo tako potegovalo za sleparje in je začel rogoviliti in posledica je bila, da ie Bratiano dal ostavko. Kakor se pa sednj poroća, je kralj pomilostil Majkana in stotinka Mardara, ki sta bila obsoiena zaradi omenjenih sleparij. Lahko Mi mislimo, LISTEK. Slike kazaške. ĆeSki napisal E. Jelinek, posloviu)il I'odv idovski. (Dalje.) Za nedolgo dospeli smo v vas, kjer bilo prav vse že utopljeno v trdo spauje. Le nekoliko psov je zalajalo, a ko smo prestopili prag starejšinine koče (stalo nas je to nekoliko sunkov v vrata), umolknilo je i lajanje Starejšina nas je pozdravil, vrgel iiase kožuh in se pridružil pozno v noč našej družbi. Za-baval se je rad in steklenice dobrega čaja ni nikdar zaničeval. Voda je že vresčeč vrela v samovaru, ali govoriti se ni nikakor nikomur ljubilo. Najmrzkeji je bil Vladimir Vasilevič, kateri je naslonivši na dlan osivelo glavo popolnem umolknil. Stoprv po drugi stekleniei čaja nagovoril je ,batka\ „In kaj", reče, „ne veš li, kdo hodi na mogile in kdo ne da mrtvecem spati ?s Starejšina je molče mahnil /. roko. „Kaj!?" ponavlja! je Vladimir Vasilevič. „Ne vem, kakor častim gospoda na nebu!" odgovorit je starejšina. „Ko ste ae o lpeljali, bile bo raogile dobro obsute, toda preduo je solnce prvi-krat vzšlo, že so bile razkupane, a ko je vzšlo dru gikrat, bile so razkopane še bolj." „A ko mine teden", segel mu je v besede naš vodnik uejevoljno, „ne bo že sledu po mogilah." Starejšina je zopet raahuil z roko. nJežek svet . . . vlači so tatu vso uoč, in ako se mu kdo približa, takoj to opazi in izgine brez sledu . . . In pa, čemu preganjati bebca — a tem ne škoduje nikomur, mogile nišo imetek nikogar in nihče ne jamči za nje ..." Vladimir Vasilevič so je nevoljno obrnil od pripovedovalca. S tem se je skonćal naš razgovor. Za nekaj časa je bil naš sarnovar že hlađen in v sobi, sicer dosti prostornej, toda z revno opravo opravljenej, iskal si je v;ak izmej uas ležišče — klop ali tvrdo zemljo, kar je kdo baš za najugodnejše spoznah Podvizali sin« se vsi, da bi kar najhitreje zaspali, tem bolj, ker smo imeli drugi dan naatopiti daljšo pot še pred solučnim vshodom. V tem trenotku sem bil zopet prisiljen — ne vem več po kolikokrat — za viđati svojim tovarižem pravoslavno spauje. Čudno, ti dobri Ijudje takoj zaspe. Le Vladimir Vasilevič se je jedenkrat obruil in že je dremal spanje ruskega junaka. K temu je smicala vsa družba tako močno iu tako vztrajno, da sem se takoj v prih trenotkih poslovil od nadeje — krepčalnega spanja. Razven tega glasilo se je včaBih lajanje psov. Tako sem se prevračal kaki dve uri ne zatis-nivši niti očeša; kadarkoli me je utrujenost zazibavala v spanje, vselej me je prebudilo novo, inočneje smr-čanje ali lajanje. Konečno jelo mi je biti v sobi i zaduhlo in ker se je bližalo tuđi že jutro, ustal sem in šel pred kočo. „Sprehajal se bomu, mislil eera si. Gotovo že ni več dolgo do solnčnega vzhoda. Pred kočo krmil je Ivko konje. „Dosti je še časa, brate!" nagovoril sem lvka; „gospodje bodo še jedno uro spali . . :u Ivko je pokimal z glavo. „Uprezi konje in pelji me za vas", rekel sem po trenotku. Ivko je učinil tako in mi je sledil tri korake za nienoj. Ivko je služil v vojski in stopal po ka-zaško. da je to poroilnšćeuje napravilo Jkaj slab utis v vojski in niej narodom. General Boulanger, ki je odložil bvoj mandat, ker t'raiicoika zbornica ni hotela pritrditi njego-vemu predlogu, bode aeJaj kaodidoval v departe-mentu Ardetshe. V svojem volilnem oklici pravi, da je v imenu pol railijona volilcev zahteval, da se spremeni ustava iz razpusti zbornica. Zbornica mu ie pa odgovorila s cenzuro. Obeta, da je bode po-hodil in jim razloži I, da zanj glasovati ae ne pravi glasovati za kako stranko, temveč za notranjo in vnanjo nezavisnost. Nekateri neoiSkl listi če vedno napadajo angledkega zdravnika Mackenzie ja in mu očitajo ne-vednost in brezvestnost „Wiener Medizinisclie Zeitung" je pa kaj dobro zavrača, rekši, če so nein-ški zdravniki rea bili tako preverjeni, da je bolezen rak, zakaj neso poprej odločno povedali. To bi bilo već koristilo, nego njih sedanje kričanje. „Dresdner Nachrichten" si pa še upajo pri tem napadati ce-sarico vdovo. Imena sicer ne povedo, a iz pisave vsakdo lahko posname, koga mislijo OĆitajo jej, da je iz političnih ozirov podpirala angleške^a zdrav-nika. Od belgijftltc vladne strani se zanikava, da bi bili Nentfija in Belgija skleuili kako zvezo. Temu zanikavanju se pa ne more pripisovati posebna važnost, ker je čisto uaravno, da bodo tako zvezo tajili, dokler bodo mogli. V Madridu se je bilo sešlo 7000 Spai^JNltili krčmarjev, ki so sklenili, da ne bodo plačevali davka da tako protestujejo proti alkoholnetnu znkonu. Dopisi. Iz Kr£kega 16. julija. (Izv dop.] (O de-lovanji našega c. kr. okrajnega šolskega nveta.) V predzadnji šte?ilki (od sobote) „Slov. Naroda" govori dopisnik o bodoci volitvi učiteljskih zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet Krški in in omenja dosedanjega postopanja nekaterih druzih članov te korporacije. V nekaterih tnčkah »e strinjamo z nazori in nasveti gosp. dopisnika, zlasti v tem, da opozoruje svoje tov ariše — učitelje na omenjeno volitev. Prav ima; šestletna doba ni tako kratka, da ne bi se dobro preudarilo, komu naj se za ta čas zaupa zastopanje važnih učiteljskih interesov v okrajnem šolskem svetu. Tuđi mi poudarjamo: le vrlim, značajnim učiteljem, ki so iskreni zagovorniki interesov šolskih in učiteljskih, naj se izroči dotični mandat, Ko je menda dopisnik v Bvojera dopisu od „ustja Savinje« take in jednake svete dajati hotel, omenjal je, kako je sestavljen sedanji c. kr. okrajni šolski svet ter se pri tem spodtika! osobito nad zašto p-nikoma deželnega odbora, posebno pa nad možem, ki ima svoj sedež v Radečah. Moj nainen ni, braniti ja iu zagovarjati ja. Ako se jima potrebno zdi, uaj samo to storita. Da nesta slovenska domoljuba, je očito; kako bi jima bil sicer prej&nji nemškutarski deželni odbor svoje zaupanje izkazal, ReBnici na ljubo pa moramo po-vedati, da se v c. kr. okrajnem šolskem svetu ni-koli nesta za nemškutarijo potegovala. Zakaj ue, ne vem; ali sta to storilu iz miroljubnosti, ali pa radi tega, ker ao bili Slovenci v vefcini. Ništa pač nikoli ugovavjala, ko se je v teku šestih let pri Bleherni seji pisal od strani zaštopnika učitelj skega zapi&nik le vslovenskem jeziku. V neki seji je bilo ćelo skleneno, da ima c. kr. okrajni šolski svet slovenski uradovati, kar se je bilo zaključilo zopet le na predlog uči-teljskega zastopnika. Šolska prijatelja sta pa bila oba zactopnika deželnega odbora; kadar je Šio glasovati v korist te ali one Sole, v korist te ali one učiteljske osobe, vselej sta potegnila z onim predlogom, ki je v večji meri hasnil šolstvu ali učiteljstvu. Tuđi sta se v posebnih slučajih, pri nagradovanji posamičnih šol iz svojega žepa izka-zala kot šolska prijatelja. Dopisnik tuđi s sedanjima učiteljskima za-stopnikoma v Krškem okrajnem šolskem svetu ni posebno zadovoljen ter meni, da plešeta, kakor drugi piskajo. Ta njegova trditev je že s tem nekoliko ovr-žena, ko sta baš učiteljska zastopnika jedro se-danje narodne večine v tem šolskem zašto pu, ko sta ravno ona dva predlagala slovensko uradovanje, in ko je to, kar ona izvršita v imenu šolskega sveta, gotovo v Blovenskem jeziku izdeluno. Sicer pa povemo temu dopisniku, da sta so tuđi pri drugih prilikab pokazala, da uraeta, čemu sedita v tem zastopu. Ali dopisnik ne ve, koliko učiteljskih osob je bilo v tem okraji pred 6 leti še, ki neso mogle doseći stalnosti v učiteljski službi?! Ali dopisnik ne ve, kako trdo je šio mursikateremu učitelju prej, da je dobil starostno dokladoVl AH si je mar kateremu učitelju krivica zgodila v teku zadnjih 6 let od c. kr. okrajnega šolskega sveta? Res ni še vse v reiu v tem šolskem okraji, res manka še veliko novih šol, treba bo še veliko šol razširiti, veliko novih poslopij delati itd. Sedanja učiteljska zastopnika sta tuđi v tem dregala in sama skuŠala z urevanjem starih in novih šolskih obćin postaviti temelj boljšim razmeram. Ali tega da zdaj nesta mogla dosudi, in dosegel noben učiteljski zastopnik ne bo, dokler nema šolstvo v našem okraji svojega referenta ne samo za di-daktično-pedagogiške za deve, ampak tuđi za ekonomične Manj važnejše stroke državne uprave se pri politiških uradih v jednoj nih ro kah; recimo davčne zadeve v rok ah davčnega nadzornika, stavbinske v rokah inženerja, zdravniške zadeve ima zdravnik, ž i v i n o z d r a v-niške živiuozdravnik, gozde ima gozdar.sk i uratlnik, vojaške zadeve vojaški narednik in še ćelo trtne uši pase poseben uradnik — jedino le šolskih zadev nema v rokah jedua jedina osoba. Šolski akti potujejo, vsaj pri nas, iz roke v roke, nekatere zadeve, kakor razširjenje Šol in nove sole vodi g. glavar, bolske zamude ima drug uradnik (zdaj ta, zdaj drug), pedagogiško-didaktićne stvari g. nadzornik, nekaj imata učitelja, nekaj drugi udje. V intresu jednojnega vodstva iu večjega napredka moralo bi pa biti vse v rokah jedne osobe, jed nega refereuta, in zato bi bil uajboljši okrajni šolski nadzornik. Šolstvo pa tuđi zelo napreduje v tacih okrajih, kjer ga vodi strokovnjak , ki z veseljem deluje zauj, kar dejanski vidimo pri šolstvu v Črnomeljskem okraji, kjer mu je dušac. kr. okrajni šolski nadzornik je g. Jerši novec. Poročilo vodovodnoga odseka o svojem delovanji od dne. 25 maja 1883. do dne 14. niarcija 1888. (Dalje.) Nasveti, katere predlagam dunes mestnemu zboru v imenu tega odseka, plod so petletnega vstrajnega truda in temeljitoga pročuavanja vseh okolnosti], katere hi bile na nameravano podjetje utegnile imeti kaj upliva. Zato se mi zdi potrebno podati kronološko Bttko vsega odsekovega delovauja. Vodovodni odsek štel je doslej osem iz mest-nega zbora voljenih članov, dva v stalnem mestnem zdravstvenem svetu izbrana člana in jednajat ve-ščakov, katere je odsek sam poklical k sodelovanju. Pole« tega se je spj njegovih udeleževal tuđi župan gosp. Peter GraRselli. Mesto odBtopivšega člana gosp. Frana Fortune bil je v odsek voljen v »eji dne 13. maja 1884. gosp. Va^o Petričić, mesto od-stopivšega ćlana goap. dr. Josipa Drča v seji dne 7. februvarja 1885. 1. gosp. Fran Potočnik in mesto gosp Frana Žužka, katerega so dolžnosti njegovega pokliča primorale k preselitvi iz Ljubljane v Kranj, v seji dne 17. novembra 1885. 1. gosp. Fran Rav-nihar. Mesto gosp. dr. Josipa Dorniga, ki se je od-povedal sodelovanju v vodovodnem odseku, poslat je stalni mestni zdravstveni svet vauj gosp. dr. Ivnna Kaplerja vsled sklepa z dne 13. juliia 1885. 1. Kot veščaki udeleževali so se odsekovih po-svetovanj takoj s početka gg. Jan. Čermak, Ivan Eypert, Adolf Wagner in Ivan Dufte Kasneje bili so v odsek pozvani: gg. Baltazar Knapitsch (dne 28. junija 1883), Jaromir Hauuš (dne 15. februvarja 1884), Vladimir IIrasky (dne 5. novembra 1884), Fran Vik (due 5. januvarja 1885) Andrej Sene-kovič (dne 25. septembra 1885), Fran Poka de Pokafalva (dne 15. decembra 1886). Od teh gospo-dov preselila sta se gg. Adolf Wagner in Andrej Senekovič iz Ljubljane, gosp. Ivan Evpert pa je izstopil iz odseka. Vodovodni odsek konštituoval se je v svojej prvej seji dne 25. maja 1883. 1., izvolivši g. Ivana Hribarja za predsednika in g. dr. Josipa Drča za namestnika. Po izstopu poslednjega bil je za pred-sednikovega namestnika izvoljen g. Vaso Petričić. Danes je tedaj vodovodni odsek sestavljei tako-le: 1. člani, katere je izvolil mestni zbor: Ivai Hribar (predsednik), Vaso Petričić (predsednikoi namestnik). Fran Potočnik, Fran Ravnihar in Josi] Tomek; 2. odposlanec stalnega mestnega zdravstvenegi sveta : dr. Ivan Kapler ; 3 veščaki: Jan. Čermak, Ivan Duti'e, Jaromi HanuŠ, Vladimir Hrasky, Baltazar Kuapitsch, Frai I Poka de Pokafalva in Fran Vik. Vseh sej imel je vodovodni odsek došle j tri in dvajset, in sicer: štiri leta 1883., štit i leta 1884., dve leta 1885., pet leta 1886., š^-st leta 1887. in dve leta 1888. Takoj v prvej seji, dne 25. 1883. 1.. izrekel se je odsek za napravo tacega vodovoda, ki bi mesto preskrboval s pitno vodo in z vodo za vao ostalo porabo, kakor: za obrtna pod jer ja, polivanje ulic, Kasiloe namene. Naglašalo se je pač tuđi v tem odseku, da bi morebiti zadostovalo za vse potrebe, ako bi se pomnožili javni vodnjaki ali pri-merno ra/širil Tivolski vodovod, in nevarnost je bila, da se s pridružitvijo jednemu ali drugetnu tu navedenih nazorov odsek 8am proglasi za nepotreb-nega; a konečno je vender-le zmagalo prepričanje, da je za odstranitev pritožeb o ne lostatku dobre iii zdrave vode ter za zboljSanje zdravstvenih razmer potreba splošnega vodovoda. Po tem načelneni sklepu mogel je odsek prestopiti k drugim, iz njega izvi-rajočim uprašanjem. Tako je bilo pred vsetn določiti, koliko vode bi se potrebovalo za vodovod, kajti od tega je bilo odvisno, kateri studenci naj bi se potem jemali v poštev pri natančnejšem preiBkovanji in, ali se dobe sploh v okolici Ljubljanskej studenci, ki bi dajali zadostno množino vode. Odsek določil je v Bvojej seji dne 28. junija 1883. 1., uvažujoft vee okolnosti in posebnosti Ljubljanskega meata, da bode zado-stovalo za vsako osebo po 60 lit'ov vode na dan, tedaj — računujoč prebivalstvo na okroglih 30.000 duš — vsega vkupno 18.000 hektolitrov; veuder je pa, jemljoč v poštev bodoči razvoj mesta, sklenil vodovod urediti tako, da bode dovajal v mesto vsak dan po 100 litrov vode za osobo, tedaj vsega vkup 30.000 hektolitrov. V istej seji sklenilo se je tuđi privzeti v odsek kemika g. prof. Caltazarja Knapitscha in naprositi piofesorja Zagrebškega vseučilišča, gosp. prof. dr. Gjurota Pilarja, da zaradi geološkega poročavanja Ljubljanske okolice piide kar naj prej e rnogoče v Ljubi)ano (Dalje prih.) Domaće stvari. — (Umri) je preteklo nedeljo popoludne g Fran Rihar, župnik v Planini na Notranjsketn. — (Občni zhorprveLjubljanake podružnice sv. Cirila in Metoda) bode v bo-boto dne 21. julija 1888 ob 6, uri zvečer v pevski sobi čitalnični, in želeti bi bilo mnogo udeležbe, ker na programu stoje zanimive stvari. — (Občni zbor Šen tpeterske podružnice sv. Cirila in Metoda) zboroval je dne 14. t. m. v pivarni na sv. Petra ceati. Ker je načelnik goBp. Zagorjan premeščea za župnika v Radeče, otvori zborovanje njega nameatnik gospod Velkovrh, kateri vse navzočne srčno pozdravi in pravi, da kakor vsi privošftimo, da je mesto župnika v Radečah dobil g. Zagorjan, vender obžaluje podružnica ŠentpeterBka izgubo tako izdatne moči, ker gosp. Zagorjan bil je vse skozi jako marljiv prvome8tnik in ustanovitelj naše podružnice. Hvala mu za trud, in Bog daj, da bi ša dalje tuđi v Radečah tako marljivo delal v prid družbi sv. Cirila in Metodu. Živio! Slava mu! Kakor iz poroćila tajnika in blagajnika povzamemo, delovala je podružnica v pretekletn letu prav uspešno. Ne le, da je več novih udov si pridobila, je tuđi v poletnem času priredila veliko veselico, katere čisti dohodek znašal je uad 160 gld., kar je gotovo lepa svota. Šentpeterska podružnica je do danes oddala glav-neni blagajniku, družbe sv. Cirila in Metoda 564 gld. 78 kr., te številke živo kažejo, kako vrlo deluje i podružnica. Nadalje je obfcni zbor zahvalo izrekel vrle in u gospodu bogoslovcu Birku, kateri je na Po-I sa'vji uabral nad 40 gld., kakor tuđi tiskarui Klein i in Kovač za brezplačno tiskanje vabil k občnemu l zboru. V načelništvo bili so jednoglasno izvoljeni: Za prvome8tnika gosp. Val entinčič Ignacij, hišni posestnik, mestoi odbornik itd., za tajnika gospod i Skale Pavel, mestni živinozdvavmk, za blagajnika gosp. Aljančič. kaplan pri sv. Petru. Za namest-i nike pa: g. VHkovrh Ivan, tovarnar in mestni ? odbornik, gosp. Povše Fran, ravnatelj v p. in [> mestui odbornik in g. Rohrman Zmagoslav, tovarnar in hišui posestnik. Podružnico Šentpetrsko a bodeta pa zastopala pri glavni skupštini na Ptujern gospoda Valentinčič in Povše, katera sta bila r tuđi z dobroklici izvoljena. Omeniti nam je še, da u je občni zbor na predlog gosp. Mulačka določil, da se napravi jedna veselica v poletuem času, jedna na po zimi, katerih čisti dobodek namenjen bode i družbi sv. Cirila in Metoda, — (VBprejemniizpit) za gimnazije prvi razred je delalo včeraj v slovenskih oddelkih 163, v netnškem oddelku 37, vkupe 200 učeneev. — (Vladika Stros8mayer) peljal se je 14. t. m. ćez Krapino na Slatino v toplice, kamor dojde tuđi Barski nadškof in metropolit katoliški v Čraigori, Simou Milinović. — (Vtrgu Guštaaj aaKoroškem) zraa-galale pri zadnjih obcinskih volitvah narodna stranka. Nasprotua liberalno - nemSka stranka, katera je to važno pozicijo dolgo časa za svojo štela, vestno va rovala in stražila, je sramotno propala. Na Koro-škem se dani. Slava zavednitn volilcem! — (Iz Cei ovca) se nam piše: V nedeljo bil je v Šmihelu pri Pliberku obćni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda. Iz Celovca udeležila sta se »hoda gg. Gregov Einspieler in prof. Hutter. Ljudstva bilo je ogromno veliko in naudušeuost nepopisna. — (Realke Ljubljanske) letno izvestje ima na prvem mestu g. profesorja A. Raifta 66 Btr. obsežni spis „Stapleton, Neznanega prelagatelja evangelija preložena po Stapletonu v XVII. veku." Lansko I eto bila so natisnena evangelija, letos po-daje nam g. pisatelj slovniško razlago. Šolskemu izvestju povnamemo, da je na realki poučevalo 18 učnih sil. Koucem leta bilo je na realki 254 dija-kov (117 Nemcev, 113 Slovencev, 2 Hrvata 1 Čeh, 21 Italijanov), izznej katerih je bilo 8 odličnjakov, 177 dobilo je prvi red, 40 jih pa srne ponavljati izpit. Ucnine plaćali so realci 2820 gld., vsprejem-nine 174 gld. 30 kr.s za učila 1100 gld., za knjižnico 146 gld. 40 kr. Štipendistov bilo je 14, vbo stipendije iznašale so 1009 gld. 14 kr. Podporno društvo imelo jo 532 gld. 15 kr. dohodkov in ustevši ostalo gotovino (8 gld. 60 kr.) onoliko iz datkov. — (Novoineške gimnazije program) ima na prvem mestu obširno razpravo: „Die Ent-deckung des Hvpnotiamus und der mit demselben vervvandten Zuatande und der sogenannte animali-sche oder Lebensmagnetismus". Von Anton Derga ne Šolskemu izvest ju povzamemo, da je na gimnaziji poučevalo 14 profeBorjev, število dijakov pa narastlo na 170 (lani 147). Po narodnosti je 161 Slovencev, 8 Nemcev, 1 Ceh, po veroizpovedanji vsi katoliki. Odličnjakov bilo je 22, prvi red dobilo jih je 107, l'J dovoljen je ponavljalni izpit. Šolnine pla Cali BO dijaki 2332 gld. 50 kr., vsprejeranine in drugih prifltojbin 327 gld. 90 kr., štipendij pa uživali 15 v skupnem zneeku 1609 gld. 82 kr. Dijaško podporno društvo imelo je 1093 gld. 97 kr. dohodkov, 683 gld. 23 kr. izdatkov, tor ej je v blagajnici ostalo 410 gld. 74 kr. Podpornega društva premo-ženje iznaša 3690 gld. Učila so se po nakupu in po darilih znatno pomnožila. Zvelostni izpit delalo je vseh 22 abiturijentov, spričevalo zrelosti pa dobilo 18, dočini smeta dva izpit iz jednega predmeta ponavljati, 2 pa fcez leto dnij. — (Druga mestna peterorazredna deška šola) štela je začetkom leta 697 učencev (680 Slovencev, 12 Nemcev, 3 Čehe, 2 Laba). Koncem leta pa 633 učencev, mej katerimi jih je 446 bilo za višji razred sposobnih. Pripravljalnico za obrtnijsko Solo pohajalo je v dveh razredih 148, oziroma 111 učencev. Poučevali ao na tej Soli gg, Belar Leopold (voditelj), Smrekar Janez, Raktelj Fran, Pavlin Fran, Armič Leopold, Krulec Ivan, Puucuh Fran, Žiimer Andrej, Bahovec Fran, Kokalj Fran in Razinger Anton. — („Pedagogiško društvo") bode imelo svoj letošnji občni zboi dne 23. juliia ob 1. uri popoludne v gostilaici g. A. Ruperta na Kr-škem. Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanji 2. Pregled letnega računa in volitev trth pregledo-valcev rafcunov. 3. Volitev sedmerih udov v društveno vodstvo (odbor). 4- Določitev letnega pri-neska in cene „Pedagogišketnu letniku". 5. Nasveti. V obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Iz Litije) se nam piše: Izlet, katerega je uameravalo „Litijsko pevsko društvo" prirediti 8. julija v Zagorje, zvršil se bode v nedeljo 22. ju-lija pri vsakein vremenu. Vabijo se vsi častiti člani in prijatelji petja. — (Proalovoljua požarna bramba v Gornjem gradu) napravi dne 5. avgusta t. 1. (ne pa 12. avgusta, kakor je bilo zadnjič uazua-njeno, ker ima na ta dan veteransko društvo v Kamniku blagoslovljenje svoje zastave) veliko slavnost v proslavo 40letnega vladanja presvet-lega cesarja Frana Josipa I., združeno z blagoBlov-ljenjem društvene zastave, brizgalnice in poslopja, s sledečim vsporedoin : I- Dne 4. avgusta zvečer: razsvitljava trga in večernica. II. Dne 5. avgusta: ob 4. uri zjutraj budnica. III. Od 8.-9. ure zju-traj vsprejem in pozdrav gostov in druStev. IV. Od loll.—12. ure c^rkvena slavnost in blagoslovljente zastave, poslopja in brizgalnice. V. Od 12. 1. ure obed. VI. Od 1.—2. ure vaja piostovoljne požarne brambe. VII. Od 2. ure naprej občna tombola z jako velikimi dobitki, kateri so pri g. glavarji na ogled. VIII. Po tomboli prosta zabava na kegljišei. IX. Ob 8. uri zvečer ples. K tej slavnosti vabi odbor p. n. društva in goste s prošnjo, da udeležbo svojo do konca julija naznanijo. — (Društvo koro ških tiskar jev) praz nov alo bode dne 4. avgusta t 1. v Celovci v hotelu „Sandvvirt" svojo 201etuico. K tej slavnosti razpoSi-ljajo se vabila, katere je zareB prekrasno izdelala tiskarna družbe sv. Moborja. — (Vinska letina) kaže letos po Vipavski dolini povsem ugodno; žal da je začela zadnji čas tuđi po teh vinorodnih goricah pošastna trtua uš uničevati in pustošiti zemljske pridelke — marsi-kateremu ondotuih prebivalcev jedino nado, p liboriti si v jeseni malo kapitala. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Feterburg 16. junija. Cesar Viljem pričakuje se v četrtek opoludne v Kronstadt. V Petrovem dvorci ostal bode štiri dni, obiskal tuđi Peterburg in Krasnoje Selo. Pariz 16. julija. Crnogorski knez obis-kal dopoludne predseclnika republike, Carnota, in ministra Floqueta. Ischl 17. julija. Kalnokv včeraj semkaj dospel. Peterburg 17. julija. „Journal de St. Petersbourg" najsitnpatičneje pozdravlja nem škega cesarja prihod in upa, da bode sestanek le novo podkrepljenje mirovne politike, katero si obe mogočni državi očvrstiti prizadevata. Kronstadt 17. julija. Vojno brodovje priplulo k vsprejemu nemškega cesarja. Carigrad 17. julija. Zveznc železnice družba protestovala pri Porti, da je bolgarska vlada zavzola progo Belova-Vakarel in prosila franeosko veleposlaništvo za posredovanje. Narod no-gospodarske stvari. Sadni razstavi v Ljubljani in na Đunaji. Sadjarstvo je postalo toli važna panoga kme-tijstva, do se ne sine prav nifi zamujati, kar bi jo utegnilo pospeševati. K pospeševalnim srodstvom štejerao razstave. LetoSnjo jesen bodemo imeli veliko državno sadno razstavo na Dunaji in de-želno sadno razstavo v Ljubljani. Niti poklicani krogi niti posamični sadjarji ne smejo teh pri lik zamuditi, ampak uaj av okomtijo razstav. Državna sadua razstava na Dunaji bode imela nalogo pokazati t kakšno je sadjarstvo po Avstriji, koliko je na predovalo, in kaj vznioremo glede sadne kupfcije nasproti inozemstvu. Glavni namen bode torej razstavi, da pokaže kupcem naše sadne pridelke ter da jih vabi k nam na sailno kupčijo. To je gotovo toli važno, da S ovenci ne sinerao zamuditi le prilike, da ai pridobodemo salnih kupčev. Državna trndna razstava bode pa prirejena po posebnih na-čelih, vsled kati'rih ni tako lahko udeležiti se je posamičnikom, zato je prevzela vso rec naša kme-tijska družba sama. Na tej razstavi, ki bode, od 29. septembra do 7. oktobra t. 1., bode pa najbolj važno zimsko sad je, in sicer jabolka in hvuSke. Po programu se pa smejo razstaviti le zbirke, ki ob-sezajo največ po 15 vrst labolk ali hruSk, ki dobro uspevajo na kakem posebuem kraji, v posebnih raz-merah, v posebni zemlji in ki so dobre ali za gospodarsko ali kupčijsko porabo. Zbirku moru biti vsa dobra za visokodebeluo uli pa za pritlieno drevje. Pri vsaki zbirki se more razstaviti tuđi mnnj nego 15 vrst. Kmetijska družba torej nujno pozivlje vse sad jar je in tište, ki se zani-majo za sadjarstvo, daše prijavijo, če m r> r a j o tako z b i r k o p r i r e d i t i N i k a k o r ni treba, da je dotiču i k sam posestnik. Te zbirke so nekako tako le sestavljajo : Na pr. Nekdo živi v vetrnem kraji vlažne, ilovnate zemlje ter pozna smije tega kraja a" pa so mu vsaj znani dobri sadjarji. Ta poišce in zbere 1;"> ali tui'» manj jabolcD'h ali hruševih vrst, katere so znane že mnogo let, da dobro uspevajo na visokodebelnem drevji v vlažni zemlji in v vetrni legi. Kdo drug more narediti tako zbirko za druge razmere ali pa za pritlično drevje Kdor ne pozna pomoloških iineu, I naznani imj donmCa imena. Izmišljevati ai nihče ne srne, poštenost in resnica sta prva pogoja. Kdor taoče torej na korist naši lepi domovini prevzeti ta posel, naj se nemuduma oglasi pri kmetijski družbi v Ljubljani ustno ali pismeno. Pove naj za kake razmere bode naredil zbirko in iz koliko vrst. Stroške bode plaćala družba. Oglasiti se je do 1. avgusta t. 1. Ime vsakega razstavnika bode pri razstavi na njegovi zbirki ozuafeno, ter bode deležen odlikovanja. Torej na delo! Nihče naj se ne zauaša na drugega, in dežela bode gotovo častno zastopana. Posebno prosimo gg. duhovnike in učitelje, naj se gauejo in delajo. Deželna sadna razstava v Ljubljani pa bode imela najbolj poučiti o raznih sadnih vrstah, kako se pri nas izponašajo, in katere bodemo v prihodnje priporočali. Te razstave se bode udeležiti vsakemu zavednemu sadjarju kratijskemu. Kmetijska družba bode ob jednem skrbela, da bodo na razstavi stroji in priprave, potrebne za umno in napredno sadjarstvo. Tuđi šolskim vrtom bo dana prilika pokazati uspebe svoje. Programe deželne razstave, ki bode sredi oktobra nieseea, objavimo Se v pravem času. C. kr. kmetijska družba kranjska. Znupljivo obrafam se na slovenske, hrvatske i srbske rodoljube, jiozivajoč jib prijateljski, da se izvolijo p:edplatiti ali naročiti na tretjo knjigo mojih glasbotvorov, kojo kanim v kratko vreme obelodaniti. Knjiga obsezala bode obširao i razno-vrstno gradivo, ter se nadam, da bode zanimala vsaceg«, koji se glasbom ali puvanjem bavi Zadržaj knjige bod« naslednji: 1. tiuslam (I. Sundetid) za možki zbor; II. Oj, vstani nolnce moje! (S. Gregorčič) za Sopran ali Tenor apremljevanjem glasovira; III. Bolgarska davorija (A. Aškerc) za možki zbor ; IV. Polonaise za glnsovir; V. Veni, cviete! (A. Šenoa) za možki zbor; VI. Pitaš dnšo.....(L. Vukelić) za Bariton spremijevanjem glasovira; VII Proljetna pjesma (I. F Gundulić) za mešani zbor ; VIII. Ljubičica (A. Harambašić) za možki zbor; IX. Na goro! (M. Vilhar) dvopev za viši i niži glas spremljevanjem glasovira; X. Liep je danak proljetan (A. Harambašić) za možki zbor; XI. Kada mi zviezdo (L. Vukelić) za Alt ali Basa spreinljevanjem glasovira; XII. Tužaljka (F. S. Vilbar) za možki zbor; XIII. Scherzo za glasovir; XIV. Veselo! (F. S Vilbar) za možki zbor; XV. Oj ti lane! (A. Harambašić) za možki zbor; XVi. Spljetu (F. S Vilhar) za možki zbor; XVII. (iavotte za glasovir; XVIII. 8 Boffoiu ! (F. S. Vilhar) za možki zbor; XIX. V spomiu Miroslava Villiarja (A. Funtek) za možki zbor; XX. Kaži mi! (A. Harambašić) za možki zbor; XXI. Etude za glasovir; XXII. Ueslo (K. S. Vilbar) za možki zbor; XXIII. Mazurka (F. S. Vilhar) za meSani zbor sprem- Ijevanjem glasovira; XXIV Predigra k „Balkanskoj Carici11 (Nikola I.) za orkester, priredjena za glasovir (četveroručno). Ker bodo tiskovni troski vsled obilega zadr-žaja visoki i ker moram iste napred izplatiti, prosim osobito dosa d a nj e n a r o č n i k e svojih glasbotvorov, tla mi izvolijo priposlati predplatni iznos—-dva forinta, — kajti samo tim načinom bode mi mogoče, delo čini prije izdati. Od naših družtev i članov njihovih prifiakujem izdatne podpore. Prva knjiga je popolnoma razprodana; ako bi se pak oglasil zarlosten broj novih naročuikov, dal bi tiskati drugo izdanje. Cena prvej knjigi je dva forintu. Druga knjiga se može še dobiti i to po 1 for. «0 ii. Konečno javljam slavnemu občinstvu, da na-meravara tukoj za tretjo knjigo obelodauiti svoie najnovije delo „Zvonimir", kralj hrvatski, romantično opero v tren ćinih, i to v glasoviruem izvadku s popolno partituro za pevanje i popolnim tekstom. Da olajšaiu izplacivanje naročnine, uamenil sern to delo izdati v tieh knjigah, za vsaki Ciu jedno knjigo po dva forinta. Razume se, da iziđe delo kakor rukopis i da se naproti javnosti pridržujejo vsa prava. Zahvalujoč jugoslavjanskim rodoljubom za do-sadanje podpiranje, nadam se Čvrsto, da bodo tuđi zdaj umje nastojanje uvažili i dragovoljno odzvali se temu pozivu. Spljet (Dalmacija) v dan sv. Cirila iu Metoda 1888. V. S. Vilhur. Xii laHiijo porabo. Pri protiim in tr^auji, bo-luuitiati po uilih in vsak^vratnih nnetjih jmktUivlo so jo po-solino uspufino Moli-ovo „Franeosko žgunje". Stekle-nicH ataiie 80 kr. V'saki duu ga razpošilja po postneiu pu-vretji A. Moli, lukarniir in c. kr. dvorili vsiloftnik na Du-iiaji, Tiichlanbcii 9. V lekarnah po dežoli ziilitevaj »o iz-rečno Moll-ov propnrat i njegovo vrtrstveno znmuko in poUpisom. 12 (13-9) Spominjajte se dijaške iu ljudske kuhinje pri igrah jn stavah, pri svefanostih in oporokah, kakor tuđi pri neprifakovaiiih dobitkih. i*;i o) Hj___________ ____________________________________________"JŠJ..' jmjM mr l »t«>|i v-j:ji— Uli) > tf za vse leto gld. 4.60; za pol leta ! I gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. J Loterijue »reokc 14. juli ja. V Trstu: 57, G4, 52, 42, 43 V Linci: G8, 31, 15, 17, 21. T ujei: 17. jtiliJH. Pri Slonu: Meiner iz Wšetulija. — MatT'i iz Trsta — Sušnik iz Idrije. — Strobuniver iz Trsta. — Schlief z. Dutiajakega nm ega mesta. — Kaufinan iz Zagreba- — Moline'iz Trilća. — Stern iz Gradca. — Maborko iz Ce lovca. Pri Mttličl: Pfeifer iz Trsta. — Goinco iz Budimpešte. — Simon iz Maribora. — Elsbacher iz Laškega trga. — Baas z Dunaja. — Sinrikar iz (inulca. Pri Južneiu koloritom: Rallia z Vrhnike. — Zakrajšek z Kuke. Umrli so \ ljubljeni: 11. julija: Gustav Sterger: atreeaj, 34. let, Kolodvor-Bke ulice št. (J, za jetiko. dežclnej bolnici: 15. julija: Fran Johan, delavec, 26 let, za jetiko. 16. juli.jiu Anton Ravnlhar, ain preponjalca vozov, 16 meac. za oshtbljenjera. Meteorologijo porobilo. j? 7. zjutraj 7332 nim. 19 8* C si. jz. jas. ' .Ej 2. popol. 7312 mm. 2G"ii0C isl. szh. jas. 0*00 mm. .j 9. zveCer ' 7^8 U mm. 19-2°C j si. jz. d.jaa. Srednja temperatura 21 "7", za 2U° nad normaiom. ZD-u-na-jslsia, borza dne 17 julija t. 1. (Izvirno telegrafiftno poročilo.) vfievaj — danea Papirna renta.....gld. 8110 — gld. 81- — Srebrna renta.....„ 8250 — „ 8250 Zlata renta......„ 112*30 — „ 11230 6' , m arenu renta .... , 9650 — „ 9653 Akcije narodne banke. . , „ 871-— — „ 8731— Kreditne akcije.....„ 3< 7-70 — „ 308 30 London........„ I2f>10 — „ 125 — Srebro........„ —•— — „ _•— Napol.........„ 9-9(f — „ 9-90 C. kr. cekini.....„ .V91 — „ ft-90 Nemfike marke.....„ 61-25 — „ 6117«/, 4 / državne sreCke iz 1. 1854 250 gld. 134 gld. 25 kr. Državne srećke iz 1. 1K64 100 „ lt>^ „ 50 „ Ogertika zlata renta 4°,,, . . ... 101 „ 55 „ Ogerska papirna renta 5°;,, . ... 89 „ 60 ,, 5",„ štajerske zemljišC. odvez. oblig. . . 105 „ f.-0 „ Dunava reg. srećke 5°'() . . 100 gld. 120 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 41/.,0 (> zlati zast. listi , 127 „ 50 ,, Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — ,, Prior, oblig. Ferdinandove sev. žebznice 100 „ 30 „ Kredvtne srečke......gld. 184 „ 25 Radolfove srećke..... 0 „ 21 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 110 ,, — ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 226 ,, 50 „ Trgovst pomoćnik trgovine z Mie&aniiM I»lajf«>">* srednje stnrosti, dober prodijalt'C, želi dn IS. nvKUNtn pr«>ti vurSčini 400—600 gld. kot vuilja kuke poilružnice ^tiljalei trajno uiesto. Cenjeno ponudit ■ prejeoalje pod X. E. upravništvo tega lista. (49H) I SIMONA GREGORČIČA. § T 11. zvezek. — Založil Josip (ionip. % %■ DobivHJo ae samo pri meni. BroSirann po 1 «1«!., ^ Si a poAtu f> kr. već ; elegantno vezane po 1 «1*1- 0<> kr., « ^. s pošto 5 kr. već, '439—13) ■£ I FRA1ST DEŽMAN, £ t knjigovez r IJulaljani, Sv. Petra cesta št. 6. J V SVICARIJI jutri v sredo IS. julifa <•»«*» VOJASKI KONCERT. Zaoetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. Deltelost, medlost ne po novej metodi gotovo odpra-vita. Vse, kožne bolezni, kot ^riute, žoltina, ogrci, IM'g«.1, rudpi'e kosova in roke, bolczni las su radikalno ozdravijo. Pike ud OHppnic in luicine po obrazu ae ■/.a zuiinij odstranijo. V va-ikein koHinetićnem vpra-šanji daje se svet. Navodi, kako ae zdraviti, daj A se pisiueno, čo so vse, obširno por<»či in ae priloži marka za odpis v pismu z mislovoiu: (846—10) „^l3rg-leEL-Offici2n." Breslau II. IL. Luserjev obliž (flaster) za turiste. I ^^ Uotovo in hitro uplivajcče sredstvo I ^a. ^ proti kurjim oćesom, žnljpin, tako ime-1 jnk* nuvHiii tt'dej koži im podplitt li in petah V^m^A i ruti l»raS? Glavna razposiljalnlca: gf^L^ L. Scli^vonk-ova lekarna ^^^* v Meidliiigu pri Dnnaji. - ' ^* IViatnega iuiajo v Ijjul»l|tfcnl J. Swo-boda, U. pl. Trnkoczv; v Ru«loil«veu» D. Kizolli; v Kuiuutltu .1. Moćnik; v Celoyci A. Eggcr, W. Thurmwiilil, P. liimtmcher; ¥ Brezuh A. Aichitiger; v Tr^u na KoroSkoiu) (J. Mennnr; v Beljaku F. Schol/., Dr. K. Kimipf; v »VoltHbergu A. Huth. b l*rls»ten ttauio9 čc tmata navod in obliž varstve.no I ziuiinko in podpia, ki j« tu araven; tedaj naj sb pazi ■ in odlofttio z.ahtova: „i^. I^userjev obliž (Oanter) ■ za turint*-". i429—H) Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a Fnuičišbnske ulice si. II — Lillbliana, — Itmiiijska tesla li. štev. S priporoia avojo jako bogato zalogo o|»rar /a s|»alnie<% jeOl>erlct. VIZ1TNI0E v elegantnej obliki priporota po ceui „Narodna Tiskarna" v Izubijani. g Pivo y steklenicah m ^ 449 —10' prodaja ^S M BIERMAIER v Ljubljani. 5 ^^ i«^——„^^^^^ ^^ ^^^ v^^. .^^V .^^V .^^V ^^^ ,^^V ^^^v ^^\ ^^i. .^^V .^^v ^^V ^^\ ^^V ,^^V .^^V >^^ Ht. 81, v sredini tukajSnje \asi, na novo popravljena, pripravna zh gosttlno, se <1A v najem «'ili pod ngoriiiiiui pogoji prothi. HiŠH i:ua 5 sob, kuhinjo in klet. Zraven hiše jo po-slopje z 2 sobama za Stacuno, blev in velik prost(»r z i raz-kUdanje lesa. Več »a zvt'- pri lastniku .Iliriji 3Ie-dou-ii v BeKunjttli »t. 4O pri Orknici. (483—3) M.tpbinifib želita svoji mesti premeniti ua Goreujsko ali na Notranjsko. — Oba sta izurjena v trgovini splob, jeden je tuđi v železnini dobro izurjen. (482—3j Imeni nove upravništvo „Slovenskega Naroda". „otifneto-vci&ec" €i>t ^> po?o6ami. ^cJCnt^fo-oa-fcc" i&faaj-a dvafazat wa w\c$&c na cc-ti poCi. „di-mcto-vcifcc" prinaSa ^oCjcdafsfic, šiinno'ti'ftij, vinat-s-kc i-n dtwqe. čfanfte, qo>po3a«-s-he- novice let daje naxočni/flotu ovo|i>tt So-6xe go^po3ax-^'(le 5-uel'e. „aKmetovatec"stoji rta tcKo 2 g-C3v z>a gg. učilcfjc in. ^■njii.nice 4*j w3:> fVi/& iot pa ic \ a id. ©I.a-zočni&i, Ti i o^topijo med ietonv, do&ć x>$c i^ilSfe štcvfitfic tUtega ■fetnifta. (loii-ii) ||METOVALEC. Vyf' 'ffllB [' 5^S| * b kmM>ii' ^-"~JW "yi-ty-h ^^. * W* V I III«! UM. W V H***^ MMMMMI |M.Jtt< fcfc^ je -fi^t > poSoGami, fii ptlna^a oa3jat^'fVc ivv ^p^ctV -ofctna-ivs'fte čtan&z. y,*3W-x,t'V\-at>" i&fiaja 3oa--fr-tat -na mcxc. „^ttnarja" 3oCv uatočnvft-i „cKtnetoua-Cca^^aolonj -. I >^% TRAN CHRISTOPH-ov '""'^^^ ^©msvetli lak za tla^J2/ ^^L!i?3s^ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. v^^^-/ Zaradi tub praktičnih lastnorrtlj in jednuatnviiega rabljon.irt 3e posebno pripo-roČa, kdor hoću iam lakirati tlu. — Sobe, su v dveh iiraii zoput labko rubijo. — Dobiva bo v r:'.zln''iiih b;;rvah (prav kaknr oljnaro liarve) iu brezbarven (ki daje samo svit). — Uzoro: lakiran ja in navod rabi dobć ae v v»eh zalograh. Dobiva se v Izubijani pri FRA.N OHRISTOPH, TfTATVTTT T TJnVM A XTXT TT izuiuitulj in jedini i/.dćloviitelj prisrnega IV AJN U JUlJOi\.MAJNW - U . averlega Inka za tla, PRA«A & BEKOLIN. Izdujatelj in odgovorni urednik: Dragotin liri bar. Lastniiui in tisk sNarodne Tiskarne".