Glas zaveznikov Leto II. St. 403 orm&cijjski dmeum&k A. S. S. Cena 4 lire Končna glasovanja v Parizu Molotov vztrhjal na omejitvi guvernerjevih oblasti Francoski kompromis sprejel TRST, četrtek 10. oktobra 1946 UREDNIŠTVO: Via 8. Penico 12 . Telefon *t. 93854 ta 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine Urina ena kolona): trgovski L. 27, m.-tvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni In pravni oglasi L. 45- V vsebini Ust« (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.L, Societi per la PubbllciU ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco St. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. S 'zaoetale L.E). Rokopisov ne vračamo. PARIZ, 10. oktobra — Novozelandski delegat II. Mason je včeraj otvoril tretji dan razpravljanja o osnutku mirovne pogodbe z Italijo na plenarni seji pariške konference. Izjavil je: Konferenca je naredila mnogo. Duh sodelovanja je bil vedno prisoten, čeprav ga je obsenče-a* krivični poudarek, ki so ga drugi dajali našim sporom, čeprav ni Novi Zciand popolnoma zadovoljen z mnogimi sprejetimi kompromisi, je prilagodil v mnogih primerih svoje mnenje Potrebam drugih narodov. «Sporl so neizogibni, toda jasna in odločna razložitev različnih, mnenj j,* bila popolnoma napačno predo-£s!»a kot znak nerazumevanja ali z!°namernosti. Ni pravilno za na-pde sveta, da prikazujejo odkri-°®r5nost kot zlonamernost ter jih “mvljajo v dvom glede mlcu.* Mason je razen tega izjavil, da Novi Zeland mnogo popustil v ®-nak priznanja potreb drugih ' tav. .Nismo pcpolnoma zainterc-an' Pri tem vprašanju — je dejal ®son — ter je jasno, da ja mnogo "Sje staliSfio za narod, ki nima ma-aln'h interesov pri rešitvi . a vprašanj. Priznavamo pa, za drug3 narode ta stvar ni tako lahka,. ^ <^r^lJi je Mason dejal: »Kadar onjamo govoriti o grških pro-huh, ne tn0re neben Novo-‘andec pozabiu na naša može, ki 0 se bod ili ramo ob rami z Grki, 0 Je bila Nemčija na višku svoje . lu ko naši zavezniki še niso *®ko številni kakor pozneje. ^.>°zarjamo, naj ima Svet zunanjih *;,nlratrov Pred očmi junake žrtve c8la naroda, ko bodo odločali godb* 4n‘ obUki. mirovnih po- lotorri1 ZUnanJ1 minister Mo-’ 1 Je predsedoval tedaj, ko 2’f'eJa je.nato vstal ter 0 ,S syoje mesto, da bi govoril 1-A?b°^nl p°E°dbl z Italijo, in slpor ' l voditelj sovjetsko delegacije. 0 je stopil na govorniški eder, so Začell Molotovu ploskati. Njegovo hiesto je zasedel Duparc, generalni ittjnik kbnference, Molotov je izjavil: «Naša glavna bal°£a je, da zagotovlr.no, da bo risn£ a!ui”a po stalnem in hre^° mir moa-a biti demckratsuTmlr ki X;«' dabi naPadalci *S‘ nekaznovani in ki ne bo po-v b,1fa Zr‘ve, ki smo jih žrtvovali našem velikem boju za svobodo Tza na5° skupno zmago, stočasno mesa ta demokratski hl0 U8tvariti PCRoje, da se bodo med razviti Prijateljski odnošaji 8ot ^Scmi narodi, ki si skušajo za-ljen]V‘ti varnost in ki so pri p ra v-Po^sto se upreti vsakemu Prv zUSU nCVe naPadaln°stl. To ni (j. 1<5. da so so demokratski naro-j. *e3tali, da bi 'sklenili m'rovno ^«°dbo. Ne moremo pa reči, da so go-prvi svetovni vojni sklepali po-Po željah ljudstev za trajni ter' ro dejstvo moramo upoštevati UsPeh°SltUs!^’ da dosežemo več J?°!otov je nato izjavil, da je da. VažI|o, da določijo točen Čet«Itt’ kdaJ se morajo vso tuje tet! umakni« i* Trsta, ter da Drt! vPraSa»ja na puščajo od-coslta’ kakor j® to storil tran- NPrejelPredI°S’ k‘ ga j® 0 temveč Za pol aa-., -*10 oz®mlje p0d nadzorstvom eio-amerlških sil. Uol^0 ~ dodal Molotov — se v 'kle^16 pr‘meru "c more skladati s *k)m mirom.» 1 Z dsm:,ltrat- Mottrovitegh -je n^jeval RacHa ° 80vj®tska dele- *«oIO|i't” 1’ren“tl'ljvr° oblast za me\to Trst im Jlldo, ki bi jo izbrala ljudska ina f omeJitv*jo guver- - b| 'varno — je dejal Molotov — 'e moglo vso poenostaviti ,v v,, «»«'•*• »"ta dDh a aa rešitev, ki bi bila Po_ Gjana ki so si jo Izmislili za ij^ nsk- Glede na to inesto so se °valci pogodba zadovoljili 2 imenovanjem Visokega komisarja ter pustili zakonodajno in izvršno oblast v ljudskih rokah. Za sedanji položaj v Trstu so predvsem odgovorne zasedbene oblasti, ki jim ni uspelo najti primernega načina za sporazumevanje s prebivalstvom. » Ko je nato prešel na preučevanje vprašanja o glasovanju, katero je Smuis omenil v svojem govoru na konferenci, je Molotov izjavil: .Sovjetska delegacija želi prav tako, kot katera koli druga, prispevati k prijateljskemu sodelovanju m<;d vsemi demokracijami. Poziva vse druge delegacije, naj ravnajo v skladu s tem načelom, kajti po njenem mnenju je trajno sodelovanje bistveno za ohranitev demokratskega miru. Lahko je razumeti, kako čutijo mlade slovanske demokracije potrebo po medsebojni pomoči, posebno, ko kažejo drugs sile, da zanemarjajo njihove upravičene narodnostno zahteve. Po drugi strani pa so delni poizkusi tako zvanih starih demokracij, da bi izolirale mlade slovanske demokracije. Molotov jo nato izjavil, da je absurdno govoriti o neki delitvi med Zahodom in Vzhodom al; med Slovani in Zahodcm, v kolikor je v Sovjetsko zvezo vključenih 13 neslovanskih držav, medtem ko so se Abeainija, Indija in Kitajska tokrat priključile tako zvani zahodni skupini, «toda le z namenom, da povečajo število glasov v korist določene skupine*. Dosega sporazuma je mogoča — je dejal Molotov — če si bomo vsi prizadevali utrditi demokratski mir ter če ne bo- mo sledili politiki vsiljevanja svoje volje drugim. Molotov je nadaljeval z izjavo, da je bila važnost načela sodelovanja med štirimi velesilami prikazana s podporo, ki jo je dala konferenca klavzulam, o katerih se je sporazumel Svet zunanjih ministrov, kakor tudi z dejstvom, da delo glede na' klavzule, o katerih se štirje veliki niso mogli sporazumeti, ni dalo nikakega bistvenega rezultata.* Molotov je nato dejal, da predstavlja večji del časa, ki so ga uporabili za razpravljanja o zelo skromnih sovjetskih zahtevah po reparacijah od Italije, ki je zahteva! 32 zasedanj, to je celotnih Sfi ur, «znak politične smeri, kateri sledijo določene države, kadar gre za interese Sovjetske zveze.* Norveški zastopnik dr. Halvard Lange je izjavil, da bo njegovo odposlanstvo glasovalo v mejah možnosti ali rajši v korist kakor pa proti predloženim predlogom. Dodal je, da bo norveško odposlanstvo glasovalo za francoski načit o tržaškem statutu, ker so Norvežani — čeprav bi rajši hoteli, da bi svobodno ozemlje uživalo popolno avtonomijo' — zavedajo, da v sedanjem trenotku ni potrebnih pogojev za tak režim. Kakcr, hitro bodo dosegli neposredni sporazum med Italijo in Jugoslavijo, bodo lahko razpravljali o reviziji statuta. Lange jo nato izjavil, da bi predlog o 75% odškodnini za škodo na imetju državljanov Združenih narodov v Italiji naložil Italiji težko breme. Dejal je, da je predlog Združenih držav in Sovjetske zveze o 25% odškodnini pravičen. Glasovanja o mirovni pogodbi z Italijo Pariška konferenca, ki bo verjetno imela več kot 100 ločenih glasovanj na enem samem zasedanju, je včeraj popoldne odobrila uvod in prva dva člena osnutka mirovna pogodbe z Italijo. Oboje je izglasovala v nekaj minutah. Jugoslavija se je vzdržala glasovanja o uvodu — ki vključuje sprejem osnutka mirovne pogodbe — v smislu svoje izjavo, da ne bo podpisala mirovne pogodbe, ki vključuje kompromis štirih zunanjih m;nistrov o italijansko-jugo-slovanski meji. Bela Rusija je zato zahtevala, da vzamejo ponovno v pretres popravek k členu S, ki predlaga popravek meje v korist Jugoslavije. Ta predlog so zavrnili z dvotretjinsko večino (s 14 proti 5 glasovom in » vzdržanima). Jugoslovanski predlog za zmanjšanje svobodnega tržaškega ozemlja in za popravek Jrancoske ®rt® so odklonili z isto večino. Člen 3 o italijansko jugoslovanski meji so nato sprejeli s 14 proti 5 glasovom in z 2 vzdržanima. Odobrili so tudi člen 4, ki določa meje svobodnega ozemlja: V eni nri je konferenca sprejela vse čSeno o italijansko-ju-goslovanslti in italijansko-fran-coski meji. Glen, ki vključuje v mirovno pogodbo nedavni sporazum med Italijo in Avstrijo o Južni T'rolskl, so sprejeli s 14 protj g glasovom ln 1 vzdržanim. Abesin ja se je pogestoma vzdržala glasovanja. Pridružila pa sc je .slovanski opoziciji* proti členu 3, katerega ja vendar podprla Sovjetska zveza kot ena izmed štirih velesil. Odklenili so tudi neki drugi jugoslovanski ugovor, ko je konferenca odobrila člen 13 z 20 glasovi in z enim vzdržanim. Odbor je odobril s 13 proti 6 jugoslovanski popravek, ki daje zaščito pred kazsnskim zasledovanjem tistim stalno v Italiji bivajočim osebam, ki so se izrazile za popravek meje v škodo Italije ali pa so dezertirale iz italijanske vojske, da bi se pridružile zaveznikom. Poljski predlog, da postavijo iz. ven zakona fašistične organizacije v Italiji, so odklonili z 10 glasovi Preti 9 in z 1 vzdržanim. Indija je glasovala za poljski predlog. I*ii členu 16, Id obravnava točko v mirovni pogodbi o Trstu, so odldonili z dvetretjin-sko večino (s 14 nasprotnimi glasovi) jugoslovanski popravek za zmanjšanje svobodnega ozemlja in beloruski popravek za izključitev zahodne Istre iz svobodnega ozemlja. Nato so brez nasprotovanje spre-jtll glavne točke člena, ki v glavnih obrisih določa ustanovitev svobod-r ega ozemlja. Plenarno zasedanje si je utrlo pet skozi labirint glasovanj o predlogih in protipredlogih glede bodočega statuta svobodnega ozemlja, za katerega štiri velesile ne veže skup-ra obveza. 1 Na splošna sb glasovali s 14 ali 15 glasovi proti C za francoske kompromisne predloge, proti katerim so bilo na zasedanju odbora slovansko države, češ da so ti predlogi «nede-mokratski», ker dajejo preveliko oblast guvernerjn. Večji del členov so odobrili 7 večino 15 glasov proti 6, namesto z večino 14 glasov proti 6, kakor jo ta bila zasedanjih odbora. Dodatni glas je dala Norveška, ki ni bila član odbora. Sovjetska zveza je skoraj vedno glasovala skupaj s slovansko skupino, kadar so obravnavali klavzule mirovne pogodbe, o »katerih niso dosegli sporazuma.» Francoske predlogo o bodočem tržaškem statutu so v celoti odobrili s 15 proti 6 glasovom (slovanska skupina). Med tem ko so nadalje glasovali o Trstu, so nastale neizogibne komplikacije med zastopniki, ki so preučevali kakih 200 tipkanih strani in skušali podrobno slediti vsaki fazi postopka. Tiskovna pomota v angleškem besedilu nekega Siena je povzročila nekaj minutno razpravljanje. V celoti je bilo 26 glasovanj o členih in predlogih glede Trsta. Za vsa ta glasovanja so rabili dve uri in pol. Odobrili so člen 17, s katerim se Italija odpoveduje vsaki pravici do svojih kolonij. Bodočnost kolonij bodo odločili .štirje zunanji ministri v enem letu ali v primeru neodločltve Varnostni svet Združenih narodov. Niso glasovali, toda Brazil je javil, dd se bo vzdržal. Avstralija in Novi Zeland, ki sta se na zasedanju odbora postavila proti temu, da bi izročili Združenim narodom vprašanje kolonij, sta se tudi vzdržala. Pni incident po štirih urah zasedanja ja hastal, ho je grško odposlanstvo zahtevalo, da glasujejo o jugoslovanskem popravku, naj »Italija prizna ozemeljsko integriteto Albani-je.» Popravek je odbor sprejel z 11 glasovi proti 1 in z 8 vzdržanimi. Višinski je izrazil mnenje svojega odposlanstva, da ne bi smeli sprejeti grškega predloga, ker ga niso 3tavili na odboru. Britanski zastopnik A. V. Alexander je opozoril na 8 vzdržanih glasov in izjavil, da zastopniki niso imeli dovolj časa za preučitev pomena predloga. Nizozemski zastopnik Stav Bus-mann j« izjavil, da je Višinski napak razumel zahtevo grškega odposlanstva, ker Grki niso zahtevali preučitev novega predloga, marveč glasovanje o popravku, ki so ga že odobrili na zasedanju odbora. ’ Tedaj Je Molotov, ki Ja predsedoval, izjavil, da ni mogoče ^prejeti nobenega novega popravka. Grški zastopnik je vstal in živahno dokazoval, da ni predložil nobenega novega predloga. Molotov se je obrnil do glavnega tajnika, naj pojasni položaj, nato pa dal pa glasovanje, ali naj vključijo ali ne jugoslovanski popravek v besedilo člena 21 (Italija priznava suverenost in neodvisnost Albanije). Glasovanje je izpadlo negativno za Jugoslavijo, ker so predlog odklonili s 13 proti 7 glasovom (skupina na čelu s Sovjetsko zvezo In Abcsinijo), medtem ko sc je Kitajska vzdržala glasovanja. Odobrili so člene, ki določajo italijansko priznanje neodvisnosti Albanije in italijansko odpoved vsaki odškodnini za otok Sasseno, ki epostane del Albanije*. Grčija je zahtevala glasovanje o členu, ki obravnava otok Sasseno, katerega so odobrili s 13 proti 2 glasovoma in s 6 vzdržanimi glasovi. Ko se je glasovanje zavleklo na štiri ure in pol, je Byrnes vprašal Molotova, če namerava sklicati večerno zasedanje. Molotov je odgovoril, da bi večerno zasedanje lahko sklicali, vendar pa Zeli končati razpravljanje o političnih klavzulah mirovne pogodbe. Številni zastopniki so medtem odšli in precej odposlanstev je pustilo le po onega zastopnika, da bi odgovarjal na poziv. Plenarno zasedanje so nato preložili na večerno zasedanje. VJACESLAV MOLOTOV Sprcjiim piigudbe Plenarno zasedanje je sinoči obnovilo razpravljanje o klavzulah osnutka mirovne pogodbe z Italijo. V četrt ure so odobrili brez glasovanja 12 členov, med njimi člen 47, ki omejuje italijanske pomorske sile na dve bojni ladji, štiri križarke,, štiri torpedne lovce, 16 torpe-dovk, 20 korvet in določeno čtevtlo manjšaj ladij s sposadko 2500 mož (skupno s častniki) in člen 48, ki obravnava razdelitev presežka pomorskih enot med Veliko Britanijo, 'Sovjetsko zvezo, Združene države in Francijo. Odobrili so tudi člen o rrejitvah stalne italijanske vojske (185.0C0 vojakov in 65.C00 karabinjerjev) in italijanskega letalstva i2C0 lovcev ali izvidnikih letal, 150 prevoznih letal ali letal za zvezo ter 25.000 mož). V naslednjih 30 minutah so odobrili s hitrostjo, kakršne niso še nikdar videli na konferenci, 25 naslednjih členov o umiku zavezniških čet iz ItaRje 90 dni po podpisu mirovne pogodbe in o nakazilu 100 milijonov dolarjev na račun reparacij Sovjetski zvezi. Nasprotje je nastalo glede člena 64, 1:1 predvideva nakazi- lo 100 milijonov dolarjev Grčiji, 100 milijonov Jugoslaviji in 25 milijonov Abesiniji. Višinski je dejansko ponovno stavil predlog, katerega so že odklonili na odboru, da Jugoslaviji nakažejo še enkrat večje reparacije kakor Grčiji, O tem jo sledila živahna debata. Jugoslavija je zahtevala, da dajo na glasovanje njen predlog, ki so ga odklonili Že na gospodarskem odboru za Italijo, da plača Italija Albaniji 6,250.000 funtov Stirlingov. V mislu predlogov odbora Albanija ne prejme ničesar. Cckioslovaška je stavila nov predlog o plačilu 2,500.000 funtov šterlingcv Albaniji. Toda predlog so odklonili, ker ga niso stavili na zasedanju odbora. Francoski predlog za vsoto 1.250 tisoč šEerllngov, ki ga je tudi odbor zavrnil, so ponovno zavrni-1: s 13 proti 7 glasovom In z enim vzdržanim. Osnutek britanskega, picdloga za vojno odškodnino, ki ga je spre jek odbor, so zavrnili. To ja bilo prvo razveljavljenje odloka odbora po plenarni konferenci. ZADNJI DNEVI DDSOIENCEV Goering je razjarjen zaradi Schachtove oprostitve NUERNBERG, 10. oktobra. — Neki upravitelj niirnber-ških zaporov je izjavil, da je Hermann Goering «uničen človek, ki leli na postelji svoje celice, predan obupu*. Dodal je, da je Goering ^razjarjen, ker je mednarodno sodiSče za vojne zločine oprostilo Schcuchta.» Po dolgem razpravljanju so sprejeli v odboru predloge za reparacije, ki jih jo stavila Velika Britanija. Ker ni mogla konferenca doseči sporazuma glede natančnih vsot, so dali razmerje reparacij , na glasovanje. Britanski predlog za enakost med Jugoslavijo in Grčijo so sprejeli s 14 proti dvema glasovoma in petim vzdržanim, potem ko so zavrnili sovjetski predlog za razmerje 2 proti 1 med Jugoslavijo in Grčijo s 14 proti 6 glasovom in 1 vzdržanim. Pri glasovanju o klavzulah reparacij italijanske mirovne pogodbe so sprejeli britanski predlog, da plačajo 25 milijonov funtov šterlln-gov Grčiji in enako vsoto Jugoslaviji ter 6,250.000 Abesiniji. Vprašanje reparacij Alban'ji so prepustili odločitvi predstavnikov štirih velesil zaradi neodločenega glasovanja o britanskem, predlogu, da n^ treba dati Albaniji nobenih reparacij. Avstralski popravek — prvi izmed 73 popravkov, o katerih je bilo treba razpravljati na plenarnem zasedanju — ki je predložil ustanovitev komisije za nadzorstvo in izročitev reparacij, so odobrili z 12 glasovi proti 9, kar pomeni, da jo debil samo večino in je torej predlog, ki ga paj predložijo predstavnikom Siirih velesil. Plenarno zasedanje je sprejelo s 13 glasovi proti 6 in dve-mi vzdržanimi predlog, da škodo na zavezniškem imetju v Italiji povrnejo s 75%. Velika Britanija je zahtevala 100% kompenzacijo in Združene države, Iti jih je podprla Sovjetska zveza, pa 25%. Francija je predložila kompromis • za 75%. Ob 2.45 (po pariški uri) je konferenca odobrila zadnji člen osnutka italijanske mirovne pogodbe. Ob 3 zjutraj, po 5 urnem zasedanju, so glasovali o celotni italijanski pogodbi; konferenca pa je nato začela razpravljati še o tako zvftnem «13. dodatku*, o katerem je ameriški zunanji minister Byr-nes dejal, da ga niso dali na glasovanje. Zadnji dodatek osnutka mirovne pogodbe z Italijo, o katerem so glasovali, je bil dodatek št. 9 in sovjetski delegat Višinski je vprašal, kje bi naj bili dodatki št. 10, II in 12. Nato je bila debata, na koncu katere so razpravljali o 13. dodatku, ki govori o gospodarskem vidiku tržaškega vprašanja. Po normalnem postopku so člen predložili svetu zunanjih ministrov. Zasedanje se je končalo davi ob 3,15 zjutraj (po pariški uri). Upravitelj zaporov major Teich je označil duševno stanje obsojencev kot eresignirano depresijo*. Izjavil je: «Goering in tovariši ne govorijo o maščevanju. Videti je, da so to pričakovali. Nekateri izmed njih so se pokazali iznenadene zaradi oprostitve ven Papena in Schatchta, toda ne gojijo istih čustev glede Fritschejeve oprostitve». ((Funk in goering, dodaja upravitelj, se bridko pritolujcta glede Scliachta, ker sta mnenja, da se je aktivno udeležil ponovne oborožitve Nemčije. Goering ne ve za Schaohtovo aretacijo. Nobeden izmed ostalih obtožencev se ni ugodno izrazil o Goeringu. Speer je u-govarjal, ker so nekateri časopisi pisali, da ni zadovoljen s svojo obsodbo. Toda sam pravi nasprotno, da je obsodba pravična in da je zaslužil 20 let zapora. Jetniki, je nadaljeval major, so bolj razpoloženiI; kar zadeva Jodla. Mislijo, da zasluži smrt vojaka, medtem ko drugače sodijo o Keitlu». ((Sauckel-voditelj nacističnega su. ienjstva, ki so ga obsodili na smrt - si dela utvare, da je njegovo usodo odločil napačni prevod stavka med predložitvijo dokazov in sicer sledečega stavka, ki pravi: eSauckel je hotel iztisniti iz delavcev čim več z najmanjšimi stroški». Sauckel piše o tem stavku stalno pisma, ki jih izročamo mednarodnemu vojaškemu sodišču». Saucklova žena ie ni prišla obiskat svojega soproga. Po zadnjih porbčilih je baje odpotovala iz Berlina pod sovjetskim nadzorstvom, da pride v Nilrnberg u četrtek pred dnevom izvršitve obsodbe. MIROVNA KONFERENCA ZA NEMČIJO IN AVSTRIJO V ŽENEVI Bern, 10. oktobra V Bernu so izveileli, JORBSUnJi MORA PLAČA 150.000 DOLARJE? DRUŽINAM PETIH V JUG< SLAV III UBITIH AMERIŠKI LETALCEV Wash:ngton, 10. oktobra Po vesteh agencije Reuter ' lada Združenih držav spre je jugoslovansko plačilo 150 tisi dolarjev kot odško Inino : življenja petih ameriških leta etv, ki so bili ubiti, ko so jug' slovanski lovci 19. avgusta s strdili njihovo prevozno letalo Zunanje ministrstvo je dal izjavo, da je ameriška vlada P' val ila Jugoslavijo, naj ponovr preudari svojo odklonitev j plačilo odškodnine za sestrelj no letalo in za neko drugo leta lo, ki so ga pred tem prisilili pristanku. mirnim zraka na glavno mehiiko mmmfm o Mcx'oo. V" ospredju, znamenita prestolniSka katedrala Nova država MOČNO OROŽJE KOMUNISTIČNE STRANKE Angleški dnevnik »Times* je objavil 20. in 21. septembra naslednji članek svojega posebnega dopisnika v Jugoslaviji. Jugoslavija preživlja revolucijo in se z veliko naglico razvija v državo po sovjetskem vzorcu, Revolucija s« je začela v Sasu partizanskih bojev in je bila v veliki meri spontano gibanje navadnega človeka. Vojne niso vodili samo proti tujemu zavojevalcu ln domačim Qulslingom, marveč tudi proti staremu pokvarjenemu in diktatorskemu režimu, pod katerim je Jugoslavija dolga leta trpela. Navadni človek in Se posebno kmet je hotel popolnoma prekiniti s preteklostjo. Želeli so sl novo ustavo, ki bi temeljila na socialni pravičnosti, kjer bi vsak državljan Imel pravico odločati o obliki vla- po sovjetskem vzorcu Stremljenja Mehike Sindikalni režim odklanja tujce, skrhi za gospodarski dvig in razdeljuje poljedelske kredite Mnogo ljudi sl le od nekdaj predstavlja Mehiko kot deželo, v kateri neprestano plamto revolucije ln jo pretresajo številni vulkanski Izbruhi. Sicer je res, da je nekako pred dvema letoma kakih 400 km od Mežica zrastel iz tal nov vulkan z Imenom Paricutln, ki je dalj časa bruhal ogenj In lavo. Toda lo &e nikakor ne pomeni vse Mehike. Mežico je mesto s dvema milijonoma prebivalcev, ki se razprostira približno tako na široko kot Pari*. Naravno je, da nima tako razvitega prometnega omrežja, kot bi odgovarjalo njegovemu najnovejšemu rasvoju. Po mestnih ulicah je videti stotino in stotine kamionov oz, avtobusov, ki drve brez prestanka v vse smeri, Tudi pitno vodo sl je modi natočiti samo v jutranjih urah in še ta ni ravno preveč pitna. Mesto Ima dve telefonski druibi •— Ericson in Mexican — ki med seboj neprestano tekmujeta ln se v medsebojni tekmi spuščata celo tako daleč, da je skoraj nemogoče doseči zvezo ene z drugo. Čudno je tudi to, da «mordida», ki predstavlja neko vmesno ustanovo med globo in napitnino, dovoljuje, da je moči obiti skoraj vsak zakon. Toda alt so res v polnem razvoju samo pomanjkljivosti dežele, kjer tehnična sredstva in strokovno osebje vedno hodita nekoliko za »talno naraščajočimi potrebami? Bof nepismenosti Zazidana površina Maxtca narasle na dan za nekaj hektarjev in vendar to stalni stanovanjski stiski prav malo pomaga. Kljub neprestanim vladnim krizam, nasilju in korupciji se drži na čelu države majhna peščica ljudi, ki se na vso mod, trudi, da bi dala Mehiki takšno upravo in jo usmerila v tisti rszvoj, ki bi odgovarjal njenim skoraj neizmernim možnostim. Po vseh križiščih, časnikih, kinematografih in velikih lepakih, ki Jih krase bodeči kaktusi, neprestano ponavljajo, da Je »analfabet isto kot slepec* ter so se z vsemi silami lotili dela, da bi zatrli to zlo. Seveda je mnogo ljudi, ki dvomijo v uspeh te kampanje, toda res pa je, da mehiško ljudstvo Seli biti poučeno in ne mara zaostajati- Kljub temu, da Mehičani močno zavračajo vse, ker je tujega izvora in da tudi tujce v svoji državi le neradi Ljudstvo in vlada Ljudstvo je skupnost vseh ljudi, ki pripadajo ne. kemu narodu. Kakršna koli skupina ljudi, ki se drzne delati in govoriti v imenu ljudstva, ki pa ne predstavlja njegove večine, je uporniška in samozvanska. Ljudstvo mora imeti zakonito vlado, ki se pri svojih dejanjih in zakonih ravna po splošni volji naroda ter jo spoštuje. Kajti vlada je postavljena edinole v ta namen. (Science Digest). gledajo, »o vendar pripravljeni, da sprejmejo kulturno pomoč od vsakogar, ki bi jim jo hotel nuditi, ker bi se radi poetav-li v vrsto z drugimi civiliziranimi narodi. Franc jo v takšnih kulturnih prizadevanjih močno upoštevajo. Temu je veliko pripomoglo dejstvo, da je bilo v Franclji mnogo mehiških štipendistov, k; so keaneje v domovini pripovedovali o lepih epaminih, ki «o jih odneoli la te gostoljubne države. Poleg tega deluje v Mehiki vc-tJe število francosk.h vseučiltakih b'lo ustvariti trgovsko mornarico, obnoviti železniški vozni park in zgraditi veliko novih cest. Trenot-no na primer med Vera-Cruzom in Yucatanom i,i druge zvazi kot slab kolovoz. Pred nekaj tedni je tisk objavil, da bodo izročili prometu zadnji del katranizirar.e ceste Mežica - Cordoba - Vera-Cruz. Kljub temu, da še bolj hitijo, nikakor ne morejo dohiteti vedno naraščajočih potreb. Modtem ko je letos spomladi skoraj vsem časnikom v Meniču zmanjkalo papirja, je zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev obtičalo v Vera-Cruzu ogromno tega materiala. Da je »circulus vltiosus* res popoln, nastajajo zaradi visokih cen še pogoste stavke, ki povzročajo počasno napredovanje proizvodnje. J olčg tega je zlasti v petrolejski Industriji opažati neko posebno sabotažo, ki Jo neti zlasti ameriški kapital s tem, da širi vesti, da brez ameriške udeležbe Industrija ne bo mogla napredovati; vse to je seveda naperjeno proti podržavljanju velikih petrolejskih industrij, kar je odredil bivši predsednik Car-denas. Posebna komisija ministrstva za gospodarstvo je sestavila delovni načrt, po katerem naj bi rešili vprašanja kmetskega stanu, prevozov, goriva, umetne inflacije, zakladne preosnove, špekulacije, tarif javnih prevoznih sredstev, cen za surovine, stanovanjske stiske, porazdeljevanja živilskih zalog in ureditve plač. Videti je, da mehiška vlada ne namerava voditi kratkoročne polit ke, ampak se je lotila teh vprašanj resno in na Široki osnovi, V ugodnih političnih razmerah utegne izvedba teh širokih gpspodar- raščanje cen. V prvi vrsti gre za notranje gospodarske pretresljaje v Združenih državah, kjer je opažati podoben pojav, ki močno vpliva tudi na mehiško gospodarstvo. Cene severnoameriških industrijskih proizvodov so visoke zaradi dejstva, da so takšni proizvodi 'razmeroma redki, da notranja ameriška trž šča še zdaleka niso prenasi-ciona ter da proizvodnja v nekaterih panogah ni mogla zadostiti niti najosnovnejšim zahtevam. Tako na primer rabljeni avtomobil, ki so ga uporabljali že kakih pet let, stane v New Torku 800 dolarjev, medtem ko ga je v Mehiki še za 1200 do 1500 dolarjev težko dobiti. Končno je pri uvozu severnoameriških proizvodov treba upoštevati tudi tc, da kupna moč pesosa stalno pa-da, dasi njegova menjalna vrednost ostaja ista, za kar se morajo zah. valiti finančnemu sporazumu z Združenimi državami, ki bo ostal v veljavi še eno leto. Drugi vzrok visokih cen je tudi v pomanjkanju živil. Ne smemo pa pozabljati, da Mehika plemenito sodeluje pri podpiranju izstradane Evrope, čeprav tudi sama večkrat lipi pomanjkanje nekaterih poljedelskih proizvodov. Čeprav je tre-notno takšno znatno pomanjkanje našlo Izraz samo v visokih cenah, nikakor ni izključeno, da ne bi slej ali prej bili prisiljeni uvesti s sferna racioniranja. Ze zdaj je vprašanje krušnih kart eno Izmed precej perečih vprašanj. Po drugi strani pa se mehiška Industrija zelo hitro razvija, prebivalstvo vztrajno narašča in stalno zboljšuje svojo mat«r'alno raven. Zadevna evolucijska pot je zelo hitra. Neugodno pa je, da Mehika še zdaleka ne poseduje takšnega prometnega omrežja, kot bi odgova- j skih načrtov v resnici pomeniti rjalo njenemu pomenu. Treba bi | pravo gospodarsko revolucijo. Sila proletariata Neki Mehikanec je dejal, da je pri njih mesec maj podoben Graverskemu siru, ki ima polno lukenj. Pri tem je menil na neštevilne praznike, ki jih praznujejo v tem meseou, ki se ga šolska mladina tako močno veseli. Prvega praznujejo praznik dela, drugega praznik vojske, tretjega praznik zidarjev, četrtega obletnico zmag* nad Francozi prj Puebli leta 1862 (danes se je ta praznik spremenil v manifestacijo francosko-mehl&kega .prijateljstva), petega neki državni praznik, desetega materinski dan, petnajstega praznik profesorjev ln tako dalje. Zaradi tega v tem mesecu opravijo zelo malo dela, Toda treba je videti velik sprevod delavstva, kako praznuje prvi maj, pokanje petard, ki j h mečejo zidarji z na pol dograjenih stavb, na katere namestijo po starem običaju z zastavicami ln barvastimi trakovi okrašene križe, skratka vse to je treba poznati, kdor sl hoče ustvarit) pravo sliko moči mehiškega proletariata, kt sloni na star h tradicijah In na mladi sindikalni organizaciji. Cesto označajo mehiški režim kot »sindikalni režim*. To je seveda močno pretirano, vendar ima mehiška delavska s’ndikalna organizacija na javno življenje silno velik vpliv. Doba predsedovanja Carde-r,p.sa je pomenila za sindikate zlato dobo. Sicer je bilo precej odpora, ki pa ja bil mnogo slabši, kot so predvidevali. Sindikatom največ oč tajo njihovo okorno upravo, prepire in preveliko brezobzirnost nekaterih odgovornih voditeljev. Re- n'kov ter so odprli več francogko-mehišk h Institutov ln čitalnic, ki prspešujejo že Itak Živahne medsebojne kulturne stike. Sedanji predsednik Aleman ima težko nalogo v tem, da spravi Mehiko na takšno kulturno ln gospodarsko stopajo, ki bo v skladu z njenim trenotnlm položajem. Brez dvoma danes ni nobene dežele na svetu ln zlasti ne v Ameriki — če izvzamemo Venezuelo — kjer bi bilo življenje dražje In kjer bi cene tako vztrajno naraščale. Mnogo je vzrokov za takšno nn- razllJiiejJih podjetjih, posredno ali nvposicdno nadzorovanje uprave ter še mnogo drugega rodilo izvrstne sadove. Svojim članom nudijo večjo zaščito, kot kjer koli drugje v Ameriki. Agrarno vprašanje Položaj poljedelskih delavcev je pa mnog& manj urejen in zašči. ten, dael imajo veliko število svojih poklicnih organizacij. Toda njihovo vprašanje je mnego težje urediti. Pridelek zemlje je namreč vedno drugačen in ga ni moči že vnaprej določiti, orodje je drago in oddaljene vasi cesto ne razpolagajo niti z najosnovnejšim sodobnim materialom. V časih Porfirija Diaza — pred revolucijo leta 1910 — je bila skoraj v»a Mehika razdeljena v velike farme »haclendas*. ki so bile podobne španskim »latifundios*. Prav malo male posesti je bilo srečati le v oddaljenih pokrajinah Jallsco in Michaucan. Po revoluciji so zemljo porazdelili. Vsaki družini ubogih »peonB* so sorazmerno številu družinskih članov dodelili strogo omejeno količino zemeljske površine. Vendar je velika posest ostala zlasti v tropskih predelih še vnaprej, in sicer posredno v obliki velikih nasadov »tierras calientes*. Jasno pa Je, da mali posestnik za obdelovanje ne razpolaga z istimi velikimi sredstvi kot prejšnja veleposestva. Vsako najmanjše posestvo potrabuje električno s lo, motorne naprave ln sodobno orodje. Vrhu vsega so že tri zaporedne slabe letine napravile kmetsko vprašanjo še težje. Končno so morale posredovati banke s poljedelskimi krediti. Posojila nakazujejo neposredno ali pa pomožmh bankah. Duša in središče te organizacije je »Narodna banka za poljedelski, kredit*, Ki deluje v najtesnejši zvezi z mi-nstrstvom za poljedelstvo m preskrbo. Lansko leto je bila banka v poslovnih zvezah s 359 krajevnimi združenji, ki predstavljajo 8293 zemljiških lastnikov. Velik pomen poljedelskih kreditov najboljše prikazuje dejstvo, da je banka v letu 1940 izplačala 6 milijonov pesosov kreditov, leta 1945 pa že s-oraj 26 milijonov pesosov. Položaj dninarjev Banka za poljedelski kredit pa opravlja še neko drugo nalogo. Je tudi hranilnica za prihranke ročnih poljedelskih delavcev, ki ao zlasti med vojno odšli na delo v Združene države. Tja jih je zvabilo pomanjkanje dela doma in veliko povpraševanje po njem v Združan h državah, kjer so jim ponujali viso- 60 stopinj Najmrzlejši kraj na svetu je sibirsko mesto Verho-jansk, ki leži v bližini severnega mrazovnega tečaja. Zabeležili so že celo 60 stopinj pod ničlo. Pri tako nizki temperaturi se para, ki nastaja pri dihanju, sproti spreminja v drobna ledena zrnca, ki padajo na tla. ke mezde. TJ delavci so zelo veliko prihranili; samo V letu 1945 Je c-mrnjena banka izplačala njihovim evojcem na račun njihovih vlog preko 40 milijonov pesosov — kar je več kot 8 milijonov dolarjev, Ti dninarji se zdaj vračajo in predstavljajo lahek plen raznih sleparjev in potepuhov, zaradi česar je morala vlada uporabiti odločne ukrepe v njihovo zaščito. Todd že spet je opažati močno težnjo po odhodu na delo v Združene države. Vlada je to prepovedala. Ker so začel: uhajati na skrivaj preko meje, 30 morali ob meji — Rio Grande — postaviti posebne vojaške straže. Izhod so našli s tem, da je vlada podp sala z Združenimi državami pesebni dogovor, po katerem bo letos odšlo na delo 50.000 delavcev-di lnarjev. Prvi del po številu 2500 delavcev je že odpotoval pred nekaj tedni- Jasno je, da je Združenim državam mnogo na tem, da dobijo ceneno in Izvrstno delovno silo. Za Mehiko pa to pomen' neposredno finančno korist. Sploh je videti, d i vlada poskuša vse, da bi državo člmprej gospodarsko in socialno dvign la. Uspehi so že vidni: iščejo nove surovine, grade elektrarne in tovarne ter izpopolnjujejo prometno omrežje. Ni več daleč čas, ko bo Mehika znala uporabit' in pravilno usmeriti vse nacionalne Hjle. Tedaj se bodo dninarji prav gotovo vrnili lz Združenih držav; domačemu gospodarstvu pa bo v veliko korist dejstvo, ‘ da bodo tl delavci popolnoma v,ešči v upravlja-rju sodobnih gospodarskih naprav in bodo imeli velike izkušnje z gospodarstvom na široki podlagi, kar bodo lahko s pridom presadili na domača mehiška tla, kot meni francoski novinar in gospodarski strokovnjak Robert G. Escarpit. de in v njej sodelovati. Ce ta želja he bi bila tako splošna in če kmetje ne bi dali tako močne podpore maršalu Titu v upanju, da jo bo le-ta uresničil, partizani nikoli ne bi bili imogll preživeti prvih dveh težkih let bojev, Nemci bi jih lahko bili uničili, preden je prišla prva zavezniška pomoč v jeseni leta ’48. Vodstvo osvobodilnih bojev je od začetka vzela v roke komunistična partija. Komunistični voditelji so jrrav dobro vedeli, kakšne vrste revolucijo žele ln so vztrajno delali za dosego svojih namenov. Po osvoboditvi je namen postal mnogo bolj jasen, kot je bil med zasedbo. Ob koncu vojne je bil položaj Jugoslavije v mnogočem podoben položaju Rusije ob koncu državljansko vojne. Cekalo je ogromno delo obnove. Jugoslovanskim komunističnim voditeljem so bile izkušnje Sovjetske zveze najboljši vodptk. Sledili so sovjetskim vzorom v politiki, gospodarstvu in prosveti. Državni ustroj Jugoslovanska ustava Je izdelana po «Stalinovi» ustavi v Sovjetski zvezi. Uradno se Jugoslavija ne imenuje sovjetska država in verjetno tudi v bodočnosti ne bo. «Ljudska republika* temelji na piramidi «ljudskih odborov*, ki so administrativni organi v vaseh,' mestih, okrajih in okrožjih. Delo teh odborov popolnoma odgovarja sovjetom v ZSSR." Prav tako kot so ruski sovjeti naravno zrastli iz revolucionarnega gibanja, so «ljudski odbori* nastali iz partizanskega gibanja. Njihova prva naloga je bila preskrba vojske in organizacija najpotrebnejših upravnih ustanov na osvobojenem ozemlju. Le redki voditelji so bili izkušeni člani starega jugoslovanskega uradništva. Večinoma so bili možje, ki so si pridobili zaiipanje naroda zaradi osebnih sposobnosti, kt so jih pokazali pri izvrševanju naloženih jim nalog. Mnogi Izmed teh mož so prišli na druge položaje. včasl bolj važne, ko je b’la osvobojena vsa država. Treba je bilo najti administrativne uradnika, da bi izpolnili izpraznjene položaje in potrebovali so jih tudi za ozemlje, kt je ostalo zasedeno do konca vojne. To so izvršili z imenovanji. Kmalu bodo volitve v posameznih cdinlcah, toda ne bodo izpremanile smeri politike zadnjih dveh let. »Ljudske odbore« so izpremenil! prav tako kot pred 20 leti ruske sovjete. Iz prvotnih organov krajevne uprave so postali orodje centraliziranega ustroja, ki ga strogo nadzirajo od zgoraj. ^Nadzorstvo se vrši preko komunistične partije. Nadi/laria nne stranke Komunistična partija gospodari nad »Osvobodilno fronto*, edino politično organizacijo v sodobni Jugoslaviji. V frenti so ljudje, ki so prej pripadali različnim strankam, vendar fronta ni koalicija strank. V njej je združenih več manjših strank, kot n. pr. »Srbska republikanska stranka*, disidenti »Hrvatske seljačke stranke* in druge, ki pa nimajo mnogo prilike za posebno strankarsko delovanje, V nasprotju z drugimi evropskimi komunističnimi partijami jugoslovanska komunistična partija u-radno ni objavila iinop svojih. Članov, niti članov osrednjega ali krajevnih odborov. V javnosti je le malo govora o delovanju komu-stične partije. Najbolj vidni vodje so dobro znani, vendar niso vedno povsem jasne funkcije, ki jih izvršujejo v partiji. Nižje članstvo pa držijo v koljkor mogoče veliki taj-no.sti. Komunistični voditelji imajo fronto kot organizacijo za »politično vzgojo* vsega naroda. Stari strankarski ustroj imajo za nesodoben in zmoten ter nimajo namena, da bi ga obnovili. V časih starega režima je velik del naroda, posebno ubožnejšl kmetje ln delavci, bil praktično izključen iz političnega življenja. Pod komunističnim vodstvom skuša fronta pripeljati te ljudi v politiko. Amorfno maso skuša izoblikovati «Bloku komunistov in nestran-karjev* v Sovjetski zvezi. Uspehi niso po vseh krajih enaki. V zaostalih in obubožanih predelih Bosne, Črne gore, Dalmacije ln Makedonije je delo bilo dokaj uspešno. Tam ima verjetno povprečni človek več prave priložnosti, da vpliva na vlado v vprašanjih, ki zadevajo njegovo vsakdanje življenje kot prej. Drugače je v Srbiji in na •Hrvatskem. Njun gospodarski in socialni položaj Je bil vedno boljši in celo pod starim diktatorskim ražinom sta uživali prec*ejšno politično svobodo. Neštete različne politične stranke in ideologije so zapustile trdno tradicijo in številne pripadnike. V teh krajih je »demokratični centralizem* ljudskih odborov pridobil najmanj pripadnikov, V Jugoslaviji gospodari komunistična partija, ki se je na zunaj zlila z »Osvobodilno fronto*, v resnici pa nadzoruje fronto In državno upravo s tem, da postavlja, svoje člane na najvažnejše položaje. Zlasti na položajih tajnikov ljudskih odborcv in podobnih važnih mestih so navadno člani stranke. Prav tako nadzoruje stranka tudi vojsko. Manjše število častnikov bivše redne vojske se je pridružilo partizanom med po komunističnem kalupu. »Osvo- vojno, večina jih je ostala ob bodilna fronta* stvarno odgovarja | strani, aii pa so bili celo nasprotni. Ustroj nove vojske Iz sedanja vojske je bilo izloče-nh več skupin: člani srbske ali hrvatske kviziinške vojske; nekateri so ostali na domovih brez dela. Vojaki so obvezniki iz vse države, toda na vseh poveljujočih mestih so ljudje, ki uživajo popolno zaupanje režina. Generali so člani ali simpatizerji komunistične partije, častniki in podčastniki so si večinoma pridobili čin v partizanski vojski. Vdanost vojske zagotavlja tudi ustanova političnih komisarjev, ki temelji na sovjetskem vzorcu. Komisarji so pokazali svoj pogum ln zmogljivost med vojno in mnogo pripomogli k vzdrževanju morale moštva ob izredno težkih razmerah. Zdaj je njihova naloga, da skrbe za »politično vzgojo* vojakov. Stari policijski ustroj je bil povsem nepriljubljen med jugoslovanskim ljudstvom. Nešteti člani stare pollalje so sodelovali z zavojevalcem. Med vojno so partizanski vodje pričeli ustanavljati novo policijo, izpopolnili so jo še po osvoboditvi. Navadno policijsko službo opravljajo uniformirani člani »Ljudske milice*. Politična policija, ki je prej bila znana pod imenom «OZNA» (Odelenje za zaštitu naroda), se zdaj imenuje »U.D V.» (Uprava državne varnosti). Za to ni posebnega ministrstva kot v So- vjetski zvezi, temveč je skupaj z milico pod upravo notranjega ministrstva. Notranji minister general Aleksander Rankovič je eden izmed najvplivnejših mož v državi. Številčna moč ln delovanje U.D. V. Je kolikor mogoče tajno. Slovi po svoji zmogljivosti ln brezobzirnosti. i „0|iozicija“. Nadaljnje močno orožje v rokah komunistične partije je ustanova javnih tožiloev, ki je tudi urejena po sovjetskem vzoru. Federalnega javnega tožilca izvolijo na skupnem zasedanju obeh domov federalnega parlamenta. Federalni javni •tožilec imenuje tožilce posameznih federalnih republik, ki spet imenujejo tožilce posameznih okrožij in okrajev. Naloga tožilcev je zagotoviti izvrševanje zakonov v ministrstvih in podrejenih oblasteh. Odgovorni »O. sj^rng fgde^aluemrj Javnemu tožilcu. Imajo pravloo poseči v tekoče pravne posle in zahtevati razveljavljenje pravnih odločitev, ki so jih izrekla sodišča ali pa upravne oblasti. Tožilci lahko izvedejo postopek na osnovi pritožb ali ovadb katerega koli državljana. Prezgodaj Je še reči, kako bo ta ustanova delovala, toda jasna je njena bistvena važnost. Proti temu močnemu ustroju, ki ga je ustvarila komunistična pentlja, je lahko samo malo uspešnega odpora. Maršal Tito je dejal v Izjavi, ki Jo je dal 14. novembra 1945 posebnemu dopisniku »The Timesa*, da pričakuje kristalizacij« opozicije znotraj ljudske fronte in da «bi rad videl, da bi opozicija imela polno politično življenje*. Dodal je, da s tem misli «tiste, ki nam pošteno nasprotujejo*. V za- Iflemske volitve Pri volitvah na sovjetskem zasedbenem področju Nemčije so nemarksistične stranke dobile ravno polovico vseh oddanih glasov in to kljub temu, da je enotna socialistična stranka pri zasedbeni oblasti izposlovala posebna zvišanja živilskih obrokov, dosegla izpust 120.000 vojnih ujetnikov in za votivni boj dobila na razpolago 800 ton papirja, medtem ko so ga vse druge stranke skupaj dobile samo 0 ton. sedanju federalne skupščine, ki se je končalo pretekli mesec, Je znani »rblkl voditelj zemljoradnikoV d’1. Dragoljub Jovanovič kritiziral nekatere vladne predloge zakonov za zadruge in javne tožilce ter vladno zunanjo politiko. Dr. Jova* novlč je bil 20 let znan kof levičar ter je zaradi svojega prepričanj* trpel pod predvojno diktaturo. ^e' prav se sam ni bojeval s partizani, je bil vedno njihov prijatelj. Po osvoboditvi je vstopil v ljudsko fronto ter je v njej zavzel visok položaj. Nekaj dni po njegovih kritičnih govorih so dr. Jovanoviču z večinskim glasovanjem vzeli P°" siansko mesto v srbski skupščini. Brez dvoma bo dr. Jovanovič Izgubil svoje mesto tudi v federalni skupščini, ki se bo sestala to jesen. Pravna fakulteta beograjske univerze je bila prisiljena, da odstavi dr. Jovanoviča kot profesorja. Končno so 11. avgusta v Beogradu na sklicanem sestanku tako zvanlh delegatov njegove ljudske zemljo-radniške stranke sklenili, da g* izključijo iz njegove stranke. Dr. Jovanovič je bil prvi, ki je opozl-pionalno nastopil znotraj ljudske fronte. Njegova usoda m prav nlff va beseda v tej Izjavi je bila »pošteno*. Komunistična partija je, ki določa, katera opozicija je »poštena*. Vsaka opozicija, ki ne zadovoljuje definicije partije, mora biti zdrobljena, s katerimi koli sredstvi najdejo, da so ugodnejša. Stranka pa ima veti ko izbiro' sredstev na razpolago. (Nadaljevanje prihodnji betrtek) :' *' ***** " > v Starinska hiSa potomcev mehiškega cesarja Montezum$ Xhg.oo.ee finančnik 'Pažitik Dip2omot Averell WiIIiam Harriman Predsednik Truman je mesto trgovinskega ministra Združenih držav, ki ga j« zavzemal Hepry A, Wallace, nedavno poveril W. Averellu Harrimanu. Njegovo imenovanje bo postalo dokončno šele tedaj, ko ga bo odobril senat. Zanimiva je življenjska pot politika, ki se je povzpel na tako važno in odgovorno'mesto. Averell Harriman se je redil leta 1891. Njegov oče E. H. Har-rlman je bil eden izmed največjih graditeljev ameriških železnic in bankir na Wall Streetu. • Novi minister je leta 1913 dovršil študije na Yale Univer-sity. Poletne počitnice Je preživljal v skladiščih in železniških uradih svojega očeta. Zaporedno Jo opravljal službe železniškega kontrolorja, kurjača in skladiščnika. Po enem letu opravljanja takšnega vsestranskega dela so ga imenovali za podravnatelja nekega nakupovalnega podjetja, Vendar je na tem mestu doživel neuspeh; izgubil je več milijonov dolarjev. Njegovo življenja opredeljuje trojno poglavitno udejstvovanje — finance, trgovina in javno delo. Keaneje Je prevzel mesto ravnatelja družbe »Union Pacific Railrftad* in mesto predsednika izvršnega odbpra družbe »Illinois Central Rallroad*; poleg tega je bil družabnik in ravnatelj različnih drugih trgovskih dražb. Na politični pozornici se je pojavil kmalu za tem, ko je prišel na oblast Roosevelt. Državniki, ki so se v tistem času bavili s sestavljanjem novih zakonov, s katerimi so hoteli omejiti gospodarsko stisko in zmanjšati brezposelnost, so se Cesto zatekli k Harrimanu po nasvete glede železniških vprašanj. Dejansko so mu keaneje poverili različne posebne naloge; med dragim je dobil nalog, naj sestavi v* č zakonov O pomoči nekaterim združenjem, in občinam ki so zabredle v finančne stiske. V naslednjih letih je postal svetovalec številpih vladnih organov za finančna in trgovinska področja; ko je Izbruhnila draga svetovna vojna, ga Je predsednik Roosevelt Imenoval za upravnika, dobav na osnovi zakona o najemu in posoji v Londonu. Ze pred letom 1932 Je postal predsednikov osebni prijatelj, njegov zagovornik ter svetovalec. Harriman je postal močno priljubljena osebnost. Po svojem velikem človekoljubju je popolnoma podoben svoji materi Mary Averell Harrimanovi, ki je zaradi svoje ljubezni do ubožcev in izredne radodarnosti zelo poznana. Prijateljstvo s predsednikom, ga je od zasebnega življenja vedno bolj pritegovalo k javnim političnim nalogam. Odslej ni našel skoraj niti trenotka več, da bi se bavil z najpriljubljenejšo igro polo. Njegova edina postranska zaposlitev je bila še gojenje konj za polo igro, ki jih je redil v dolini Tcnessee. Potem ko ao Nemci napadli Sovjetsko zvezo, je Harriman odšel v Moskvo, da bi se s Sovjeti pogodil o dobavah v smislu zakona o najemu ln posoji. V oktobru 1941 se je vrnil v Združene države, da bi poročal predsedniku Rooseveltu o opravljenih nalogah in o svojih vtisih, V marcu 1941 je začel z vrsto senzacionalnih vojnih popotovanj. V tem času je prišlo do tesnega prijateljstva s Churchillom, Attleejem in drugimi člani britanske koalicijske vlade. V kratkem, času je postal nekakšna mednarodna «zvezna» politična osebnost. Harriman je edini Američan, ki J« prisostvoval vsem velikim mednarodnim konferencam. Bil je v Casablanci, Quebecu, Kairu, Teheranu, Yaltl in Potsdamu. Bil je tudi zvezna osebnost mod. Združenimi državami in So-* vjetsko 'zvezo. Boleti 1942 je odšel na moskovske razgovore, kjer je kot zastopnik Združenih držav razpravljal s Stalinom in Churchillom. Od tega trenotka dalje ja na vso moč podpiral najtesnejše vojaško sodelovanje s Sovjetsko zvezo, Ko so leta 1943 iskali naslednika za admirala Stanleya, so uvideli, da bi bil Harriman najprlkladnejša osebnost za to mesto ter so ga imenovali za ameriškega veleposlanika v Sovjetski zvezi. Ko se je vrnil v Združene države, mu je zunanji minister Byrnes podelil v znak priznanja za vse njegove zasluge najvišje ameriško odlikovanje »Medal of Merit*. V obrazložitvi Je bilo rečeno: «..za izredno delo, kj ga je opravil na zelo odgovornem mestu*. Letos spomladi j« predsednik Truman imenoval Harrimana za ameriškega veleposlanika v Londonu, od lcodcr so ga poklicali, da je prevzel mesto trgovinskega ministra. Takšna je življenjska pot moža, ki ga je predsednik Truma« poslal kot poslanika v London. Do tega imenovanja je prišlo' bolj Iz diplomatskih kot pa 1* političnih razlogov. Averell Harriman ni samo prijatelj Sovjetske zveze, ampak tudi zagovornik mednarodnega utrjevanja apre-f-ške politike. Medtem ko je Truman na tesnejši zvezi z Veliko Britanijo zelo malo zainteresiran, se zdi Harrimanu nujno, da morata obe državi zasledovati iste namene, da moreta postati poroka trdnosti Združenih narodov ter da morata ščit-tl koristi malih narodov, kjer ko je to mogoče. Zelo važno mesto je Imel tudi i kot član komisije treh velesil, ko je z Archibaldom Clark Ker-rom in Višinskim odšel v Bukarešto, da bi izposlovali razširitev romunske vlade. Pri tem je imel ugodno priliko za preučevanje namenov in povojnih uspehov sovjetske zunanje politike. Dobro se zaveda, da si Sovjeti odkrito žele zagotoviti varnost, toda sovjetsko politiko obsoja, ker w, da Sovjeti hočejo te namene doseči * tem, da sl podrede sosede. Njegova rešitev — sam odločno trdi, da je protisovjetska — tega vprašanja je v tem, da mora Amerika, če hočo sovjetsko poli' tiko držati v šahu, ostati oprezna in fizično močna ter trdna v za' govarjanju pravic malih narodov. V Londonu se Harrimana zelo radi spominjajo. Zanj je značilen prijeten nasmeh, potrpežljiva pozornost, s katero posiliš* vsakršno mnenje ln odkrit poudarek, ki ga daje svojemu mnenja* Harriman je prišel v London v Izredno kritičnem času, toda vs« probleme je rešil tako, kot s o narekovali Interesi njegove domovine. Kot Wallaceov naslednik stoji pred najbolj zamotano in del1" katno nalogo svojega življenj*-Tesno prijateljstvo s Trumanom verjetno ne bo moglo nadomestit* vse dinamike njegovega predhodnika, toda Harriman je navajen znajti se tudi v najhujših vrtincih. Zdaj bo mnogo zaviselo njega, če bodo nadaljevali s TrU' man-Bymesovo politiko ln ravno zaradi tega je Harriman mo*, ki bo soodločal o dobrem slabem bližnje bodočnosti. 10. oktobra 1946 ( GLAS ZAVEZNIKOV Stran 3 j1 iiii Hi Bi ' Ul Is mmm mi Pšenična polja žanjejo s taksnimi strogi, ki ji h vlečejo traktorji Za, o&nom cpustoimiA .(ozimic' POMEMBNO KULTURNO DELO ŠTEVILNIH AMERIŠKIH ORGANIZACIJ medvojnega pridelka ima svoj neposredni vzrok v izredno dobrih letinah, saj so na hektar pridelali četrtino več kot v drugih letih. Ker je tako močno porastel pridelek krme, Uta in sena, je v zvezi s tem izredno napredovala tudi živinorejska proizvodnja. Zelo važen činitelj, ki je tudi mnogo prispeval k povečani proizvodnji, je bilo ugodno vreme, vendar je poljedelsko ministrstvo Združenih držav ugotovilo, da je treba najmanj dve tretjini, če ne celo tri četrtine porasta proizvodnje pripisati uspehom mehanizirane ga obdelovanja in strogega nadzorovanja. Ker ta napredek ne sme ostati samo na tej vilini, ampak mora v bodočih letih Se narasti, poljedelsko ministrstvo upa, da bo proizvodnja še naraščala, čeprav Število poljedelskega prebivalstva stalno pada. Med činlteljl, ki jih je moči uravnavati in nadzorovati in ki so v Združenih držfivah povzročili medvojno povečanje proizvodnje, je bila povečana uporaba umetnih gnojil in apna ter učinki StrSe uporabe izpopolnjenih vrst semen (n. pr, križano žito J in prispevek zaradi izboljšanja rodovitnosti zemlje. Skoraj naj- Vrnitev vida *»i več nemogoča V Združenih državah so objavili Uročilo osrednje ustanove za oče-operacije, po katerem vsak dan saj ena oseba, ki jo živela mnogo , v temi, spregleda, Vsak dan kak 1 Cani zdravn k ponovi čudež, da spregleda. Število oseb, ka-‘,rim popolnoma vrnejo vid, je do-s®Slo samo v podredju NeW Yorka ®Koraj 800 na leto. Ta čudež dose. /to z nekoč zelo redko operacijo, ! to Imenujemo strokovno ♦transmutacijo* roženice. ^toženica je prozorna opna, ki tihCVa 0<*esno zenico ln sarenlco j/ kot steklo kazalce na urn ravhlkl že dolgo časa vedo, da je ro°e°če izrezati majhno odprtino v ki je'postala motna zara-^ ^ake bolezni ali poškodbo,. vlo-v odprtino prozoren košček raye roženice iz drugega zdrave-a °č*sa ln tako vrniti slepcu vid. vC0?3, redko ac mogli dobiti zdra-očesno tkivo, da bi mogli vzeti j, fav košček roženice. Takšno m3eni°o so mogli vzeti sadila katera se je ponesre- to p 0 S° ^ morali odstraniti oko; bil ^ v Primeru, de reženica ni bit? ^°“k°dovana. Mogli pa so doji.1 nfaVo rodnico tudi pri mrll- PonudilUv^e 7, SV,°J7 Ž!Vlj6nja bsm. Tako so 7 "7 °T « siepe osebe morale Pogostoma čakat, flolge mesece, Preden se je ponuSja *° t>rav tako uporabne kot kjf * 'h oseb, ker je del roženice t>8a zdravnik prenese, vedno j, j brc)|na majhen. P«jv3| 8Pdeluje pri tej ustanovi 33 'šeh ^'t' ameriških bolnišnio v »iii delih Združenih držav. Oee-PtsC-^iki morajo redko kdaj Pufcia 11 očesno oper cijo zaradi "ko,.'1Jkan'a zdravih roženic. Ni 1 hobenegj b. Inikt, kt bi mo- ral čakati, da mu vrnejo vid. Stotine ln stotine slepcev se pripravlja, da bodo spregledali s pomočjo tega največjega poskusa vračanja vida. Zgodbe o slepcih, ki so se vrnili v svet svetlobe, so zelo pestre in človeške; vse pa so ganljive. Neki mladenič, ki se'je podvrgel operaciji, je bil slep 17 !et. Pozneje sa je vrnil domov poln ponosa 'n javil, da se je naveličal čakati na n;, bor, ampak se je prijavil kot prostovoljec. Pri vojaškem zdravniškem pregledu ni nihče opazil, da jo bil nekoč slep. Nokt drugi mladenič je bdi slep 22 let. Ko je bil majhen, miu je brizgnila v oko-rasbeljona mast. Obiskoval je šolo za slopce, se nauč i brati pc> Braillovi metodi ter je popolnoma zadovoljno živel. Toda njegova mati je brala o operaciji roženice ln ustanovi za očesne operacije. Peljala ga je v eno izmed očesnih bolnišnic. ♦Danes je srečen mež, za kar se moramo zahvaliti nekomu, čigar imena ne bomo nikdar izvedelt — j« rekla — toda želela bi, da bi naznani dobrotnik mogel videti mojega sina, kako vozi desettonski avtomobil po najživahnejših neivyoršklh u-lirah.* Znana je tudi zgodba nekega dekleta, ki je iz ljubezni dio domovine zapustila dobro tajniško mesto ih odšla na delo v neko tovarno za vojno p/oizvodnjo. Tam je pri nesreči oslepela na obeh očesih. ♦Ci-tal; smo o transplantaciji roženice, toda bilo je videti preveč lepo, da bi moglo b!t( resnično — piše njena sestra. Toda po zaslugi ustanove za očesne operacije oe je mogla podvreči operaciji. Zdaj bi se lahko vrnila k svojemu tajniškemu poklicu, če bi hotela. Toda n« bo Sla, ker bo poročila nekega vojeka, ki st je pravkar- vrnil z onstran morja.* Plemenito delanje Nedavno je zdravnik porodnišnice v New Yorku moral opravki 2aloat« nc dolžnost tn povedati mladeum očetu, da je njegov otrok živel komaj eno uro. Izrazit mu je svoje sožalje, kot je pač najbolje znal. Ko ja mislil oditi, ga je mladi oče zadržal: ♦Slišal sem, da potrebujejo človeške oči za operacije roženio. Ali ne ti mogle oči n»Jega otroka pomagati komu, da hi spregledal?* Mladi,oče je podpisal potrebne list.ne. Bolniški voz Rdečega križa je prihitel v bolnišnico in prevzel otrokove oči v zapečateni posodi s ste-lilizirano tekočino ln jih odpeljal ustanovi za očesne operacije. Naslednjega dne Je rešilni avtomobil odpeljal očesi v dve različni bolnišnici. V eni bolnišnici so vrnili vid delavou, očetu velike družine, ki je Pomoč Rockefellerjeve ustanove prevoz v tujino zato, da bi jih mogli pravočasno razdeliti v različnih deželah. V maju 1941 Je Rockefellerjeva ustanova zaprosila Ameriško knjižno zvezo (ALA), oddelek za pomoč knjižnicam vojnih področij, naj ku. pi letnike revij za bodoče pošiljke v vojna področja, Od 1941. leta je ALA izdala okoli 300.000 dolarjev za 365 revij. Skupno so nakazah 35.710 naročnin za važno Salaje o raziskovanjih. Tu je vštetih preko 90 zdravniških časopisov. Te revije so hranili izdajatelji ln J.h bodo zdaj prepeljali v tujino. Prišteti moramo nakupe revij, mnogih popolnih letnikov znanstvenih in tehničnih listov, kakor tudi posamezne izdaje, ki sp jih darovale ustanove In zasebniki. Kot vodilo za darovalce so s:stav!li seznam najvažnejčih izdaj z različnih delovnih poprišč. prošnjo poslali poučne zbirke in osnovne zbirke ameriških knjig. Libanonski in egiptovski zdravniki so prosili za brošure o urejevanju bolnic ln cooperativni medicini. Vzorce za sole na kmetih In knjige o vzgoji so poslali y Sirijo in Irak. Izvršena so b la naročila za znanstvene in strokovne časopise za YMCAo in CMCAo ter za mnoge zavode in knjižnice na Bližnjem Vzhodu. ' Uprava za podporo ln rehablli- kih in nevtralnih držav. Te knjižni, ce so razmestili od Londona do Šanghaja, od Osla do C&petovma. Po velikosti zbirke nihajo med 500 in 9.000 novimi ameriškimi knjigami in od 70 do 500 ameriškimi magazini in časopisi. V to so vštete sedanje osnovne zbirke brošur in uradnih dokumentov Združenih držav, kratki filmi in gramofonske plošče. Čeprav so nekaj manjših knjižnic, ki so jih ustanovili med Rockefellerjeva ustanova je darovala 200.000 dolarjev za nakup knjg, ki obravnavajo uspehe raziskovanj in preučevanj, ki so jih v medvojnih letih dosegli v Združenih državah. Nabavili so več kot 35 zbirk s 750 naslovi. Vse te so razdelili v Veliki Britanji, Sovjetski zvezi, Kitajski, Franciji, Italiji, Norveški, Danski, Nizozemski, Belgiji, Poljski, Češkoslovaški, Jugoslaviji, .Grčiji, na Filipinih, v Finski, Avstraliji, Novem Zelandu, Južni Afriki in Indiji. Pripravili so seznam 1.600 naslovov, ki vsebuje najvažnejše poučne knjige in knjige o raziskovanjih, ki so izšli v zadnjih desetih letih v Združenih državah. Okoli 60% knjig obravnav | eksaktne in uporabne vede in 41 % znanost o človeku in družbi. Ker Je število zastopstev In načrtov za pomoč pri obnovi knjižnic naraslo, je postalo očitno, da je potrebno šteditl z denarjem in napori sodelujočih zastopstev. V aprilu 1945 so ustanovili American Baok Center for War-Devastated Libreries, Inc. (Ameriško knjižno središče za pomoč opustosenim knjižnicam), ki ima svoje urade v Kongresni knjižnici v Washingto-nu. za združitev vsah naporov za pomoč tujim knjižnicam, kot središče za dajanje pojasnil o opusto-šenlh knjižnicah ln njih pcmanjka,n. ju in za zbiranje tiskanega gradiva za razpošiljanje tujim knjižnicam. Knjižno aredišče urejuj« darovano gradivo in ga pripravlja za odpošiljanje. Središča upa, da bo v latu 1946 natovorilo od 1,000.000 do 3,000.000 knjig in revij. Te knjige in revije so darovali izdajatelji, knjižnice, vzgojne ustanove, učiteljska društva, strokovno organizacije, učenjaki, znanstveniki ln drugi zasebniki iz Združenih držav. V posebni kampanji za zbiranje tehničnega in znanstvenega gradiva je Središča poslalo več kot 400 tehničnim in poučnim časopisom posebne prošnje in s tem pokrenilo zbiranje v vsaki izmed 48 držav. Različna podporna društva in narodne organizacije sodelujejo s tujimi vladam{ za nabavo knjig in revij. Norveška je kupila okoli 3.500 zvezkov, Nizozemska kupuje revije, ki so izšle med vojno za domačo deželo in Vzhodno Indijo. Belg’jsko-ameriška ustanova je zbirala naročila za Belgijo, Danska, Poljska in Češkoslovaška sodelujejo pri posebnih organizacijah za nabavo knjig za njihove dežele. Sodelovanja tujih vlad Kitajsko vzgojno ministrstvo Js naročilo 20 abirk 195 tehničnih časopisov. Ameriški knjižni center je preskrbel okoli 80 naročil za revije za Narodno knjižnico v Peipingu, 30 za Narodni geološki pregled Kitajske ln knjig v vrednosti 12.000 dolarjev za Univerzo Tsing Hua na Kitajskem; vse za prihodnjo nato-vorjonje za Kitajsko, Sovjetska zveza je kupila po posredovanju Four Continent Book Corporation 60 Izvodov od vsake izmed mnogih revij in knjig. Leta 1941 je londonska konferenca zavezniških ministrov za vzgojo odobrila načrt za nakupovanja novih knjig in zbiranje starih del za opustošene knjižnice v Veliki Britaniji in na ostakm kontinentu. Združene države niso član tega odbora, temveč samo prispevajo in pri vsakem sestanku je navzoč tudi njihov opazovalec. Načrt za pomoč Kitajski Čeprav »o večino dela za pomoč opustošenim knjižnioam opravili s pomočjo zasebnikov, je zunanje ministrstvo ZD tudi zbralo mnogo gradiva za Bližnji in Daljni Vzhod. Med vojno je ministrstvo poslalo vsak mesec na Kitajsko mikrofilmske kopije okoli 75 tehničnih in znanstvenih časopisov. Knjižni načrt za Kltajiko so začeli izvajati deocmbra 1944, brž ko so mogli leteti preko Himalaje na Kitajsko. Več kot 50.000 dolarjev so porabili za nabavo knjig ln revij tehnične In znanstvene vsebine, ki so izšle v Združenih državah od leta 1937 dalje. Po načrtu zunanjega ministrstva za Bližnji Vzhod ao na poeebno jih spravljajo v zaboje, ki jih bodo odposlali najbolj opuato-Senim. knjižnicam tacljo pri Združenih narodih je zbrala mnogo tehničnega in zdravniškega gradiva za evropske države skupno s poljedelsko in zdravniško opremo. Na poseben način je pomagala Tolstojeva ustanova v New York Cltyju s tem, da Je poslala knjige, ki jih je darovala univerza v Yaleju za taborišče beguncev ustanove UNRRA v Monakovem. Knjige za otroke so zbirala mnoga združenja. V maju 1944 je Zenski svet za povojno Evropo v New York Cityju pričel a kampanjo za ♦Skrinjo zakladov* med otroci Združenih držav. Ob koncu decembra 1945 so odpeljali in razdelili po vsej Evropi in Daljnem Vzhodu prek 200 ♦skrinjic*. Vsaka ♦skrinja* vsebuje od 30 do 100 knjig v angleščini; po večini so opremljene s slikami. Otroci v Združenih državah niso samo zbrali in kupili knjig z denarjem, ki so ga nabrali, ampak so tudi sami napravili skrinje in jih okrasili. Vaa. ka skrinja ima dve vrsti knjig. Prve, ki so jih naredili ameriški otroci, kažejo ln popisujejo njihovo življenje doma in v soli, njihov« igre in deželo. Druge so prazne ln otroci upajo, da jim jih bodo poslali nazaj in da bodo vsebovale podobno darilo otrok z onstran morja. Med vojno j« urad za vojna poročila vlade Združenih držav ustanovil informacijske knjižnice v glavnih in drugih mestih zavezniš- vojno, zaprli, namerava zunanja ministrstvo ohraniti 38 knjižnic na vzhodni polobli. Na zahodnj polobli namerava zu. nanj© ministrstvo vzdrževati knjižnice v Mežico C!tyju, Montevideu, v Urugvaju, Managul, Nicaragui ter hoče podpirati 34 drugih ameriških knjižnic na važnih točkah nižje od Rio Grande. Pionirja tujega knjižnega delovanja ata bili Knjižnica Franklina Roosevelta, ki ao Jo odprli leta 1942 v aprilu mesecu v Mexico OJtyJu in Ameriška knjižnica, ki *o jo decembra 1942 odprli v Londonu. Tl dve knjižnici sta pokazali vso posebno karakteristiko knjižnic Združenih držav v tujini — prilagoditev deželi, kateri služijo. Poetale so za mnoge teh dežel vzorec za postrežbo s knjigami. Knjižnica v Mežico Cityju poseduje preko 15.000 zvezkov, aobo z mikrofilmi, gramofonske plošče in' revij«. Imajo sobo za razstave, pou. čevanje, koncerte In predvajanje filmov. V letu 1945 si j* v njej Izposodilo knjige preko 100.000 oseb. V angleške razrede, ki jih vodi knjižnica, je vpisanih 2.100 slušate. ljev; ostalo pa je še 2000 prošenj. Ameriška knjižnica v Londonu vzdržuje uradne stik? z 900 organizacijami, 350 trgovskim; podjetji, 175 knjižnicami, vsemi novinarskimi in vzgojnimi zdnlženjl, vladnimi uradi, uredniki, pisatelji in drugimi voditelji. Vsakomur nekaj PETEUNJI BOJ V Južni Ameriki je petellnji boj ona izmed najbolj priljubljenih zabav, četudi Je skoraj povsod prepovedan. Takšne zabave »o navadno tajne in trajajo toliko časa, da eden izmed petelinov obleži mrtev ali pa popolnoma omaga. Za to uporabljajo posebno gojene pete-llne, ki Jim na ostroge nataknejo nekaj centimetrov dolge jeklene sabljtce, katere z jermeni pritrdijo na noge. Na bojišču — areni — postavijo tekmeca drugega proti drugemu in boj se takoj začne. Istočasno gledalci stavijo,. Po nekaj kz-ogih boja imajo prej ponosne živali prav žalosten videz. Od grebena navadno ni ostalo več sledu glava in vrat sta oskubljena, perjs razcefrano, ostroge In nege so pa vse okrvavljene in ranjene. KAfcE Se mnogo bolj kot druge tropske dežele je Brazil dežela kač. V gozdovih, močvirjih in plantažah živi 170 različnih vrat kač v milijonskem številu. Najdete jih vseh velikosti od najmanjših pa do 7-8 metrov dolgih ln vseh barv, od črne do belkasto rumene, črtaste, lisaste, z obroči, živozelene in živordeče. Naj-lepfee so najbolj nevarne, tako n. pr. rdeča koralna kača ali urutu Imenovana. Pika človek niti ne čuti, po nekaj urah pa nastopijo najhujši smrtni krči. Strupeni pik nekaterih kač je zelo zahrbten in počasi deluje; udje postajajo črni, pričnejo gniti in končno sami od sebe odpadejo. Več.na kač Je neškodljivih in njihov ugriz ni nič bolj nevaren kot ugriz katere koli druge živali. Tako piše svetovni potnik Hesse-JiVartegg v svoji knjigi eMed Andi in Amazonko* o svojem obisku v Btratherapevtičnem ist.tutu v bližini Sao Paula, ki Ima tudi veliko gojišče za kače: sVsak dan pri- pelje voznik s kolodvora v Sao Paulu strupene kače, ki Jih pošiljajo tja iz vse dežele. Tako dobi farma Butatan na leto 5000 do 6000 kac, večinoma shupenih. Vodja instituta potrebuje kače, da iz njihovega »trupa pripravlja serum proti kačjemu piku. Za pridobivanje seruma odvzamejo kačam strup In ga vbrizgavajo konjem v majhnih točno odmerjenih količinah in ob določenem času. V konjski krvi se na naravni način izvrši biološki proces. C«z nekaj tednov odvzamejo konjem po 3 do 5 litrov krvi ln 1« nje pridobivajo protistrup. Konji pri tem prav nič ne trpe. Da rešijo človeka, pa zadostuje enkratno vbrizganj« seruma. QUILA ALI COLIHUE S tako čudnimi imeni označujejo dve vrsti južnoameriškega bambusa. Quila tvori neprehodne gošča, ve ln posamezne rastline zrasejo 10 do 12 metrov visoko. Nasprotno, rase colihua kot drevo s tenkimi stranskimi vejicami. Obe vrsti imata močno deblo in če se razraseta, zapreta človeku pot do gozda. Cve-teta samo enkrat in takoj po svetu odmreta. Kjer so cveteli bambusi qulla, pokriva listje ln seme zemljo do kolen. Prihodnje leto se na istem* mestu pojavi prava poplava mili in podgan In v letu, ki sledi, ogromne množine sov ln divjih mačk. Mačke je težko zaslediti, vendar, I pridejo celo v človeška bivališča ko popolnoma uničijo njlši in podgane. Quila cvete v razdobju več let, takrat pa v vsej okolici. Domačini as bojijo tega dogodka ne samo zaradi mrč:»a in golazni, marveč tudi zaradi pomanjkanja hrane, ki se pojavi kot posledica. YUNGAS Z imenom Yungaa označujemo bolivijske in perujske doline v Kordiljerlh, ki na vzhodni strani strmo padajo proti tropski nižini ln so prjvi raj rodovitnosti. Na majhnem delu ozemlja lahko v razdobju enega dne prepotujete skozi najrazličnejše podnebne prilike; skozi snežne polarnim podobne predele na vrhu Kordiljcrov do tropskih pragozdov ob vznožju gora. Kot posledico teh posebnih podnebnih prilik lahke ti1 najdete najrazličnejše sadje, zelenjavo ln pred nekaj meseci oslepel pri nesreči v tovarni. V drugi bolnišnici pa so vrnili vid mladi materi, ki je oslepela pri, eksplozij; petrolejske peči. Tako sta spregledali dve različni osebi zaradi duhaprisotnosti mladega očeta ln zaradi darila majhnega otroka, ki je živel komaj nekaj ur.. Zgodi pk se tudi, da starejši ljudje pomagajo mlajšim. Neki 50-letnl mož je nedavno postal žrtev nesreče ln so mu morali odstraniti oko. Toda po srečnem naključju je rože-nica ostala nepoškodovana. Delček te roženice je ozdravil slepega otroka, ki ni bil star niti leto dni, a je b 1 navidezno obsojen preživeti svoje življenje v temi. Samo 20 zdravnikov Takšne zgodbe bodo postale skoraj vsakdanje v Združenih državah, kjer so nedavno nadomestili krajevno omejeno delovanje ustanove za očosne operacije z novim osrednjm zavodom za vračanje. v‘da. V upravi so znameniti očesni zdravniki in druge znane osebnosti. Razen zbiranja oči po bolnišnicah jn pri mrličih se je novi zavod posvetil uvajanju očesnih zdravnikov v tehniko transplantacije roženice. Operacija ni nevarna, toda je nenavadno težavna, tako da trenotno živi v Združenih državah samo 20 zdrvnikov, k so popolnoma usposobljeni za takšne kirurške poskuse. Nadaljnji načrt tega zavoda predvideva poizkusa, ki bi omogočili najti način za daljše shranjevanje podarjenih požcnlc, ki jih je do zdaj b lo mogoče hraniti samo nekaj dni. Potreba po darovalcih je že vedno velika, v Združenih državah je približno 300.000 slepcev ln vsakega potega — torej približno 60.000 oseb — morejo ozdraviti s pomočjo presaditve roženice. Slika predstavlja eno izmed, znamenitih Tomplonovih prenosnih ur, ki jo je izdelal okoli leto 1705 1» ki bije ure in četrturc. Imajo jo za najboljši Tomplonov izdelek. Odlikuje jo osvežujoča preprostost, ki je tako značilna ea Tompionova dela. Na številčnici je videti med posameznimi Številkami majhne in preproste križca, ki so se jih njegovi posnemovalci tako radi posluževali pri svojih izdelkih. Na južni strani znamenite londonske ulice Fleei Street je londonski mestni svet dal v neko vogalno zgradbo cridafl ploščo, s kakršno navadno opozore na kako znamenitost, ki ima zgodovinsko vrednost. S to ploščo so označili kraj, kjer je živel in delal Thomas Tomplon in njegov nečak George Graham, ki sta bila najznamenitejša angleška urarja. Tomplon je bil sin kovača t« se je rodil leta 1630 v majhni vasi Nordhill. Umrl je leta 1713 kot najboljši evropski urar tedanji-, ga časa. Zaradi njegovih velikih zaslug so ga pokopali na častnem mestu v Westminstrski opatiji. Na Angleškem še danes izmed vseh ur najbolj cenijo tiste, ki jih je izdelal Tomplon. Zbiratelji ur plačujejo zanje veliko večje vsote kot na druge ure, ki tudi izvirajo iz tistega časa. Vse njegove ure imajo na spodnji s/rani številčnice s tekočo pisavo napisane naslednje štiri besede: zThos, Tompion, Lom-dini Jedi». Te besede so bile znamka največjega mojstra-urarja. Svojo genialnost je pokazal predvsem v izdelovanju navadnih ur, Na posebni način izdelanih okrasnih ur je napravil zdo malo. Znamenita je n. pr. tista, ki jo je napravil na ukaz kralja Wiljenia III. za Hampton Court Palače. Njegova dela so cenili predvsem zaradi čudovite trpežnosti, skrbne izdelave ter bistroumne rešitve zadevnih problemov mehanike. Velikega angleškega mojstm-urarja se bodo vedno spominjali. Nikdar ni potreboval kakih priporočil, saj pripada k največjim tradicijam angleškega rokodelstva. MEIMUCIIII POUEDELS™ Uporaba strojev je eden izmed najvažnejših oiniteljev, ki so mnogo prispevali k porastu ameriške kmetijske preizvodnje Enovrstni stroj za obiranje koruze, kot ga uporabljajo na ameriških farmah; » kljunom odklanja koruzna stebla do stranskih žlebov, kjer jih posebni noži odrežejo, notranji mehanizem pa potrga storža od stebel ftfšd drugo svetovno vojno je število poljedelskega prebivalstva v Združenih državah padlo za približno pet milijonov, vendar so ameriški poljedelci v teh letih Pridelali več kot kdaj koli prtj, Cetina 19jž je prinesla več hrane bot katera koli prejšnja in v Vrhunskem letu 1944 kot tudi naslednjem je bila poljedelska Proizvodnja približno za 30% Večja kot povprečje v razdobju **ed 19S5 in 1939 ter za polovico Vetja, kot je bila med prvo sve-tovno vojno. Takšen ogromen porast proiz-vV&h)e pa je še mnogo bolj po-Viernben, če pomislimo na dejstvo, 'M so tolikšne uspehe dosegli no Približno istem številu hektarjev Plodne zemlje, kolikor so jih Ihteli pred zadnjo vojno in v tosu prve svetovne vojne. , koncu druge svetovne vojne ^ bilo za 10% manj poljedelskih klavcev kot pred vojno, vendar to bila ob zaključku sovražnosti Poljedelska proizvodnja za 40% vetja od najboljšega predvojnega triletnega povprečja; poleg tega So morali poljedelsko delovno • vilo nadomestiti z ženami, otroki in starci. Skoraj polovica povečanega važnejše pa je bilo povečanje mehanizacije poljedelstva. Kljub medvojnim pomanjkar njem in omejitvam, ki so ovirale proizvodnjo poljedelskih strojev, sc je število traktorjev na /ameriških kmetijah od Uta 1940 dvignilo za več kot 34 odstotkov. Medtem ko je bilo leta 1940 en 'trilijon 545.0C0 traktorjev, jih je bilo leta 1945 že. dva ' milijona 72.000. Porast mehanizac js Ravno tako se je zelo pbvečala uporaba izpopolnjenih plugov in strojev za žetev. Od leta 1940 je število mlatilnio naraslo za 15 odstotkov in štcoiZo strojev za žetev za 10 odstotkov ter število strojev za molžo za 116 odstotkov, beta 1943 so eno tretjino celotnega žitnega pridelka poželi s stroji, čeprav so šele nekaj let prej uvedli stroje za tttev. Na ameriških kmetijah so v letu 1945 uporabljali naslednje stroje: 3Ž9.600 kombiniranih mlatilnic, 126.100 strojev za žetev, 395.200 traktorjev, 41.900 grab',1-cev in stiskalciv sena in 379.300 strojev za molžo. 3 . Tako povečana mehanizacija poljedelskega obdelovanja je o- mogocila, da je kljub upadanju števila poljedelskih delavcev proizvodnja stalno naraščala. Med vojno m naraslo samo število novih strojev, temveč so jih tudi temeljiteje izrabljali. Nujna potreba hrane za olajšanje pomanjkanja po svetu Se vedno zahteva od ameriških farmarjev nadurno in trdo delo. Skupno Stavilo poljedelskih delavcev — vStEvši družine in najete delavce — je v juniju 1946 naraslo na 11 milijonov 422.000 delovnih moči v primeri z 9 milijonov 844.OOO delavci v juniju 1945. Število najetih delavcev je bilo v juniju 1946 za 4% višje kot v prejšnjem letu, , Kot poroča poljedelsko ministrstvo, je v Ameriki za olajšanje dela v teku Se nadaljnja mehanizacija (n uvedba raznih tehnoloških ukrepov, Z vsem tem hočejo nadomestiti stalno 1 upadanje števila poljedelskih delovnih moči. Ministrstvo podčrtava, da bodo z zvišanjem zmogljivosti poljedelskih delavcev in z večjim odstotkom strokovnega osebja težavni položaj izboljšali. Tedaj družinam poljedelcev ne bo več treba opravljati tako težkega in prekournega dela, kot so ga morali opravljati med vojno ter ga morajo opravljati tudi Se zdaj, či hočejo omiliti pomanjkanje hrane po vsem svetu. n dr užene države so poslals milijo-A ne knjig ln revij raznim knjižnicam in znanstvenim ustanovam v Evropi ln na Daljnem Vzhodu za pomoč pri obnovi duševnega ž.vlj®-nja na področjih, ki jih je opusto-s*la vojna. Kot prvi korak k ponovni vzpostavitvi knjižni«, ki so jih Nemci in Japonci tako zlobno in načrtno uničili med zadnjo vojno, je sodelovanje ameriških usta. nov, zasebnih organizacij in vladnih zastopstev pri načrtu za nadomestitev svetovnega delovnega gradiva za preučevanje in kulturo. Posebno važnost so polagali na zbiranje tehničnih, znanstvenih in -poučnih knjig in revij za prekomorske pošiljke zaradi vzpostavitve redne, ga kroženja teh pripomočkov civilizacije. Mod vojno Je bilo pokvarjenih in izgubljenih okoli 200,000.000 knjig.. Na Poljskem je bilo 70% knjižnic uničenih. Sovjetska zveza j« javila izgubo več kot 55,000.000 knjig. Polovico knjižnic v Češkoslovaški in Jugoslaviji je bilo izropanih. Na Kitajskem in na Filipinih so Japonci uničili vse knjige razen tistih, ki so Jih odnesli na Japonsko. Strokovni delavci, učenjaki In raz’skovalei niso mogli zasledovati razvoja na njihovem delovnem po-prlšču. Zdravniki so se na področjih, opustošenih po vojni, kot je Grčija in Poljska, zavedali, da so med vojno na njihovem delovnem področju drugod mnogo napredovali Jn odkrili žveplove droge, penicilin, nove načine v kirurgiji in še tisoč drugih novosti; toda nimajo dostopa do literature, ki opisuje te novosti ln njih uporabo. Ze ob začetku vojne so začele univerze, vzgojne organizacije, knjižnice ln knjižne zv:ze, zdravniška društva, založniki, vladna zastopstva, znanstveniki, industrijci in delavske zveze zbirati revije in knjige za THOMAS TOMPION najznamenitejši angleški urar' 1 mi**'*' » VES Ti V 1 STAVKU — Belgijski regent princ Karol Je prižel v Pariz na cbisk. — Deset portugalskih časnikarjev je obiskalo Anglijo v zvezi s pogodbo za elektrifikacijo Portugalske, ki jo bo izvršila angleška družba »Metropolitan Vickers.* — Kitajski komunisti so odklonili 10 dnevno premirje v bojih z vladnimi četami. — Voditelji vseh strank v južni Koreji, ki je pod ameriško zasedbo, so sklenili sporazum o ustanovitvi začasne zakonodaje; kciliunistl pa sporazuma niso hoteli podpisati. — Bivši carističnl emigranti na Japonskem bodo lahko spet pridobili sovjetsko državljanstvo. — Blizu letališča Cheyenne v državi Wyoming (USA) je strmoglavilo letalo; cd posadke 4 ljudi in 40 potnikov sta samo dva izgu bila življenje. — Granadskl nadškof in kardinal Augus-tin Parrado js umrl; za kardinala so ga Imenovali lanskega decembra. — Vatikanski radio je javil, da lahko japonski cesar Hirohito menja svojo vero, če to želi; doslej še ni znakov, da bi hotel sprejeti katoliško vero. — V Kairu, Aleksandriji in Port Saldu so spet odprli italijanske konzulate, ki so bili zaradi vojne zaprti. — Z vseh strani Grčije prihajajo na grško vlado in na zavezniška veleposlaništva v Atenah protestna sporočila zaradi zavrnitve grških zahtev na pariški konferenci; na poslopja so Grki izobesili zastave na pol droga ter se udeležujejo številnih protestnih shodov. — Clement Gillman, uradnik tan. ganjiške vlade in eden izmed najbolj znanih prebivalcev Tanganjike, je nepričakovano umrl, ko je poto val v letalu iz Dar es Salaama v Moshi. — V Kalkuti je začelo spet izhajati 21 krajevnih čašo niso v, ki so s 1. oktobrom prenehali v znak. protesta proti navodilom vlade, kako bi morali objavljati vesti o neredih. • — Mednarodnemu vojaškemu sodišču v Tokiju so izročili sovjetsko izjavo, v kateri zahteva, naj uvedejo postopek proti Japonskemu cesarju kot vojnemu zločincu, naj so dijo velikim Japonskim industrij skim in finančnim družbam; kot zločinskim organizacijam ter uve dejo razpravo proti vsem članom japonskih vlad od dobe napada na Mandžurijo v letu 1931. — V židovski občini Kfar Masajk v bližini Hajfe je nastal prep.r zaradi kosa sporne zemlje; v pretepu Je bilo ranjenih 10 Zidov ter dva Arabca. — Severno od Penanga je strmoglavilo v morje letalo tipa «York», ki je letelo iz Anglije v Malako in je pri nesreči našlo s r rt 14 potnikov ter 6 članov moštva, ki jih pa še niso našli; vzrok nesreče ni znan. — Filipinska vlada je mobilizirala po vsej državi policijske in vo-jaške sile za obširno preiskovalno akcijo proti kriminalcem vseh vrst. — Na glavnem trgu v Solunu so umorili policijskega stotnika Carfl-tzasa; oblasti sumijo, da so morilci komunisti. — Predstavnik pundžabske indijske vlade Je izjavil časnikarjem, da bo Indija meseca oktobra !n novembra trpela pomanjkanje živeža, ker niso mogli dobiti riža iz Brazila in S.ama, vendar upa, da bodo prejeli 150.000 ton riža na mesec iz Indonezije, če bo prevoz organiziran« • — Pred koncem leta bodo ukinili britansko vojaško upravo na Do-dekanezu; oblasti so dovolile, da pr'dejo med tem časom na otoke grški uradniki. — Britansko vojaško sodišče v Jeruzalemu je obsodilo na 15 let Ječe dva židovska terorista, pri katerih so našli strelno orožje in ju je stotnik Warboton, ki1 so ga v mesecu juniju ugrabili teroristi, Spoznal, da sta dva izmed njegovih bivših ječarjev. — V Rangoonu v Burmi so ukinili policijsko uro, ki so jo nedavno uvedli z a rad f stavke policije, ki se je zdaj prenehala. — Ob ustju Temze so našli truplo pilota Jeoffreya. de Havil-landa, ki »e Je pred desetimi dnevi ponesrečil pri preizkušanju letala na reakcijski pogon. — Osrednji glavni »tan v Perziji javlja, da so prenehali boji v pokrajinah Fars In Shlraz ter v vseh ostalih garnizijah. — V Franciji so stopili v stavko trgovci s premogom, ker je mi-n strstvo narodnega gospodarstva zavrnilo njihovo prošnjo po povišanju prodajne cene na drobno od C50 na 865 frankov za tono. — Štirje oboroženi neznanci so napadli . dva blagajnika, ki sta nesla denar za izplačilo delavcev neke tovarne v predmestju Pariza in cdnesli 2 milijona frankov. — Britanski prekomernik «Quf en Elisabeth» je odplul na poizkusno vožnjo ob zahodni škotski obali, preden bo odplul na prvo trgovsko potovanje po vojni; na krovu so bili angleška kraljica in obe princesi ter britanski «rcinetni mi-n'ster ln drugi članiVlade. — Na 18. kongresu Aacdnarodne zveze za gvadbo in mestne regulacijske načrte v Hastingsu sa je zbralo 1.200 predstavn’kov, med katerimi Je zastopanih tudi 35 evropskih držav ter je britanski minister za regulacijske načrte naglasil, da se imajo razni narod' mnogo naučiti od obojestranskih izkušenj in svobodne izmenjave faisli v zadevah graditve. — V soboto popoldne so v Ca-tronovu na Siciliji vrgli med množico na shodu republikanske stranke bombo, ki je ubila 3 in ranila 17 oseb. — V Haagu Je neki pi’ot delal letalske akrobacije nad hilo svojih staršev ter pri tem izgubil nadzorstvo nad letalom in strmoglavil na solo, v kateri je bilo pri pouku 25 dečkov. — Prva žena v službi britanskega zunanjega ministrstva je plavolasa gospodična Monika Milne, ki Je v istem položaju kot diplomat moškega spola in je prišla , na to mesto na podlagi novega zakona o sprejemanju osebja v diplomatsko službo. — Norveška paropIoVna družba Korbon Westfal Larken & Com-pany iz Jrbeaena je naročila v ladjedelnici »Otto del Muggiano* v La Spezii tri tovorne 2.90» tonske motorne čolne. — Po poročilih moskovske radijske postaje gradijo v bližini Bakuja na zahodni obali Kaspiške-ga morja novo mesto, ki bo služilo kot Industrijska baza za izkoriščanje petrolejski polj v sovjetskem Azerbajdžanu. — V aprilu mesecu bodo volitve v Burmi; neva zbornica bo sestavila ustavo. PET LET DELA W.a.žč "SAMBI V* PRI IZDELAVI FILMA JE SODELOVALO 100 risarjev, Pisateljev IN SKLADATELJEV - PRIPRAVITI SO MORALI 400.676 OLJNATIH SLIK TER‘NAD EN MILIJON SKIC Dani se. Zora lahno osvetljuje veliki gozd. Slišati je prvo petje ptičev til kmalu se razširi novica, da je ob senčnem vzhodu prišel na svet jelenček. Z vseh strani hitijo Hvali in čestitajo mladi sreCni materi, ki ponosno predstavlja svojega novo*-rojenca, mladega princa Bambija. Ze po nekaj dneh začne Bambi tla svojih negotovih noticah skakljati po gozdovih in spoznavati prijatelje svoje matere. Med temi je najvažnejši zajec Thumper, pa tudi mladi dihurček, ki ga Bambi v svoji nevednosti zamenja z rožico med glasnim smehom zajca Thumper ja. Med tem pa zajame gozd strašna nevihta, prva v Življenju mladega Bambija. Grmenje se razlega po gozdu in deZ lije na vso moč. Vse Živali se tiho potuhnejo, toda končno se vihar pomiri, nebo se zjasni in mali Bambi mirno zaspi ob svoji materi. Po nekaj tednih se mlada mati in Bambi prvič približata Zeleni jasi. Bambi bi se rad hitro pognal na prosto, toda mati ga zadrti: treba je pogledati, če ni nevarnosti in Sele ko se prepriča, da je.pot prosta, dovoli nebogljencu, da se načudi novemu svitu. Na jasi najde Bambi Thumper ja in dihurčka ter se jima pridruZi v iskanju dogodivščin. Odkrije Jezerce, zvedavo ga občuduje, ko nenadoma opazi na vodni gladini podobo nekega drugega jelenčka. To je mlada košuta Peline. Bambi se prestrašen zateče k materi, toda kmalu potem se on in Feline skupaj veselo igrata. Tedaj pa nastane na jasi popolna tišina. Stari jelen spoštovan od vseh Živali veličastno prikoraka na jaso, mimogrede pogleda Bambija in se nato umakne v gozdf Bagibi šele potem zve, da je to uKralj gozda*. Nekaj trenotkov pozneje nastane poplah: na jasi se prikaza človek. V zmešnjavi splošnega bega se Bambi izgubi in medtem ko se zaslišijo prvi streli, pride kralj gozda, reši Bambija in ga odpelje k materi. Pride jesen in za njo zima, ki z belim plaščem odene ves gozd. Mati in Bambi iščeta mrvice trave, ko spet pride človek, ki ustreli mater in Bombi ostane sam na svetu. Leto se obrne, vrne ee pomlad, ki najde Bambija kot pravega jelena. Ut si rastoče rogovje drgne ob dre- |t ■ 'Jk . > . FELINE tik. 1 ......... vesa. Prideta tudi njegova neločljiva prijatelja Thumper in dihur. Stara pre. metena sova opozarja vse tri neizkušene mladeniče na §:|||| strašno nevarnost, ki jo prinaša pomlad: ljubezen. Vsi trije prestrašeni pri. §, sežejo, da se bodo | pazili. Toda kmalu mladi dihur zapusti to- I variš a in sledi svoji izvoljenki in isto stori tudi Thumper.: Bambi so norčuje iz prijeteljev, sam paj§ zardi ko sreča mlado Feline. Tedaj pa nastopi še drugi zaljubljeni jelen, ki izzove Bambija na dvoboj: Bambi nasprotnika premaga in si s tem pridobi nevesto. Za srečnimi trenotki pa pride spet nesreča. Nov poplah zaradi prihoda človeka in psov, ki sledijo . ne. Bambi se junaško bori proti njim, ko ga zadene krogla in se ranjen zgrudi. Nastane poiar, ki ga veter naglo širi. Ves gozd je Ze skoraj v plamenih in kralj gozda potem ko premaga nešteto nevarnosti, reši ranjenega Bambija, ki nato spet najde svojo Feline. V začetku naslednje pomladi gozd ponovno oZlvi. Dihur in Thumper se s svojim naraščajem napotita v gozd, kjer je Feline dala Življenje kar dvema jelenčkoma. Z neke višine «Kralj gozda» in Bambi kraljujeta nad gozdnim kraljestvom in medtem ko se stari kralj umakne, proglasijo zdaj le odraslega Bambija za novega kralja. Taka je vsebina novega Wait Di«neyevega filma, ki je vzbudil na beneškem filmskem festivalu splošno pozornost. Film Bambi je povzet po istoimenskem romanu Felia Saltena, ki ga je vsa Amerika brala z velikim navdušenjem in so ga v nekaj mesecih prodali 6PO.OOO izvodov. Wait Disney je delal ta fi'm 5 let. Pri izdelavi je sodelovalo 100 risarjev, pisateljev in skladateljev ter cela vojska risarjev. Vsega skupaj so naredili 4)0.676 oljnatih slik ter nad milijon skic. Za Bambijevo podobo so poklicali v Holljnvood enega izmed najpriljubljenejših slikarjev Rica Lebru-na. Pesmi so štori in »o jih zložili isti skladatelji kot napeve za film »Sneguljčica*. Nasiovi pesmi so: Love is a Song (Ljubezen je pesem), Lit tl e April Shovvcr (Aprilski dežek), Letiš sing a song abcut Spring (Zapojmo pesem o pomladi) in Looking for Romance (Iskanje zgodb). Tristo mladeničev iz .Albanije bo delalo kot vajenci v raznih industrijskih napravah v Jugoslaviji. Približno 100 mladih albanskih vajencev že dela v tovarni čevljev v Borovem, v tovarni železniških vagonov v Slavonskem brodu in v Slovenskih rudarskih središčih. Drugih 200 albanskih mladeničev pričakujejo v kratkem. Maršal Tito je naznanil izdajo ulraza za odpust iz vojske tistih vojakov in podčastnikov jugoslovan- ske vojske in mornarice, ki so odslužili rok v rednih edlnlcah jugoslovanske vojske Narodnega osvo-bojenja in v partizanskih edinicah. Odpuste bedo izvedli do 31. oktobra ali 15. novembra t. 1. Člani sovjetskega vojaškega odposlanstva, ki so jih vodili general M. Slievit in general Lototski in ki so bili v glavnem stanu maršala Tita od zadnjega obdobja vojne, sc odpotovali z letalom iz Beograda. Maršal Darvall pregledal oddelke na Morganovi črti TRST, 10. oktobra. — Urad «Public Relations» 88. divizije je sporočil, da je poveljujoči častnik britanskih zračnih sil v Italiji in Avstriji letalski maršal Darvall včeraj prepotoval Morganovo črto ter obiskal najvažnejše položaje in čete od Gorice do Trbiža. Maršala Darvalla je spremljal poveljnik ameriške 88. pehotne divizije «Modri vragi» v Julijski krajini general Bryant Ii. Moore in je vse čete brez izjeme našel v dobrem stanju. Pohvalil je vojake 350. in 351. polka zaradi njihove sposobnosti in visokih vojaških vrlin. V Beograd je prispel glavni zdravnik za plastično kirurgijo pri ustanovi UNNF.RA dr. Man3field. Nadomestil bo dr. Pcrcyja Jeysa, ki se je pred kratkim vrnil v Veliko Britanijo, kjer bo spet prevzel svojo delo v bolnišnici «Kraljica Viktorija* v Eeast Grensteadu. Tanjug poroča; da je med sprejemom, ki so ga priredili v čast načelniku zdravniške službe jugoslovanske vojske generalnemu majorju Gojku N kolisu, češkoslovaški minister za narodno obrambo general Ludvig Svoboda objavil, da ja češkoslovaška vojska poslala jugoslovanski vojski v dar tri tovorne avtomebilo s sanitetnim materialom. General Nikolis pa je bil odlikovan z najvišjim 'češkoslovaškim vojaškim odlikovanjem vojaškim križem v znak priznanja za zasluge, ki si jih je pridobil v boju I proti skupnemu sovražniku. Češkoslovaška vlada je soglasno odobrila odločitev, da pošlje Jugoslaviji v dar .500 železniških vagonov tor 100 vagonov sladkorja. «Tanjug» poroča, da sta na prošnjo Društva za kulturno sodelovanje Bosne in Hercegovine s Sovjetsko zvezo Imela te dni v Sarajevu predavanja sovjetska znanstveniku profesor biološke fakultete v Moskvi Leon Sienkiewicz in dekan biološke fakultete v Moskvi Judinče-vič. Predavala sta o znanstvenem delu v Sovjetski zvezi in o moskovski univerzi. Prisotni so z velikim zanimanjem poslušal; predavanja ter z vzkliki pozdravljali sovjetska znanstvenika, Sovjetsko zvezo in njene voditelje z generalisimom Stalinom na čelu. ’ Potovanje se je začelo ob 8. uri zjutraj iz glavnega stana 88. divizije v Gorici, kjer je bila postrbjena straZa za častni sprejem maršala Darvalla. Od ‘tam je maršal Darvall v spremstvu generala Moo-rea "odšel na goriški grad, nato pa k prednji straži štev. 36 ter po Morganovi črti navzgor. V TrbiZu je bila posebna svečanost v čast 10 Uslužbencem ameriškega Rdečega krita, na tem področju, katerim je general Moore izročil odlikovanje za civilno službo. Po izročitvi odlikovanj so zastave in vojaki 1. bataljona 351. pehotnega polka korakali v mimohodu pred generalom Mooreom in maršalom Darvallom. Odgoditev živinskega sejma v Sežani Sežana, 10. oktobra Iz Sežane poročajo, da so zaradi parkljevke in slinavke, ki se je pojavila pri govedu, drobnici in prašičih, odgodili Živinski sejem, ki bi Moral biti 12. t. m. v Sežani, in sicer za nedoločen čas. Prijava pridelane koruze Gorica, 10. oktobra Statistični • oddelek nadzomištva za poljedelstvo gorišltcga področja sporoča, da so na podlagi splošnega ukaza št. 61. Zavezniške vojaške uprave vsi pridelovalci koruzo in činkvantina obvezani javiti se do 20 oktobra 1946 pri občinskih sta-tistlčno-gospodarskih uradih za poljedelstvo z izjavo, ki jo izda občin, skl prehranjevalni urad (samo za pridelovalce koruz; in činkvantina) in prijavili pridelek koruze in cin-kvantina v letu 1946. Po tem roku bodo uradno postopali proti kršilcem na podlkgi splošnega ukaza stsv. 61 Zavezniške vojaško uprave. Glede oddaje ljudskim žitnicam je Zavezniška vojaška uprava dolo. čila ceno koruze na 1000 lir stot polog «nagrade za oddajo*, ki znaša 300 lir za stot. Skupna cena torej znaša 1900 lir za stot. Ta cena se nanaša na pridelek, ki ga pridelovalci oddajo do 31. decembra t. 1, IZ SLOVENIJE Zlati orel Pred kratkim so spustili na svo-vodo zlatega orla, ki so ga imeli tri mesece ti londonskem zoološkem vrtu, ker si je ranil nogo ti zajčji pasti. Kmetje iz Perthshirea so upali, da bodo orla ubili, ker jim je odnesel najmanj 30 jagnjedi. Društvo za zaščito divjih ptic na Škotskem je redkega ptiča izpustilo, ker po posebnem zakonu zlatega orla ne sme nihče ustreliti ali zapreti v kletko.. Izpustili so ga v samotni in neobljudeni pokrajini na Škotskem.. V Londonu je bila na pobudo britanskega zdravniškega združenja mednarodna konferenca, katere so se udeležili predstavniki in opazovalci Sl drZav. Na konferenci so odločili, da bodo ustanovili svetovno zdravniško zdruienje; prvi sestanek bo prihodnje leto v Parizu. • * * Kralj Jurij VI. je slovesno ot-vurtl v Londonu veliko razstavo industrijskih načrtov in vzorcev, nazvano zVelika Britanija pri delu.» To je prva povojna razstava Velike Britanije, kjer je razstavljenih skoraj 6000 različnih predmetov. izmed katerih jih je skoraj polovica primernih za izvoz. • * • Norveški prčstolnonaslednik Olaf je sporočil i> Oslu, da bo kmalu odšel na obisk v Združene drZave. Točni datum obiska še ni določen. Odkod greenmški čas ? neštetokrat opazimo v časnikih oznako «po greeniviškem času». Vendar ko človek stavek prebene, mu niti na misel ne pride, da bi se vprašal odkod prav za prav izraz egreeiuviški čas» in kako je prišlo do tega, da poldan londonskega predmestja pomeni «normalni ‘ias». Se pred uvedbo železnic, je imelo vsako mesto svoj čas. Znano je, da znaša razlika v času za vsako stopinjo geografske širine — 4 minute, tako da ima zahodnejše mesto kesneje poldan kakor tisto, ki leži vzhodnejše. V Angliji so svoje čase postavljali po mestih sončne ure in kadar fe bilo sonce točno nad mestom, so imeli poldne. Z uvedbo železnic pa se je izkazalo, da nastajajd zaradi različnega časa v mestih na vzhodu in zahodu, velike zmešnjave. V začetku so si pomagali na ta način, da so imeli na voznih redih zabeležen krajevni in londonski čas. Četa 1865 so odločili, da bodo ukinili dvojni čas in da bodo uvedli enotni grecnuiiški čas za vso deželo. Vendar je tekoimenovani aenotni čas» veljal prvotno samo v Angliji. Vlaki so vedno pogosteje vozili iz države v drlhvo, pošte so sprejemale vedno več brzojavov, a zmešnjava zaradi različnosti časa je vedno bolj naraščala. V tej zmedi se je našel, mol, ki mu je uspelo rešiti zamotani pro-blem. To je bil Škot Sanford Fleming, ki se je rodil leta 1827. Izselil se je v Kanado, kjer je bil graditelj železnic. Pri tem poslu je opazil kakšno veliko vlogo igra enotni čas. Vprašanju je posvetil mnogo časa in končno je prišel do naslednje rešitve: krog ima 360o, a dan 24 ur. če 360 delimo s 24 dobimo 15. Fleming Sanford je predložil, da zemljo razdelijo v pasove, izmed katerih bi vsak obsegal po 15o širine. Vsak pas naj odgovarja eni uri, iz česar dobimo točno mero za čas po vsej zemeljski površini. Svoj predlog je stavil na razpolago Kraljevskemu kanadskemu instituti, ki ga je takoj podprl. A težave še niso bile zaključene. Številne vlade si niso dale dopovedati, da je stvar izredno potrebna in koristna. Ker je bil greenuilčev meridijan izhodišče za enotni čas v Veliki Britaniji, so se tudi druge države zedinile v tem, da priznajo greenuoi-ški meridijan kot svetovni meridijan. Na la način so izrazile priznanje observatoriju v Greenuiichu (izg. Grinvič) za vse njegove zasluge. Se danes merijo geografsko dolžino od Greemoicha in prostor, kjer gre meridijan dejansko skozi ta kraj, je zaznamovan v observatoriju z belo črto. Pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča je bila razprava proti članom načelstva in nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice na Jesenicah. Obtoženci so bili cbtoženi, da so v predvodnjih letih napačno vodili poslovne knjige in da so denar poraljali za osebne zadeve in strankarsko življenje; na-daljj so vlagatalje zavajali z napačnimi obvestili, da niso dvigali denarja. Po celodnevnem zasliševanju prič je predsednik sodišča razglasil naslednjo obsodbo: predsednik lAčelstva in župnik na Jesenicah Anton Kastelic obsojen na 6 let pri« silnega dela z odvzemom prostosti, bivši kaplan na Jesenicah (odsoten) na 8 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, bivši kaplan na Jesenicah Godina Jožef (odsoten) na 4 leta prisilnega dela z odvzemom prostosti, gimnazijski učitelj Gospodarlč Jakob na 1 leto'prisilnega dela, bivši Župan na Jesenicah Marltež Valentin (odsoten) na tri leta prisilnega dela z odvzemom prostosti, župnik Zbontar Matevž na 4 leta prisilnega dela z odvzemom prostosti ter uradnica hranilnice Savlnšek Marija na 6 let prisilnega dela z odvzemom prostosti; vsi obsojenci so izgubili za določeno dobo tudi državljanske pravice. Na procesu je bilo 5 obtožencev o-prosčenlh vsake krivde. V Celju jo podružnica Zveze delavcev in nameščencev tiskarske industrije priredila «Tiskarski dan*, na katerem so prikazali tehnično in kulturno delo grafičnega delavstva. Pripravljena je bila razstava tiska, nadalje kulturna prireditev, šahovska prireditev ter fizkulturni nastop. V Jakopičevem paviljonu so ot- vorili umetniško razstavo tržaških slikarjev Jožefa Cesarja in Avrelija Lukežiča. Minister za kmetijstvo In gozdarstvo vlade LRS je na podlagi zakona o, začasni ureditvi ribarstva v Sloveniji' podpisal uredbo, s katero je pod določenimi pogoji dopuščen ribolov v rečnih in potočnih vodah. Umrli so: Janez Stresen, strojevodja dež. železnic v pok.; Jernej Mlkuš, kurjač drž. Zel. v pok.; Janez Poharc. narednik vodnik v pok.; Poldi Skrlovnik; Peter Bernik; Malčj Sitar, vdova po zobo- tehniku; Ivanka Bosnič, soproga poslovodje NA-MA; Jožefa Hrovat, kuharica; Rafael Simčič, graver; Josipina Blumauer; Karolina Faganel; Rezi Milač; Ana Košan, vdova po gimnazijskem profesorju; Alojzij Kamnikar, zvaničnik drž. žel. v pok.; dr. Ignac Rutar, direktor poštne hranilnice v pok.; Terezija Novak, uradnica drž. Zel. v pok.; vsi v Ljubljani; Ivanka Vogrin v Mariboru; Josipina Klemenčič na Bledu; Darinka Zinauvr, učiteljica v Mariboru; Alojz Mer-čun, gimnazijski ravnatelj v Trbovljah; Julka Pugelj, trgovka in posestnica v Strugah; Ivan Berger ml., trgovec z usnjem v Trbovljah; Peter Trogar, sedlar in tapetnlk v Mozirju; Gregor Batistič v Stražišču Ida Wiksl in Jože Boneš, krojač, oba v Mariboru. , GORICA PREHRANA Dodatki' brezposelnim; Sepral sporoča, da poteče danes rok za predbeležbo dodatnih živilskih nakaznic v korist brezposelnih. OBSODBE ZARADI NEZAKONITE POSESTI ZAVEZNIŠKEGA BLAGA . Pred višjim zavezniškim sodiščem pod predsedstvom stotnika Robertsona se Je včeraj zaključila razprava proti Ltberl Vazzolati iz Gradišča, obtoženi nezakonite posesti zavezniškega blaga, med katerim so bile odeje, posode za bencin itd. Sodišče je obtoženko obsodilo na 10.CO0 lir denarne kazni in zaplembo blaga. Zaradi nezakonite posesti samokresa «Berreta» je bil obsojen na 6 mesecev zapora pogojno Josip Pe. losa iz Redipulje. najdeno V neki trgovini v Gorici so našli znesek denarja, W Ea zdaj hrani podpoveljstvo mestnih, straž v ulici Mazzini 7 in je na razpolago pravemu lastniku. S KOLESA JE PADEL IN SI ZLOMIL NOGO S kolesa je padci, ko se je vračal z dela, 48 letni Andrej Jcričič, zaposlen v tovarni cementa v Plavah in si zlonjil leno nogo. Pripeljali so ga v goriško boln.šnlco. LOUIS WILTON 29 ■ * pogrnjena bi bila. Včeraj zvečer sem sama to opazila. Gospod Kilometrski kamen št. 27 — Zdaj bom šel pogledat v »gozdarsko keče* — je dejal — če pa me boste slučajno potrebovali, se bom vrnil čez kako urico. Lahko bi opravil hitreje, če bi šel po strmini za hišo, toda ponoči je nevarno; na vrhu zadostuje samo, da enkrat napačno stopiš, in že zgrmiš več kot petdeset korakov navzdol ter si zlomiš vrat. — Saj se nikamor ne mudi — je pripomnil Perkins. — Zadostuje, če se javite tu jutri zjutraj ob sedmih: lahko tedaj opravite brez vsakršne naglice. Narednik je pozdravil in cdšel po glavni cesti. XXV. Razločno so se P° stopnicah slišali težki koraki višjega nadzornika, ki je odšel za svojim podrejenim, istočasno pa se jo v bližnji sobici oglasil zvonec. Duncan je pogledal na stensko uro: bila je 21.15. Gospa Hingleytva je še vedno mirnodušno kramljala, ko pa Je zaslišala zvoniti zvonec z vso odločnostjo, je premolknila. Ozrla se je, da bi videla, kje Je lenuh Wll-liam ter pripomnila: — Gospod Gwynne zvoni.• Ce n smo pripravljeni, kadar kliče, postane nepotrpežljiv ter nestrpen. Gostilničarka se je dvignila, da bi šla poiskat ravnatelja, toda istočasno je dobričina na glas zvonca že sam pritekel. — Zdi se, da je gospod Gwynne zelo zahteven gost — je pripomnil Alf in gostilničarka je hitro pritrdila. — Gotovo — je hitela pojasnjevati. — Je človek, s katerim ne veste, kako bi ravnali. Čeprav nikoli ne je ob isti uri, zahteva, da le vedno hitro postrežen ln če ga pustimo čakati šemo eno minuto, je že ves v ognju. Jaz sem prva spoznala, da Wllliam ni poseben biser naglice, toda če bi hoteli streči gospodu Gwynneju, bi potrebovali čarobno paličico iz «Tisoč iu ene noči*: udarec po miži in Gwynne je naročil steklenico vina, toda ubogi VVilliam še ni prišel do stopnic, ko je oni Ze prišel iz sobe in je začel tako kričati. Potem je pričel vpiti, da ga je s to postrežbo minila volja do pijače, odšel je in zaloputnil za seboj, da se je stresla vsa hiša. Seveda je naredil ta pri-zorček name nemajhen vtis — Je zagotovila vdova. — Seveda... — je dejal Duncan. — Včeraj zvečer od tej uri?... Gostilničarka je prikimala, istočasno pa je prestrašena dvignila oči. ker se je iz predsobe zaslišal čuden ropot, ki ga je spremljal žvenket razbitega stekla, Gospa Hingleyeva je stekla ven, medtem ko je mladenič kot po na-kJučju Ze drugič pogledal na uro:, bila je 21. ln 27 minut. Nato je počasi odšel iz jedilnice tudi sam; sl-edil je zaskrbljeni hišni gospodinji. Nesreča ni bila tako težka, kot je po ropotu bilo videti, da jo. fVilliam je nesel gospodu. Gwyn-neju čaj ln ko je šel Iz njegove sobe s prazno steklenico sifona in z nekaj kozarci Lia pladnju, se je spodtaknll ob preprogi in 'zgrmel skoraj po vseh stopnicah. Hitro se je oprijel ograje In se dvignil, levo nogo pa je še vedno držal v zraku, kot štorklja kadar počiva. Bil je videti zelo prestrašen. — Spet ena izmed vaših starih, vi nesrečnež, saj drugega tako niste — je vzkliknila jezno gospa Hingle-yeva; takoj pa ga je vprašala v milejšem tonu: — Ali ste si storili kaj Zalega? — Ne vem — je zablebetal ravnatelj in pomigal z nogo. — Videti Je da ni nič zlomljenega, samo noge ne morem izravnati. Mislim, da sem si jo Izpahnil... Uslužni gospod Duncan je takoj z Izkušeno roko prijel za bomo nogo. Willlam je bil nad tolikšno uslužnostjo tako presenečen, da se ni niti poskušal upreti; kar na mah pa se mu je zaradi malo tršega Dundancvega prijema Jzstrgal bolesten krik, ki je z njim opozoril še gospoda Gwynncja, ki se je prikazal z jeznim pogledom iz svoje sobe v svileni pižami. — Kaj se godi zdaj? — se je zaslišalo od zgoraj. — Ali ni mogočo imeti niti minute miru v tej hiši? Ali nimate nlkakega obzira do svojih gostov?.,. Moral bi spati, vi pa tu kričite ln \delate nemir kot v hlevu. Lahko bi tudi vedeli da moj; živci... Gospod tfwynne, ki je govoril vedno bolj jezno, je nenadoma premolknil; zamrmral je še nekaj brezmiselnih besed nato pa je skoraj stekel v svojo sobo. Zaloputnil je za seboj vrata In slišati je bilo, da je dvakrat obrnil ključ. Alf Duncan je zadovoljno prikimal, gostilničarka pa je skomignila z rameni. —• Podvizajte se — je šepnila sobarici, ki je prihitela, da bi pobrala črepinje. — Vi pa — se je energično obrnila, k Williamu, ne da bi dvignila svoj glas; — Vi1 pa glejte, da pridete v posteljo in vzemite hladne obkladke, da boste jutri zjutraj na svojem mestu,.. Za nocoj bom poskrbela žo sama. Ravnatelj je hvaležno prikimal ln je šepaje odšel navzgor po stopnicah. Kje spi? — jo vprašal Duncan kot slučajno. Gospa Hlngleyeva se je podvizala z odgovorom: — Zgoraj, na stranskem hodniku, v zadnjem delu poslopja. XXVT. Ura blackfieldskega zvonika Je bila tričetrt na deset, ko je narednik počasi koračil po vijugasti stezi. Zaradi zadnje nesreče p.l črnem kilometrskem kamnu že sko- raj štiri in dvajset ur ni počival; počutil se je utrujenega in ni mogel več. Bil je uverjen, v popolno nekoristnost tega nočnega obhoda, ker če bi kdo stanoval v «gozdarski koči*, bi on za to že vŽdel. Višji nadzornik Scotland Yarda pa je hotel biti o tej zadevi siguren in nerednik je bil v izvrševanju ukazov zelo vesten in natančen. Kotlinlca je- ležala pogreznjena v mir in temo. V blesku je bilo dobro videti stene kamnoloma, le «gozdarska koča* se je skrivala v košato razrasle ovijalke. Narcdmk, k! je sicer zelo dobro peznal kraje, kjer je hodil, je vendar moral prižgati ročno svetilko, da je našel prehod med grmovjem. Pred pon-gom koče je obstal in ogledoval debelo preprogo trave in odpadlega listja; potem je pogledal še po vratih ln oknu, ki je bila pokrita z debelo plastjo prahu. Uradnik ni opazil nlkakega znaka, ki bi kazal, da je tod kdo hodil ali da bi stanoval. Narednik je hotel izvesti svoje naročilo do konca in je zato poskusil, če so vrata odprta: kljuka se Je pod pritiskov vdala, vendar ae vrata niso odprla. (Nadaljevanja prihodnjič) TRST PREHRANA Razdeljevanje sladkorja. Včeraj se je začelo razdeljevanje rednega mesečnega cbroka sladkorja 300 g za vse potrošnike v mestu in občinah v pokrajini. Konec razdeljevanja bo 31. t. m.; prodajo® cena 87 lin za kg. Govejo meso za bolnike. Dane® 10. in jutri li. bodo razdeljeval' obrok 500 g govejega mesa vse«1 bolnikom, ki imajo dodatno nakaznico za meso. Prodrajne cen® so: sprednji deli 200 lir, zadnji če" 250 lir za kg z 25 ,odstotnim dodatkom kesti. Meso prodajajo: A'-banese Romano, ul. Galiina; Pe-riatti Eugenio, ul Celllnl; Delavska zadruga v ul. Tarrrbocchla; Polac-co trg Vico 7; Polacco Egidio, n" Media 4; Ciano trg Vol. Giuliafll. Urnik občinskih kopališč Od 16. oktobra dalje bo za ob črnski kopališči v ulicah Manzcni in P. Veronese. voljal naslednj1 urnik: delavniki (razen ponedeljka iB sobote) od 7.30 do 18. ure; ob sobotah od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih od T. do 12. ure; ob ponedeljkih zaprto zaradi čiščenja. n fav ali Milj Maš V Hii «' majo — kot domnevajo — SV0J° tiskarno v Trstu ali okolici. Prva aretiranca sta 47 letni "DO* menico Sumberazzi in 39 letni V-' bero Udovič. Medtem ko so policijski agenti aretiranega Sumberazzi-ja peljali na policijo, se je ta hot®1 znebiti zavoja, v katerem je bil® 40 ponarejenih bankovcev po t:sod dinarjev; v stanovanju Udoviča jo policija našla in zaplenila & tisoč lir, ki po vsej verjetnosti Izvirajo iz nezakonite trgovine s P°" narejenim denarjem. Razpečeval®! so po ugotovitvah policije prod®" po ce®1 'ni M< “»m. tria( Vf>ns '"■m ^ol< v:«t »il, % H h K ti in kom togi kila *»et kln k k bsc krit štiE k 1 v»!l »I skli H ki (,‘ic jali ponarejene tisočake od 300 do 700 lir. Pet strelov proti krožku SIAU Dve osebi ranjeni Trčiška policija obvešča, da J® prejšnjo noč ob 1.30 uri ena ali v«d neznanih oseb izstrelilo pet strelov iz avtomatičnega orožja proti vhodu umetnostnega in kulturnega krožka SIAU v Tržiču v drevoredu kraljice Helene. Izstrelki so prebili vhodna vrata in zadeli dve osebi kt sta sedeli na klopi približno deset metrov daleč, medtem ko so o-stali člani krožka, ki so bili skupaj z njima, ostali nepoškodovani. Ran-ji* n ca sta Giuseppe Franceschifl t stanujoč v ulici Mandria 23 in M®1" teo Grego, stanujoč v ulici 24. m®ift 03. Oba sta dobila več ran na spodnjih delih telesa. Menijo, da bost* ozdravela, prvi v 30 dneh, dru? pa v treh mesecih. RADIO TRST 263,2 m - 1140 kc Z3 SLOVENSKI SPORED Četrtek, lo. oktobra 18 45 ženska ura; 19.15 sluš®1 ig.-a: «Rdeče rože*; 20 napo'* časa - slov. vesti; 23.15 zadnje ®10 vesti. Potelc, 11. oktobra 8 slov. vesti - koledar; 8.20 °f'. retna glasba; 11,30 predavan) ’ 17, Življenja v Veliki Britano*! 11.45 skladbe slavnih skladat-:!)®,t 12.15 predavanje: Helsinki; 12f, vaški kvintet; 12.45 napoved ®®s - slov. vesti. ITALIJASKI SPORED Četrtek, 10. oktobra 17 v svetu svvinga; 17.15 sin^J nični koncert; 18 žensita ura; 18,3, sodobne osebnosti; 20.15 ital. ve®1'’ 20.35 orkester Cetra pod vodstvo dirigenta Beppe Moietta; 21 8las,,| iz Južne Amerike; 21.45 znam®n zdravniki; 22 ritmi, pesmi 1° pevi; 22.30 humoristična enodeja ka «Nekaj velikega«, nato nadflU vanje ritmov, pesmi in napevov; zadnje iti. vesti; 23.30 nočno zab višče; 24 zaključek. t drž dat tat tre *Sc Glnvnl urednik;