v vsaki luni drage obraze. 
Ta rožicke stavi možu 
In mogočno nosi hlače ; 
Una vžema mu mošnjico 
In za herbtom osle kaže. -
Ti si kriva tega zlega, 
Tega zlega, te zvijače, 
O ti luna, bleda luna! 
Prišel bodem ti do dlake 
Ti polomU terde rebra, 
Sklatil bom te iz višave 
Na zelene zemlje krilo. 
Mythologicne drobtine. 
(Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak.) 
XI. Yehtra-Baba. 
Že pred tremi leti mi je pisal naš čislani narodni pevec g." 
Voj teh Kur ni k iz Teržiča, da sredpostno sredo fantalini teržiške 
okolice z vodo in kamnjem napolnjen sod iz kakšnega griča skotnejo 
v bližnji potok, da se v njem raztreši. Tej igri pravijo: „Vehtro-
Bab o kot ali ca ti." 
Od one dobe sem popraševal po vseh kotih slovenskih povesti 
o Vehtri - Babi, in prepričal sem se, da Vehtro-Babo poznajo 
le od Teržiča prek kamniških planin tje do Pohorja. 
Vehtra-Baba je po narodnih povestih kraljica belih žen. 
Da so v belih ženah megle symbolovane, bodem dokazal v poseb­
nem članku. Rajni slovenski pisatelj Urban Jarnik so mi leta 1837 
pravili, da se b ele ž ene velijo tudi na Koroškem: želik žene. Že 
v „Novicah" sem omenil, da je beseda „želik" nemška „selig ;"*) 
pa moj častitljivi prijatelj prof. Dr. V. KI un ni bil mojih misel, in je 
v svojem članku o rojenicah, kterega je nemški spisal za „Oester. 
Blätter für Liter, und Kunst 1857, Nr, 47 in 48" želik žene pre­
stavil v nemške „Wunschweiber." Da beseda „želik" nima slo­
venskega lica, pozna vsak ; poleglega pa ^e nemške „Sa li g e Fräu­
lein," ktere Turolci poznajo, močno govorijo za izposojilo teh 
mythicnih bitij od Nemcov. Obširniše o turolskih „Sauge Fräulein," 
ktere so enake slovenskim belim ženam, znaš brati v knjigi : Ham-
merle „Neue Erinnerungen aus den Bergen Tirols"H856, str. 8—22, in 
razlago teh „salige Fräulein" pa v „Zeitschrift für deutsche 
Mythol. II." 345. — 
Vehtra-Baba naj rajši stanuje v logih in bregovih, po letu 
tudi v globočinah jezerskih. Po zimi dela sneg, tako imenovano 
babjo kašo. Po zimi tudi rada spi v kakšni gorski duplji, in ne 
terpi pasjega lajanja. Tudi prede rada po zimi, in če ji po letu pa-
starice namečejo lanu, jim blagoslovi čredo. Pastirji pravijo, da jo 
večkrat o mraku vidijo hajkovati po nar viših bregovih; v rokama 
derži ali zlato ročko ali pa vehtro (kad). Tudi na kravički jo 
je vidil nek pastir domu jahati. Vehtra-Baba ima velike siske, 
kakor dunda. Dunda se v celski okolici veli močna plešasta in si-
*) To izpeljavo poterjuje tudi drug dopis, ki smo ga prejeli od g. M, 

sasta deklusiiia (primeri èesko dunda ti, lactare, goth. daddjan, 
säugen, starovisokonemški d u 11 o, sisek. Dunda toraj = persiški : 
day eh, nutrix, lactans.) 
Pastirji po planinah imajo posebno igro , pri kteri khčejo; ij 
. Vehtra-Baba! deža daj! — rl 
Lanu ti dam debel kucaj. 
Kucaj = kolčaj = tolčaj, ker se glasnik / rad zmenjiije z glas­
nikom ky pomenjuje snopek lanu, ki ga tolčaj pervlje stolce teriljam, 
da ga lože sterejo. 
Večkrat oblečejo kakšno pastarico z plaščem, iz sitja spletenim, 
ter jo z vodo polivajo, okoli nje plešejo in kriče : 
i|ž!sjNo#»< Vehtra - Baba daj pšenice, 
, Moji kravički travice. : 
Ta igra opominja na serbsko Dodo-Dodolo = Dunda in 
na slovaško: Hoja Dunda hoja. 
Vehtra-Baba je toraj enaka z Dundo-Dodo in je bila 
boginja deža pri starih Slovencih. Kakor Dunda izvirno pomenjuje: 
lactans, nutriens, doječa, tako Vehtra = conspergens, škropeča. 
Besedo „vehtra" imamo še v slovenščini, kakor se lahko vsak 
prepriča iz „Ročnoga Slovarja," v pomenu: kad, Wanne; tudi ety-
mologija jo poterjuje. Deblo je veh, ker je drugi del besede tra 
sufFlx. Suffix tra najdeš v besedi vi tra, die Windenspleusse, iz 
korenike vi, latinsk : vieo, winden; dalje v imenu polabskoslov : 
mesta Re tra = geršk ps3-pov zavoljo svoje lege ob jezeru, dalje V 
imenu draka C i r n i t r a na retranskih podobščinah ; primeri suffiix: tro 
v srednjem spolu v besedi jutro = sansk : djautra, dalje po W\\-
sonu „light" luč, iz korenike dju, splendere, suffix latinsk: tro - trum 
v besedi: ara-trum = oratlo-oralo. Deblo veh bi se v 
sanskr. glasilo: viš, in ta beseda pomenjuje: conspergere, toraj 
Vehtra = Vištra, humorem conspersionem faciens, Feuchtigkeits-, 
Nässe-, Regenmachend. Zavoljo suffixa tra primeri še htevsk : ve­
tra, tempestas, iz korenike va, ve, wehen, odkod: ve-ter. 
Glejte dragi domoljubi, koliko zaklada v narodnih povestih ! ! 
XII. Ptič Bogdal. 
Ko sem bil še malo otroče in sem vprašal, odkod so mamka 
sestrico dobili, so rekli babica : ptič Bogdal jo je iz studenca pri­
nesel, ali pa mačka jo je iz repišča prinesla, tudi : kobila jo je iz 
verbače binčnola. Ko sem vprašal, kakšen da je* ptič B og d al, so 
mi rekli, da ima dolg vrat in visoke noge. 
V germanskih mythih tudi š ter k ali rada otroke materam iz 
studenca ali ribnika prinaša, (glej Kuhn Norddeutsch. Sagen str. 13, 14.) 
ali pa mater v kost grizne „Der Storch hat gebracht ein Brüderlein, 
er hat gebissen die Mutter ins Bein." (glej Rochholz Allemann. Kin^ 
derlied. str. 127.