Poštnina plačana v zofovlnf. Leto XI., št. 129 LJubljana, četrtek S. junija I930 rožiLsm —- krat, 'UUBUAH Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al. 3. TelefoD št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. jUpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon ŠL 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; \Vien št 105 241. Madžarska odklanja Briandov predlog Ker bi bile s tem pokopane vse njene nade na revizijo meja in mirovnih pogodb Budimpešta, 4. junija s. »Az Usjag« je izvedel, da se bo glasil madžarski odgovor na Briandovo spomenico o Pan-evropi približno takole: Madžarska priznava tezo, da bodo evropske države lahko uspevale samo v veliki gospodarski enoti. Preko te teoretične ugotovitve Madžarska ne more iti. ker se ne more priključiti organizaciji, ki temelji na tem, da ostane zuna-i.Je stanje v Evropi nespremenjeno. Madžarska pod nobenim pogojem ne more podpisati listine, ki bi za vselej pokopala njene nade, da se popravijo krivice, ki so ji bile prizadete. Po številnih brezuspešnih poskusih v zadnjih letih je sedaj prišel čas. da se morajo popraviti napake v mirovnih pogodbah. Ženeva, 4. junija, s. Na današnjem plenarnem zasedanju odbora za evropsko sodelovanje je omenil v splošni razpravi nemški socialno-demokratski poslanec dr. Breitscheid Briandov načrt o Panevropi in govoril o možnosti evropskega sodelovanja. Govornik je načeloma pristal na idejo evropske zveze držav, vendar je kritiziral nekatere podrobnosti predlaganega besedila. H koncu je izjavil, da bi bilo mogoče ta načrt izvesti samo v okvirju Društva narodov in da nikakor ne bi smel biti naperjen proti katerikoli skupini držav. Londonsko potovanje grofa Bethlena Zahvalil se bo Angliji za dosedanjo podporo in prosil za večje posojilo, da ublaži gospodarsko krizo Budimpešta, 4. junija, d. Kakor poročajo listi, bo ministrski predsednik grof Bethlen v kratkem odpotoval v London. Temu potovanju pripisujejo v madžarskih političnih krogih veliko važnost in pričakujejo, da bo rodilo za Madžarsko zelo ugodne uspehe. Budimpešta, 4. junija, g. Potovanje ministrskega predsednika grofa Bethlena v London je izzvalo v političnih krogih veliko zanimanje. Odhod je določen na dan 15. junija. Grof Bethlen bo potoval v spremstvu svoje soproge im bo ostal v Londonu 8 do 10 dni. V političnih krogih se širijo govorice, da je za. njegovo potovanje v London posredovala madžarska socialno-demokratska stranka. Socijalistični poslanec Payer se je na vprašanje o tem izognil odgovoru in omejil na kratko ugotovitev, da vzdržuje madžarska delavska stranka prijateljski odnoša.ie z angleško delavsko stranko. Zatrjuje se tudi, da je Bethle-iiovo potovanje v zvezi s svoječasnim potovanjem avstrijskega zveznega kancelarja v London. Dr. Schobru so v Londonu svetovali, naj razoroži Heimwehr in sedaj je treba čakati, kakšen nasvet bo prinesel grof Bethlen iz Londona. V polslužbenih krogih se govori, da gre grof Bethlen v London zahvalit se za pomoč, ki jo je angleška vlada nudila Madžarski na haaški in pariški konferenc ter v vprašanju vzhodnih reparacij. Dasiravno se je že dalj časa govorilo v Budimpešti o inozemskih potovanjih ministrskega predsednika, je vendar vest o njegovem skorajšnjem potovanju v London vzbudila veliko presenečenje. Kakor piše »Pesti Hirlap,« je potovanje v zvezi samo z rešitvijo raznih gospodarskih vprašanj ter najbrže tudi z najetjem inozemskega posojila. Obenem javlja list,'oroča. da ie preiskava, ki io vodi poseben delegat obmejnega poveljstva o fTici-dentu v Neubofenu. ugotovila, da ie nemška polieiia že lani izdelala načrt, da bi odvedla poljske komisarje čez meio. Nemški posredovalci so si baje več mesecev Prizadevali, da bi prišli v stik s poljsko obmeino stražo, kar se iim ie končno tudi posrečilo. Izvabili so komisarje čez meio ter irh odvedli v roke nemške obmeine policiie. Kakor se zatrjuje, bodo do končan; preiskavi ki jo vodi mešana komisija, nadaljevala oogaiania z nemško vlado, da se v bodoče preprečijo taki dogodki in metode, ki bi utegnile skaliti dobre in prijateljske odnošaie s sosedi. Nov sovjetski upornik Pariz. 4. .ranila s. Glavm tajnik oficielne banke sovjetske tmiie v Franciji. Banaue Co-mmercieUe pour 1' Europe du Nord, Kru-Pov ie zaradi spora z vlado in s sovjetskim poslanikom v Parizu odstopil in prijavil svoi izstop iz komunistične stranke. Krapov utemeljuje woi korak s tem. da se ie v zadniih letih vedno bolj prepričal. kako zelo škodljiv ie sovjetski sistem. Sovietski poslanik v Parizu ie Kru-pova nedavno pozval k sebi. da bi se opraviči! zarad; svoje politične preorien-taciie. Krapov se temu vabilu ni odzval m se tudi ni hotel vrniti v Moslkvo. kakor ie pozneje odredil sovjetski poslanik v Parizu. Sklicanje konzistorija Rim, 4. jun. AA. Uradno potrjujejo, da je papež sklical konzistorij na tajno sejo, ki bo 30. junija. Na tej seji bodo imeno. vani novi kardinali. Zaenkrat še ni odre« jeno, kdo bo deležen te visoke cerkvene časti in koliko kardinalov bo imenovanih. V zadnjem času je umrlo več kardinalov. Bruhanje Vezuva Neapelj, 4. jun. č. Točno leto dni po lan« skem izbruhu v dneh 2. do 6. junija je pričel Vezuv te dni ponovno bruhati. Po< gled na delujoči vulkan je posebno ponos či zanimiv in prekrasen. Šef observatorija na Vezuvu je nujno opozoril oblastva, da izvrše potrebna preventivna dela zlasti v dolini Val Inferno, da lava ne bi napra« vila prevelike škode. Po prvem izbruhu so« deč je pričakovati to pot močnejšega de« lovanja Vezuva. Napulj, 4. junija, s. Ravnatelj observa« torija na Vezuvu poroča: Na dan obletni« ce izbruha dne 2. junija 1929, ko je žare« ča lava prodrla do Tercigna, je vulkan zo« pet na raznih krajih bruhnil močne potoke žareče lave. Tok lave naglo narašča ter de« re na več krajih z gore. Ponoči se je usul dež črnega peska na terase observatorija. Po katastrofi v Genovi Milan, 4. jun. č. Zaradi katastrofe iz« seljeniškega doma v Genovi sta bila areti« rana lastnik poslopja Caselli in njegov sin skupno z obema arhitektoma, ki sta vodila popravljalna dela na zgradbi. Vkljub te« meljitim reševalnim delom še vedno ni znana usoda desetih oseb. Sinoči so našli še dva mrtva Poljaka. Reševalna dela vrši sedaj vojaštvo. Pri nesreči v Izseljenskem domu ni prizadet noben naš državljan Zagreb, 4. junija, d. Zagrebški pisarni »Na-viga-2ione Italiana« in »Lloyd Sabaudo« obveščata našo Javnost, da ni bil pri nesreči v teseljeniškeui domu v Genovi prizadet noben Jugosioven. Nemški turisti v Dalmaciji Sptft, 4. junija. č. Na pobudo potniškega biroja Its je -včeraj prispela že dvajseta skupina nemških turistov na naše Primorje- Gostje te Nemčije ostanejo v Splitu 10 dni, nakar od po trnje jo r Severno Dalmacijo. MADŽARSKA REVIZUONISTIČNA DEMONSTRACIJA Manifestacije povodom obletnice trianonske mirovne pogodbe - žalna seja poslanske zbornice - Grof Apponyi o madžarskih revizijoni- stičnih težnjah Budimpešta, 4. junija, d. s. Povodom današnje 10. obletnice sklenitve trianonske imirovne pogodbe so se vršile po vsem Madžarskem velike manifestacije, pri katerih niso sodelovali samo nacionalistične in iredentistične organizacije, ki se zavzemajo za revizijo mirovnih pogodb in povratek Habsbuirža-nov, marveč tudi oficijelni krogi. Po vsej državi je bil proglašen današnji dan za narodni žalni dan in v vseh večjih kraijih so se vršili protestni shodi in demonstracije. V znak protesta proti trianonski mirovni pogodbi je bilo Ob 11.55 ustavljeno delo v vseh tovarnah, podjetjih, Obratih in trgovinah. Železnica, avtomobili in cestne železnice so opoldne za 10 minuit ustavile obratovanje. Prav tako so bile tudi trgovine za 10 minut zaprte. V vseh cericvah so zvonili z vsemi zvonovi, a na poziiv duhovščine so se vršile molitve za osvoboditev madžarskega naroda izpod tujega jarma. Glavna manifestacija pa se ,ie vršila v poslanski zbornici, kjer se je vršila žalna seja. Vsi poslanci so orišli v črni obleki. V imenu vseh meščanskih strank je govoiril pred prehodom na dnevni red grof Apponyi, ki je bil pred deseti- mi leti vodja madžarske delegacije pri mirovnih pogajanjih v Parizu. V svojem govoru je najprvo izrazil obžalovanje in globoko žalost vsega madžarskega naroda zaradi pristranske določitve meja pri sklepanju mirovnih pogodlb. Naglašal je, da je bil mir, kakor Nemčiji, tudi Madžarski vsiljen. Pod pretvezo rešitve narodnostnega problema je bilo s trianonsko mirovno pogodbo odcepljenih 10 milijonov Madžarov, ki tafco po geografični, kaikor po entno-girafski legi spadajo k Madžarski. 55 odstotkov prebivalcev teh pokrajin je bilo za te države tujcev, med njimi 3,300.000 čistokrvnih Madžarov. Še slabša, kakor trianonska pogodba sama, je bila njena izvedba v praksi. Madžarska kultura je uničena in se še dalj uničuje. Enostranska razorožitev je jasno priznanje in dokaz, da se vzdržujejo sedanje razmere in državne meje samo umetno s silo, ne pa po samoodločbi nin po pravici. Na takšni podlagi m mogoč trajen mir in vzhodna Evrooa se ne bo mogla nikdar pomiriti. Na dan 10. obletnice podpisa trianonske pogodbe obnavlja vsa Madžarska svoj protest proti tem krivicam in izjavlja, da se bo tudi v bodoče borila z orožjem pravice za obnovo resnične pravice. V imenu socialne demokracije je poslanec Farkacs prečita! deklaracijo, v kateri 'zahteva revizijo mirovne pogodbe na podlagi samoodločbe narodov, zaščito manjšin, splošno razorožitev in demokratično ureditev države. V znak žalosti je bila nato seja prekinjena za pet minut. Tudi vsi današnji listi objavljajo obširne članke o trianonski pogodbi ter zalbfcevaijo njeno revizijo, naglašajoč. da si bo Madžarska prej ali slej znala priboriti svoje pravice. Zvečer so se vršile v Budimpešti velike nacionalistične demonstracije, pri katerih se je vzklikalo proti sosednim državam. Na protestnih zborovanjih, ki so se vršila tekom dopoldneva in zvečer, so bile sklenjene resolucije, v katerih se zahteva od Drušitva narodov, naj s zavzame za revizijo mirovnih pogodb in vrne Madžarski odceplienje pokrajine. Kakor poročajo večerni listr, so^tudf madžarske manjšine v drugih državah poslale v Ženevo svoje proteste, v Ameriki živeči Madžari pa so izročili predsednika! Hooverju obširno spomenico, v kateri zahtevajo revizijo vseh vzhodno evropskih pogodb. Pred zaključkom beograjskega procesa Danes bodo govorili kot zadnji zagovorniki dr. Mačka, s čimer bo razprava zaključena — Sodba bo objavljena v torek Beograd, 4. Junija p. Na današnji razpravi pred državnim sodiščem so govorili zagovornik dT. Leboviča, dr. Dragan Šafar, zagovornika Jelašiiča in Debaniča dr. Živko Bertič im dr. Ferdo Bošnjatkov-ič tar zagovornik obtoženega Begiča dr. Rinaldo Ču-Kč. Kaikor vsi. prejšnji zagovorniki, so tudi današirnjS dokazovali nevzdržnost obtožnice m zahtevali, naj izreče sodišče oprostilno sodbo. Zagovornik j Smole, dosedauii uradnik kurilnice v Ljubljani. Kongres pevskih društev Kotor, 4. junija AA. Srbsko pevsko društvo »Jed'instvo« v Kotoru proslavi te dni desetletnico svojega obstoja. V Kotoru bo istočasno tudi kongres »ugoslovenSkeiga pev skega saveza. V nede.io 8. junija se začno svečanosti s sprejemanjem delegatov in srostov. Po svečanem cerkvenem opravilu* s katerim bo kongres otvorjen, bo svečana seja pevskega društva »Jedinstvo« im nato slavnostni obhod po mestu. Isti dan popoldne se delo kongresa nadaljuje s koncertom, ki ga priredi »Jedinstvo«. Zvečer priredi mesto Kotor narodno veselico. 9. junija zjutraj se bo zasedanje kongresa nadaljevalo, opoldne bo banket, poipoldne pa teleti. Znižanje obrestne mere za posojila Poštne hranilnice Beograd, 4. junija. A A. Upravni svet Poštne hranilnice je sklenil, da se od danes sprejemajo državni boni v lombard. Obrestna mera za lombard državnih vrednostnih papirjev se zniža od 8 na 7%, znesek p >-sojala na poedino obvtekajo prispevki države za ceste, vse ba.iovmske davščine na vozila 'n bencin ter obstoječe cestne doklade. Banska uprava pa se poživlja, da nujno i»dela t?n»t. ni i»roc-"jini za rekonstrukcijo vsesa eestn« ga omrežja v banovini in da po najboljši moči skrbi za pospešeno izvedbo tega progi a mr. Smernice naše gospodarske politike O položaiu naše industrije in o izgledih za bodočnost je obširno poročal glavni taij-nik zveze inž. Milan Šuklje, ki je obrazložil posledice agrarne krize 5n katastrofalnega padanja cen agrarnih proizvodov na svetovnem trgu. Nejevolja agrarnih toro-. gov se je povsem neutemeljeno prevrgla v živahno agitacijo proti industriji in proti oni mali zaščiti, ki jo uživa naša industrijska produkcija. Posledice agrarne krize so našo industrijo še težje zadele kakor agrar-ce same. Kmetovalci, ki ne morejo doseči primernih cen pri prodaji svojih pridelkov, imajo vsaj hrane v izobiilju. Kako pa naj si pomaga industrija, ko je padel domači kon-zum na minimum in so cene industrijskim izdelkom čim dalje nižje. Sosedne industrijske države so v zadnjih letih zastavile največje delo v zaščito svoje agrarne produkcije, da oiačijo k on s umno moč prebivalstva in da razbremenijo svojo trgovinsko bilanco od uvoza kmetijskih proizvodov. Naša država ne more postopati enakto. Kakor stremijo industrijske države, za tem, da ohranijo in povečajo kapaciteto indu-striiske produkcije in se ob enem rešijo odvisnosti od uvoza fe agrarnih dežel, tako moramo mi kot agrarna država zboljšat! našo agrarno produkcijo slede kakovosti in količine ter obenem napeti vse sile za ■povzdigo lastne industrije, da se tako osvobodimo odvisnosti od inozemskega uvoza. Industrijske dežele plačajo z blagom kj ga je ustvarilo mailo število delavcev, uvožene agrarne produkte, za katerih produkcijo je bilo potrebno veliko število kmetovalcev. Ce se mora Izvoziti delo 10 ali še več državljanov, da se plača storitev enega inozemskega delavca, ne more biti taka kupčija dobra. Ta pot vodi v novo su-žertstvo. Agrarne dežele se morajo zato solidarno braniti, da jih ne podjarmi dvojni pritisk, ki ga izvajata industrijska Evropa in prekomorske agrarne države. Resolucije V resolucijah, ki so bile nato sprejete, se zahteva, da kraljevska vlada uporabi vsa primerna sredstva, da se pospeši industrializacija, ki ie v splošnem državnem interesu nujno potrebna. Zato naj vlada vztraja pri svoji dosedanji carinsko zaščito; politiki in naj v nobenem primeru ne dovoli, da se na račun reparacij nabavlja blago ki sa lahko izdela domača industrija. Nadalje se poživlja kraljevska vlada, da nujno reši vprašanje ureditve banovinskih in samoupravnih financ, na način, ki bi onemogočil previsoko itn neenakomerno obdavčenje kakor tudi obdavčenje industrijskih si-rovin in produkcijskega procesa. Nadalje se naproša vlada, da čim prej izenači naše obrtno pravo z enotnim obrtnim zakonom im da čim prej izda enoten rudarski zakon o izkoriščanju vodnih sil in zakon o elektrotehničnem gospodarstvu. Nato je občni zbor odobril računski zaključek za leto 1928. s primanjkljajem 230.000 Din in računski zaključek za leto 1929. s presežkom 97.000 Din ter končno proračun za tekoče leto v višini 775.000 Din. Predlog industrijskih korporacij Beograd. 4. junija. AA. Centrala industrijskih korporacij je izročila finančnemu ministru spomenico, v kateri prosi, naj se razglasi zakon, ki bo omogočil industrijam in tvornicam, da razširijo in modernizrajo svoje obrate v prihodnjih eptih letih br«z plačila predpisanih davščin. Centrala industrijskih korporacij utemeljuje svoj predlog s težkim položajem industrije, s hudo inozemsko konkurenco in s potrebo, da se naša industrija reorganizira na moderni podlagi. „ZeppeIin" na povratku Horta (Azori), 2. junija, s. »Grof Zeppe« lin« je ob 12. srednjeevropskega časa v vzhodni smeri preletel mesto. Po zunanjih znakih sodeč, je na krovu zrakoplova vse v redu. Pariz, 4. junija. AA. Havas poroča, da je zrakoplov »Grof Zeppelin« preletel Azorske otoke danes ob 11.30 po tamo« šnjem času. V Friedrichshafnu pričakuje« jo povratek »Zeppelina« jutri opoldne. Hmeljski trg Žatec, 4. Junija, h. Tendenca zelo čvrsta. Promet okoli 50 stotov, cene 700 do 800 Kč. Naša vojska v ameriškem filmu Beogr*d, 4. jun. p. Znano filmsko pod« jetje »Fox« je z dovoljenjem vojnega mi«. nistrstva pbsnelo v Beogradu več filmov o naši vojski. Med drugimi je bil filman tudi bataljon pešpolka kraljeve garde. Vsi posnetki so zelo dobro uspeli in zastopnik podjetja je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo tvoril ta film za Ameriko ogromno senzacijo. Sprememba zakona o cestah Beograd, 4. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gradbe ln po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o spremembah zakona o samoupravnih cestah. Nj. Vel. kralj je dalje na predlog ministra za gradbe in po zaslišanju, predsednika ministrskega sveta ter na osnovi t; 26. zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1*929 predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa z dne 6. junija 1929. Grški gostje v Zagrebu Zagreb, 4. junija, n. Danes ob pol 8. zju« traj so prispeli v Zagreb predstavniki gr« škega gospodarstva. Na kolodvoru so iih sprejeli in pozdravili mestni podžupan Artur Mahnik, zastopniki zbornice za TOI ter mnogih drugih gospodarskih organiza« cij. Zahvalila sta se za sprejem bivši mi« nister Mauro Kordako in univ. prof. Vi« zis. Gostje so odšli nato v hotel Esplana« de, ob 10. dopoldne pa jih je sprejel v od« sotnosti bana dr. Šiloviča podban dr. Sto« janovič, nakar so bili sprejeti še pri župa« nu dr. Srkulju, pri katerem so ostali sko« raj celo uro. V Gradskem podrumu je pri* redila mestna občina opoldne gostom ban« ket. Popoldne so Grki posetili zbornico za TOI ter si razgledali mesto. Zvečer se je vršila v gledališču slovesna predstava. Jutri si bodo grški gostje ogledali za« grebške tovarne, ob 5. popoldne pa odpo« tovali v Ljubljano in na Bled. Proslava rojstnega dne angleškega kralj*a v Beogradu Beograd, 4. junija, ip. V proslavo 65. rojstnega dneva angleškega kralja Jurija je priredilo snoči društvo prijateljev Anglije in Amerike v hotelu »Excelsior« svečan banket, ki so se ga udeležili tudi vs.i člani vlade, ves diplomatski zbor in najuglednejši zastopniki javnega življenja. Prireditev je bila lepa manifestacija, prijateljstva med Jugoslavijo in Anglijo. Žirija za pregled načrtov za zgradbo palače Poštne hranilnice v Beogradu Beograd, 4. junija, p. V žirijo, k.i bo odločala o načrtih za zgradbo nove raon.»men talne palače Poštne direkcije v Beogradu, za katero je bil ■te dni razpisan natečaj, so poklicanj najuglednejši jugoslovenski arhitekti in unverzitetni profesorji. Med njimi sta tudi profesorja ljubljanske univerze Josip Plečnik in inž. Ivan Vurnik. Jan Šeba operiran Beograd, 4. junija p. Iz Prage javljajo, da ie bil nujno opeiniran bivši češkoslovaški poslanik v Beogradu g. Jan Šefoa. G. Šeba jc nevarmo obolel na angini ter je moral biti zaradi nastalih komplikacij operiran. Njegovo stanve po operaciji 'je zadovoljivo. Nesreče v Zagrebu Zagreb, 4. junija, n. Danes dopoldne je padla iz prvega nadstropja na cesto in se na mestu ubila 551etna Karolina Maričič, ki je umivala okna v Medvedgradski ulici. Na neki klopi na Tuškancu so našli da« nes popoldne zvijajočo se v bolečinah pet« najstletno nameščenko iz parfumerije Le« da. Ker je bilo takoj jasno, da gre za po« skušen samomor, so jo odpeljali v bolnico in ji izprali želodec. Dekle je izjavilo, da se je poskušalo usmrtiti, zaradi tega, ker se je njen oče ponovno oženil in je dobila ona mačeho. Tatvine absolviranega srednješolca Zagreb, 4. junija, n. Poslednje dni je bi« lo opažati v Zagrebu izredno mnogo tat« vin v uradih in privatnih stanovanjih. Ne« pridiprav je odnašal predvsem suknje in površnike, a se tudi ni branil raznih dra« gocenosti. Sedaj pa je policiji uspelo, za« lotiti tatu v osebi mladega Nikole Segote, brezposelnega privatnega uradnika, ki ima maturo. Po aretaciqi je Šegota izpovedal, da vkljub svoji popolni srednješolski iz« obrazbi ni mogel nikjer dobiti službe niti kot sluga ali portir in da je zaradi tega bil prisiljen krasti V vsem je izvršil 42 tat« vin. Ukradene stvari je deloma zastavljal, deloma pa prodajal nekim pajdašem, ki so bili ž njim vred aretirani. Na smrt obsojen morilec Osiiek, 4. junija č. Pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišč-i se je vršila glavna kazenska razprava proti Draganu Pravici, ki je pred nekaj mesecj izvršil to-parski umor v nekem gozdu pri Našicah. Pravica, ki ie ogiljar. je napadel svojega poklicnega tovariša Antona Plutiča ter usmrtili njega in njegovo ženo Ano. Nameraval ie umoril tudi njuno hčerko Katico, ki pa ji je uspelo ubežati, dasiravno jo jc težko poškodoval. Po svojem krvavem dejanju pa ni našel Pravica nobenega denarja, ker je Pluitič nekaj dnii pred tem usodnim dogodkom naložb svoj prihranek v banko. Dragan Pravica ie bil danes obsojen v smrt na vešaiih. Obsodba radi obrekovanja Snbotica, 4. junija, č. Pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se |e vršila dane« po odločbi apelaoijskega sodišča že druga razprava proti subotiske-mu advokatu dr. Tiboru Caniju. Advokat je kot pravni zastopnik nekega večjega švicarskega pojetja izjavil dvema trgovskima zastopnikoma tega podjetja, da je mogočo z zneskom 20.000 Dtn podkupiti predsednika trgovskega sodišča, tako da bo neka tr-povaka zadeva rešena v korist inozemske tvrdke. Sodišče je danes potrdilo prvo sdd-bo, s katero je bil advokat dr. Tibor čani obsojen na šest mesecev zapora. Novi uspehi našega velesejma Tudi včeraj ie bil poset na jubilejnem velesejmu zelo velik. Dopoldne ie bil po-sebn« močan poset kmetovalcev, ki so Prišli na živinski seiem ali na so prišli v Ljubljano zaTadi tržnega dne. Popoldne pa je posetilo prireditev zlasti veliko število podeželskih in dTugih šol. ki se s svojimi izleti na veleseiem letos posebno odlikujejo. Doslej ie veleseimski urad zabeležil poset prek.-, 200 šol in samo včeraj je bilo na velesejmu 40 šol. Zanimanie za letošnji veleseiem še dal.ie narašča, kar ie pripisati okolnosti. da so že prvi posetniki letošnie prireditve ponesli tudi v naioddalieneiše kraie naše ožje in širše domovine glas o izredn; uspelosti. pestrosti in animivosti letošnjega velesejma. ki je po splošnem priznanju prekosil vse dosedanje. Iz NiŠ3 so včerai prispeli interesenti in kupci za naša ročna dela. za gospodarske stroje. pap:r itd. Posebna komisija vojaške uprave ie kupila 50 šivalnih stroiev za šivanje vreč. Dospeli so včerai tudi številni posetniki iz Skoolia. Beograda. Sara-leva in iz Hrvatske. Za izdelke naše gorenjske tekstilne industrije ie mnogo interesentov in kuiocev iz savske in dunavske banovine: prodani so bili stroii za obdelovanje lesa. oletilni stroii. dobro oa gredo tudi brizgalne za sadno drevje in trte. oisalnf stroii. akumulatorji. nadalie izdelki štajerske brusne industrije ter vagoni in material za Poljske železnice. Tudi včeraj so naši pohištveni mizarii prodali zopet več pohištvenih garnitur, ki vzbujalo med najširšim krogom posetnikov gotovo naivečie zanimanie. Prav tako ie velik in* teres za razstavo, ki io ie priredil naš državni urad za' oosDeševanie obrti tn Iti obsega zlasti perilo, pletenine, ključavničarske izdelke in kot posebnost domače šablone (patrone) za sobne slikarje. Glede na dosedanji izredno zadovoljiv poset se napoveduje, da bo letoSnfa jubilejna prireditev dosegla svoj vrhunec v nedelio. ko ie pričakovati zlasti ogromen naval podeželskega prebivalstva. vs— »Stubaier«, brzoklepalnik na jubis lejnem velesejmu v Ljubljani. Veliko za« nimanje vzbuja novi patentirani brzokle« palnik »Stubaier«, Razstavni prostor št. 571 — 572 v paviljonu »H« je stalno oble« gan od kmetovalcev, ki naravnost občudu« jejo to praktično gospodarsko orodje. Naj ne zamudi noben kmetovalec ogledati si ta velevažen aparat in poizkusiti na njem klepati koso. Vsakdo naj si ga nabavi še letos, ker se bo nizka nabavna cena skoro gotovo zvišala. 753 —vs Svetovna razstava Barcelona v Ljub« ljani. Oglejte si v razstavi Barcelona raz« stavljene juvelne predmete iz Antvverpna, kakor bižuterijsko blago iz Pariza ter ure iz Švice in svinčeno kristalno blago iz Nemčije. Zgoraj navedeni predmeti so se« daj razstavljeni na ljubljanskem velesej« mu v paviljonu »H«, koja št. 222 do 220, Bijoux de Pariš, kjer bodo vsi mojsterski izdelki prodani po čudovito nizkih cenah. Zagonetna smrtna nesreča Liubliana. 4. iuniia V hiši št. 10 v VVolfovj ulici se je popoldne okrog 14.30 pripetila zagonetna smrtna nesreča, katere žrtev ie postal 27-letni svečarski pomočnik Martin Berdelak. doma iz Vrholi v mariborskem okraiu. Imenovani je že opoldne pri kosilu tožil. da mu nekai ni prav in da se počuti slabega. Tudi ie občutil, da se mu tresejo roke in noge. Prav tako sta izjavila tudi drugi svečarski pomočnik in na služkinja, da občutita nekako slabost. Po kosilu ie odšel Berdelak iz kuhinie v 1. nadstropju v pritličje na stranišče na dvorišču. Ker ga ni bilo na spregled niti potem, ko so ostali uslužbenc; pričeli že z delom, ie odšel Pomočnik Ožbalt Babič pogledat, kai ie z Berdelakoim. Na svoie nemalo nre-sene-čenie pa ga je našel ležati v stranišču na tleh. vsega modrega v obraz brez zavesti. Ves prestrašen ie odhitel. takoi po eospo-daria. nakar so nezavestnega Rcirdelaka prenesli v delavnico in ga skušali z umetnim dihaniem spraviti k zavesti. Iz sosednjega dr. Oražnovega doma ie prihitelo tudi več medicincev. ki so nadaljevali z ožiivlievalnimi poizkusi, ki pa niso uspeli. Med tem ie dospel rešilni avto. ki ie Ber-delaka odpeljal v naivecii naglici v splošno bolnico, kier so se trudili z bolnikom zdravniki, vendar ni pomagalo nobeno sredstvo in ie Bcrdeiak kmalu nato umrl. ne da bi se zavedel. Med stanovalci v omenjeni hiši prevladuje veliko razburienie. kaiti nihče ne ve. na čem prav za prav le Berdelak umrl. Spočetka so se poiavile govorice, da ie postal nesrečni mladenič žrtev strupenih plinov. V imenovani hiši. v 3. nadstropju .so namreč organi mestnega fizikata okrog 7. zjutraj razkužili stanovanje, ki ga ie te dni zapustila neka stranka. Vse stranke v hiši Sn bile od strani fizikata ustmeno in pismeno opozorjene, nai bodo ostala stanovanja v hiš: odnrta do 12.30. nato pa. ko bodo organi fizikata pričeli z zračeniem razkuženega stanovania. nai se stanovanja zaoro. Po prezračenem stanovanju sta hodila uslužbenca fizikata nozneie že lahko brez mask. kajti baš takrat ie nastal silen veter, ki ie vse strupene oline kaj hitro raziPodil. Zato skoraj ni misliti, da bi postal nesrečni Berdelak. ki ie bi! slabega zdravja, bil ie bolan na olnuiaih. žirtev strupenih plinov, ki bi ga zasegli v spodnjem stranišču. Kai ie prav za nrav povzročilo njegovo smrt. b- pokazala šele obdukcija trupla, ki bo izvršena jutri dopoldne. Nesrečni Berdelak ie bil ti služb en v Ljubljani že dalie časa in ie nameraval v bldžnii bodočnosti ustanoviti lastno svečarsko obrt v Murski Soboti. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za četrtek: Splošno zboljšanje; spremenljivo, lahko oblačno vreme. Žrebanje razredne loterije Dne 2. junija so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane : Din 2000.— št. 67.534. Din 500.— 35.394, 36.651, 42.952, 42.966, 66.409, 66.425, 76.620, 77.211, 96.631, 96.618, 89.177. Zadružna št.: 1855. 8001, 17.932, 17.935, 37.741, 38.151, 38.152, 38.160, 44.146, 46.627, 46.649, 48.391, 67.520, 68.761, 69.153, 69.175, 77.278, 77.321, 77.345, 86.984, 96.673, 96.809, 96.821, 96.894, 19.175. 19.186, 19.193. 39.501. 39.507. 39.536, 49.419, 49.429, 57.321. 69.409, 69.438. 69.479, 87.919, 89.112, 89.116, 96.895. 98.119, 98.176, 29.299. 33.793 39.562, 39.577 58.810. 58.879 72.090. 75.080 89.117, 91.316 98.180, 98.920 hranilnica, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. FERL1NZ. reja živali plemenite kožuhovine k. d. Ljubljana Staničeva ulica št. 21 dobavlja plemenske srebrodlake in modre lisice, kane (JSTerz) mlade in stare Najboljša naložitev - KAPITALA! - Veliko partijo manufakturnega blaga nudimo p. n. posetnikom letošnjega ljubljanskega velesejma (trgovcem in privatnikom). ki Bosanski ženski Savez«, ki je imel 20 društev-članic in je celo izdajal svoj mesečnik »Srjjska žena«. Po preobratu je dal tedanji Srpski Ženski Savez inicijativo za organizacijo skupnega saveza in je zato uporabil najugodnejšo priliko, t. j. miting, ki se Je vršil za osvobojenje Koroške in Primorske marca meseca 1. 1919. v Beogradu. Osnoval ee je skupni savez z oficijelnim imenom »Narodni ženski savez kraljevine SITS«, obdržal še isto leto svoj prvi kongres ter pristopil Internacionalnemu ženskemu savezu. Leta 1920 se je udeležila kongresa Internacionalnega ženskega saveza že jugoslovenska delegacija. Od oktobra 1929 nosi naš savez oficijelno ime »Jugoslovenski ženski savez«. Predsednica je profesor Leposava Petkovjč, podpredsednica za Slovenijo Franja Tavčar, podpredsednica za Hrvaško Zlata Kovače-vič, podpredsedniško mesto za Srbijo je ostalo po odstopu Mile Simičeve nezasedeno. Katera slovenska društva so v JŽS Na prvem kongresu v Beogradu (1920) so bila zastopana naslednja ženska društva: Društvo slovenskih učiteljic, Splošno žensko društvo, Mariborsko žensko društvo. Splošno žensko društvo v Celju, Klub Primork. Leta 1922 je pristopilo »Koio jugosloven-skih sester v Ljubljani« in i Kolo t v Celju. Leta 1926 »Ženski Pokret«, isto leto po kongresu na Bledu Slovenska krščanska ženska zveza, 1. 1927. Telesno-kulturno društvo »Atena« in pred kratkim Društvo magistralnih uradnic. Najbolj razširjena po Sloveniji sta »Kolo«, ki ima 28 podružnic in Krščanska ženska zveza ali kakor se sedaj imenuje Ženska zveza, ki je pri vstopu navedla naslednje organizacije kot svoje članice: 1. Krščansko žensko društvo v Ljubljani, 2. Ženski odsek izobraževalnih, pevskih, prosvetnih društev. 3. Orliška pod- Predsednica JŽS prof. Leposava Petkovič zveza. 4 Dekliške zveze. 5. Članice Slomškove zveze. 6. Zveza uradnic. 7. Zveza trgovskih nastavljen k-.- 8. Zveza delavk. 9. Po-selska zveza. 10. Elizabetna društva. Razen »Zveze delavskih žen in deklet« so vse pomembnejše ženske organizacije združene v Jugoslovenskem ženskem savezru in preko njega člani«e Internacionalnega ženskega saveza. ". . vi-::. ■ /".*> ■ ' .v Premiera! Popolnoma novo! 2. in 9 zcece** f Briljantna veseloigra smeha in zabave! V glavnih vlogah: JO ANE CRAWFORl> WILLIAM HAINES Vaje za srečen zakon... Ta film si mora ogledati vsak moški, ki se hoče poročiti in postati srečen mož! Elitni Kino Matica Telefon 2124. ljudje Od Intern. Ž. S. se je odcepila leta 1904 grupa žen, kateri se je zdelo delo v Savezu preveč raznovrstno in si je obeiala mnogo več uspeha v boju za žensko volilno pravico, ako združi predvsem žene, katerim je bil edini cilj izvojevati ženam celega sveta to pravico. Spočetka se je ta organizacija imenovala Alijansa za žensko volilno pravico in se je zelo hitro razširjala, tako da šteje danes že preko 36 milijonov članic V zadnjih letiht zlasti po preobratu, so v mnogih deželah dobile žene volilno pravico in je navidezno odpadel glavni pogoj za obstoj Alijanse. Razširila je zato svoj program v toliko, da se bori v deželah, kjer že nimajo žene volilne pravice, zanjo, v ostalih pa za resnično enakopravnost obeh spolov, ker se je tekom let pokazalo, rta se stavijo ženam kljub enaki izobrazbi in enakim zmožnostim in kljub temu. da so jim odprta vrata parlamenta vedno večje zapreke, katere more premagati edino močna organizacija. V Jugoslaviji izvršuje te naloge »Alijansa Ženskih Pokrelov* pod predsedstvom Slovenke Alojzije Štebijeve. ki tudi urejuje glasilo »Žensk; Pokret«. Člani Aljanse so samo >Ženskj Pokreti« 15 po številu. Aljan-sa je v prisrčnih odnošajih s predsednico Internacionalne Aljanse so Ashby, ki je lansko leto poselila Jugoslavijo ln bila tudi v Ljubljani. Med vojno (leta 1914) je bila ustanovljena Internacijonalna lisa žon za mir tn svobodo, katero so osnovale žene, do tedaj članice Intern. ženskega saveza, z namenom, vršili veliko propagando za mir. Kljub temu, da šteje Liga v Jugoslaviji mnogo posameznih članic, se ni posrečilo, do zdaj ustanoviti sekcije, ki bi v resnici delala. Poizkušalo se je že ali brez pravega uspeha. Deloma leži krivda-v dejstvu, da posega delo Lige često. krat v zelo zapletene mednarodne odnošaje. Predsednica te lige je Jane Adams, odlična ameriška socialna delavka, ustanoviteljica znanega doma sHulI House«. Podpredsednica JŽS Franja Tavčarjeva Številčno zelo močna je tudi Internacijo-lialna katoliška ženska zveza (sedež v Utrechtu), ki ji pripadajo Slovenke preko Krščanske ženske zveze, oziroma Dekliških zvez. Pravkar se vrši kongres te zveze v Rimu, katerega se udeležuje edina Slovenka Anica Lebarjeva, učiteljica na pomožni šoli v Ljubljani. Vstop Slovenk v ostale intern. ženske organizacije, t. n. pr. v Int. žen«ko športno zvezo in Unijo akademsko izobraženih žen se pripravlja, tako rta bodo v kratkem naše žene imele svoie zastopnice v največjih internacijonalnih ženskih organizacijah. Spomenica treh občin v Slov. goricah Ljubliana. 4. iuniia Danes dopoldne se ie zffllasfla Dri Dod-banu dr. Pi.rkmaicriu denutaciia. v kateri so bili: posestnik inž. Liroša iz Male Nedelje. župnik Alt od Sv. Andraža, veleposestnik Knez iz Renkoveev. žiro a n Horvat iz Trbeeovaev in oosestmk Kostanj evec od Sv. Andraža Demitaoiia ie predložila pod-banu nastednio spomenico: Po stvarnem razmotrivanju dosedaniega neugodnega gospodarskega položaja občin Trbegovci. Galušak in Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki leže v osrčju Slovenskih goric, si podpisani usoiamo predložiti spomenico, sprejeto na gospodarski anketi v Rinkovoih. 1. Prebivalstvo imenovanih občin se ne more dvigniti do gospodarskega procvita klinih mri rodnim in teritorialnim ugodnostim. ker manika oreDotrebna komunikacijska zveza do davnih cest. 2. Naše ljudstvo mora zajemati vse svoie dohodke le i z sadiiereie. vinarstva, živinoreje in gospodarstva. Svoiih izdelkov pa ne more raci.ionalno so r a vi i a ti na tržišča, ker se sedaniie občinske ceste, katerih se lnudstvo mora posluževati ob vsakem vremenu. že ob naimanišem deževi-u spremene v izredno slaba in blatna pota. Tako ie tudi dovoz opeke, cementa, apna in dra«ega materiala, ki ga rabimo za izfcolišanie in moderniziranje svoiih kmetij in gospodarstev, združen z istimi težavami in velikanskimi stroški. 3. Ker ie izvedba nredmetne ceste za naš kraj živliensikeea Domena. zato so naši kmetije. obrtniki in drugi interesenti volini prispevati no možnosti svoi delež za tehnično pravilno zgradbo ceste s DrostovoJi-nim odstrvoom zemliišč. z vozniki, delavci, oziroma lesom. 4. Cesta nai bi imela svode izhodišče z bivše okraine ceste Ljutomer—Mala Nedelja teir nai bi vodila sko®i Trbeeovce in na-slednii občini Galušak in Sv. Andraž v SI. goricah in bi se nri Sv Andražu (v Hvale-t:noih) SDoiila ? banovinsko cesto Oornia Radgona—Ivanici—MaišDere. S to cesfo bi bila tudi ustvarjena tran^tna zveza Liu-tomer—Maribor ozToma Ptui. ki bi dede na v:šinske razmere bila naiugodneiša za bodoči avtoDromet. 5. Podpisani nr^:mn. da blagovoli banovina glede na navedene težnie našega kra-ia strokovno proučiti ozemlie k'er nai bi šla cesta da bi v interesu narodnogospodarskega orocvita prišlo dri realizacije nam nr°T)otrebre ceste Po zatrdilu nodbana ie pričakovati, da bo prizadetim občinam Do možnosti ugodeno. ¥ročinski val ni samo neprijeten, temveč tudi nevaren. Zato umivajte vsaki dan celo svoje telo s krasno ohlaja.iočim in živce kre-pečim levjim francoskim žganjem Rešeni boste velike muke. Počutili se boste svežega in elastičnega. Svoje dnevno delo boste opravljali brez napora. Dobiva se povsod! Centralna prodaja za Jugoslavijo: LAVLJA MENTOL BROŽD JENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Silna oevllita s točo Strašna posledica neurja okrog Višnje gore — Namesto srpa bo pela kosa Višnia zora, 4. iuniia Danes Dopoldne ob četrt na 15. so se na nebo nad višnieeorsko pokrajino nrivalili težki črni oblaki. Zapihal ie hud d:š od iu-cozaoada. k^ Da se ie kmalu prevrgel v vzhodnik Med ufflušuiočim trrmeniem ie nato začela rešetati eosta toča. katere zrna so bila težka povprečno do 20 sramov. Žalosten žvenket šip ki iih ie toča raz.-biiala. ie odmeva' vsepovsod Poslcdice današniesia neuiria so strašne. Trtne braide ob hišah so vse zfomliene in osmukane na tlak. Drevje ie okleščeno vse ceste so polne listi a in celih vej. Nad vse žalosten pa ie oocled na Dolia. Vse je razrito Vsa stebelca krompirja, fižola in druceca s.„ prelom,Iiiena. posevki uničeni. Namesto srpa bo treba na ooi.ie s koso. Toča ie vršila svoje uničujoče početje nad 10 minut. Celo streham ni prizanesla. Mnogo opeke, med nio mnogo težkih žlebni-kov. pokriva prostore pred stavbami. Ko ie toča ieniala ie vsa pokrajina izgledala, kakor da ie napadel $nez Kakor se ču.ie. se ie nevihta vlekla od Smaria vse doli do Stične, naiboli Da ie menda prizadeta vas Polje pri Višnji sorL Ljubliana. 4. iuniia Danes kmalu po 14. uri ie prihrumela s kamniške strani na severni del ljubljanskega mestnega ozemlja huda nevihta z vihariem in točo. Gosta in debela toča. ki ie Dadala sicer le kratek čas, je pobelila zemljo, da se 5e videlo kakor bi bil zapadel sne«. Toča ie oklestila drevie in uničila mnore zeleniadne in cvetlične vrtove. tako da se po nekaterih vrtovih še komai vid,, kai ie tam raslo. Obenem s točo ie div.iai hud vihar, ki ie trgal s streh opeko in z zanašanjem debele toče v nkna pobijal šipe. Vihar je bil tako močan, da je podrl tudi nekai manjših drevesc in strgal z drogov več zastav. Na veleseimišču ie potrgal veter razne plakate in reklamne napise. V iužnem delu mesta, na Viču in Rožni dolini ie bi' samo večii naliv, med katerim ie padlo nekai pohlevnih zrn toče, ki ni napravila nikake škode. Tri sestre žrtve ene ljubezni Vas Orna gora leži kakor sokoli e gnezdo v okriliu visokih planin, ki iim gospodari Durmitor. Pristop v to samotno vas je mogoč samo z dveh strani. Vaščani živijo še čisto patriiarhalno in zelo pobožno. Vsega štete vas kakih 100 hišic in so se prvi prebivalci tu naselili nekako pred 200 leti. Ta rod ie v glavnem pastirski, ker so pašniki kolikor tolik, dobri, zemlje pa ie le malo. Eden najuglednejših vašča-nnv ie posestnik Dakč. Niiegova najstarejša hčerka, ki šteie 23 let. se ie pred nekai meseci brez nrave liubc-zni poročila v vas Merlian v Sandžaku. Starši so io prisilili k poroki s premožnim posestnikom, ona na ie bila že Dar let zaljubljena v lepega mladeniča v domač- vasi. Preteklo nede'io ie Marica s svoi i m svakom prišla v domači krai. Skrivai se ie sestala s svoi i m liubliencem in se ie nato iz cerkve vrnila domov precej potrta. Povabila ie popoldne s seboi svoii dve mlai-ši sestri Stano in M iolko na kratek sprehod Dod planine. Pri neki staji so se vse tri sestre vsedle na travo in nekai časa prav živalmo prepevale. Naposled Pa Je Marica zasukala oocovor na svoi nesrečni zakon in na mladeniča, katerega ie v resnic; liubila. Ko ie tekom razgovora uvidela. da sta v mladeniča zaliublieni tudi meni dve sestri, iu ie pozvala, da si vse tri skuiDno konča i o življenje. Sestri sta privolili in ie za izvršitev samomora Pokazala naiveč Poguma sestra Stana. Vzela ie od Marice samokres in začela streljati. Naiprei ie pogodila Marico z dvema streloma. nato ie ustrelila Miiolko v bližino srca naposled Da ie z enim samim strelom obračunala še s seboj in se ie na mestu zgrudila mrtva. Marica se ie čez čas osvestila. Pričelo se ie že mračiti. Ker v samokresu ni bilo več Datron se ie Marica krvaveča vlekla proti bližnjemu prepadu, da bi se vrgla vanj. Sootoma na se ie pri studencu na-oila vode in se takoi zooet onesvetila... Ko Dakičevih hčerk zvečer ni bilo domov, so iih sorodniki in vaščani šli iskat. Mrtvo Stano so prenesli v mrtvašnico. Marico in Miiolko oa v domačo hišo. Obe sta močno poškodovani in se Marica bori s smrtjo. Mil cika oa bo morda le okrevala. Žalostni dogodek ie prebivalstvo samotne gorske vasi tako Potrl. da o niem niso marali govoriti niti pred sodno komisijo>. ki ie naslednji dan prišla raziskovat žalostni dogodek. Ga. Jožefa Cimermanova ie umrla nedavno v Sp. Šiški nad 90 leta stara. Pokoinica rodom Novakova iz Ribnice na Doleniskem. ie bila 24 let vdova oo sodnem' oficialu Jožetu Cimermanu. Izmed 12 otrok živijo le 3 sinovi, med njimi g. Milan. lastnik inforaciiske pisarne v Ljubljani (Kazina). Vnukinja Dofcoimoe gdč. Milena je uradnica v našem inseratnem oddelku. Oče in mati pokojne gospe sta tudi dočakala nad 90 let Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodelno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode. ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. VAŽNO OPOZORILO INSERENTOM! Ker se je nadejati, da bo naval z naročili na oglase za binkoštno praznično številko »Jutra«, kot običajno vsako leto, prav znaten, zlasti še, ker bodo hoteli inserenti izkoristiti naval podeželanov-botrov in botric na Ljubljano, opozarjajoč jih z oglasi v »JUTRU« na svoje tvrdke, blago in izdelke, prosimo nujno gg. inserente, da nam olajšajo v lastnem interesu posel in pripomorejo do brezhibnega zlaganja oglasov s tem, da nam izroče svoja naročila na oglase za to praznično številko »JUTRA« čim prej, vsaj pa do PETKA ZVEČER, ker bomo v soboto sprejemali do 12. ure le še izredno nujne oglase. Binkoštna številka ,,JUTRA" izide v povečanem obsegu, bogato Ilustrirana, z najbolj pestro, zanimivo vsebino, v pomnoženi nakladi 35.000 izvodov. „JUTRO". če vesli ' * Občni zbor Slovenske Matice se je vršil 2. t. m. Predsednik ie izrekel zahvalo slovenskim dnevnikom »Jutru«, »Slovencu« »Slovenskemu Narodu« in »Učiteljskemu tovarišu« za brezplačno obveščanje o društvenem poslovanju kakor tudi vsem poveri eništvom za njih sodelovanje. Iz tiskanega letnega poročila za 1. 1929 je razvi-deti, da je imelo društvo 1 častnega člana, 1 pokrovitelja, 8 ustanovniikov, 45 društve-nikov in 3525 rednih članov Raznim prosvetnim ustanovam in zavodom je dala lansko leto Slovenska Matica brezplačno na razpolago 1490 knjig ter je brezplačno odstopila državni biblioteki vse one knjige, ki iih je dobila od tujih založništev. Takšnih slovenskih, hrvatskih, srbskih, čeških, ruskih, bolgarskih, francoskih knjig je bilo S90. Izvoljeni so bili v društveni odbor za triletno dobo: Albrecht Fran, dr. Cankar Izidor, dr. Debevec Josip, Kozak Juš, La-jovic Anton dr. Lončar Dragotim, Prepeluh Albin, Vidmar Josip in Župančič Oton; v nadzorstvo pa: dr. Glonar Joža, Rožanec Mihael tn Tosti Avgust. * Promet izletniških vlakov na prog! Ljubljana glavni kolodvor — Metlika. Glede na ponovno izraženo željo po uvedbi izletniških vlakov tia dolenjskih železnicah bo železniška direkcija ljubljanska za Po-skušn.io uvedla v nedelio 15. t. m. prvi tak izletniški vlak na progi Ljubljana glavni kolodvor — Metlika in nazaj. Od zadostnega poseta vlaka bo odvisna nadaljna uvedba tudi ob naslednjih nedeljah in praznikih, ker le ob rentabilnosti vlaka je mogoč njegov nadaljuj obstoj. Zaradi tega se občinstvo poziva, da se v čim večji meri posluži že prvega vlaka in vsmeri ta dan izlete na dolenjsko stran. Vozni red izletniškega vlaka je naslednji: Ljubljaaa glavni kolodvor odhod 5.30, Grosuplje odhod 6.24, Višnja gora odhod 6.45, Trebnje odhod 7.35, Novo mesto odhod 8.11, Semič odhod 9.00, Črnomelj prihod 9.13 in odbod 9.18, Metlika prihod 9.40. V obratni smeri bo odhajal izletniški vlak iz: Metlike 18.00, Črnomlja 18.27, Semiča 18.48, Novega mesta 19.35, Trebnjega 20.16, Višnje gore 21.13, Grosuplja 21.40, prihod v Ljubljano glavni kolodvor 22.20. Razen navedenih postankov bo imel izletniški vlak v obcn J. Maček Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši smereh postanke v vseh postajah in postajališčih. Podrobnii vozni red je ra-zgilaše® na postajah. Za omenjeni izletniški vlak je dovoljen 50% popust od normalnih voznih cen, toda samo za potnike, ki vstopajo v Ljubljani glavni kolodvor in dolenjski kolodvor jn se vračajo edino le z izletniškim vlakom. Z vseh ostalih postaj je uporaba ■izletniškega vlaka seveda tudi mogoča, toda brez popusta. Za ta izletniški vlak veljajo tudi vse stalno veljavne vozne olajšave, na primer državnih uradnikov itd. Nadaljni promet se bo objavil v dnevnikih in pri potniških blagajnah na postajah. * Kongres Mednarodne unije gledaliških igralcev bo v dneh od 20. do 27. t. m. na Dunaju. Centralni odbor Udruženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije bo zastopan na kongresu po višjem režiserju g. prof. O. Šestu, članu Narodnega gledališča v Ljubljani. * Kongres Jugoslovenske pevske zveze se bo letos v binkoštnih praznikih vršil v Kotoru povodom 90-letnice tamošnjega Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v LjubUanl (SteviBce za označbo kraja pomenijo: 1. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer m brz-rao vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin, f«* 4. junija 1930. Ljubljana: 7. 762.5, 18, 55, mirno, 3, —, —. Maribor: 7. 761.8, 16. 90, mirno, 10, dež, 10, —. Mostar: 7. 762.2, 20, 85. mirno, 4, —, —. Zagreb: 8. 762.3, 19, 85, E 2, 10, —, —. Beograd: 8. 762, 19, 85, N.V4, 6. —, —. Sarajevo: 762.8, 17, 75, mirno, 8, —, —. Skoplje: 8. 762.1, 21, 65, NW2, 9, —, —. Kumbor: 8. depeše ni. Split: 7. 761.8, 23, 6.5, SE 4, 2, —, —. Rab: 7. 761.3, 21, 90, mirno, 3, —, —. Vis: 761.6, 20, 55, SE 4, 1. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27, najnižja 16; v Mariboru 15; v Mostaru 20; v Zagrebu 16; v Beogradu 17; v Sa« rajevu 17; v Skoplju 19; v Splitu 19. Solnce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.42, luna vzhaja ob 3.28, zahaja ob 1.22. srbskega pevskega društva »Jedinstvo«. Obeta se velika udeležba pevskih in god-benili društev, na sporedu so poleg kongresa delegatov razni koncerti, veselice, beneška noč in izleti po Kotorskem zalivu. * Vpisovanje na državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani bo za priglašen-ce in priglašenke za I. letnik 1., 2. in 3 septembra, za učence in učenke II. letnika pa 4. septembra. Pričetek vselej ob 8. uri. Naknadno vpisovanje bo še 10. septembra. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ali pa meščansko šolo z završnim izpitom. Sprejemnega izpita ne bo. Prednost imajo sinovi in hčerke trgovcev in podjetnikov, ki bodo ostali po dovršeni šoli v domačem podjetju. V II. letnik se sprejemajo samo tisti, ki so dovršili I. letnik državne dvorazredne trgovske šole. Absolventi trgovske šole imajo v vojaški službi pravico na dijaški rok. Dne 12. septembra ho objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. Otvoritvena služba božja bo 16. septembra ob 9. v kri-čanski cerkvi. Tvrdka A. Kune Ljubljana, Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. ^ Cene kar mogoče nizke! * Smrtna kosa. Dne 26. maja je umrla v Matavumu pri Divači gospa Julija G o m-b a č e v a, rojena Mahoroičeva. Dosegla je lepo starost 75 let. Skoro 60 let je gospodinjila pri Janezovih ter po moževi smrti vzorno vodila poznano gostilno »Pri Škocj-jansikih jamah.« Nijene hiše niso obiskovali samo ožiti domačini, Kraševci in Tržačani, nego je znala zanesti glas naše gostoljubnosti tudi v inozemske turistovske kroge in je tako mnogo pripomogla k dobremu glasu našega naroda. Stroga napram sebi ie otroke vzorno vzgojila ter je preživela (jesen svojih dni prj sinu v domači hiši. (Razmere zadnjih let tudi njej niso prizanesle in so tako pospešile njeno smrt. Kako -jo je ljubil narod, so pokazale procesije ljudi, ki so jo hodile kropit, im posebno še veličasten pogreb. Tihi, a delavni ženi blag spornim! — V splošni bolnici v Ljubljani je mmrla ga. Uršula Gerbic v 61. letu starosti. Pogreb poko.inice bo danes ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. '— Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Trgovska, bančna in industrijska podjetja naj se blagovolijo v primeru, da potrebujejo pisarniške začetnike, obrniti na ravnateljstvo državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo z dobrimi absolventi in absolventkami. * Pastirski tečaj v Kamniku. Agrarne operacije I. v Ljubljani so priredile s pomočjo planinskega odbora in sreskega kmetijskega odbora v Kamniku pastirski tečaj v nedelio 1. t. m Tečaj je obiskalo okrog 80 pastirjev, plamšarjev in planšaric. Sreskega načelnika je zastopal višji pristav dr. Oražim. Navzoči so bili tudi veterinarski referent Josip Ravtar, načelnik sreskega kmetijskega odbora Ferdinand Novak in načelnik planinskega odbora Karel Prelesnik. Komisar za agrarne operacije Ivan Pokom je s primernim govorom otvoril tečaj, nakar sta predavala živino-zdravnik Riegler iz Ljubljane o prvi pomoči pri oboleli živini v času planinske paše. kmetijski referent Josip Sustič iz Kranja o dolžnostih pastirja glede planine, živine in ravnanja z mlekom. Govoril je tudi Ferdo Novak. Po predavanjih se je razvil dokai živahen strokovni razgovor. Med drugim se je premotrivalo vprašanje ustanovitve mlekarskih zadrug v svrho izdelave enotnega tipa masla. Ta zadeva se bo glede na različne krajevne prilike še proučevala. Poudarjala se je tudi nujna potreba zavarovanja planšarskih koč, ki, žal, danes niso dovolj varne pred raznimi zlikovci. -Ob zaključku so se razdelile vrednim pastirjem denarne nagrade, ki jih je podelila v ta namen kraljevska banska uprava. * Izpremembe v potniškem prometu na progi Ljubljana glavni kolodvor — Kranj ln Kranjska 'gora — Rateče — Planica. Od 2. t. m. dalje vozi na progi Ljubljana glavni kolodvor — Kranj ob delavnikih potniški vlak 930 z odhodom Iz Ljubljane gorenjski kolodvor ob 5.58 in s prihodom v Kranj ob 6.46, zato pa izostane ob delavnikih vlak 920 z odhodom iz Ljubljane glavni kolodvor ob 5.23 in s prihodom v Kr^nj ob 6.17. Nadalje vozi od istega dne daije mešani vlak, ki odhaja z Jesenic ob DNEVNO SVEŽE PRAZENA : KAVA LaUBLD SK -VODNIKOV TRS ST. S.— 6.30 do in od Rateč—Planice, odhod iz Kranjske gore ob 8.16, prihod v Rateče— Planico ob 8.29, odhod ob 8.32, prihod v Kranjsko goro ob 8.40. Do sedaj ie vozil ta vlak samo do in od Kranjske gore. * Kača v žepu. Josip Marjanovič iz Mo-sta.ra se je v ponedeljek popoldne kot strasten ribič podal na ribolov ob Neretvi. Imel je srečo in je zvečer prinesel domov precej plena. Pred večerjo ga je žena prosila za 10 Din, da pojde v trgovino, in mož ji je velel, naj sama vzame denar iz njegovega suknjiča. Žena je tedaj segla v žep suknjiča, nenadoma pa zakričala in se onesvestila. Mož ji je prihitel na pomoč in videl, da je žena iz žepa potegnila velikega gada, ki se je urno skril pod omaro. Zdravnik, ki je bil takoj pozvan, ie žem nudil pomoč in bo okrevala. Gada. ki se je bil na ribolovu vtihotapil Marianoviču v odloženi suknjič, so seveda ubili. * Grozna smrt pod skalo. V kamnolomu blizu vasi Brajkovca v Štimadiji je velika skala pri razstreljevanju treščila na delavca Jovana Jakovljeviča, k; se je nahajal pod kamnolomom v nekem jarku. Preden e delavcem uspelo, da so s težkim trudom odvalili skalo, je bil Jakovljevič seveda že mrtev. Glava je bila razdrobljena. * Zasledovan slepar. Uslužbenec tovarne Miroslava Benka v Murski Soboti Franc M. je te dnj neznano kam pobegnil in odnesel okrog 30.000 Din gotovine. Imenovani je star okrog 34 let ter je male šibke postave. Ima črne lase in je oblečen v sivo obleko in črno dolgo suknjo. S seboj nosi r.iav kovčeg. Franceta B. zasledujejo orožniki že dalje časa, toda brez uspeha. * Žrtev moža in svaka. V Ljuboviji ob Drini so pred par dnevi našli v neki šupi pri gozdu močno poškodovano ženo posestnika Sime Srnica. Sodna komisija je takoj ugotovila, da je Ruža postala žrtev zločina. Poizvedovanja so razodela, da je kmet Sime grdo ravnal s svojo ženo in da so jo v hiši stneli vsi po mili volji pretepati. Posebno brutalen pa je bil napram njej posestnikov brat Ivan. Preiskovalni sodnik zdaj rešuje zagonetko, ali je nesrečna žena postala na svojem domu žrtev moralne pokvarjenosti bratov Simičev ali pa sta oba najela kakega zločinca, da je žensko ubil in jo prenesel v samotno šupo. ITO — zobna pasta najboljša ! * Odlikovana domača tvrdka. Pri razdelitvi nagrad tvrdkam, ki so razstavljale v Barceloni, bo tudi tvrdka Franno Swaty iz Maribora prejela za svoje svetovnoznanc brusilne kamne in plošče zlato kolajno. Tvrdka je prva in edina te stroke v državi in velepomembna za našo industrijo in obrt. Lepi izdelki te tvrdke so razstavljeni na velesejmu v paviljonu G 178/180. Autotaksi ! M. Jnvan Kocenova al. 5. Telefn 2821 * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Msgr. Toma Zupana sklad. CM ženska podružnica v Celju je poslala za msgr. Toma Zupana sklad 1000 Din. Iskrena hvala! * Lud. Černe, Ljubljana, VVolfova ulica 3, priporoča za birmance prvovrstne ure, zlatnino in srebrnino po najnižjih cenah. * Za binkošti v Pariz. Šestdnevno bivanje v Parizu za 1700 Din. Pojasnila daje »Putnik«, Ljubljana, Dunajska cesta 1. Iz Ljubljane u— »Slon Nuri«, krasen kulturni film iz življenja današnje Indije. ZKD bo predvajala danes ob 4.. pol 8. in 9. zvečer v prostorih kina Ljubljanski dvor krasen fur« »Slon Nuri«. Poleg mnogoštevilnih slik različnih živali nam predoču.ie to filmsko delo tudi življenje Indijcev. Film bo glede na sedaj aktualno vsebino, življenje Indijcev našel gotovo mnogo zanimanja pri občinstvu. Film se bo predvajal samo danes. Cene izredno nizke. Jutri nov spored, in sicer znano lepi film »Sestra Marija«. u— Iz gledališča. Jutri v petek se ponovi Wagnerjeva opera »Lohengrin« z g. Mar-čecem v naslovni partiji pri znižani,i cenah izven abonmaja. Teden domačih opernih del bo od sobote 7. do 14. t. m. Zastopan bo po naslednjih komponistih: Foersterju. Zajcu, Šafranek-Kaviču, Kogoiu, Bravni-čarju Hatzeju in Ipavcu. Opozarjamo, da bodo te predstave pri dramskih cenah, tako da bo omogočen poset vsem ljubiteljem domače glasbe. u— Sestanek brivskih mojstrov viške občine. Prejeli smo: V torek 3. t. m. zvečer so brivski mojstiri občine Vič sklicali to-variški sestanek v gostilni g. Kramarja na Glincah. Pobudo za ta sestanek sta dala nova naredba o odpiranju in zapiranju brivskih obratov ter nesolidarnost med omenjenimi obrati v viški občini, ki se je pokazala tudi pri samem sestanku, katerega se opozicija sploh ni hotela udeležiti. Na sestanku je bilo dogovorjeno, da ostanejo brivnice tudi nadalje ob nedeljah ves dan zaprte ter da se v obratnem primeru postopa zoper kršitelje teh sklepov z vso strogostjo. Nadalie se je razpravljalo o šušmarstvu, ki v viški občini bujno cvete 'n ki se največ rekrutira iz naraščaja brivcev. Navzoči mojstri so imenovali par šušmarjev, ki bodo po Zadrugi brivcev v Ljubljani poklicani na odgovornost. Na tem sestanku navzoči brivski mojstri pozivajo ohčinstvo Viča, Gline in Rožne doline, da jih podpira v njihovem stremljenju glede nedeljskega počitka kakor tudi glede šuš-marstva ter da naj podpira samo strokovnjake. ki plačujejo davek in drage lokale. Brivski mojstri občine Vič. u— Akademski klub gradbenikov priredi 5. t. m. 3. redno predavanje. Predaval bo g. inž. Milan Fakin o uvodu v nomografijo. Predavanje bo v gradbeni risaliNci na tehniki. Začetek ob 20. u— Pomota in zamenjava se je včeraj po naključju pripetila pri slikah in tekstu z razstave otrok. Zadnia slika predstavlja Li.io Engelmanovo, predzadnja pa Vladisli-va Marinka, sinčka pomožnega delavca tovarne Saturnus, ki je star komaj 10 in pol mesecev, a tehta že skoro 14 kg. u— Soareja francoskega inštituta Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnjo soarejo, ki bo imela na programu poleg dveh zabavnih komedij, izvajanih od amaterjev Francoskega inštituta, tudi več lepih recitacij naše priznane umetnice ge Šari-čeve. Muzikalni del bodo absolvirali mnogo obetajoči predstavniki našega umetniškega naraščaja. Uvodno besedo bo govori! g. profesor Marc Vey. Na razpolago bodo tudi tiskana vabila s tekstom recitacil in pesmi ter kratko vsebino veseloiger. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagaim opernega gledališča. Cena od 18 Din navzdol. u— Sckol II v Ljubljani priredi 6. t. m. ob 20. v telovadnici na realki akademijo dece in naraščaja obojega spola s pestrim sporedom. Vabimo članstvo, starše in vse prijatelje sokolstva, da akademijo poseti.io in s tem izkažejo mladini svojo naklonjenost in priznanje. Vstopnine ni. u— Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-nega urada ne uraduje za stranke zaradi snažen.ia uradnih prostorov v dneh 6. in 7. t. m. Originalno Niggerol (Patent št. 5922) olje ali krema za solnčenje in masažo Vas obvarujeta solnčarice, potemnita kožo in jo naredita gladko in čisto. Dobi se v vseh lekarnah in drogeri-jah Drogerija GBEGOBIC, Ljubljana, Prešernova ulica 5. PEGE odpravi hitro in brez sledu ..CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99. «--■< sj-maft«*ilhihu \ I Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni Z. Vilhar, urar, Ijubljana Sv. Petra cesta 36 Mosfce obteice prodaja za ves čas velesejma po nabavni ceni konfekcijska industrija JOSIP IVANČIČ Ljubljana Dunajska c, 7 Ne zamudite ugodne prilike! u— Na trgu prijet žepar. Na ljubljanskem živilskem trgu sta se predvčerajšnjim dopoldne pojavila dva hrvatsko govoreča, mlajša moška, ki sta se pridno sukala okrog prodajalk in kupovalk. Bila sta povsod tam. kjer je prevladovala najhujša gneča. Eden izmed moških se je slednjič lotil tudi Angele Kovačeve iz Podgorice ter ii posegel v žep. Ukradel ji je listnico z nekaj kovači, a ga je Kovačeva opazila baš ko je hote! oditi. Pričela je seveda vpiti, oglasile so se še druge ženske in kmalu je držal žeoarja poklicani stražnik. Bil je to Bosanec Šoban Rabič, ki se je že več dni potikal po Ljubljani in izvrševal žepne tatvine. Rabiča je naznanila tudi Julijana Min-kuševa iz Zvonarske ulice, češ da ji je ukradel okrog 200 Din. Tovariš prijetega tatu ie, videč Rabiča v nevarnosti, hitro odnesel Dete in ga ni bilo mogoče spraviti na varno. u— Zopet ukradeno kolo. Ključavničar Leopold Toplak, stanujoč v Vilharjevi ulici, je imel včeraj opravka na Dvorskem trg.<-kjer je spravil svoje 800 Din vredno V io v vežo hiše št. 3. Vrnivši se. kolesa iv 14.17, nakar odidajo takoj v dvorano Uniona, kjer bo slovesen pozdrav in jim priredi mariborska Glasbena Matica zakusko. Ob 16.15 odidejo nato v povorki na Glavni trg, kier bodo zapeli pesmi svojega programa, naikar se vrnejo na kolodvor in se ob 17.30 zopet odpeljejo s svojim vlakom. Ako bo slabo vreme, odpade pohod na Glavni trg. Občinstvo opozarjamo, da bo dvorana Uniona ob priliki zakuske rezervirana samo za švicarske pevce m zastopnike oblastev jn društev. Vsi drugi vabljetv ci naj zato zavzamejo mesta na galerip. a— Tudi jubilej. Pri 200. požaru je poveljeval agilni čelnik mariborskih gasilcev g. Ivan Voller, ki niti sam ni vedel, da je s požarom v Vitanju dosegel ta častni jubilej. Čestitamo! a— Poroka. V pravoslavni kapeli v Mariboru sta se poročila vojaški godbenSc Josip Kovarik in trgovka Štefanija Schei-bel. Bilo srečno! a— Sprememba posestva. Frančiška Ko-roschdtz je prodala svojo hišo v Franka •pati o vi ulici 1 za 225.000 Din ZadTužnema delavskemu domu. a— Smrtna kosa. Umrla je 3. t. m. tia-traij po dolgi mučni bolezni abiturijentka realke gdč. Elza Lovrec, stara 24 let, hčerka gospe Helene Lovrečeve. V torek zvečer je umrla gospa Avgusta Rudi, soproga ravnatelja štajerske sadjarske zadruse, stara 50 let. Bflag Srna spomin. a— Obrtno gibanje v Mariboru. Meseca majnika ie bilo izdanih v mariborski mestni občiwi 31 novih, izbrisanih pa je bilo 14 starih obrtnih pravic. v iS -o- r a— Ivau Bregant umrl. Dne 2. aprila smo 'poročali o 70. rojstnem dnevu upokojenega že!, revidenta g. Ivana Breganta v Marijini žilici, ki ga je obhajal dan poprej, in smo prinesli tudi njegovo sliko, dauie-s pa moramo že poročati o njegovi nenadni smrti. V torek zvečer ob pol 22. ga je iztrgala zavratna pljučnica iz kroga svojcev, prijateljev in znancev. Rodom iz Podgore pri Gorici, je študiral v Gorici in stopil v železniško službo najprej v Nabrežini. Od 1. 1892. do evakuacije 1. 1915. je služboval v Gorici, po prevratu se je sicer zopet vrnil toa, vendar ni mogel tam ostati. Izselil se je najprej v Ljubljano, nato v Maribor. Tu je pred nekaj leti. po 43 letih službe. stopi3 v pokaj. Z že pokojno soprogo je imel 6 otrok, žive še štirje sinovi in hčerka, vsi dobro preskrbljeni, sin Vilko, ki ie bil učitelj v Tolminu, je pa padel v svetovni vojni, Pogreb pokojnika bo danes ob 18. iz hiše žalosti na Frančiškansko pokopališče. Bodi mu blag spomin. a— Drava narašča. Zaradi izdatnega deževja v zadnjih dneh, posebno v gornjem toku reke, Drava stalno narašča, nosi s seboj razne naplavine itd. V zadnjih 24 uiraii je Drava narasla za poldrugi meter, pričakovati pa je še nadaljnjega naraščanja. > a— Pasji davek v Studencih se mora plačati najkasneje do 15. t. m. in sicer za čuvaje 50 Di>n, za ostale pse pa po 100 "Din. Po tem roku bo pse brez znamko pcbral kornjač. a— Solno kislino ie pila v noči na sredo V samomorilnem namenu 22-letna kuharica Ivanka M. z Aleksandrove 36. Baje si ie hotela končati življenje zaradi nesrečne ljubezni Rešilni avto jo je prepeljal v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, da ie že tirven nevarnosti. a__ Kolesarski karambol. V torek je iz mlice Ob jarku, ki je za vožnjo sploh pre-ipovedama, pridrvel na kolesu nekj 18-letoi itarot in se z vso silo zadel ob ključavničar-■skega vajenca Ivana Lovca, ki je privoz.il ipo Kopališki ulici v zmernem tempu. Oba b a padla, vendar brez težjih poškodb. Neznanec se ije hitro pobral in izginil. Lovec ima poškodovano kolo. Iz Kranja r— Cerkveni sedeži na dražbi. Župni urad naznanja v zadnji številki svojega »Kranjskega Zvona«, da bo odslej oddaš jal sedeže v župni cerkvi na javni dražbi. Ta svoj korak utemeljuje s tem, da so bili doslej vedno prepiri in da se ni moglo ustreči ne revnim in ne bogatim refleks tantom. Iz škofje Loke šl— Nakup zemljišča. Podjetje za izde« lovanje potrebščin v mlinski industriji »Mlinostav« v Škofji Loki ,je prikupilo ses danjemu zemljišču več novih parcel, kjer je pričelo graditi veliko 50 m dolgo sklas dišče. šl— Pralnica za avtomobile v Škofji Los ki, ki je bila zgrajena dogovorno med obs čino in Vodovodnim društvom je gotova, za čiščenje voza se računa poraba 1 m' vode. Naprava, ki je postavljena pred pos slopje škofeloškega sodišča bo zelo dobro služila lastnikom vozih vseh vrst. šl— Pomanjkanje klopi. Na škofjeloški kolodvor pride dnevno na stotine potni« kov, ki pa imajo na prostem na razujlago le par klopi. Vljudno prosimo, da se pos stavijo klopi ki smo jih bili vajeni v pres teklih letih na peronu. Želeti bi bilo, da dobimo sploh kaj več klopi. šl— Ubit zvon. Selčani so bili prav nes prijetno iznenadeni, ko so zvedeli, da je zvon v domači cerkvi, ki so si ga kupili pred dobrim letom, iznenada počil. Vaščas ni so nerabni zvon sneli z zvonika. Iz Kamnika ka— Odličen gost v Kamnikd. V nedeljo 1. t. m. je prispel v Kamnik odličen češki novinar in naš slovanski prijareij g. S. ras katy, urednik »Narodnih listov«. V Kim= niku je bil gost svojega starjga prijatelja g. dr. Franceta Trampuža. Kamnik je po» Antiseptično preparirana je bila, je in bo najboljša Dokazano najbolj dovršena. Koncesionirano ELERTRO-TEHNICNO PODJETJE HAVLIČEK FRAN Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 — Tel. 3421 inštalacije električnih naprav v mestu in na deželi ter priznani oddelek za hišne telefone in zvonila — strokovna poprava elektrotehničnih aparatov. Proračuni brezplačno. Cene zmerne. setil prvič leta 1913. kot turist. V družbi g. Zalarja iz Ljubljane, g2>;t'c-.:lja dr Tram* puža in drugih si je ogledal Strafcaty sta; rodavno cerkvico s tremi oltarji na Malem gradu, Mekinje in še druge aaše zanimivo, sti. V nedeljo popoldne se je z večjo dri 2« bo podal na Trdinovo proslavo v Mengeš, kjer je prisostvoval odkritju spominske plošče. G. Strakaty je odnesel iz našega kraja najboljše vtise. Izjavil je, da bo v svojih listih obširno poročal o naših kras jih. Zvečer se je dragi gost odpeljal v Ljubljano, odkoder se je podal v pone« deljek preko Bosne na morje, kjer ostane do sokolskega zleta v Beogradu. ka— Smrtna kosa. V ponedeljeK so po= kopali na Žalah g. Ivana Osolina iz Dups lice pri Kamniku. Pokoj njegovi duši! Z Jesenic s— Smrtna kosa. V noči od ponedcLka na torek je po kratki in mučni bolezni preminula v 67. letu starosti gospa Heles na Bohinčeva, soproga tov irn'š :ega delavs ca na Savi in hišnega posestnika na Javir« niku. Bodi ji ohranjen blag spomin, tež* ko prizadetim preostalim pa naše iskreno sožalje! Iz Tržiča e— Prvi nastop igralske družine »Soča« V nedeljo je nastopila igralssa druž-na ljubljanske »Soče« v Tržiču s Strindber« govo dramo »Oče«. Režiser g. Košuta je težko psihološko dramo vesrn > naštudiral. Lavra gdč. Tuši Rainerjeve nas ;e zadis vila. Miren in eleganten nastop, umeriss nost v kretnjah in globoko vživet ie v to težko vlogo priča o močnem talentu; gdč. Eva Rainerjeva je odigrala Berro t ljuhs kostjo in sigurnostjo; dojilja gdč. Gabris jelčičeve je ogrela. G. Košuta je odigial očeta z rutino in prepričevalno, ostali so se potrudili po svojih najbj!jš>n močeh Publika je nagradila igralce s spontanim aplavzom. Mladi družini želimo, da vztraja na svoji poti. Iz Višnje gore šg— Ukinitev državnega veterinarskega mesta. Naš dosedanji nad vse marljivi veterinar g. Drolc je imenovan v istem svoj-stvu v Caribrod ob bolgarski meji, ker se mesto državnega veterinarja pri nas ukine. Kako priljubljen ie g. Drolc pri našem prebivalstvu, svedoči dejstvo, da ie na kraljevski banski upravi že intervenirala deputacija, da bi ga pustili pri nas, vendar ni bilo uspeha. šg— Naš vodovod se zadnie čase nekaj kuja. Par dni smo bili kar brez vode. Nastala je že bojazen, da se .ie voda v dre-naži izgubila, no, sedaj pa .ie imamo zopet dovoli. šg— Cenena kolesa, Viktor Rebolj & Ko. Kakor je »Jutro« že poročalo, so Rebolja že vtaknili za njegove virtuoznosti v prodaji koles, v kletko. Baje se prikriva v Višnji gori še eno kolo in ga bodo najbrže še našli. Domneva i:i šušlja pa se, da ie imel Rebolj tukaj neko poznanstvo iz prejšnjih let, kj je ie sedaj izrabil v procvit svojega »trgovskega podjetja«. Iz Novega mesta n— Čudo narave. V Družinski vasi sto« jita na posestvu g. Zori .ita dve košati vrbi, iz katerih sta zrasli že okoli 6 m visoki smreki. To čudo narave občudu« jejo zlasti gostje šmarjeških Tc.plic. n— Huda poškodba. Triletni sinček že« lezničarskega uslužbenca g. Saieta iz Šmis hela je tako nesrečno padel s kupa zlože« nih desk na tla, da si je zlomil nogo in so ga morali prepeljati v kandijsko bols nico. n— Rekrutovanje letnika 1910 je za nos vomeški sodni okraj od 2. do všetvši 7. tega meseca. n— Četrta avtobusna proga Novo mesto — Karlovac se nam obeta. Prošnje za koncesijo na tej prog", so vložene že delj časa. Nova avtobusna proga, ki bo šla preko Gorjancev, bo ustregla tudi izlet« nikom in turistom. Iz Kočevja kč— Nova kočevska posojilnica. Z 2. tes ga meseca je začela poslovati nova kočev« ska posojilnica: Ljudska posojilnica r. z. z n. z. Prostore ima v Pečekovi trgovini nasproti cerkvi. kč — Znanstvena ekskurzija. 1. t. m. se je mudila v našem mestu večja skupina akademikov, ki študirajo germanistiko in romantiko na ljubljanski univerzi pod vodstvom vseučiliških profesorjev gg. dr. I. Kelemine in dr. Fr. Šturma. Gospodje akademiki so si s svojimi profesorji ogle« dali vse znamenitosti Kočevja in bližnje okolice. Iz Mokronoga m— Sokolsko društvo. Redna telovadba se vrši v vseh oddelkih. Moška deca, na« raščaj in člani v sredah in petkih od 17. dalje, ženska deca, naraščaj in članice v torkih in četrtkih tudi od 17. dalje. PrU stopajte in udeležujte se redno smotrene telovadbe, ki je neprecenljive vrednosti za razvoj telesa v enaki meri za moški in ženski spol. Prosvetni odsek pripravlja ponovitev efektne drame »Golgota« z gos stovanjem priljubljenega prejšnjega tu« kajšnjega živinozdravnika g. de Glerie v vlogi Demetrija. m— Razsvetljava trga. Dokler se ne iz? vede elektrifikacija po načrtih iz razgovos ra deputacije Mirnske doline na merodaj« nem mestu, je pripravljena naslednica tu* kajšnje tvrdke PencasKalin i. dr. pomagati začano iz zadrege. Upamo, da se bo našlo v trgu par oseb, ki se bodo za stvar za« vzele ter v obojestranskem zadovoljstvu pogodbeno rešili to pereče vprašanje. m— Letoviščarji. Vsi oni, ki žele preži« veti svoje počitnice v miru in zadovolj« stvu, prihitite ▼ našo sredo. Tihi gozdovi, življenja polne vinske gorice, z belimi i A amerikanski Izolacijski produkti i^f^ Mjl BI M ■ 9 »o zoper vlago in vodo. Navtečeni ao gumija stični, traj-i ■ b H BAB H H H no prožni, kožno trdni ia v desetletja trajni. Uporabljal S b M bab h ■ I se jih t dobavnem mrzlem stanju. M B M H H M M Propuščajooe strehe iz betona, a pokvarjene lepen- ^^ B V ^BP k«, x% brzocementa aH n deloma pretrofenele pločevin* se prenovijo s CONCO produkti bffcz nore podlage vj eno nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini in mntzrj do 150 stopinj. CONCO produkti so cenejši od drugih stičnih materijakrr in r dobroti ao »e-»»■dkriljivi. Zahtevajte prospekte! ^rjuGosALAvuo:Mlrko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26/ zidanicami, prekrasni izprehodi v okolico, prijetna kopelj v Mirni, morajo zadovoljiti vsakogar. Avtobus na razpolago, Šmar« ješke toplice v bližini. Iz Kostanjevice o— Preselitev poštnih uradov. Nedavno se je preselil poštni urad Kostanjevica na Krki iz stare Oražnove hiše, ki ie tudi rojstna niša rajnega dr. Oražna. v novo adaptirane prostore preurejene hiše Občinske hranilnice. Poštni urad je bil nastanjen v Oražnovi hiši nad 60 let. Trg pred cerkvijo sv. Miklavža ie dobil s tem, kakor tudi z uradom Občinske hranilnice novo lice. — V Šent Jerneju pa se poštni urad preseli še tekom tega meseca iz Tavčarjeve hiše v nasproti stoječo hišo g. Antona Majzlja, kjer bo nastanjen v prostorih prvega nadstropja. o— Umrl je v nedeljo 1. t. m. meščan in čevljar g. Anton Jankovič iz ene najstarejših kostanjeviških rodbin. Bil ie ustanovni član gasilnega društva in mestne gasilske godbe, pri kateri .ie kot takratni godbi meščanske garde sodeloval že pred 40 leti. Bil je pristna kostanjeviška »purgar-ska« grča. dober družabnik in humorist -original, kakršnih .ie le še malo. Najstarejšemu kostanjeviškemu fantu nai sveti večna luč, rodbini pa izrekamo iskreno sožalje. o— Vinogradi. Trta ie tudi letos izredno lepo nastavila in se doslej razvija mladi zarod zelo bujno in zdravo, čemur posebno pripomore izredno ugodno vreme, ki .ie hvala Bogu. nastopilo še pravočasno. Za cviček letnika 1929 je precej povpraševanja in je bilo zadnji čas v občini Sv. Križ in Kostanjevica, kakor v ostalih občinah okraja prodanih nekaj večjih partij. Iz Borovnice oc— Pristopajte k Vodnikovi družbi. Javite se pri poverjeniku g. Engelsberger« ju ali pri g. Pirnatu! Iz Litije i— Prve zrele borovnice je 5zroč;!a za uredništvo »Jutra« našemu poročevalcu mala Zdenka Rupnikova iz Litije, za kar se ji prav ljubeznivo zahvaljujemo. Iz Trbovelj t— Znaki za vsesokolski zlet v Beogradu se dobe pri načelniku Rodaun«, za triletne konje kmetske reje in kmetske (>cses'i v ljutomerskem srezu. V dveh oddelkih: po šest in šest kon.jičev. Vozači — kdo ne bi teh zagorelih brkatih mož in zastavnih fantov v pravilnem dirkačem dresu zamenjal s profesionalci velikih evropskih dirhališč! — izbirajo svoje postojanke pred tribuno in na dano znamenje z zastavo in zvoncem prodro be'a trakove ter poženo v dir. Dvakrat hite okrog (1600 m), se prehitevajo na ovinkih in na ravni progi. Občinstvo zasleduje z napelo pozornostjo in zanosno pozdravlja zmagovalca, ko se bliža cilju. Prvo nagrado (G00 Din) si je v času 3 min. 4 sek. priboril iskri temnokostanjevi žrebec »Finiš« posestnika Herica iz Borec, drugo Vavpotičeva »Lija? iz Lukavec, tretjo Kardinarjev »Blisk« iz Gornjega Krapja. Sledila je enovprežna dirka konjerejske-ga društva dravske banovine za 4 do 12 letne konje kmetske reje in posesti v ljutomerskem srezu. Na dolžini proge 2400 m (trikratna runda) 6e je kosalo v dveh partijah po 5 konjičev in je prvenstvo dosegla Bunderlova štiriletna lisičja žrebica »Koke-ta« iz Veržeja v 4 min. 25 sek. (800 Din), nadalje sta dosegla najboljši čas Peršakov 61etni vranji žrebec »Šacl« iz šalinc in Vrb-njakova »Silva II.t iz Stare-nove vasi. V pričetku III. enovprežne dirke (War-ren-Lipitt) za 3 do 121etne konje, vzgojene v Jugoslaviji, je totalizator bil posebno moč. no oblegan. Poznajo ljudje svoje favorite in z gotovostjo uspeha stavijo »kovače« pa tudi stotake. V krasnem poletu si slovita »Pol-da«, šestletna kostanjeva kobila, pod vodstvom gospodarja Filipiča, popularnega ko-njerejca in dirkača iz Stare-nove vasi, pribori pot daleč naprej in med navdušenim odobravanjem preseka nit na cilju. Šent, najzanimivejša točka vse prireditve. Sijajen dokaz plemenitosti in vztrajnosti prle-ških konj. Saj te živali opravljajo doma oranje in težke vožnje, tu na dirkališču pa so gosposke kakor kje na Angleškem in v najlepšem trabu premerijo 2400 m dolgo progo v dobrih štirih minutah. * Posebnost cvenskih prireditev je naposled ravna galopska dirka, pri kateri večinoma nastopajo konjiški častniki iz Čakovca. Oni edini tvorijo izjemo kot gostje, ne da bi s tem bil kršen absolutno kmečki značaj in pomen tradieijonalnih cvenskih prireditev. Vsa množica se zgrne k dirkališču in mar. sikateri lepi gospodični zastane srce: pet mladih konjiških oficirjev na vitkih čistokrvnih angležib se je pognalo v dir. Brzina, temperament, pogum .. Razume se: mali, simpatični poročnik Vladimir Petkovič bo s svojo šestletno temnokostanjevo »Beboc, ki se na tankih nogah nosi kakor srna na begu, tudi to pot pobral lovorike. On to zna po svoje: pri startu nekoliko zastane, nato j>a prehiteva, prehiteva — in zmaga. Tako na Bledu, v Zagrebu, na Cvenu in kjerkoli se uvrsti med dirkače. Prirejene so mu bile velike ovaeijc, ko je na prog: 1600 m pridrvel pred tribuno v 1 min. 55 sek.. za njim pa kapelan Killer na rujavi Scerryki. Stavci pri totalizatorju niso odnesli bogve kakih dobičkov, ker je večina stavila na obe imenovani in že dolgo poznani favoriti. Ko se solnce že nagne v zaton, sledi im-pozanten zaključek: spominska dvovprežna dirka »Ro*smanit<- za 3 do 121etne konje. Zmaga Hericov vzorni par Finiš in Felčika v času 4.49 na 2320 m. Nagrada 1000 Din. Drugo nagrado sta odnesla Slavičeva »Psi-nac in Novakova »Lenčika« v času 4.56. tretjo Razlagova »Boriea« in »Odina«- (5.08). Ko so že brneli motorji za odhod' in se je množica jela razhajati, je sledila poslednja atrakcija. Romunska dirlcačica gospa Trifonova se je preizkušala z dvema častnikoma. Dali so ji »Bebo* in je seveda gladko zmagala. Ampak resnično: ta šibka dama jezdi kakoT kozak. Njen nastop je bil poučen in zanimiv, vsekakor pa tudi izjemen, ker se gostom od kodersibodi na Cvenu le redko dopušča dirkanje. To bi še lahko povedal, kako burni so včasi prizori na dvorišču žrebčarne, kjer se »porečejo dirkači; kako sočni so medklici drukarjev«, ki jih seveda tudi na Cvenu nikoli ne manjka, in koliko je »fošije« (zavisti ali jala, kakor pravijo Središčani). »Ho, če bi fošija gorela« — je de.ial Znidarič _ »ves Cven bi bia v plamenih...« Pa vse to si izvolite kdaj ogledati sami! Ne bo vam po takem dnevu žal izleta v Prleki jo in se tisti večer boste deležni veselih uric v številni družbi pri Rajhu na Moti ali pa kjerkoli za gostoljubno mizo v prleški metropoli. —dr. Dopisi 8. junija binkoštna nedelja VESELICA V POSTOJNSKI JAMI BREZPLAČEN VIZUM. Pojasnila, vstopnice: Biro Jos. Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Tel. 27-59. ŽIRI. Na binkoštno nedeljo bo obhajalo prostovoljno gasilno društvo v Zireh svo* jo 40 letnico. Obenem bo tudi blagoslova Ijena nova motorna brizgalna tvrdke »R«-* nault«. Blagoslovljenje se bo vršilo po de* seti sv. maši pred cerkvijo. Popoldne ob 16. bo velika javna tombola s krasnimi dobitki. Sledila bo prosta zabava. Vabiio se vsi prijatelji gasilstva, da pohitijo ta dan v Žirovsko dolino, kjer se jim do nu; dila raznovrstna zabava. PLANINA PRI SEVNICI. (Smrtna ko* sa.) V sredo 28. maja je izdihnila svojo blago dušo ga. Jožefa Dernačeva, po dos mače Šlosarjeva teta. Dosegla je častitiji= vo starost 90 let in je bila najstarejša tr* žanka. Pokojnica je bila splošno priljubljena in spoštovana, mirnega in plemeni* tega značaja, ena onih naših slovenskih mamic, ki jih vso življenje spremljata trpljenje in delo, pa vendar ne obupajo. Naj bo dobri in zgledni ženici domača gruda, ki jo je toliko ljubila, lahka, u/a= loščeni družini pa izrekamo iskreno so* žalje. 'V četrtek je kruta smrt pretrgala nit življenja mlademu posestniku v Doro* polju g. Antonu Španu. Z najlepšimi nada= mi in načrti je komaj pred leti prevzel veliko posestvo in se poročil s hčerko iz ugledne rodbine Luskerjeve. Toda neiz* prosna smrt je prekrižala njegove lepe na* črte in odtrgala komaj 33 let starega so* proga svoji ženi in dvema otročičema, ki tugujejo užaloščeni nad njegovo prezgod* njo smrtjo. Z njimi pa sočustvujemo in žalujemo tudi vsi, ki smo poznali in vzlju* bili simpatičnega mladega Tončka. Bodi mu ohranjen blag spomin! POLJČANE. 12. maja se je vršila v dvo* rani društva »Zvon« mladinska igra -De* setnik in sirotica«, ki je izvabila marši* komu solze v oči. Vzorno ;n ljubko so igrali otroci osnovne šole pod vodstvom g. Živka, ki nas je iznenadil že tretjič s svojimi mladimi diletanti. K sijajnim uspe* hom teh iger so mnogo pripomogle g">spe Kovičeva, čončeva in S >larjeva. Šolske igre spadajo k našim najlepšim priredit* vam. -zato upamo, da bomo videli še kaj ROGAŠKA SLATINA. Od nas se poslavlja naš dober prijatelj g. inšpektor Verstev š e k, bivši postajenačelnik v Rogaški Slatini, v zasluženi pokoj. Opravljal je naporno železniško službo, skoro bi dejali, vsepovsod po Sloveniji m ga zato poznajo daleč naokrog. Kot dobrega in vestnega uradnika g.a je spoznala tudi Rogaška Slatina. kot finega in mirnega družabnika pa vsi, ki so imeli pri!Bobrovem kožuhu*:, vlogo, ki se prilega njenemu temperamentu in ki jo bo. o tem smo preverjeni, odigrala s svojimi pol- nimi, še neizčrpanimi sposobnostmi. Simpatični jubilantld. ki se je kot Hrvatica lepo vživela v naše razmere, želimo še mnogo novih uspehov. Odhod ljubljanskih isrraleev na tnrneja. Včeraj zjutraj se je skupina članov ljubljanske drame, skupaj 15 oseb, med katerimi so tudi naše vodilne dramatske umetnice in umetniki, odpravila.na turnejo po Jugoslaviji. Igralce, ki so veseli in z najlepšimi upi krenili na pot. so spremili na postajo tudi zastopniki gledališke uprave. Snoči je bila v Varaždinu že prva predstava: vprizorili so »Vdovo Rošlinko?. Drevi bo ondi druga predstava in sicer Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šenlflorjanski«, v petek pa pride na vrsto »Grožnja«. Zanimiva bo — zlasti radi zagrebške kritike — sobotna uprizon-tev sVdove Rošlinke« v zagrebškem gledališču Nadaljnji program bomo še 6poroč;Ii. Kako naporno delo čaka naše igralce, pričuje že te. da do 18. julija ne bodo imeli dneva t rez predstave. sSamorodnost«. Prejeli smo 3./4. številko »Samorodnost« z naslednjo vsebino: Ivo Se. ver (Zagreb): Berneker. Žmitek, Grohar — tri tihe tragedije. (Iz Razgovorov z Rihar-dom Jakopičem). — O. Berkopec (Praga). Pesmi. — Ivo Sever: Karla Bulovčeva."— Jakopič o Dolinarju, o bratih Kraljih, o Karli Bulovčevi in o Pavlovcu. — Slikar Ri. hard Jakopič. — Ivan Mrak I. Mona Gabri- jela. — Pro domo I—III. — Pravda o sSa-morodnosti«. _ »Naši novoborci«. II. Oton Berkopec. — Reprodukcije (Bulovčeva), I)u. rer, Rembraidt, Michelangelo, Babič.) Izdajatelj: Ivo Sever, Zagreb, Bafkačeva 3. Tovarišem umetnikom. Prejeli smo: Kakor nam poročajo z dopisom z dne 2. t. m., odpade za pokrajinsko razstavo v Beogradu na slovensko UGU skupno devet del. Dela moraio biti odposlana najpozneje do tO. t. m. društvu Cvijete Zuzorič v Beogradu, Mali Kalemegdan. Prinesite dela takoj na tehnično srednjo šolo (kabinet Sa.ntl). UGU, Ljubljana. „SAMORODNOST" Druga dvoštevUka »SAMORODNOSTI« z veličastno tragedijo Ivana Groharja in s pestro vsebino — IZŠLA! 8604 jSrpski književni glasnik« je priobčil v pravkar izišli junijski številki odlomek iz proze Rista Ratikoviča »Prva razočaranja*, prevod nekaterih Byronovih in Vignijevih pesmi, nadaljevanje razprave Miloša Savko-viča o Gjalskem. raapravo dr. D. Nedeljko-viča o židovski filozofiji v »Visoki pesmi« in dr. Novakoviča o haaški konferenci. Obsežne eo posamezne rubrike in beležke. Sodha o slovenskih likovnih umetnikih. V poročilu o 2. pomladni razstavi jugoslovenske likovne umetnosti v beograjskem Umetnostnem paviljonu (Srp6ki iknjiževni glasnik št. 3), piše znani književnik Mom- eilo Nastasijevič med drugim: »Ljubljana je v znatnem delu še vedno impresionistč.io nastrojena, če sodimo po rečeh, ki so se tu razstavile. Ali je to zbog tega, ker se je impresionizem ondi globlje zakoreninil, ali pa Slovencu leži ta izraz najbolj naravno? Tako z ene strani. Z druge pa je stilizirani ekspresionizem, ki nujno vodi v simbolistič-nost, v mistiko linije, v živo geometrijo, čudna dvospolnost: od panteizma k mistič.ii čistosti Kristusa.« — O posameznih razstav-Ijalcih iz Ljubljane sodi Nastasijevič: »Izmed Ljubljančanov gre prvo mesto nesporno Tonetu Kralju. Čeprav tiči ves, skoraj do sheme, v formi, četudi je linearen do dvo-menzionalnosti, vendar z njegovih platen diha umetnostna stvarnost. Pri Kralju je osnovna nota religiozna, kaže se iz njegovih gladkih, dejal bi skoraj abstraktno premazanih površin, s plastiko, ki gre do najmanjše mere. Jama je živo nasprotje Kralju. Impresionist po nagonu, mehek, tonski... Kralj se z eno risbo in s tremi fotografijami uveljavlja tudi na tem umetnostnem polju in nam skozi drugačen material očituje svoj toliko mirni in tako globoko iznemirjeni duh«. Gledališki škandal v Berlinu. Minulo so-boto je nastal pri premieri novega Piran-dellovega komada »Heute abends wird aus dem Stegreif gespielt-r v Lessingovem gledališču v Berlinu škandal, kakor ga gledališki Berlin Ee dolgo ne p^mni. Igra bi najbrž potekla brez vsakega odmeva med občinstvom, če je ne bi avtor spisal tako. da ee morajo nekatere- vloge igrati v part.-rju in v ložah. Tu so sedeli sodelujoči igralci in so posegali v igro z vznemirljivimi vzkliki. zdaj ploskali, zdaj žvižgali in tako povzročili med občinstvom zmedo in nespora-zumljenje. Publika namreč ni takoj razumela. da to spada v igro in je jela — pa veliko boli odločno in burno — tndi sama vpiti. Na mah je nastal v gledališču tak hrup in žvižg, da ni bilo čuti z odra ne besede. Igralka Lennarlzova. ki je nastopila v ' giavni vlogi, je to vzela pretragično in je jela histerično jckatii Vzlic temu, da ji je postajalo slabo, pa je še vedno govorila svoj dolgi monolog. Tako je bila predstava obvarovana pred naglim in škandaloznim koncem, zakaj med tem je pritekel v pritličje režiser Har-tung m je začel vpiti nad občinstvom, češ, čemu moti predstavo. Publiki se je počasi zjasnilo, kako je nastal nesporazum in je skušala ob koncu popraviti svojo krivdo z burnimi ovacijami igralki Lennartzovi in ostalim sodelujočim. Tudi avtor Piranddlo se je smel na konc-u pojaviti, vendar so sa nekateri razočarani kaznovali s piskanjem za to, ker je tako čudno zasnoval svojo igro. »Mladika«. Prejeli smo 6. številko mesečnika »Mladika«, ki izhaja v Celju. Poleg Ma-vilnih ilustracij prinaša nadalievanje povesti Franceta Seljaka »Kramarjev Jurij«, zanimiv zgodovinski članek Jos. \Vestra »V naših krajih pred 150 leti«, prevod Borde-auxovega romana »Zametene stopinje«, nadaljevanje anatomskih razprav dr. Plečnika (tokrat o plinih), članke dr. V urnika, dr. I. C. Oblaka in obilo drugega le pošlo vjega in poučnega gradiva. r M ospodarstvo Naša trgovinska bilanca Generalna direkcija carin je objavila po-diuke o našem uvozu v aprilu, tako da nam i/ mogoče pregledati razvoj naše trgovinske b 'anc-e v prvih 4 mesecih t. 1. V aprilu smo uvozili 137-150 ton v vrednosti 624.5 mili. jc a Din. kar pomeni nasproti uvozu v aprili' pret leta zmanjšanje za 89.1 milijona I, ;n ali 12.50%. K>r je naš izvoz v aprilu dosegel blo.b miiijona Din je bila naša trgovinska l.shui-ca v tem mesecu pasivna le za 8.7 milijona Din. .. Glavni predmeti našega uvoza v aprilu so: bombaž (10.9 milijona Din), bombaž,no predivo (41.5), bombažne tkanine (59.7). volna (7 0). volneno predivo (9.3). volnene tkanine (28.6). svileno predivo (5.3), svileno tkanine (14.0), železo nepredelano m noli;ibrikati (12.0), železna pločevina (7.J), železniški materijal (15.1), razni preameti iz železa (33.3), sirova kava (8.0), riz (0.1), sirove krže (12.2). čevlji (8.0) nafta (lo.2). premog (21.6), stroji in aparati (42.6), elek trot. predmeti (15.5), prevozna sredstva ("\Sa trgovinska bilanca se je v prvih 4 mesecih t. 1. gibala naslednje (v milijonih Dm.): izvoz uvoz j,,rinr 616.2 560.9 + 55.3 februar 480.8 521.1 - «.3 £XUar 599.0 65S.5 - 59.5 april 615.8 625.5 - 8.7 jan.-april 1930 1929 1928 0311.8 2364.0 — 53.2 1925.2 2362.9 — 437.7 1801.0 2564.3 — 763.3 Iz "ornje«a pregleda je razvidno, da je naša letošnja trgovinska bilanca navzlic pasivnosti prilično ugodna, saj znaša pasivnost za prve štiri mesece le 53.2 milijona Din nasproti 437.7 in 763.3 milijona Dm v predhodnih dveh letih. = Begluške obveznice. Kakor znano^ je pravilnik o izvrševanju zakona o begluških obveznicah od 14. sept. 1929. že stopil v veljavo Zato bo Državna hipotekama banka P'-če iši s 1 julijem lombardirala te obveznico s 75%' nominala. Ker bodo le obveznice gotovo v kratkem prišle tudi v promet kot državni papir navajamo še naslednje podrobnosti. Obveznice se uradno oznacuje-in kot »6 odstotne obveznice za finančno likvidacijo odškodnin za begluške zemlje, v Bosni in Hercegovini«, v prometu pa bodo fptovo obdržale naziv »begluške obveznice«. Izdajo se v komadih od 500. 2509 in 5000 Din nominala. 6 odstotne obresti se plačujejo polletno, in sicer 1. januarja in 1- julija. Prvi kupon se bo izplačal 1. julija t. 1. \ sega je natiskanih teh obveznic za 150 milijonov Din nominala, če pa se ne bi vsi komadi porabili za izplačilo odškodnin, se ostanek uniči. Vse obveznice se imajo amortizirati v 43 letih, počenši z 2. novemb. t. I. = Tiiili Novi Sari hoče imeti velesejem. To dni je bila v Novem Sadu sprožena ak-ci ia za ustanovitev posebne družbe za pnre-•;:,!•,ie stalnih razstav in vzorčnih velesejmov. iniciinfivo za to akcijo sta dala tajnik Ud reže n ia trgovcev in industriicev g. Dušan Sekulič in veleposestnik g- Pavle Po-pOvič-Pecija. Dne 26. maja se je vršila že soja interesenlov, na kateri je bilo sklenjeno, da se izvršijo priprave za ustanovitev t • družbe. Razstave in sejmi naj bi se po sestavljenem programu vršili v veliki zgradbi Saveza hmeljarjev, ki naj bi se v ta namer. adaptirala. Poseben odbor je dobil nalogo. da v najkrajšem času sestavi pravila družbe v obliki delniške družbe in proglas za subskripcijo delnic. Drugi odbor pa b:> vodil pogajanja s Savezom hmeljarjev zaradi odkupa poslopja. = Lep razvoj mlekarskega zadružništva v Vojvodini, Letos je zlasti v dunavski banovini opažati veliko zanimanje za ustanovitev mlekarskih zadrug. Tekom zadnjih 6 mesecev je bilo ustanovljenih 42 mlekarskih zadrug, od katerih se nahaja 30 že v polnem obratovanju. Ves pokret vodi Centralni ekspertni savez mlekarskih zadrug v Novem Sadu skupno z organizacijami, ki stojijo s savezom v zvezi. Vse zadružne mlekarne sc osnovane po istem tipu ter vse poslujejo na enak način. Poslovodje teh zadrug so absolventi posebnega tečaja, ki se je vršil v Novem Sadu, kar omogoča enako pi oizvajanje v svrho standarizacije proizvodov. Zadruge plačujejo mleko zadružnikom po vsebini maščobe, kar daje zopet kmetovalcem inicijativo za dobro in racionalno proizvajanje mleka. Posebna komisija, sestavljena iz strokovnjakov kmetijskega ministrstva in banske uprave je nedavno pregledala poslovanje teh zadrug in se je zelo povoljno izjavila o doseženem uspehu. Centralni eksporlni savez je izvozil že velike količine sirovega masla v inozemstvo. KRASNE TLAKOVE za veže, cerkve izdeluje in poklada Cementarna Gostinčar Pešata, p. Dol pri LJubljani. KS1L0LITNI TLAK z-a kuhinje, kopalnice, veže. trgovske lokale, hotele, urade industrijo itd. ni mrzel, se z lahkoto čisti, je tiraien in ne drag. Polaga: MATERIAL, trg, d. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 36. > Telef. 27-16. 1.57 Brz.: Material. = Borzno razsodišče v Ljubljani. Glede na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču v Ljubljani ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. = Nazadovanje svetovnih cen. Čeprav je gospodarska depresija v evropskem in ameriškem gospodarstvu po mnenju raznih zavodov za proučevanje konjukture dosegla že najnižjo točko, vendar kažejo cene, zlasti cene sirovinam nadalje popuščaio-čo tendenco. V Nemčiji bodo te dni znižane mezde delavcem v železarski industriji za 10% in g:0 se podjetja zavezala ta prihranek uporabiti za znižanje cen železa. Londonska kovinska borza je dalje pod pritiskom nizkih cen, le cene bakru se držijo. Kositer je te dni v ceni ponovno nazadoval, cena srebru pa je dosegla doslej najnižje stanje 17 d. za unco. Cena surovi gumi je zaradi velike ponudba nadalje v nazadovanju, tudi bombaž dalje popušča, edino cene volni eo se zadnje dni prilično okrepile. = Oddaja del. Razpisana je o-ddaja gradbenih I del in strojne opreme za hladilnico v ljubljanski splošni bolnici. Pismena ofertna licitacija bo 23. junija ob M. dopoldne v sobi št. 17 tehničnega cdaslua banske uprave. Ravnotam se dobe tudi vse potrebne podrobne informacije. Proračunicna so izolacijska dela na 71.299 Din, khičavničarska na 4.564, pleskarska na 7.94S. dobava omare na 7.300 in strojne naprave na 228.770 Din. — Krajevni šolski odbor v Lokavcu pri Ljutomeru razpisuje gradbena dela za dozidavo in adaptad.jo šolskega poslopja. Pismene oferte do 1. julija t. 1. na kraj. šolski odbor v Lokavcu, pošta Marija Snežna. Podrobne informacije pri šolskem upra-vitel.istvu v Lokavcu. = Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. t. 111. ponudbe glede dobave kaučukastih ce. vi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 6 } arov gumijastih rokavic za elektrotehnike ter glede dobave usnjatih jermen. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku spre.,ema do 14. t. m. ponudbe giede dobave 176 parov čevljev. Dne 20. t. m. se bo vršila pri direkciji Ciržavnih želei.uc v Subo-tici oferlna licitacija glede dobave vol »vodnih cevi. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). BORZE 4. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Ne\v. vork in London. Tečaji deviz kažejo manjše fluktuacije, vendar je splošni nivo ostal nespremenjen. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes ponovno okrepila ter se ie za aranžma trgovala po 433 in za december po 438. Od ostalih državnih vrednot je bilo zaključeno le še 7 odstotno BSairovo posojilo po 85.50. Med zasebnimi vrednotami so bili zaključki edino v Jugobankt po 79 do 79.50 v Polejdelski po 58.50 m v Duibrovački po 400. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.775, Berlin 13.50 — 13.53 (13.515). — Bruselj 7.9035. — Budimpešta 9.8998. — Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). — Dunaj 797.41 — 800.41 (798.91). — London 274.73 — 275.53 (275.13). — Newyork 56.43 — 56.63 (56.53). — Praga 167.60 — 168.40 (168). Trst 296.66. Zagreb. 22.7750—22.8350, Dunaj 797.41 do 800 41, Berlin 13.50—13.53. Bruselj 790.35. Budimpešta 988.48- 991.48, Milan 295.561 do 297.564, London 271.73—275.53. Ne\vyork 56.43—5663, Pariz 221.06-223.06. Praga 167 60—168.40. Zttrih 1094.40—1097.40 Curih. Zagreb 9.1250. Pariz 20.26, London 25.1025. Ne\vyork 516.70. Bruselj 72.1250. Mi.fli 27.08,' Madrid 62.40. Amsterdam 207.74 Berlin 123 29. Dunaj 72.85, Sofija 3.J450. Praga 15.3250, Varšava 58—, Budimpešta 90.3350. Bukarešta 3.07. Efekti. Liublian?. 8% Blair 97.75 h'.. 7% Blair 86 b!.. Celiska 160 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den . Stavbna 40 den.. Vevče 117 den.. Ruše 270—2S0. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma 433*-434. kasa 433—434. za iuli.i 435 bi., za december 433.50—435. investicijsko 87.50—88. agrarne 54.50—55. 8% Blair 97.25—97.50. 7% Blair 8.50—86. 7% Drž. hip. banka 84.875—85.25: banane vreu-note: Praštediona 900—910. Jmro 97—80. Union 196—197. Narodna 8150-8350. Srp-ska 180—185. Zemaliska 130—135. Poljo 58—58.50. Liub'iarrska kreditna 120 den.: industrijske vrednote: Nar. šumska 24 dcn„ Našička 1350 b!.. Gutmann 160—1/58. Sla-ve.ks 72 den.. Slavoniia 200—210. Šečerana 372—375. Drava 263 deti.. Brod vagon 111 den.. Vevče 120 den.. fsis 32—35. Dubro-vačka 400—410. Trbovlje 433—440. Blagovna tržišča Hmelj + Stanje luncljske rastline v Vojroilini. Iz Petrovca poročajo: Hmelj se nadalje le- po razvija in je brez škodljivcev. Sprva se je sicer pokazal bolhač, pa je spet zginil Večji del hmeljnSkov je že obsutih in očiščenih. es -+- Liubli^nska borza (4. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih pragov in 1 vagon oglja. Povpraševanje ie za oarieno bukovino (65 m3, deb. 33. 50 in 80 mm), za bukove hlode (L brez napak, premer na vrhu nai-mani 35 cm) in za lipove olohe (1.. suho blago, debel. 80. 100. 120 in 180 mm). Nudijo se Da hrastovi hlodi (ca 3()0 m3, od 30—70 cm sredniega premera), meccsnovi hlodi in smrekove deske (20 vagonov, v raznih debelinah. I. II. III.). 'Žito. + Ljubljanska bor/a. (4. t. m.). Tendenca za deželne pridelke čvrsta. Prometa ui bilo. — Nudi se pšenica (slov. postaja mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 kg po 257.5 - 260; 78 kg po 250-252.5; 77 kg po 242.5 — 245. rž: baška, 72/73 kg po 197.5: koruza: popolnoma suha. proinpt-na po 137.5 — 140. za junij po 142.5—145; ječmen: baški, 62/63 kg po 162.5 — 165; oves: baški, navadna 'arifa po 180 — 185; moka: r.Og: fco- Li«-*> "„a, plač. po prejemu blaga po 400 — iT)5. + Novosadska blagovna borza. (4. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 20 vagonov pšcnice, 14. vagonov moke, 4 vagone otrobov, 46 vagonov koruze in 2 vagona ječmena. Pšenica: baška. 77 kg 202.50 do 205; 78 kg 205—207.50; gornjebaška. 78 kg 207.50—210; banaška, Tisa šlep, 78 kg 210 lo 212.50; sremska, 77 kg 187.50—190 >ves: baški in sremski 125—130 Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5—112.5. Koruza: ba-*ka in sremska 94—96; ladja Dunav 94 do 96; banaška in sremska, za junij 97.5—100; Sombor 95—97.5. Moka: baška »Og0g« 830—340; s2t 295—305; >5« 235—245; 165—175; »7« 115—125; »Si 80-90. Otrobi: 65—75. -f Budiinpcštanska tcrininska borza. (4. t. tn.). Tendenca trdna; promet srednji. Pšenica: za junij 11.6 — 11.7, za oktober 20.97 do 20.98: rž: za junij ll.6O-ll.7O, za oktober 12.87—12.S9; koruza: m julij 12.42 do 12.44, za avgust 12.72—12.74, tranzitna za julij 11.66-11.70. 4 Živina + Živinjskj scjein v Ljubljani. (4. 1. m.). Na današnji sejem je bilo prignanih 226 konj, 54 volov, 53 krav, 17 telet in 525 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 47 konj, 30 volov, 26 krav, 10 telet in 3S5 prašičkov. Sejem je bil precej živahen, vendar so pa cene ostale v glavnem nespremenjene. Mnogo je bilo prodanih prašičkov za rejo, ki so prilično dragi iti so se prodajali po 250 do 400 Din za komad po velikosti. Za kg žive leže notirajo: voli I. 10—10.25 Din 'na zadnjem sejmu 10—10.25), II. 9—9.50 Din ('9.50), III. 8-S.50 Din (8.—), krave debele 5—7 Din (5—7), krave klobasarice 4—5 Din (4—5), teleta 14.50—15.50 Din (14.50 do 15.50). Naročajte m NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE! TOVAK^APELIKAN KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — ES DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJE E» KROS Otroški vozički MARIJIN TRG ŠT. 8 TOVARNA Ljubljana VII. SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! Aresit dvojno impregnirana usnjata lepenka Lepenka za izolacijo posuta s plutovino ali z milovko (Talkum) Izolačne plošče dvojno lepljene Bitumenozna strešna lepenka vseh vrst Bitumen juta za izolacijo Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMEN A. v originalnih sodih Lesni cement Dobavlja v vsaki množini JOS. R. PUH, Ljubljana Gradaška nl.22 Telefon £513 Posetite me na veleseimu paviljon št. 483-484 flpllP , vTV^ Za številne izraze sočutja, ki ste nam ga izkazali o priliki nenadomestljive izgube našega ljubega očeta in soproga, predragega brata, strica in svaka, gospoda Adolfa Ranzingerja rudniškega tajnika posebej pa še gg. zdravnikom dr. Zamiku, dr. Neu-bergerju, primariju dr. Steinfelserju, dr. Vraberju, dalje ravnateljstvu T. P. D. v Zagorju, Lovskemu društvu, Zvezi slovenskih vojakov in Gasilskim društvom, častiti duhovščini, njegovim stanovskim tovarišem, vsem darovalcem cvetja ter končno vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti — naša najlepša hvala. Zagorje ob Savi, dne 4. junija 1930. Josipina Ranzinger roj. Jan, soproga. — Pepko in Mira, otroka v imenu ostalih sorodnikov. >Kartoteka< 7492 družba z o. 25. Velesejem paviljon ^reseJitveno naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svoj zobni atelje iz Valvazorjeve ulice preselil na Kralfa Petra trg 1 7713 Maribor (v Beraničevo hišo) MAKS WOLF konces. zobotehnik Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša nad vse ljubljena, dobra, blaga mamica, oziroma stara mamica, tašča in teta, gospa PAVLINA DETIČEK Celje, dne 4. junija 1930. roj. Staudinger notarjeva vdova v sredo, dne 4. junija 1930, zjutraj po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne mamice bo v petek, dne 6. junija 1930, ob 16.30 uri iz hiše žalosti, Vodnikova ulica 10, na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 7. junija 1930, ob 8. uri v župni cerkvi v Celju.. Globoko žalujoči ostali. Iz življenja in sveta Silovita železniška nesreča pri Montereauju Brzovlak Pariz—Marseille se Je na nepojasnjen način zaletel v drezino, stoječo na progi. Pri tem je stroj skočil s tira ter povlekel za seboj dva osebna voza I. in II. razreda. Izpod razbitin so potegnili 8 mrtvih in 25 težko ranjenih. Kakor sklepajo iz nekaterih znakov, gre pri nesreči za atentat na predsednika vlade Tardieuja, ki se je malo prej peljal po isti progi v Dijon. Uvedena je stroga preiskava, ki naj pojasni način atentata in dožene krivce. črna nevarnost Afrika, nekoč dežela divjakov in levov, dobiva vedno večji pomen v raz-sežni mednarodni trgovini, ki tvori hrbtenico britanskega imperija. Kavni nasadi ob veličastnem jezeru Viktonja-Nianza resno ogražajo blagostanje brazilskih veleposestnikov. Letno izvozi črna celina skoro za 2 milijardi različnih pridelkov. In kmalu bodo dogradili velikansko železniško progo Kapsko mesto —Kaira, ki teče izključno po britanskem ozemlju. A razen tehničnih in gospodarskih vprašanj je postalo v Afriki še posebno pereče človeško vprašanje. »Times« poroča v nizu zanimivih člankov o zapetljajih političnih in socialnih razmerah, s katerimi se j.e mO'ral seznaniti kot »glasnik imperija« ma svojem zad-niem afriškem potovanju britski prestolonaslednik. V Afriki bivajo 3 milijoni belih ljudi, od katerih odpade milijon na sever (Egipt in francoske kolonije), a ostalo na jug. Južna Afrika je terišče ogorčenega boja med belo in orno raso. Ko so se začeli vanjo naseljevati ho-landski kolonisti, so imeli južnoafriški domačini, Hotentoti in Bušmeni opravka z bojevitim zamorskim rodom Bantu-jev. Bušmeni so izumrli, Hotentoti so postali mešanci, »Evratrikani«, toda 4 in pol milijona Bantujev je ohranilo svojo čisto kri in resno ograža bodočnost belih naseljencev. Po mnenju statističnega urada Južnoafriške unije bodo čez 50 let 4 milijoni Evropejcev utonili v 24-milijonskem črnem morju. Zamorci Ban-tu kažejo poleg številčnega tudi izreden duševni napredek. Imajo že zdaj svoje duhovnike, odvetnike, inženjerje (njih sodniki vestno nosijo angleške srednjeveške lasulje in dolge plašče). Četudi ne kažejo preveč izvirnih talentov, odtehta ji M h vztrajnost, pridnost in nadarjenost pri posnemanju evropske tehnike vse drugo. Do zadnjega časa so izvrševali zamorci vsa naporna fizična dela. Po ukoreninjenih navadah iz suženjskih časov bi bilo pod častjo belega človeka, da bi »glumil črnca« pri obdelovanju polja, v obrti in sličnem. Radi tega kaže pretežni del belega prebivalstva v vročem južnoafriškem podnebju vse znake telesnega in duševnega propadanja. Otroci so izredno leni in malo nadarjeni. Buri so nekoč izplačevali vsem nezmožnim rojakom letno podporo iz državne blagajne. Angleži so namesto iega uvedli petkratno plačilo za belo- Miss Amy Johnson Mlada angleška letalka ob svojem pristanku v Karačiio (Indija). kožca, ki opravlja isto delo kakor črnci. Samo lani so imele transwaalske železnice radi tega 700.000 funtov šterlingov izgube. A takšne praktike nimajo bodočnosti. Narodno gospodarstvo mora biti dobičkanosno in tako izpodrinjajo stroji in cenejši črni delavci priviligira-ne belce. Pred petimi leti je izbruhnila radi tega v Južni Afriki prava meščanska vojna. General Hertzog, takratni ministrski predsednik Unije, je pomiril belo prebivalstvo samo s tzv. »zakonom o barvnih nameščencih«, ki je silno preprečil vsem črncem in mešancem možnost boljšega zaslužka. »Ne tajimo, da smo preplašeni,« je zagovarjal ministrski predsednik svoj »Coloured Bih«, »a naš strah ni nespameten, ker se bojimo slabe bodočnosti.« Torej je bila razlika med polnopravnimi belokožci in črnci, ki so jim odvzeli vse volilne državljanske in pridobitne pravice, umetno ustvarjena. S tem pa je bila Južnoafriška unija obsojena na stalne notranje boje. Delavske organizacije, »South Afričan Iudustrial and Commercial Workers Union«, so kmalu pridobile 200.000 črnega članstva. Njih vodja je nadarjeni Klemeni Kadaly, vnek tistega glavarja rodu Atongov, ki je nekoč gostoljubno sprejel raziskovalca Livings-tona. Mladi voditelj nima lahkega stališča, ker prežijo neštevilni komunistični agitatorji stalno na priložnost, da bi zanetili plemensko vojno, ki bi utegnila biti nevarna za britanski imperij. Kadaly je osebno obiskal socialno-demokratične voditelje v Parizu, Londonu in Ženevi ter vodi boj proti komunizmu. Pod njegovim vplivom je nastopila Workers Union proti plemenskemu hujskanju, ki ograža uspehe razrednega gibanja. Toda moskovski pristaši uspešno ribarijo v kalni vodi sedanjih nevzdržnih razmer in pridobivajo črno množico za svoje geslo »Afrika Afričan«. Radi tega je srečal Kadaly v Londonu popolno umevanje za zahteve glede enake pravice in prilike za zaslužek. Bodočnost britanskega imperija zahteva sodelovanje s Kadalijevimi pristaši, ker drugače ni mogoče preprečiti ornobele vojne. Princ Waleški je moral na svojem potovanju proučiti vsa ta vprašanja, ki jih šteje British Colonial Office med svoja najbolj odgovorna in težka. Dežne plašče za gospode v največji izberi, dalje propisne za oficirje ter sive za organe finančne straže — prodaja najugodneje DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Verska ločina, ki uči uničevanje človeštva Po svetovni vojni se je začela širiti po Evropi neka verska ločina, izvirajoča iz Amerike, koje glavni nauk zahteva uničenje človeštva. V Ameriki se je že toliko razširila, da ima svoj časopis »Orator«, v katerem širi svoje nazore med svet. Ameriški misijonarji so osnovali podružnice svoje cerkve že v Berlinu, Parizu in v Budimpešti. Sekta je baje zelo razširjena tudi po Rumunija. Nje nauki pa so zelo pogubni za človeštvo, ker prepovedujejo umetno zatrtje človeškega rodu. Temelj nauka nove ločine izvajajo iz nekih besedi v evangeliju sv. Janeza, ki jih tolmačijo na način, da ije za efloveštvo edini spas 'smrt. Glavni namen pristašev nove vere, ki se imenuje »Kristijani«, je smrt in pre-prečenje vsake množitve. Smisel življenja leži edino v uničevanju človeškega rodu. Verniki ne smejo imeti otrok in se morajo -proti porodom zavarovati z vsemi možnimi zdravniškimi sredstvi. Čudna vera se doslej seveda širi tajno, ker države ne morejo priznati tako uničujočih verskih načel. Angleški grbi Vsako leto imenuje angleški kralj v določenem času kopico oseb za barone, grofe in vojvode. Novi aristoprati si morajo potem izbrati in uradno prijaviti svoje grbe. To je prav težka naloga. Večinoma so v zadregi in si pomagajo s predmeti, ki se nanašajo na njih rodbinske priimke. Tako ima sir James Boot v grbu tri velike škornje z ostrogami zato, kar pomeni »boot« v angleščini čevelj. Admiral Beethy, ki je postal grof po znani bitki z nemško mornarico pri Skageraku, si je zbral za grb panj, ker pomeni »bee« čebelo. Sir William Sevenoak ;ma v grbu sedem hrastov. Utemeljitc^a te rodbine so našli namreč nekoč v votlem drevesu blizu kraja z imenom »Sedem hrastov« (Seven Oaks) v Kentu. Lord Blakemo-ore ima v grbu tri zamorske glave, lord Heron tri čaplje in Bannerman vihra-jočo zastavo — vse to se nanaša na pomen rodbinskega imena. Drugi grbi so nastali iz gesel, ki zopet izvirajo iz priimkov. Tako stoji pri baronih Weldone v zlatem ščitu »Well done!« (dobro narejeno!), pri lordih Dixey latinsko: »Ouad diix dixi« (kar sem povedal, to sem povedal) in pri Flavversih »Gospod skrbi za cvetke,« ker pomeni »fIower« cvetlico. Astori, čijih predniki so obogateli kot krznarji, imajo v grbu napol golega Indijanca in v usnje oblečenega belega lovca s puško. Lord Glano-ske je dobil milijone s premogokopi in njegov grb kaže rudarja z batom in kladivom. Pri lordu Wul\vingtonu drži lev v gobcu ječmenove klase, kar pomeni, da kuha še vedno pivo. A najbolj čudne grbe imajo angleška mesta. Večkrat jih ne morejo raztolmačiti niti he-raldični izvedenci, in čudna reč: najmanjša mesta imajo vedno najbolj natrpane označbe. V tem oziru prednjači škotsko mestece Krew. Njegov grb nima enakega na svetu, ker so v njem vpodobljeni: sedem konj. deset mož, ena ženska, kočija, jadernica, dva hriba, cesta, reka in štiri drevesa. Nihče ne ve, kaj bi to vse pomenilo. Morebiti je imel bolj čuden grb samo tisti poljski šlahčič, čigar grb je kazal polpsa, pol-koze in črno uš, ki je na bobnu kozolce obračala! Pretresljiva zgodba ljubezni ,Krotilec kač6 je začela izhajati v ilustro-vani tedenski reviji »Življenje in svet". Zgodba opisuje nesrečno zakonsko zvezo običajnega moža z razdvojeno plesalko. Godi se na Angleškem in v severni Afriki, kjer se konča tragično za oba. »Sredi njihovega kroga je stala postava, osvetljena od lune, ki bi jo lahko smatral za prikazen: tako je bila drobca, tako bled je bil njen obraz, tako nenavadne so bile njene kretnje . . .« Revija »Življenje in svet« stane mesečno samo 8 Din in se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Moderna tehnika pri justifikaciji V Carson Cityju države Nevade so v ponedeljek usmrtili zločinca in večkrat-, nega morilca Whiteja na popolnoma nov način. V celici so ga privezali na stol, nato pa napolnili sobico z zaduš-Ijivimi plini, ki jih je obsojenec polagoma vdihaval in se tako zadušil. Bolniško zavarovanje za živali Dočim se Francoska še vedno ni odločila za obvezno zavarovanje zoper bolezen in nezgode, ni na Nemškem menda nobenega človeka, ki ne bi bil včlanjen pri katerikoli bolniški blagajni. Zdaj so pa uvedli v Berlinu tudi bolniško zavarovanje za živali. Za majhen mesečni prispevek lahko vpiše sleherni občan v seznam zavarovancev svojega psa, mačko, konja, kanarčka. Blagajna plačuje kakor običajno zdravnika. umetno zobovje itd. Razstava čsl. steklarstva v Železnem Brodil H. — Praga, 2. junija. Češko steklarstvo je svetovno znano. Steklo ie eden glavnih izvoznih predmetov Češkoslovaške in steklarstvo ie tako važna panoga gospodarstva, kakor sladkor in pridelki poljedelstva, saj preživlja na stotisoče delavcev ter ie med najnaprednejšimi industrijskimi granatni. Večinoma je ta industrija v nemških rokah, predvsem zato, ker leži v gorskih obmejnih pokrajinah, bogatih na gorivu, deloma pa zato, ker se pri izdelavi najfinejšega stekla uporablja čisti pesek, ki ga kopljejo v Ru-dogorju ravno v saškem delu tega pogorja. Zaradi ugodnih prirodnih pogojev se je steklarska industrija razvila lahko le vzdolž severne meje Češke. Steklarne izdelujejo šipe za okna, razno posodo in razne izdelke iz litega stekla. Te vrste steklarne so razširjene po vsem Češkem, kjer je dovolj čistega kremenca. Cela vrsta pa je steklaren, ki izdelujejo iz finega, čistega, kristalnega stekla forme, iz katerih se potem brusijo krasne vaze, posoda in podobno. Ti izdelki so na svetu skoro brez konkurence, le Švedska in Belgija do neke mere konkurirata češkim izdelkom. Del te industrije je razširjen tudi po srednji Češki in sicer brusarne, ki obdelujejo steklo iz tovarn obmejnih krajev. Vendar je ta panoga osredotočena v glavnem okoli Bora pri Češki Lipi. nedaleč od Liberca. Tudi brusarne so deloma v nemških rokah, dočim je delavstvo v njih po pretežni večini češko. Tretja vrsta steklarskih izdelkov je tkzv. jablonsko blago. Sem spada razna drobnjad, zlasti stekleni biseri in korale, ki gredo večinoma v prekomorske zemlje. Velike količine tega blaga se izvažajo v Indijo in Afriko ter sploh med kulturno nižje stoječe narode. Tej panogi je pridruženo tudi brušenje jantarja in dragih kamnov. Nemški del je industrije je osredotočen okoli Jablon-ca pri Libercu, češki, ki v ničemer ne zaostaja za kakovostjo nemških izdelkov, pa okoli Železnega Broda v Krko-noših. Izdelava jablonskega blaga se vrši deloma v tovarnah, deloma pa v domači obrti ter preživlja številne rodbine iz najbednejših plasti prebivalstva. Izdelki tvorijo znaten in važen del čsl. izvoza, ali izvoz tega blaga je na žalost že nekoliko let v krizi. To češko steklarstvo — nemška in češka panoga delujeta zelo složno v skupno korist — praznuje letos nekoliko jubilejev. Letos je minulo 300 let od ustanovitve prve in še danes najznamenitejše češke steklarne liarrachove v Novem Svetu. Nadalje je poteklo tudi 75 let od ustanovitve prve avstrijske steklarske šole v Kamenem Senovu pri Libercu ter 60. odnosno 50 let od ustanovitve enakih šol v Boru pri češki Lipi in v Jabloncu. Vse te šole so bile popolnoma nemške, prva češka steklarska šola pa je bila otvorjena šele pred 10 leti v Železnem Brodu in slavi torej letos svojo prvo desetletnico obstoja. V Železnem Brodu bo povodom vseh omenjenih jubilejev letos prirejena razstava celokupne severnočeške steklarske industrije, ki se je bodo udeležile vse steklarske korporacije in šole. Mesto Železni Brod leži v prekrasni pokrajini in ima zelo dobre železniške in avtobusne zveze na vse strani. Razstava bo otvorjena 8. junija in je inozemstvo, zlasti Nemčija, pokazalo že silno zanimanie zanjo. Bilo bi prav, da bi si tudi jugoslovenski trgovci ogledali razstavo in navezali neposredne stike z izdelovalci, kajti češko steklo in slični izdelki prihajajo v Jugoslavijo in na ves Balkan preko Avstrije in Nemčije na škodo odjemalca, ki se mu s tem nepotrebnim posredovanjem blago samo podraži. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 5. Junija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. "— 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Novi kazenski zakonik. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka &odba. Petek, 6. junija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — IS: Koncert radio-orkestra. — 19: Predavanje o šolstvu. — 19.30: Italijanščina. — 20: Riharjev večer. (Cerkveni pevski zbor z Viča). — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa :in poročila. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.-15: Koncert radio-kvarteta. — 18: Lahka glasba. — 20: Klavir skd koncert. — 20.30: Pevski koncert. — 21: Poročila. — 21.20: Tonfilmska glasba. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Brna. — 20: Glasba eksotičnih narodov. — 20.30: Komorna glasba. — 21: Godba za ples. — 22.15: Lahka godoa. — BRNO 17: Komorna glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Lahka glasba. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Reproducirana glasba. — 12: Opoldanski koncert. — 15.30: Romantična glasba. — 16.30: Avstrijski skladatelji. — 20: »Das Wiener Madl«. — 21.05: Dunajski skladatelji. — BERLIN 17.20: Koncert kvinteta. — 19.30: Lahka godba orkestra. — 20.30: Večerni koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa u Stuttgarta — L.ANGENBERG 17.30: Pevski in violinski koncert. — 20: Koncert OTkestra — 21: Vesekrigra. — 24: Koncert godalnega kvarteta. — STUT-TGART 19.30: Sluhoigra. — 20.45: Serenade. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Narodne pesmi. — 20-25: Operni večer. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen ko-ncert. — 21.02: Operetni večer. Najvišji je poklical k Sebi v boljše življenje našo nad vse ljubljeno, predobro mamico, gospo URŠULO GERBIC Po težki in mučni bolezni je dne 4. junija ob zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, v 61. letu starosti, za vedno zatis-nila oči. Pogreb bo dne 5. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v frančiškanski in trnovski cerkvi. Priporočava jo v blag spomin! 8605 Ljubljana, dne 4. junija 1930. STANKO, VERA CENE MALIM OGLASOM: ^^^mmmmmmmm^^mt^^mmm^mmmmmmamm^ Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če na/ pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 JCJor hoče da mm mu po«/;« po pomit namtov aK GaGo drugo informacijo ticoco mm matih oglasov naj priloii v unamšeah /tt /fm* sicer ne bo prejet odgovora t ^ Z^sWW CENE MALIM OGLASOM: Zenitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. fila&Covi matih ogta&ov ln druge informacije tičoče se oglasov, te dobijo tudi v podružnicah *JUTRAc v filovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na (Jescnic uit pri kolod\>oru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. £4 Služkinjo adravo, močno, pridne in pošteno sprejmem takoj za vsa gospodinjska dela. Dopi-e na naslov: Vinko Jamar. Polone na«J Skorjo L ka. 21982 Kontoristinjo sprejmem za takoj v Ljubljani. 1'ogojl znanje stroje-ipUja in p°rfcktne nemščj-nc." Ponudbe s prepisi spričeval ]K>rl Kontorist:n ;a JOOc -na ogia-ni oddelek »Jutra«. 22005 Več mizarskih pomočnikov »a fino pohištvo »prejme tvrika I. Repše, Ljubljana Dvorni trg 1. 2195S Dva kleparja hrez poda, dobita začasno zaposlenje za ca. 2 meseca Ponudbe z navedbo pomočnico dobe na: Franio Dolžan, Celje. 21952 Inteligentna gdč. zmožna dobre kuht (presno t imajo strokovne učiteljice Z3 gospodinjstvo), ki ima veselje do trg. posla, ■vodenja kuharskih tečajev, obl.-k strank v mestu, debi stalno službo. Ponudbe na o;'as. oddelek -»Jutra« pod j Vrstna in marljiva«. 21911 Postrežnico -'.'ajšo. iščem za vee dan. " a- o v pove oglas, oddelek »Jutra«. 21887 2 damski frizerki prvovrstni s[irojme sa'on Navinšek v Ljubljani. Re-flektantinj-e s prakso striženja las imajo prednost — kar pa ni pogoj. Istotam v c tutfl sprejme inteligentna vajenka 22025 Plačilni natakar srednjih le-t dobi službo v kolodvorski restavraciji v Mariboru. 22038 Žensko osebo zanesljivo in brez velikih zahtev, ki bi kuhala za 4 osebo domače hrano Ur oskrbovala pranje, iščem za Bled — čez poletje. Ker ui velikega dela. ima obenem letovišče. Zgla-iti se je med 18. in 20. uro v Ljubljani VII. Gasilska (J. oritličje, desno. 22048 Plačilni natakar dobi takoj mesto v bollši kavarni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »rriden in pošten«. 32033 Brivskega pomočnika mlajšega, za kopališče na Jezici sprejmem iakoj z vso oskrbo v hiši. Plača po dogovoru. Karel Doležal, brivec. Ježica 87 22052 Zastopnika za Slovenijo teče tovarna za steklene okraske z» božična drev-esca na češkem. Prednost imajo tisti. ki bi imeli primeren lokal za event. zalogo. Ponudbe v nemškem jeziku na naslov: A. R o z e n c v a j k. Glas Ch r is t ba u msc h muc k fa.br i k — Vsetin, C. S. R. 22007 Tovarniško zastopstvo za Beograd, notranjost Srbije in Vojvodine išče dolgoletni potnik večjih tvrlk. Pismene ponudbe na Jtigo-mes-se. Beograd. Terazije 25 pod »rutag 133«. 219:» Šivilja pridna tn dob^o izurjena gre takoj drugi teden šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22016 Zgovornega gospoda za poset privatnih strank išče koncem velikih tovarn. Ponudbe ped šifro »Mesečna plača« na oglas, oddelek »Jut.ra«. 21446 Samostojno kuharico r» vsa gospo-iinjska dela išče štiričlanska družina. Tonudbe na naslov: Pošta St. Vid nad Ljubljano. 21721 Vajenca * predpisano šolsko izobrazbi za trg.vino v Ljubljani r »rrw-m. Toizve se v ogl. oidelku -Jutra«. 31628 Pek. učenca t obleko, h~ano in s-tanova-r i v Ii"-=. na 3 'i leta sprejme pekarna Vrečko, Pfšeoe ;.ri Brežicah. 21978 Čevljar. pomočnika za šivana in zbita dela, s hrano 'n stanovanjem v hiši sprej.m« tak.j Ivan Korošec. Cerknica. 21979 Služkinja sposobna v.-eh hišnih del in tudi nekoliko kuhanja, dobi takoj si nebo v trgovski hiši na Gorenjskem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra: pod SnažtiiOct«. 21967 Kovaškega pomočnica m jstra na svoj račun iščem brezplačno. — Prevzel bi opremljeno kovačnico z učencem. Ponudbo na na-s v: Mak- Kožar, Vrhovo, pošta Radeče. 22003 Trg. učenko 7.i trgovino mešanega blaga na deželi sprejmem takoj. Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poltena in pridna:. 21976 Slaščičarja dobro izurjenega sprejmem takoj Naslov -pove oelasni oddelek »Jutra«. 21930 Šoferja ♦ rožnega m pridnega, zmožnega v.-eh popravil sprej-Tnem takoj k osebnemu in tovornemu avtomobilu. — Kozlevčar. Šoštanj. 22036 Brivski pomočnik -m si 1 in dober delavec, ki je 7.0 delal v boljšem salonu, dobi takoj stalno službo — Na-'ov pove ogia-ni od dole k »Jutra«. 32051 Nadzornico za hotelsko kuhinjo popolnoma veščo te stroke, išče hotel Roval v Zagrebu Pismene ponudbe. 32058 Medičarskega pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Ljubomir Do-mitrovie. Celje. 3206S Kuharja ali kuharico išče hotel Royal v Zagrebu Reflcktira se samo na prvovrstne moči. "32057 Delavko spretno in urno sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22055 Dva potnika ki sta dobro vpeljana pri privatnih strankah na Gorenjskem. e p r e j m e m v -talno službo Manufaktu-risti imajo prednost. Ponudbe na podružnico -Jutra na Jesenicah pod »Takojšen nastop«. 21937 Vinski potnik za Slovenijo, prav dobro vpeljan, ki zastopa večje-ljubljansko veletrgovino vina. bi sprejel mesto. Reflektira le "na renomirano tvrdko — Štajerske imajo prednost. Fonu-dbe na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Pooolnoma vpeljani. 21923 Potnike za Štajersko in Hrvatsko, agilne in zanesljive sprejmem proti dobri proviziji, za nove predmete. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Atrilen potnik«. 33070 . . O jtLa^Aa Krajevnim zavarovalnim zastopnikom nudimo ugoden zaslužek s prodajo splošno potrebnih predmetov.— Ponudbe pod »Zaslužek« na ogiasn.i oddelek »Jutra«. 21991 Prepisovanje na lastnem pis. stroju in prestave iz nemščine in italijanščine, ali obratno sprejemam na dom. Hitra izvršitev in zmerna cena. Cenjen« ponudibe na ojrlas. oddelek -»Jutra«- pod šifre »Hitro ;n dobro«. 31988 G. Tb. Rntman: Potovanja in čudovite prigode Tomiia Popkinsa 82 :,Tako«, pravi poveljnik, »zdaj vas pa pre. peljem še v Mehiko«. — To se razume, da st» naši štirje junaki veseli vstopili, nakar se je polet nadaljeval. Tu, poglejte, je Tam-jiiski zaliv in tam že glavno mesto Mehiko. V bližini nekje leži rudnik. r4S l. oblastv. Koncesijonlrana šoferska šola Čamermik, Ljubljana UunajsKa cesta štev. jb (Jugoavto). led 2230 Pouk tn praktične vožnje. 251 Ključavničarski pomočnik brezen in zanesljiv išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Trezen in zanesljiv«. 22006 Stenotipistinjo zmožno slov in nemškega jezika, išče odvetniška pisarna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prednost z znanjem italijanščine«. 21962 Medičar. in slaščičarski pomočnik išče službo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Pošten«. 21971 Začetna uatakarica s 5000 Din kavcije, išče službo za takoj. Gre tudi kot sobarica, hišna ali kuharica. Dopise na oglasni od-delek »Jutra« pod šifro »Miilka«. 21966 Gospodična s primerno trgovsko pred-■izobrazbo, želi mesto začetnice v pisarni, aH gre tudi kot > blagajničarka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštena moč« 21965 Gospodična 5 finim nastopom išče kjerkoli v letovišču sezonsko službo prodajalke. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sezona«. 21993 Izložbeni aranžer ilšče zaposlenja. Ponudbena egias. oddelek »Jutra« pod »Aranžer«. 32029 Šofer s prakso, trezen in vesten, zmožen popravil, išče na-meščenja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« po-d »Dober vozaer. 32046 Šofer izučen strojnik in avto mehanik, s triletno prakso kot strojnik in šestletno kot šofer, zmožen vseh pc-pravil ter vajen inštalacije elektrike, želi takoj plemeniti službo — tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten šofer«. 22043 Mlada zpIo simpatična, odkritosrčna in -poštena, želi m-esta v boljšem gositilniške.m lokalu. Pcnudibe na oglasni oddeletk »Jutra« pod šifro »Delovna«. 32060 Trgovski pomočnik mlajši, z znanjem slov. in nemščine, želi dobiti službo v trgovini mešane stroke. Naslov pn podružnici Jutra v Mariboru. 32065 Etažera . 31235 Vrtne stole zaklopne prodaja gospodarska pisarna Tribuč na Gli-n-cah. 217-15 Drva in odpadki od žag« >ie dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket. Metelkova ulic* štev. 4 — r«Iefon 3244 17361 Ribiči! Prvikrat na Velesejmu. paviljon »H« 22«; predmeti od največje nemške tvrdke Frit.z Ciegenspeck, Berlin, po tovarniških cenah. 32011 Kopalne obleke vseh vrst po meri Aleksandrova cesta 3. -pritličje. 22020 Banjo za sedeti (Sitzn-anne) po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32023 2 železni postelji zl-ožljivi in otroški voziček po n-izki ceni prodani. Naslov pove oglasni oidelek »Jut.ra«, 22034 Otroški voziček lep in dobro ohranjen, na peresih, proda M'rgoro-d-?ky v Kolodvorski ulici št. 18. Ogledati mod 10. in 2. uro. 32040 Motorni čoln za 13 oseb. na 4 cilindre, 12 si. prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21993 Motorno kolo Harley-Davidson. 750 cm8, skoraj novo po nizki ceni naprodaj v mehanični delavnici Veibl. Miklošičeva cesta 31837 Avto odprt, štirisedežro. v dobrem stanju kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Avto«. 22067 Motorno kolo Ilarlev-Davidson pooeni naprodaj. Ponudbe na. nodruž-nifo »Jutra« v Celju pod šifro »Dobro ohranjen«. 3-2060 Moško kolo dobro ohranjeno poceni proda. Pote čar. Dunajska c. št. 9. 32035 Invalidski voziček na 3 kolesa, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Invalidski vo. ziček«. 31881 Mostno tehtnico cca 5000 kg nosilnosti kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tehtnica«. 21785 '•'i 20.000 Din posojila potrebujem proti mesečni vrnitvi po 1000 Din, 10 % obrestim in garanciji treh uradnikov I. kat. ter pos. od 300.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1930«-, 21833 Giranta za vsoto 10.000 Dim išče mlada, inteligentna in simpatična dama. Ostalo po dogovoru. Le resne neano-nimne ponudbe na cgla-ni oddetek »Jutra« pod šifro »Prijateljstvo ni izključeno«. 2Ž050 Ugodna prilika! Naprodaj je poslopje, obstoječe iz 8 sob (5 z razgledom na morje). 2 kuhinj in kleti, v kopališkem me-st u na otoku Krku Leži na sami morski obali tik parobrodne-ga pristanišča — pripravno za penzicn ali hotel.-ko obrt. Cena zelo zmerna. Resni refiektanti naj se javijo na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro • Otok Krk«, kjer dobe po-bližnje informacije 18749 Kupim hišico v zdravem in prijetnem kraju v mestu. trgu. ali v bližini kje na deželi, _ mogočnosti z dobro pitno vodo in električno razsvetljavo. vrtom za zelenjavo in sadno drevje. Dopise z opisom kraja in stanja, ter ceno na ogla^mi oddelek »Jutra« pod »Hišica 72«. 21872 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana, Woltova ulica 3. 38 Srebrnega denarja prodam večjo množino. — Event. kupec naj po;š,;<: ponudbo na ogla-ni oldelek »Jutra' pod šifro -Najvišji plačnik«. 21797 Na dobro domačo hrano sprejmem več, gospodov. — Nas-! o v v oglasnem oddelku »Jutra«. 21963 Otroka od 2 let n a |>' e j starega sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21983 Gostilno in mesarijo z lastno klavnico in vsem ■inventarjem v Novem mestu oddam v najem, event. t »udi prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v vem mestu r>od »Ugoden nakup«. 21863 Parno žago edino te vrste, v ccntru gozdatega kraja. 25 km od železnice, radi pomanjkanja kapitala dam zdo ugodno v najem ali sprejmem družabnika z večjim kapitalom. — Podjete že eno leto obratuje z novimi stroji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 21891 Trgovski mlin na valjčke, najmodernejši, vodni pogon, tedenska kapaciteta 5 vagonov, ugodno oddam začasno v najem Dopise na oglasni oddelek »Jutra« noi »Trgomlin«. 21779 Pekarno dobro idočo, na Štajerskem iščem v najem s 1. septembrom. Dani" tudi nekaj odkupnine. Naslov v ogla;. oddelku »Jutra«. 32062 Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, rma stalno v zalogi Ilirija dr. z o T.. Ljubljana. Dunajska e. 46. telc-fon 2820 31197 Trgovski lokal z inventarjem, na prometnem kraju, kjer je kila že več let dobro idoča trgovina. oddam za več let v najem. Stanovanje v hiši. Jc*. Zupančič, čevljarski mojster in trg. z usnjem. Dol. Logatec. 21813 Pek arija enonadstropna. v velikem industrijskem trgu Slovenije naprodaj Naslov v ogla., oddeiku .Jutra«. 21987 Trgovino dobro idočo. z inventarjem in stanovanjem od l»m za 280 Din. Naslov v oglasnem odde'(ku »Jutra«. 21996 Opremljeno sobo v sreimi mesta takc'j oddam. Ogledati med 2. in •">■ liro. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32060 Novo obleko Iz svile ali tkanine za prani e si boste nabavili brez skrbi, ako izberete materijal iz naše izbere. Kolekcija naših vzorcev je bogata. Nizke cene izbranih tkanin vam raztolmačijo, zakaj se tisoči razvajenih dam oblačijo vprav z našimi tkaninami. Zanesite se na nas: Kdor naroči naše brezplačne vzorce, ni vezan na nakup. Zato se ne obotavljajte, tako dobro priliko morate takoj izkoristiti. Samo nikarte pisati: »Pošljite mi vaše vzorce« temveč pišite »Pošljite mi vzorce od .....« in tu nazna- člte vrsto in svrho zaželjene tkanine! Vsaki pošiljki prilagamo povratni omot s plačano poštnino kakor tudi naš novi katalog s 128 stranmi priložnostnih nakupov. 7668 Največji trgovski in odpremni dom v Jugoslaviji Samostojen trgovec ve? dan odsoten, išče lepo opremljeno sobo s strogo sepa-riranim vhodom, v stc-d-ini me=ta. Ponudbe ped šifro »Samostojen trgovec« na oglasni oddelek »Jutra« 21985 Opremljeno sobo s separiranim vhodom — blizu opere oddani solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21964 Prazno sobo večjo ali 2 manjši iščem v bližini šišenske šole. Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21989 Starejši gospod želi imeti pri samostojni dami (udovi itd.) popolno oskrbo čez letno sezone, v kraju kjer so nahaja čisti zrak -i-n dobra pitna voda ter solnčna lega. Plača mesečno naprej. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »Prijetnost«, 21662 Kot sostanovalca sprejmem gospoda z vso oskrbo. Soba je s turobnim vhodom in elektriko, hrana pa prvovrstna in zadostna. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 21957 Solnčno sobo z balkonom, parketom in elektriko, lepo opremljeno, 2—3 osebam takoj oddam. Spodnja Šiška, Kavškova c. št. 261. desno. 21860 Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in souporabo kopalnice, v bližini vojašnice kralja Aleksandra cddam. Naslov v oglasnem o■ Metku »Ju-tra«. 21818 Opremljeno sobo lepo. z vsem komfortom in strogo separiranim vhodom, v centru n^ta oddam s 15. junijem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 22022 Opremljeno sobo novo. v vili, separirano oddam takoj gospodu. Istotam oddam gospodični prazno sobo s štedilnikom vodovodom, parketirano in separirano. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 21960 Starejši gospod išče pri kaki samostojni dami (udovici itd.) čez letno sezono stanovanje z vso oskrbo, prosto in tečno hrano, kje na deželi v kakem trgu ali pa mestu, kjer_ je dobra pitna voda. solnčna lega iii čisti srak. Plačani mesečno napre;'. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vsa oskrba«. 21871 Prazno sobo po možnosti v bližini cpn-tra iščem s 1. julijem 1930. Ponudbe pod šifro »Po možnosti eepariran vhod« na clasni oddelek »Jutra«. 22017 Sostanovalca poceni sprejmem na Glin-eah. Tržaška cesta št. 23. 22031 Solnčno sobo s separiranim vhodom, ev. s hrano, v Vcdmatu išče gospod z 10 t. m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Vodmat«. 22028 Sostanovalko ves dan odsotno sprejmem na Mestnem trgu št 13.11 22061 Lepo, zračno sobo s kuhinjo in potrebnim pohištveni oddam čez poletni čas (do 1. oktobra t. 1.) mirni stranki brez postrežbe Pogledati med 12. in 15. uro v Ljubljani VII — Gasilska 6, pritličje, desno. 22047 Opremljeno sobo v centru mesta oddam s 15. junijem. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 32056 Za dobo počitnic (julij, avgust) želim mirno in snažno, zračno sobo — samo v bližini Tivolija, po možnosti ' s souporabo kopalnice. Ponudbe pod šifro ;Mirna soba« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 20064 V ponedeljek, v opoldanskem brzovlaku Rakek— Maribor je bila pozabljena taška z denarjem in pot. listom. Najditelja prosim, da potni list odi:la na policiji — denar pa na'j si -obdrži. 33008 Dfrpifi Gospodična pod »Dobro srce« pošljite naslov. Dobro. 22001 Tita! Kdaj bom videl Tvoj solnč-nen obraz? Poljub — Tvoj. 21968 Nesrečni zakoni! Citajte. kaj piše o vzrokih nesrečnih zakonov zdravnica in psihologinja dr. Olira Knopf na Columbia univerzi. Njena izvajanja pri občuje pravkar izitla številka i-lus-trovane tedenske revije »Življenje in svet«, ki se dobi za i Din po vseh trafikah. ur iBfgsn* Gramofon dobro oh--anjen. z 48 ploščami in nizko moško kolo prodam. Poizve se v restavraciji \Vciss, Celovška cesta 4." 31984 Tirolsko vijolino staro, dobro, prodam za Dio 3000. Instrument je izvan-reden. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vijolina«. 21884 Pianino črn, dobro ohranjen pjceni proda Kaučič, Rožna dolina, c-esta X'4. 21645 Klavirje planine, harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašnje najceneje tudi na obroke tovarna klavirjev AVarbinek. LjubUjama. Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2. 21644 P. t. kupcem klavirjev sporočamo, da razstavlja svetovnoznana čehosiovaška tvomica klavirjev »Dali-bor« v Xako!aoech pri Pragi. C. S. R., svoje prvovrstne klavirje in pianime na veleseimu v Ljubljani, toviljon E 17 Ct-ne brez-Iconkurenčne, 1-ep zvok in ugodni plačilni pogoji. 21201 Klavir za vaje iščem dnevno 1—2 uri. — Ponudbe z zahtevkom pla-či'a na ogl. oddelek Jutra pod šifro »1345«. 22027 Kanarček j,e uSel. Oddati ga je na Bleiweisovi cesti 15. 21908 Montafonskega bika brezhibnega. 8 mesecev sta-rega. prvovrstnega laroda Bolla. mo>žnja 86.600 litr. v 10. letih, zelo ugodno proda srrad Volčji potok — pošta Radomlje, žel. postaja Jarše, ali firma Souvan v Ljubljani. 22049 Najopasnejša zver j« puma. ki jo love Indijanci s strašnim pllialnikom Nevarnosti lova popisuje J. J. Milaček v članku »Lov na puino« (s slike), ki ga priobčuje zadnja številka tedenske revije »življenje in svet«. ur Deutz - motor 30 HP (ladijski) proda širne«, Ljubljana, Lončarska »teza 6. 21885 Tračno žago (Bandsage) v zelo dobrem stanju, premer kolutače 900 mm. proda uprava ve-lepose^tva Pod sred a via Rajhenburg. 21412 Čevljarji! Prodno so odločite za nakup čevljarskih strojev si oglejte iste prej pri meni, ker so s cenejši k-od novi. Stroji so skoraj novi in malo rabljeni. Kdor torej želi kupiti poceni dober kombinirati čistilni stroj (Aosputzmaschine), več stroj o v 701 rezanje pcdp'atov (Stajizmaschinen) stroj prešivanje (Durchnihmaschine) i. t. d.. naj se oglasi čim. pre j pri meni. da ne zsum-udi ugodne prilike Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. 21155 Brusilne stroje avtomatične, nova iznajdba, za brušenje žag (lahko vsak brusi) proda F. Lončar. Celovška cesta 13 — blizu velesejma. 22019 Striženje psov Strojno striženje pc najnižji cenj. Osvald, Giince. cesta VI št. 4 (■za gostilno Newyork). 31986 Sobni slikar sprejme vsako slikarsko -delo. Cene zmerne i-n delo solidno, ker delam sam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Slikar.. 22031 Najboljša banka je Nikoprost! — Ce dane« vložite W Mn, boste čez leto M imeli vsaj 800 odstotkov obreetl. To se pa že izplača, kaj? Ta banka je najbolj va-ma in je — Vaša! Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto in plača samo 280 Din. Naročite takoj! Jo*ip Lin-dič, Ljubljana. Komenske-ga ma. 75 O® Velika izbira bonbonov, čokolade, keksov, piškotov, lecta. JOS. VITEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13. 7358 IZVANREDNA PRILDLAl Železna »lužinska pateol postelja zložljiva, s ta-peciranom madracoin, telo praktična za vaako hišo, hotele, nočne »tožbe in potujuče ' otobe stane samo Dia —• Razpošiljam po poltoe-no m povzetju. Pietilni stroj Jaqua-rd št. 101100. od firme Stoil, kompletno z 8 lepimi vzorčnimi kartami in navijalni stroj (Spulmaschine) s 3 vreteni. opremljen s Schpmag aparati za parafiranje, oba v brezhibnem stanju in malo rab1 jena proda Lojze Kristan, Zapuee, p. Lesce 33012 Cfrrt Pokrajinske razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristn: fotografiji tzgo-tovi do 20.000 a n e v n o tvornica kart Lojze Šmuc, Ljubljana V7I, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in cenik! 242 TAMO IZGUOA SU32EN CTVOOtN Lese a a pateat postelja, zložljiva, s tapecirani« madracom. zelo prak-titna. stane same D 1U. Lcialka ia sončanje v (Liegcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Din IM. Madracf pnnieni z vol-ion stanejo samo D 75t. L. BROZOVIC, ZAGREB ILICA 82. Kupimo cilinderNok rabljen, v dobrem stanju, za 4—5 tonski tovorni avto »Laurin-Kle- ment«. Ponudbe z navedbo cene na — Tovarno cementa — Mojstrana. Teffi: Lenoba V listu sem nekoč čitala, da so od« krili mikrob lenobe in da nameravajo zgraditi poseben sanatorij za lenuhe, kjer jih bodo lečili s cepljenjem in z injekcijami, v težjih primerih pa bodo odstranili neko žlezo, ki jo imajo les nuhi nekje pod nosom. Če je vse to res, je strašno. To bo poslednja krivica, ki jo bo človek pri= zadejal lenobi. Človek je v svoji zaslepljenosti okle= vetal to najboljšo svojo lastnost, pri* štel jo je med svoje napake in jo zdaj imenuje mater vseh pregreh. Ko je Bog preklel Adama, mu je de= jal, da se bo vse življenje trudii v po« tu svojega obraza. Če bi bil Adam res marljiv človek, bi sc bil tedaj, samo na« smehnil: »Truditi se v potu svojega obraza? Kaj naj neki ima človek proti tako prijetnemu poslu? To vendar popolno^ ma odgovarja moji naravi in bi jaz na ta /način preganjal dolg čas tudi brez Tvojega prokletstva«. Pa se Adam ni nasmehnil in tudi razveselil sc ni, temveč je bilo to pro* kletstvo Gospodovo zanj zares kazen, kajti zadelo ga je v naiglobokejše osnove njegovega bitja, v njegovo le= nc*bo. Če človek ne bi bil lenuh, bi se s tem vse končalo. Z nohti bi s»rebel po zem< Iji in dobival bi od nje le trnje in osat. Sicer pa se jc itak že v petem poko* Ijenju rodil prvi lenuh, ki je dejal: »Ne bom grebel zemlje z rokami. Ne ljubi se mi. Treba si bo kaj izmi« sliti, da bo manj dela in več pridel« ka.« In je skoval prvo lopato. Naslednji lenuh je bil prepričan, da tudi lopata porabi preveč sil. »Ne ljubi se mi!« Pa je ujel in vpregel konja. Ko so izumili parni stroj, je bil to največji praznik za lenuhe vseh de* žel. »Zdaj, je končano«, so se veselili »dosti smo delali! Naj zdaj stroj dela namesto nas. Mi si bomo pa ta čas od= počili in prižgali cigareto«. Pa so se po vsem svetu zavrteli stro-; in zatulile sirene. Vse vrste dela je lenuh naložil stroju, pa mu še ni bilo dovolj. Še je tuhtal, premišljeval in sklepal. »Kaj, ko bi tako napravil, da bi mi bilo treba samo s prstom migniti, pa bi bilo že vse narejeno!« Pravi, globoki in resnični lenuh nam® reč ni len le zase, ampak tudi za dru« ge. Če bi, na primer, moral ležati na boku in gledati, kako drugi zanj dela« jo, potem bi se od samega gledanja utrudil. Kdor je kdaj zavestno občutil to mogočno čuvstvo, ta ve, da ravno ono vodi človeštvo po poti napredka. Gleda lenuh na ulico in vidi tam človeka, ki izmučen tava okrog in ki ima prav gotovo že lep kos poti za seboj, še večjega pa pred seboj. »Da se mu le ljubi! Izmisliti si bo treba stroj, ki bo vozil ljudi in ki bo to storil hitro pa poceni.« V tem trenutku je tramvaj že naro» čen in čaka samo še na človeka, ob« darjenega s precejšnjo in intenzivno lenobo, ki ne bo le sanjal o njem, tem« več ga bo tudi dejansko izumil in s tem izvršil naročilo. Ko so iznašli električni stroj, tedaj so lenuhi priredili okoli njega prave bakhanaiije. Elektrika bo morala svetiti, greti, dvigati, razveseljevati in go» voriti. Lenoba je objela ves zemlje« krog. Prevlekla je zemljo s tračnicami (ljudem se ne ljubi hoditi), z brzojavs nimi žicami (ne ljubi se jim pisati), postavila je antene za brezžični brzo» jav (ne ljubi se jim napeljavati brzo* javnih žic) in še ji je vsega premalo, še vedno išče kaj novega in sili nas prej. Sodobni svet predstavlja sliko po* polnega razmaha največje delavnosti. Iz tovarniških dimnikov se kadi, mo« torji brne, stroji ropotajo, jermeni švi» stijo. Kaj je vendar to? Odkod ta never« jetna energija? Nič. Nam se enostav« no ne ljubi. Če natančneje pogledamo, vidimo, da smo obkroženi s produkti najhujše lenobe. Poglejmo tkalnico. Nastala je zato, ker se ženskam ne ljubi tkati. Prav tako predilnica. Pa porečete: potreba je rastla. Pri marljivem človeku skupno s potrebo raste tudi gorečnost, to je res, toda misel o malem trudu in velikih rezultas tih je pa le produkt lenobe, matere vseh pregreh. Ko pridete domov, vas popelje nav« zgor dvigalo, ki ga je izumil človek, katerega ni bilo prav nič sram priz* nati, da se mu ne ljubi hoditi po stop« nicah. Vrata odpirate s francoskim ključem, da štedite služinčad. Okrenes te električno vžigalo, ki je zato tu, ker se nekemu fenomenalnemu lenuhu ni ljubilo pošiljati po sveče. včasi so lene otroke pretepali. To je, hvala Bogu, malo pomagalo. Mo« goče je vprav eden iz teh otrok, ki so jih zaradi pomanjkanja časa pozabili pravočasno nabiti, iznašel kako izpo« polnilo, s katerim si je olajšal svoje nekdanje otroško delo. Če pa prično lenobo res temeljito zdraviti, potem bo vse propadlo. Vse se bo ustavilo in nazadovalo. »Nisem neumen,« bo dejal trgovec, »da bi s konji vozil iz Novgoroda v Moskvo. To predolgo traja.« «Ne ljubi se mi šivati obleke z ros ko,« bo dejal krojač. »Zakaj je pa po« tem šivalni stroj tukaj?« »V šesto nadstropje se mi ne ljubi hoditi, tkati se mi ne ljubi...« Mogoče se hočejo zdraviti taki, ki jim prinaša lenoba precej neprijets nosti. V moji sobi stoji, na primer, nas slanjač z raztrgano prevleko. Jaz ses veda to dejstvo pred vsemi skrbno pris krivam s pregrinjalom, posebno bistros oke ljudi pa posadim prav na raztrs gano mesto. Če namreč opazijo, mi bos do takoj svetovali, naj premenjam pres vleko. Zdelo se jim bi, da ni nič laž= jega kakor to. Z resnično lenobo obs darjeni človek pa ve, kakšen hrup lahs ko povzroči ena sama nepremišljena beseda. Dobro, premenjam prevleko. Pa ve« ste kaj bo zaradi tega nastalo? Dejas la bom služkinji: »Pokličite sem tapetnika, ki stanuje tamsle na vogalu!« Služkinja bo šla, pa se bo kmalu vrnila in dejala, da ga ni doma in da mora priti drugo jutro. Šla bo drugo jutro in pripeljala tapetrris ka. Ta me bo vprašal, s kakšno kožo naj naslanjač prevleče in če želim vzorce. »Ni treba vzorcev. Delajte, kakor sami veste in znate,« bom dejala v strahu, da se ne bi preveč zavleklo. »Mi vendar ne deremo kože s sebe. Vzorci morajo biti,« bo odgovoril in šel po vzorce. Potem bo spet prišel in spet šel, paral staro prevleko, izpod katere se bo vsipal prah in lezla žima. Nato bo vlekel iz obojev žeblje in kak otrok mu bo pri tem pomagal, tapetni« kova žena pa bo pometala smeti vkup. Potem bodo merili kožo, potem bodo šli, prišli, odšli... Vse to zaradi moje želje, da bi imela naslanjač cel. Zaras di take neumne in malenkostne želje. Ali je mar vredno? Ne, ne morem. Sodim, da bi bilo lažje iznajti tak stroj, ki bi naslanjače kar sam vlekel v tovarno in jih tam popravljal. Ni treba sanatorijev, ni treba unis čevati lenobe. Naj se razvija, krepi in vodi človeštvo k onemu prekrasnemu smotru, h kateremu hodi že toliko sto« leti j: nič delati in vse imeti. Poslednje pa, kar bo napravil člo« vek, bo velikanski obelisk s prekrižaš nimi rokami na vrhu in z napisom: »Lenoba je mati vse kulture.« (Iz knjige: »Sokrovišče zemlji.« —; Preložil B. Z.). ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! JUGOSLAVENSKO FIAT A UTOMOBILNO PROMETNO D. D. BEOGRAD ZAGREB in pri vseh naših koncesionarjih. DVOKOLESA — teža od 7 k p naorel najlažjega to najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika Izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. ♦ ♦ Izdelovanje žičnih izdelkov ŠIMEN S., Jesenice-Fužine 148 nudi najceneje mreže za ograje, za postelje, za presipanje peska, za okna itd. v vseh velikostih. Zahtevajte v lastnem interesu ponudbe! ♦ ♦ : Pozor, lovci! Pozor, lovci! Popravila orožja najceneje pri novootvor« jeni puškarski tvrdki ALBIN ŠIFRER Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 Zraven restavracije Novi svet. Orožje, streljivo, ribarske potrebščine. Kadar že kupujem aparat, hočem tudi, da takoj slikam. To je ravno ono, kar Vam nudi zaklop-na kamera »BALDA«. Naglo zapopa-dete in ne kvarite slik. ZAKLOPNA KAMERA »BALDA« je iz trdega lesa, prevlečena z granito-lom. Ponikljani okovi. Se enostavno izvleče. Veliko briljantno iskalo. Vario zapora. Objektiv: special-aplanat. Format 9X12 cm. Vsakemu aparatu je priloženo točno navodilo o fotografiranju, kakor tudi tabela o osvetljenju. — Cena franko, na vaš dom poslan Din 285.—. Aparat vzamemo, ako vam ne ugaja, na naše stroške nazaj. Odgovarjajoče plošče tucat: Din 34.50, fotopapir 10 listov Din 9.—. 7476 Tudi Kodak model »B« je idealen aparat za začetnika. Format 6 ,X 9 Din 145.—% Volgtlander kamera »VAG« za plošče in filme, kamera za bolj izkušene foto-amaterje 6.5 X 9 cm, Din 650.—. S pošiljko dobite brezplačno fotolist s pregledom najboljših aparatov in pribora. m Zagreb Največja odpremna in blagovna hiša v Jugoslaviji Trgovski pomočnik-potnik ne čer 30 let star, manufakturne stroke, s per-iektnim znanjem slovenskega, srbo hrvatskega in nemškega jez-ika, kj bi eventuelno bil sposoben tudi za potovanje, zlasti za obiskovanje kroja-čev po Sloveniji, Medjjmuriju itd. dobi mesto proti fiksni plači in dijetam. — Reftektira sc samo na prvovrstne moči. Ponudbe s fotografijo, referencami in zahtevo plače poslati na tovarniško skladišče blaga »SILESIAc Novisad. 7679 PROMETNEGA URADNIKA IŠČE privatna železnica. — Prednost imajo penzionisti državne železnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 756«. 7697 Darujte za slepce! Zaistevajte požtnine 280 pro« brezplačni cenik! Srebro Jamstvo pet let. 168 Elegantna ploičaata _ _ nikelj cilinder ara UR QQ • kamni, kot etika ",H " leta ▼ gladki ftkat-ljaca »Roekopf« Najeeoejie kikoTO- (K- JA Mi »R 0 S K 0 P F< Ulll 4V Z* aaodff«*wjajoi« vrn« denar. Anton Kiffmann Maribor 136/b Specialist earao ■» MJB* „ trieanke are. Provizljskega potnika sposobnega in agilnega, z dobrimi referencami, za Slovenijo, ter krajevnega zastopnika za mesto Maribor sprejme EVALD POPOVIč, mesna industrija v Ljubljani. Ponudbe z navedbo referenc je nasloviti na Evald Popovič, Ljubljana, poštni predal 39. 7685 Vinogradniki Širjenje raznih bolezni in škodljivcev preti z vedno večjo nevarnostjo, da uniči ne samo trgatev, temveč tudi vinograde same. Sedaj je najboljši čas za pokon-čavanje OIDIUMA, TRTNIH MOLOV in drugih škodljivcev s preizkušenimi in sigurnimi preparati, če želite imeti bogato trgatev. AGRITOX najnovejše sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM. ARZOLA sredstvo za škropljenje proti TRTNIM MOLOM MOLEX sredstvo za zapraševanje proti TRTNIM MOLOM za časa cvetenja, ko se bolj pojavijo in se trte ne sme škropiti. SULFAROL za škropljenje proti OIDIUMU. AGRITOX, ARZOLA in SULFAROL se lahko zmešajo z raztopino modre galice za istočasno škropljenje zaradi prihranka časa in delovnih moči. Zahtevajte naša strokovna navodila in cenike na naslov: BILJAKA A. D.. BEOGRAD Telefon S—80 Dušanova«. .. I»A LM ATIA« | tvornica Portland cementa d. d. KAŠTEL SUCURAC pri Splitu priporoča svoj prvovrstni svetovno znani la PORTLAND CEMENT „TITAN" - „DALMATIA" r juta in papirnatih vrečah ter sodih 7196 Glavni zastopniki: M. GREOOVIČ & CO., Ljubi j ana Cankarjevo nabrežje 1, telefon 2971 najlepša in najcenejša dariia dobite le pri tvrdki A. FCCH§ LJubljana, Šelenburgova ulica 6 t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni stari oče, oče, stric, brat, gospod IVAN J3REGANT uradnik državnih železnic v pokoju včeraj, dne 3. junija, ob 21.15 min. po kratki, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 5. junija, iz hiše žalosti, Marijina ulica 10, ob 18. uri na frančiškansko pokopališče na Pobrežje. Maša zadušnica se bo brala dne 6. junija ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. 8609 Zg. Ponikva, Podgora pri Gorici, Zagreb, Maribor, dne "4. junija 1930. Žalujoči ostali. I Urejuje Davorin Ravfcen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de1 je odgovoren AloiziJ Novak. Vsi v Ljubipani.