AMERIŠKA DOMOVIIMA WareMTITimi na /t/C^°0cf ^c?/?e <^' amcrica... m scvfer? f?!W^ KM SiAMOUA®« mm u/' ’■ ' •'. V.’ .•<'■•' '‘•v-•••.' fo J>axizoM3E?Brrmiyoa= NmUiuuU SatenutiMAl Orculsti..« iLOV^NKAM UMIMd IW€WSP.AIN^ CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 28, 1970 ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Egipt ne ceni ruskih letalskih učiteljev? Naser in njegovi vojaški piloti zvračajo krivdo za šibkost in neuspešnost egipt-skega vojnega letalstva na ruske letalske učitelje. KAIRO, ZAR. — Predsednik Naser dolži za šibkost in neučinkovitost egiptskega vojnega letalstva v prvi vrsti ruske vojaške letalske učitelje, ki so v glavnem izvežbali egiptske pilote. Naserjevi vojaški letalci trdijo, da so imeli v ZSSR pri vežbanju le 3 do 5 ur priložnosti letenja na mesec ter da so ruski učitelji slabši od indijskih, ki so nekdaj učili egiptske vojaške letalce. Domači egiptski letalski učitelji po splošni sodbi in trditvah vojaških letalcev niso nič boljši od ruskih. Nekdaj so egiptske vojaške letalce vežbali v prvi vrsti Angleži, toda od tedaj je že dolgo. Letalci, ki se vežbajo v vodenju vojaških letal v ZDA, imajo vsak mesec do 21 ur letenja. Egipt ima veliko modernih letal, nima pa pilotov za nje. Po vprečno prideta na enega izvež-banega egiptovskega vojaškegt pilota po dve vojaški letali. O bičajno je prav obratno: na vsako letalo prideta po dva skuše-na pilota. Tako se dogaja, da ima Izrael manj letal kot Egipt in veliko manj kot vse nje-, gove arabske sosede, pa je njegovo letalstvo popoln gospodai neba nad Srednjim vzhodom To so skusili tudi Rusi, ko so st dvignili, da bi prestregli izraelski letalski napad pretekli mesec južno, od Sueza, pa izgubil pri tem 4 letala. ; -----o------ členi clevelandskega erkeslra skrenili modro CLEVELAND, O. — Clevelandski orkester spada med najboljše v Ameriki in je znan pc vsem svetu. Letos ga je zadel: huda nesreča: umrl je njego\ glavni dirigent Szell, kar pomeni vsaj začasno nenadomestljive zgubo. Sedaj je orkestru potekla še unijska pogodba, ki bi jo bilo treba obnoviti do 7. septembra, pa je orkester sklenil, d; bo nadaljeval delo tudi. po 7 septembru. Potek pogodbe ne bo torej vplival na bodoči u-metniški program orkestra. Naša javnost je sklep članov orkestra toplo pozdravila. To tem bolj, ker nekateri poznavalci občinstva, ki se zbira na koncertih, izražajo strah, da bo kriza pregnala marsikaterega o-biskovalca koncertov, druge pa zopet prisilila, da se bodo zadovoljili s cenejšimi sedeži. Treba je torej počakati začetek koncertne sezone, da se bo videlo, kako kriza vpliva tudi na ta važen odsek našega mestnega kuturnega življenja. Potem šele bodo solidna mezdna pogajanja mogoča. Vremenski prerok pravi: Delno oblačno z možnostjo neviht. Najvišja temperatura čez dan okoli 80, ponoči okoli 60. Novi grobovi Anton Fenicc Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 80 let stari Anton Femec z 20150 Tracy Avenue, rojen v Gornji Nemški vasi v fari Trebnje na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, vdovec po 1. 1965 umrli ženi Josephini, roj. Amigoni, oče Mary Noda, Julie Zivkovich in Albine Mitskavich, 5-krat stari oče, brat Jožefa, pok. Marije Cugelj, pok. Alojzija in pok. franca (vsi v Jug.). Do svoje .'upokojitve je bil zaposlen pri Parker Hannifin Co. Bil je član 3NPJ št. 142 in ADZ št. 1. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj iz Crdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cerkev sv. Kristine ob 10., nato la All Souls pokopališče. Mabel M. Scanlon V St. Augustine Manor Nursing Home je umrla v torek 72 let stara Mabel M. Scanlon, roj. Soud, žena pok. Thomas E., mati pok. Alice, pok. Thomasa, James R., Mrs. Mabel Ray, rev. Charles H. Scanlon, S.V.D., milijonarja na Filipinih, Mrs. Catherine Straka, Mrs. Hedy Durand, Mrs. Beatrice Choro-manski in Mrs. Irene Weber, sestra Ethel M. Boud. Pogreb bo jutri, v soboto, iz Golobovega pogrebnega zavoda na 4703 Superior Avenue v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 10. Na nrtvaškem odru bo danes od 1. Jo 3. pop. in od 7. do 9. zvečer. Brežnjev je obljubil Brandtu pomoč v Pragi BONN, Z. Nem.— Kancler W. Brandt je tekom svojega biva-ija v Moskvi, kamor je šel podpisat pakt o nenapadanju z Ru-i, omenil težave, ki jih ima pri predhodnih razgovorih s Prago. Bonn je pripravljen CSR plača-i vojno odškodnino, kot jo je jzraelu, Jugoslaviji in drugim, :oda Praga zahteva po sodbi Bonna preveč. Ko je Willie Brandt te težave imenil glavnemu tajniku Ko-nunistične partije ZSSR Leoni-u Brežnjevu, mu je ta veselo obljubil, kot trdijo tu, da mu bo o že pomagal urediti. Mešana predmestja ne bo lahko uresničili! | Zvezni tajnik za stanovanja in razvoj mest G. Romney odklanja splošni zvezni pritisk, ki ga predlaga predsednikova komisija. WASHINGTON, D.C. — Zvezni tajnik za stanovanja in razvoj mest G. Romney je dejal senatnemu odboru, da njegov oddelek ne bo sledil priporočilu predsednikovega odbora, naj zadrži vse zvezne sklade pred-I mestnim občinam, ki zapirajo vrata cenenim stanovanjem. Pripomnil je, da ne verjame, da ima zvezna vlada pravico denar iz skladov na tem temelju zadržati. Romney je opozoril na politične posledice takega postopka. Vsak množični nastop zvezne vlade, ki bi hotel bela predmestja z vsemi sredstvi spremeniti v rasno mešana z gradnjo cenenih stanovanj ali po kakršnikoli drugi poti, bi dvignil hud odpor. Ta bi utegnil doseči tak obseg, da bi ustavil in uničil še tisto, kar je bilo doslej na tem polju doseženega. Namesto sile in grožnje z zakoni in predpisi se zavzema G. Romney za pot nagrad. Tiste občine, ki bi odprle svoja vrata cenejšim stanovanjem, naj bi dobila posebne nagrade v širo-kogrudnejšem dodeljevanju sredstev iz zveznih skladov. Beg belega prebivalstva iz velikih mest je zvezan z begom podjetij in s tem tudi služb. Mestna središča so vsak dan revnejša in manj sposobna kriti stroške mestne uprave, šol in skrbi za snago, red in mir. Črno prebivastvo, ki ostaja v glavnem v po belcih zapuščenih mestnih središčih, ima tako manj možnosti izviti se iz svoje revščine ter doseči višjo kul tu r-ao in socialno raven. IZRAEL RAZOČARAN NAD IZVAJANJEM PREMIRJA Predsednica izraelske vlade Golda Meir je včeraj preko televizije objavila izraelski javnosti, da je hudo razočarana nad izvajanjem premirja. Izjavila je, da ne bi nikdar pristali na premirje, če bi vedeli, da se bodo stvari tako obrnile. U Tant v Jugoslaviji NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je včeraj odletel od tu na uradni obisk v Jugoslavijo, od tam pa bo letel v Addis Abebo na zasedanje Organizacije afriške edinosti. JERUZALEM, Izrael. — Izrael se od vsega začetka pritožuje, da Egipt krši določila premirja. Včeraj je vložil že šesto pritožbo. Predsednica vlade je v razgovoru preko televizije povedala javnosti jasno, kaj misli o položaju, ko je dejala: Če bi mi vedeli, kako se bo razvoj obrnil zaradi egiptskih kršitev, mi ne bi nikdar sporazuma sprejeli. Dogodki so šli ravno v nasprotno smer, kot nam je bilo obljubljeno! Včeraj je prišlo do novih bojev in streljanja na mejah Izraela z Libanonom in z Jordanijo. Po izraelskem poročilu je bilo 10 arabskih gverilcev mrtvih, pa tudi dva Izraelca. Predsednica vlade Izraela je napovedala, da bo šla v oktobru v New York na proslavo 25-let-nice obstoja ZN. Pričakujejo, da bedo tam vsi glavni vodniki sveta in Golda Meir se bc srečala brez dvoma s predsednikom Nixonom. Če bo prišlo tudi do neposrednih srečanj z vodniki arabskih držav, še ni mogoče nič reči. Doslej namreč še ni nihče od njih spor VI, da misli iti na zasedanje ZN v New York. Če se ne bodo sedanji posredni razgovori med arabskimi državami in Izraelom pod pokroviteljstvom ZN razvili v neposredne razgovore, ni . pričakovati nobenega uspeha, je dejala Golda Meir svojim poslušalcem , preko televizije. Načrt o ameriško-ruskih četah na mejah Izraela in njegovih arabskih sosedov kot čuvarjih miru je naletel na slab odmev tako v Izraelu kot v arabskih državah. Tudi v ZN smatrajo objavo načrta v tem času za škodljivo in neprimerno. Ob takem odmevu je Bela hiša izjavila, da je bila to le misel, ki pa jo no bodo skušali uresničiti, če ne bo sprejeta od prizadetih | držav. Ker to še ni dozorelo do J trdnega predloga, tudi ZDA niso o tem z nobeno od prizadetih držav razpravljale. Razgovori v New Yorku so zastali, ker izraelskega poslanika Yosepha Tekoaha ne bo nazaj do ponedeljska. Udeležil se bo v nedeljo še vladne razprave v Jeruzalemu o položaju na mejah z Egiptom, Jordanijo in Libanonom ter o pogojih, ki jih bo predložil G. V. Jarringu v imenu svoje vlade. V Izraelu izjavljajo, da bo njihovo stališče pri razgovorih zaviselo od položaja na mejah. Če arabski sosedje ne bodo izvreševali določil premirja, kdo naj se zanese, da bodo kasneje izvrševali določila morebitnega mirovnega dogovora! Iz slov. naselbin PITTSBURGH, Pa. — Dne 11. avgusta je umrl tod poznani pionir in vnet društveni delavec, zaveden slovenski rojak Joseph L. Bahorich. Bil je nekaj časa tudi zastopnik Ameriške Domovine aa Pittsburgh in okolice. Pokopali so ga 14. avgusta. EVELETH, Minn. — V sredo, 19. avgusta, je umrla Mrs. Katarina Čož, žena 1. 1963 umrlega Johna. Bila je stara 88 let. Pokojna je bila rojena v vasi Leskovce v fari Višnja gora. Zapustila je sina Franka, hčere Katherino, por. Vovk, Mary, por. Strah, Agnes, por. Brenk, na Evelethu, sina Joa v Willowicku, O., sina Louisa in hčer Ani, por. jTekavec pa v Euclidu, O., vnuke in vnukinje, pravnuke in pravnukinje. Pokopana je bila v so-| boto, 22. avgusta iz cerkve Vstajenja. Priporočajte A.D. tem-ki in še nimaio! Ob zlatem jubileju ženske votivne pravice v ZDA CLEVELAND, O. — Bolj spomini na mladost kot važnost na ta jubilej nas goni, da se jubileja vendarle spomnimo. V spominu nam je namreč še zmeraj, kako veliko zanimanje je pred 50 leti — kmalu po prvi svetovni vojni — vladalo v naši deželi za debato o ženski volivni pravici. Pri tem je treba stvarnosti na ljubo priznati, da se je ideja o ženski volivni pravici najprej razbohotila v Evropi, posebno v Angliji. Od tam je prišla tudi pobuda v našo deželo. Pobuda je hitro pridobila simpatije javnosti na svojo' stran. Seveda je k temu mnogo pripomogla pro p aganda feministk, ki so nam obetale zlate čase, ako dobijo Amerikanke enako, splošno, tajno in neposredno volivno pravico v vse politične zastope, od občine do federacije. Dodati je bilo treba še slavospeve načelni ženski zahtevi po rav-nopravnosti, pa je bila bitka na pol dobljena. Ko so Amerikanke dobile volivno pravico, se upi niso uresničili. Nismo po zmagi ženske volivne pravice dosegli nobenih nebes, zato pa nas je skoraj 10 let pozneje udarila najhujša gospodarska kriza, kar jih je Amerika do danes preživela. Pokazati se niso hotele tudi druge dobrote, ki so nam jih obetali od ženske volivne pravice, in teh ni bilo malo v dnevih propagande za pravico. Najprvo se je pokazalo, da nove volivke niso pokazale Bog ve koliko zanimanja za pridobljeno pravico. Nismo dobili nobene ženske političv ne stranke. Kar se je volivk zanimalo za politiko, so se po večini odločile za demokrate ali republikance. Takih junakinj ni bilo preveč, pokazale so pa izredno aktivnost, kar je tupatam delalo preglavice tudi strank arskim voditeljem. To navado so ohranile tudi do danes, česar ne bo u-pal zanikati noben aktivni politik. Hitro smo tudi opazili dejstvo, da so se Amerikanke zadovoljile kar s politično ravnopravnostjo in da niso kazale veselja, da se za rav-nopravnost vneto borijo tudi na drugih poljih. Ženska ima prirojen smisel za varčno potrošnjo, je zelo občutljiva za nihanje cen za predmete o-sebne, družinske in gospodinjske potrošnje. Vendar niso Amerikanke na teh poljih ustvarile nobenih omembe vrednih gibanj in organizacij. Da ženske nimajo pri nas še po 50 letih prave ravno-pravnosti pri zaposlitvi, je znana stvar. Ženskih protestov proti temu za ženski spol krivičnemu stanju seveda ni nikoli manjkalo in tudi ne bo manjkalo. Toda protestom ni sledila nikoli učinkovita kolektivna ženska akcija proti krivicam ki tepejo ženski rod. Ženske bi lahko igrale veliko večjo vlogo v naši socialni politiki, posebno v otroškem varstvu. Se brigajo za to svojo nalogo, toda omejujejo jo v okvir zasebne dobrodelnosti. Nikoli še niso postavile zahteve, da morajo imeti pdločilno besedo pri vzgoji mladine. Da bi jim za take posle manjkalo sposobnosti, ne bi mogli reči. Se vedno se najde dosti odličnih javnih delavk, ki njihovo delo nekaj zaleže. Škoda je le, da je njihovo kolektivno u-dejstvovanje omejeno na zelo ozko družbeno podlago. Po drugi svetovni vojni so le nekatere levičarske ženske struje poskušale organizirati žensko ravnopravnost na nekaterih področjih. Struje so bile in so povezane tudi z drugimi cilji, ki nasploh niso ravno simpatični ženskam kot spolu. Zato levičarska ženska gibanja ne morejo zagrabiti širokih ženskih krogov. To se je videlo tudi pri praznovanju sedanjega jubileja. Bile so posamezne proslave v velikih mestih, toda široka javnost jih je komaj opazila. Spomin na proslave je zbledel že v trenutku, ko je bilo proslav konec. Boj za žensko ravnopravnost je torej še odprt, med ženskim rodom bi moralo biti več zanimanja zanj, pa tudi pripravljenosti za žrtve zanj. Tega pri letošnjem zlatem jubileju še nismo mogli opa-. žiti. Iz Clevelanda in okolice » I RAZNAŠALCA IŠČEMO rega botra in botro g. inž. Janez Uprava Ameriške Domovine Pogačnik in njegova žena Joan, nujno išče raznašalca za New- čestitamo! Ion, Locherie, Monterey, Nau- j --o---- mami, Kenwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad lista: 431-0628. Mladina na izletniško središče ADZ v Leroy!— V nedeljo, 30. avgusta, je mladina vabljena na Izletniško središče ADZ v Leroy, O., kjer bo od treh naprej godba za mlajši rod. Od 4 pop. do 8- zvečer bo igral Johnny Peconov orkester. Vstop je prost. Vabljene cele družine! Piknik Tabora— DSPB Tabor vabi v nedeljo na Slovensko pristavo na svoj piknik. Od poldne bo na razpolago na ražnju pečena svinjina m jagnjetina. Poroka-i V petek 4. septembra ob 5.30 popoldne se bosta v cerkvi sv. Frančiška Asisškega na May-Held Road poročila Kathleen Louise White in Frank James Kuhar. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Robert P. White, 13927 East Willard Drive, Novelty, O., ženin pa sin Mrs. Elizabeth Kuhar, 24995 Lake Shore Blvd. Čestitamo in želimo vso srečo! V soboto, 5. septembra, ob 12.30 se bosta v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue poročila Susanne Kushner, hčerka Mr. in Mrs. John P. Kushner, in Lowell Thomas Andolsen, sin Mr. Lloyd Andolsen, 1068 E. 174 St. Sprejem bo neposredno po poroki v Euclid Park Clubhouse. Čestitamo in želimo vso srečo! Sporočilo uprave— Vsem cenjenim naročnikom na Newton, Locherie, Monterey, Naumann, Renwood, Ormiston, Meredith, Pasnow, Rosecliff, Landseer, Tyronne avenijah in na 200 cesti, vljudno sporočamo, da bodo od prihodnjega ponedeljka dalje prejemali Ameriško Domovino začasno po pošti, dokler se nam ne posreči najti novega raznašalca. Lepo jih prosimo za uvidevnost in razumevanje. Vsem lep pozdrav! Zadušnica— V torek, 1. septembra, ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Felicite sv. maša za pokojnega Josepha Levsteka v spomin 20. obletnice njegove smrti. Jutri ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Bokala na 30. dan njegove smrti. V torek, 1. sept., bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za rev. Jurija Trunka za njegov rojstni dan. Ta dan bo dopolnil 100 let. Ob četrti obletnici smrti rajnkega Johna Fertaka bo sv. maša zadušnica na daljni Formozi, katero bo opravil slovenski misijonar rev. Francis Rebol, M.M. Na televiziji_ Slovenska orkestra “Slogar” in “Vandrovci” nastopita v nedeljo ob enih popoldne na televizijskem kanalu št. 5, na znanem sporedu “Polka Varieties”. Hčerkica— G. Štefanu in ge. Minki Benke, roj. Pogačnik, se je rodila hčerkica, ki bo delala družbo bratcu in sestrici. S tem so postali starši g. Stefana v Budimpešti šestič stari oče in stara mati. Nororojenki bosta za krst- Agnew bil v Kambodži BANGKOK, Taj. — Danes zjutraj je na poti iz Saigona sem pristalo letalo podpredsednika ZDA S. T. Agnewa v glavnem mestu Kambodže Phnom Penhu. Agnewa je pričakal na tamkajšnjem letališču predsednik vlade Lon Nol z drugimi vodniki Kambodže. Agnew je ostal v Phnom Penhu v razgovoru z Lon Nolom in drugimi nad 4 ure. Z letališča so ga prepeljali v vladno palačo s helikopterjem. Vse do odleta letala z letališča v Saigonu je podpredsednik IDA zanikal obstoj načrta za obisk Kambodže. Ko je bilo letalo v zraku, se je spremljajočim ga časnikarjem opravičil, češ da je bilo treba načrt zani-cati zaradi varnosti. -----o----- Helikopter sestreljen: 32 vojakov izgubljenih SAIGON, J. Viet. — V sredo je bil helikopter CH 47 Chinook, poln vojakov, ki jih je nesel na novo oporišče, zadet od rakete ni je treščil na zemljo. Dva vojaka sta mrtva, 30 pa jih pogrešajo. Helikopter je bil zadet, ko 5e je bližal topniškemu oporišču Judy, 31 milj severozahodno od Tam Ky in 310 milj severovzhodno od Saigona. Drugi ameriški helikopter je bil sestreljen na področju Me-kogove delte. Pri tem so 4 ameriški vojaki izgubili življenje. Na splošno v Južnem Vietnamu ni bilo večjh bojev. Ameriške in vietnamske enote, ki so pretekli mesec zasedle nekdaj' opuščeno oporišče Kham Due v bližini meje Laosa, so se sred* tega tedna od tam umaknile, ker “so svojo nalogo tam izvršile”. Ko je bilo oporišče obnovljeno sredi julija, so trdili, da je njegova naloga preprečiti prehajanje Seve rnih Vietnamcev preko Laosa v severni del Južnega Vietnama. -----o----- Zakonski predlog o kvotah za uvoz tekstila in obutve bo obtičal? WASHINGTON, D.C. — Odbor za pota in sredstva Predstavniškega doma je izglasoval zakonski predlog o določitvi kvot jza uvoz tekstila in obutve. Izgledi za njegovo skorajšnje izglasovanje v celotni zbornici niso posebno ugodni, ker napovedujejo za to razpravo celo vrsto dopolnil in sprememb. Če bo zakonski predlog le srečno prebrodi te težave in bo izglasovan, bo imel še dolgo pot, kajti Senat ne kaže zanj nobenega zanimanja. Vodnik senatne večine M. Mansfield ni predloga dal niti na seznam nujnih zakonskih predlogov, češ da predsednik Nixon ni tega zahteval. -----o----- Kje je bil vzrok? WASHINGTON, D.C. — Leta 1940 je bilo v ZDA poročenih le 62% odraslih moških, leta 1950 pa 67%. Leta 1940 še ni bilo konca velike depresije in skrb za preživljanje družine je bila še huda, 10 let kasneje, po koncu druge svetovne vojne je bil položaj v tem pogledu že zelo spremenjen, Ameriška Domovina /l-rvi « i/ ■ (-r% v ii« »ai i 6117 ot. CIhjj Av«su« — 431-0628 — Clcvcluid, Oblo 44103 National and International Circulation 'Published d&ily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Editor: Mary Debevec N AHOCX1N A: %r> Združene države: t $16.00 na leto; $3.00 ca pol leta; $5.00 xa V ooestHMt S« Kanudo in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova Izdaja $5.00 na leto SUSSCklPTION KATES: United States: $1(5.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 8 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAH) AX CLEVELAND, OHIO 83.. No! 166~Friday7AugT 28,^1970 Je optimizem o mednarodnem položaju v teh dneh utemeljen? Bela hiša širi v zadnjem času v javnosti optimizem o položaju v svetu: nevarnost vojn naj bi popuščala, odnosi s Sovjetsko zvezo, pa tudi z rdečo Kitajsko naj bi bili na poti k izboljšanju, razgovori o omejitvi strateškega jedrskega orožja s Sovjetsko zvezo dobro kažejo. Taka razlaganja se lepo irt prijetno slišijo, toda vprašanje je, koliko so stvarna in utemeljena? Za vlado in republikansko stranko so te razlage posebno ugodne, ker ustvarjajo pri volivcih vtis, da je Nixonova vlada v mednarodni politiki izpolnila obljubo, da je politika soočenja — mrzle vojne — res prešla v politiko razgovorov in pogajanj. Če bodo volivci te razlage in trditve sprejeli, bodo v novembru pri volitvah tudi glasovali za republikanske kandidate, prav posebno za Kongres, kjer sedaj demokratska večina predsedniku Nixonu tudi v zunanji politiki dela precejšnje težave. Kakšen je dejanski položaj v svetu? Predsednik Nixon je ob svojm nastopu dejal, da bo y mednarodni politiki namesto soočenja, namesto mrzle yojne iskal reševanje sporov potom razgovorov. Upal je, da bo naletel v tem pogledu na dober odmev na nasprotni strani, da mu bo Moskva pomagala končati vietnamsko .vojno. Tam dobre volje ni bilo, vsaj pokazala se ni. Sovjetska zveza še vedno podpira Severni Vietnam v njegovem naporu po razširitvi komunistične oblasti nad Juž. Vietnamom, mu še vedno pošilja obilno vojaško in drugo pomoč, da more v boju vzdržati. Severni Vietnam zavisi še vedno v glavnem od pomoči Sovjetske zveze in njenih satelitov in le prav malo od pomoči rdeče Kitajske. Sovjetska zveza doslej svojega vpliva v Hanoiu ni u-porabila za iskanje konca vojskovanja, razen v kolikor to krepi položaj Kitajske. Nekatere vesti trdijo, da se Moskva prizadeva za pomiritev med vlado in rdečimi v Laosu, kjer naj bi se vrnili h koalicijski vladi kot temelju novega kompromisa. Pogajanja v Parizu so obtičala in upanje, da bi se zopet zganila, je majhno. Nixon in njegova vlada računata v glavnem, da bo ŽITA rešila vietnamizacija, da bodo obo-ložene sile Južnega Vietnama sposobne do konca prihodnjega leta prevzeti vso odgovornost za bojevanje na tleh, pa obvladale v večji meri tudi že letalsko podporo v teh bojih. Ameriške oborožene sile bodo do kraja 1972 z izjemo 50,000 “svetovalcev” Južni Vietnam zapustile. To so vladne napovedi, žal samo napovedi! Odhajanje ameriških ■vojakov iz Južnega Vietnama je v zadnjih tednih, ko postaja položaj v Kambodži! vedno bolj kritičen, zastalo. V času, ko je Nixon v mednarodni politiki prehajal, kot je sam trdil, od soočevanja k pogajanjem, je Sovjetska zveza prignala položaj na Srednjem vzhodu do take nove napetosti, da je Bela hiša priznala, da je postal nevarnejši od onega v Vietnamu, kjer je vojskovanje z rdečimi letošnjo pomlad seglo iz južnega Vietnama in Laosa tudi v Kambodžo. Moskva je pritisnila na Naserja šele, ko jc svoj položaj v Egiptu utrdila in tega dobila skoraj popolnoma pod svoj nadzor, šele tedaj, ko je prišla do prepričanja, da bodo ZDA privile Izrael, da bo sprejel arabske zahteve. Pogajanja so se res začela, neposredna nevarnost za vojni spopad je trenutno minila, toda le trenutno. Moskva bo nemara še dalje podpirala politiko, ki ne bo vodila k pomiritvi Srednjega vzhoda, v kolikor ne bo to združeno z njeno koristjo. Razgovori o razoroževanju so se začeli lansko jesen v Helsinkih in se letošnjo pomlad in poletje nadaljevali na Dunaju. Po uradnih izjavah so potekali mirno in poslovno, o njih poteku niso objavljali nobenih poročil, da bi sc izognili propagandi. Washington je pred koncem razgovorov na Dunaju predložil zamrznitev strateškega jedrskega oboroževanja. Moskva je poslušala, baje vprašala za nekaj pojasnil, pa ni dala ne pritrdilnega in ne odklonilnega odgovora. Tako obstoja upanje, da utegne biti odgovor le pritrdilen ali vsaj tak, da bo mogoče razgovore nadaljevati. Razgovori se bodo nadaljevali v novembru v Helsinkih, sovjetski zastopnik Semjonov je ob zaključku teh na Dunaju opozoril, da bo treba premagati veliko težav in ovir, predno bo mogoče priti do kakega sporazuma. Sovjetska zveza je podpisala z Zahodno Nemčijo pogodbo o nenapadanju. Tudi to naj bi bil znak sovjetske želje po pomiritvi z Zahodom, z NATO, z ZDA. V Zahodni Evropi so v pogledu tega pakta precej skeptični. Opozarjajo na dejstvo, da je Moskva dosegla v njem priznanja obstoječega stanja v Evropi, priznanje svojih osvojitev v drugi svetovni vojni in po njej, ne da bi ji bilo za to treba kaj žrtvovati. Podpis pogodbe smatrajo za očitno zmago Mo- skve. Predvidevajo, da bo popustila nekaj v pogledu Zahodnega Berlina, da bo s tem omogočila evropsko varnostno konferenco, ki naj raztegne priznanje obstoječega stanja v Evropi na vse evropske države, pa še na Kanado na ZDA. Taka potrditev je za Moskvo že nekaj vredna! Je Sovjetska zveza v zadnjem letu in pol kaj omejila svoje delo za svetovno revolucijo? Je kaj omejila svoja stremljenja po širjenju svoje oblasti? Izgrajevanje vojaških oporišč na Kubi, v Egiptu, Somaliji, načrtno širjenje vpliva v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki to preje zanikuje, kot potrjuje. Sovjetska zveza hoče priborjeno ustaliti, utrditi, predno bo skušala svoj vpliv in oblast v Evropi širiti dalje, ker ima trenutno dovolj posla v Aziji, kjer ji rdeča Kitajska kaže svoje roge. “Rumena nevarnost” je pri Rusih vedno prisotna, saj so bili nad 300 let pod mongolskim jarmom. Trenutno je res mednarodni položaj nekaj umirje-irejši, toda le malo trdnih znakov je, ki kažejo, da bi smeli biti zdaj v tem pogledu kaj večji optimisti. Malo dvoma je, da se bo komunizem obrusil, da bo postal bolj človeški — to se je zgodilo z vsemi sistemi, režimi in gibanji, kot nam priča zgodovina človeškega rodu — toda to se bo zgodilo postopno, ko bodo prešli rodovi, morda, dva, trije, kdo ve koliko. BESEDA IZ NARODA Gen. 8van Prezelj bo dopolnil 75 let CLEVELAND, O. — Jutri bo Ivan Prezelj, nekdanji general jugoslovanske kraljevske vojske in vrhovni poveljnik Slovenskih oddelkov Jugoslovanske vojske v domovini v letih 1944-1945, doponil 75 let. Kljub letom je še vedno čil in hodi po-koncu, kot se pravemu vojaku spodobi. Leta ga niso uklonila, še . edno pride rad v druščinoj še vedno obiskuje prireditve, še vedno vrši posle zastopnika AD za Collinwood, Nottingham in Euclid. Gen. Ivan Prezelj Rodil se je na znani Menišiji, hodil v Ljubljani v srednjo šolo, moral leta 1915 v vojno, kjer se je boril na italijanski fronti. Bil ;e težko ranjen, pa je to srečno preživel. Po razpadu Avstrije n ustanovitvi Jugoslavije je stopil v jugoslovansko vojsko kot nadporočnik in se udeležil bojev z Koroško. Že leta 1924 je kot sposoben in vesten častnik bil sprejet v višjo vojno akademijo, to z odličnim uspehom končal ter postal 1. 1929 gene-ralštabni kapetan. V letih 1934-1935 je bil na izpopolnjevanju v francoski vojski. Po povratku je bil načelnik štaba Drinske divizije, nato pa je bil imenovan za vojaškega atašeja v Atenah. Leta 1939 je bil imenovan za načelnika odseka prometnega oddelka v glavnem štabu v Bel-gradu. Med italijansko zasedbo je bil jrijet spomladi 1942 z drugimiJ aktivnim jugoslovanskimi častniki in poslan v taborišče v Italiji. Ko se je od tam vrnil, je ;odeloval pri organiziranju Slovenskih oddelkov Jugoslovanske vojske v domovini pod glavnim poveljnikom gen. Draže Mihajlovičem. Leta 1944 je postal glavni poveljnik teh oddelkov in ostal na tem mestu do kraja druge svetovne vojne, ko se je z njimi srečno prebil preko Soče v Italijo. Ko je bilo očitno, da se razmere v Evropi ne bodo skoraj bistveno spremenile, da bo železna zavesa ostala, je gen. Ivan Prezelj poleti 1949 prišel med prvimi s 1 o venskimi povojnimi begunci v ZDA in se naselil v Clevelandu. Tu je ostal ves čas in se z drugimi vred vživel v nove razmere. Kljub visokemu položaju, ki ga je zavzemal v domovini, ga ni bilo sram prijeti za ročno delo. Vse do svoje upokojitve pred 10 Jeti je redno in vztrajno delal v tovarni. Zavedal se je predobro, da je vsako delo častno, da mora človek prijeti za vse, če je sila, da se le sam in pošteno preživlja! Prijeten družabnik in dober pevec je povsod dobrodošel. Kako veselo je bilo včasih pri kaki partiji taroka s pokojnima msgr. Matijo Škrbcem in dr. Vinkom Vovkom! Leta so prinesla spremembe, ki se jim ni mogoče ogniti. Msgr. Matija in dr. Vinko sta že oba v onostranstvu! Gen. Ivan Prezelj je po svoji naravi in vzgoji demokrat, kot otrok poštene slovenske katoliške družine je ohranil svojo vero, zato v času revolucije odklonil komunizem in se vključil v boj za ohranitev demokratične svobode in slovenskih izročil. Bil je ponosen, zaveden Slovenec, ki je poznal svojo častniško dolžnost. Politiko je tudi kot poveljnik Slovenskih oddelkov Jugoslovanske vojske v domovini prepuščal politikom, sam se je posvečal izključno vojaškim nalogam. Zato je tudi u-žival povsod ugled in spoštovanje. G. Ivanu Prezlju prijatelji, znanci in nekdanji vojaški tovariši čestitajo k 75-letnici in mu žele, da bi bil še dolgo let zdrav, trden in vesel v njih sredini. Janez, Bog Te živi in še mnogo zadovoljnih, zdravih let! V. L. ------o------ th zdravniško zborovanje v Ljubljani vabijo WINDSOR, Ont. — Jugoslovanska zdravniška družba je povabila zdravnike in zobozdravnike z vsega sveta na Mednarodno zimsko-zdravniško in zobozdravniško zborovanje, ki se bo vršilo v Ljubljani in na Bledu v dneh od 26. februarja do 3. marca 1971. Razprave bodo posvečene vprašanju “Zveze v svetu zdravstva in zobozdravstva v današnji dobi’’. Na sporedu so predavatelji iz petih držav, na zborovanje pa so vabljeni zdravniki in zobozdravniki z vsega sveta. Podpisani vabim k udeležbi na tem zborovanju kot načelnik organizacije za Severno Ameriko. Predviden je odlet iz Montreal in New Yorka v letalu S c a n d inavian Airlines (SAS) 24. februarja, vrnitev iz Zagreba 7. marca. Izdelani so podrobni načrti tako za stanovanja, kot za prebrano in vse drugo v najboljših hotelih v Ljubljani in na Bledu. Kdor bi se želel tega zboro- vanja udeležiti z omenjeno sku- ^zlasti pa njihov sklep, da ga u-pino, naj se čim preje prijavi smrte, nam odkriva prebridko podpisanemu, pri katerem bc dobil tudi vse informacije. Dr. Anthony T. Wachna 1520 Ottawa St. Windsor 14, Ont. Slovenikovi dobrotniki od aprila do julija 1970 THOMPSON, O. — Dolgo že razmišljamo in debatiramo o Sloveniku, saj je stvar zares velikega pomena za katoliške Slo- vence. Medtem, ko smo se mi nekako naveličali debat, so pri- ;rpljenja Lep fn pomenijiv je trpljenje Gospodovo, ki se je pričelo na vrtu Getzemani in se zaključilo na Kalvariji. Bazilika Smrtnega boja je veličastna stavba; bajno lepa je zvečer, oziroma ponoči, s svojo mrko svetlobo lune. Na svodu so številne zlate zvezde, kar vse tako lepo predočuje večer Velikega četrtka, ko je Gospod Jezus Kristus bojeval svoj smrtni boj in je Njegov pot kakor krvave kaplje padal na zemljo in je v tej bridki žalosti vdano sprejel od nebeškega Očeta kelih prave za gradnjo polagoma do-)večer Velikega četrtka tukaj in zorevale. V kratkem bodo v Ri-]jaz sem ga sam doživljal Trije mu zasadili v zemljo prvo lopa-,kraji y Jeruzalemu so med vse. to in Slovenik bo postal stvar-j m. drugimi najbolj reg zname_ nost. Vsi dobro misleči verni ' in y srce segajoči; Vrt Get_ Slovenci se tega iskreno vese-1 zemani) grad Antonijaj nekda. limo in prosimo Boga, naj bi jnje pilotoyo sodišče in Kalyari. ja. Ti so neporušljivi stebri trpljenja in smrti Jezusa Kristusa in so kakor neizbrisen pečat v knjigi tega, kaj je Jezus za nas $2000 za Slovenik je v Cleve- J S J J landu poklonila Neimenovana. ^ $600: KSKJ, Joliet, 111. $250: Rev. Aloysius Žitko, Rodeo Calif ! (stoletja, katero so 1. 614 poruši $200: Rev. Martin Starc, San 11 Perzijci. V 12. stoletju so jo Andreas Calif pozidali križarji, a so jo po 200 Eno četrtino stroškov Povprečno gospodinjstvo v naši deželi porabi za gorivo, razsvetljavo, vodo in drugo, kar je s tem v zvezi, nekako eno četrtino rednih vzdrževalnih sredstev. Slovenik postal novo žarišče verskega življenja in vez ljubezni med brati Slovenci. Bog daj > srečo! Bazilika Smrtnega boja stoji na kraju prvotne cerkve iz 4. $150: Dr. in Mrs. Anthony Perko. Cleveland, Ohio. letih porušili muslimani, ki zdaj z velikimi obrestmi plaču- Po $100: Steve Hoynik, Mil- jei° to’^ar 50 nad tem in dru_ wakee, Wis.; Neimenovani, Ročkami krščanskimi svetišči zagre-Springs, Wyo.; Rev. Leopold, šili. Je pač tako, da se vsako zlo Mihelkh, Denver, Colo.; Hol;/Prej ali slel kaznuje. Najprvo so bili za svoje krivično obnašanje napram Jezusu kaznovani Judje, zdaj so pa Arabci. Božji mlini meljejo počasi, ampak sigurno. Sedanj a bazilika S m r tnega boja je bila posvečena 1. 1924. Oskrbujejo jo fračiškani, ki res lepo skrbijo za to lepo svetišče, eno izmed najlepših v Palestini. Je res lep spomenik Gospodovih smrtnih težav, kjer je pričel svoje trpljenje. Pred glavnim oltarjem je z lepo, nizko ograjo obdana skala, kjer je Gospod krvavi pot potil in so bili navzoči tudi njegovi trije učenci Simon Peter, Jakob in Janez. Skozi nizka vratiča, ki so bila odprta, se sklonim ter poljubim kraj, kjer je Gospod bojeval svoj smrtni boj in so ga obhajale smrtne težave. Potem si o-gledam notranjost svetišča ter grem ven na vrt Getzemani, kjer še danes rastejo oljke. Tu je bil tista pristava Getzemani, aramejsko Get-šemane; to je stiskalnica za olive. Tu sem Iskreni je Jezus večkrat hodil molit. Tako tudi ono noč, ko je bil izdan in so ga ujeli. Pristava je bila oljčni vrt z lastno stiskalnico za olive, po kateri je dobila tudi ime. Tukaj še danes, kakor nekdaj rastejo oljke. Nekaj od teh je prav starih; osem od teh je po sodbi strokovnjakov starih inad tisoč let. Vsled tako velike ___ [starosti se že trhle ter obdane z „ .v , ,.v. . , .. 'železnimi obroči, da ne razpa- Prav me boljši niso bili nji- , • . +• vi , , . , , . , .dejo. Kljub starosti oljka ne u- hov podrepniki, hlapci ter dru-' „ - , . .v, . . , ... mre m nove mladike poganjajo gi služabniki judovskih prva- • rp , u ., , ,, , , iz nje. Tako so se ohranile vec kov. Na Jezusove besede: Jaz* 4 rp , , _ , .,. , , sto let. Te stare oljke so potom- sem! so telebnili po tleh z Ju- , -u vi i ■ vi ■ v „ , . , m r ke onih oljk, ki so bile priča Go- dezom vred. Tu so lahko videli,' , . , , v . ’ spodove smrtne žalosti, ko je v kako moc m oblast ima On. ki|V apostolu sv. Andreju, ki jim je prinesel veselo vest o Mesiji, Toronto, Ont. — Spoštovana niso storili nič žalega. uprava! Prav lepo se Vam zah- Vse to, kar nam pripoveduje- valj ujem za sporočilo, da mi bo jo evangelisti, posebej sv. Ja- potekla naročnina, katero seve-nez, kaj so delali z Jezusom, da obnavljam in prilagam dar gNtKA KQSAW.CLjfo Priljubljenost pletenega blaga Za tiste žene, ki si same šivajo oblačila, je gotovo zanimivo redavno poročilo blagovnih strokovnjakov, da bo jeseni v irodaji zelo veliko pletenega blaga. Napovedujejo, da bo pleteno blago zavzemalo 50 do 65',; vsega blaga, prodanega na jar-le. Pleteno blago je postalo pri lomačih šiviljah zelo priljub-jeno zaradi neštetih dobrih astnosti, posebno zaradi lahkot-lega šivanja. Različne pletene Jkanihe bodo na blagovnem ;rgu: dakronski poliester, dvojno pletene, iz virginske volne, z zmesi raznih dlak in najlona, ki bodo odgovarjale za vsako iblačilo, od športnih do večernih oblek, od jutra do večera. In ker se pleteno blago ne mečka, so pletena oblačila najbolj odgovarjajoča za potovanje. Poliester in dakron pa se mleg tega še odlično pereta in orihranita stroške kemičnega čiščenja. Morda bodo nekatere šivilje premišljevale zaradi precej visoke cene takega pletenega bla-la. Zopet druge ga bodo z navdušenjem kupile tudi po 7 do 15 dolarjev za jard, saj je 58 do >0 inč široko. Pri taki širini po-rebujemo manj jardov, kar pride dostikrat ceneje, kot pri oz-cem biagu. Pa si oglejmo to pleteno bla-^o. Razlika med navadno tkanim biagom je komaj opazna, izdelano je v najrazličnejših jladkih in zrničastih vzorcih, pa tudi kosmatenih. Pleten kord, 'ci se imenuje “Moonbound”, je orimeren za vsa športna oblačila, posebno za modne hlačne kostime. “Doodks” progasto tkano blago je priljubljeno pri mlajših zaradi ličnih mladostnih, živopestrih vzorcev. Aliga-torsko vzorčaste pletenine so o-legantne za bluze, obleke, svL ter j e in celo za jumper j e. Dalje pleteno blago z izgle-dom pravega ročnega dela za puloverje, sviterje, veste. To blago sc naziva “Kitten” in jo izdelano to tudi v vzorcu korda — “Kittencord”. Oba blagova vsebujeta kombinacijo volne, dlake in najlona in sta nežnih kašmirskih barv. Najbolj praktično je dakron poliester pleteno pralno blago “Mateha” in pa čisto i/olneno “Ponterroma”. Pleteno blago je za vsako pri-lliko. Jc- modno, se lepo prilega, nežno pada, se poljubno raztegne, se ne mečka in ne obrabi, pač pa neopazno odseva mehko naravno ženskost. r XMURISKX DOHOVTNX, “Vasidrovci” fesdg nastopili na televiziji CLEVELAND, O. — Znani in priljubi] eni slovenski ansambel “Vandrovci” bo nastopil to nedeljo, 30. avgusta, ob enih popoldne na kanalu 5, na sporedu “Polka Varieties”. Poslušajte naše mlade glasbeni ke! MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI 16. Ljudstvo se mi smili (Mk 8, 2). PRINCETON, N.J. — Iz življenjske izkušnje vsak zase dobro ve, kako osrečujoče je pomagati bližnjemu v potrebi, iz globoko krščanskega usmiljenja. Na lastne križe laže pozabimo, če drugih stisko resno za-popademo in pravilno doume-ino. Kristus sam je usmiljenje v govoru med zveličavnimi krepostmi ovekovečil med blagri, osnovnimi načeli mesijanskega kraljestva, ki je učil: “BLA- GOR USMILJENIM, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli” (Mt 5, 7.)' i ; -,%■ V Gradišču pri Gorici skušajo te počitnice sestri M. Gonzaga Kobentar v bolnici vrniti glas, ki ga je pri poučevanju v gospodinjski šoli na Koroškem letos skoraj izgubila. Dr. Janež je bil deležen nedavno njene pomoči iz virov MZA, katere goreča sodelavka je sestra od u-stanovitve. V zahvalo ji pošilja fotgorafijo s tipkanim pojasnilom na njej: “Draga sestra! Tale mož ima 30 let. Rojen hrom. Nikogar nima, spi po vežah hiš, kjer se pač ustavi zvečer njegovo prevozno sredstvo — deska s 4 kolesci. Naučil se je delati o-troške igrače, ljudje na cesti pa mu sami od sebe mečejo kraj-cerje na prevozno sredstvo. Njegova beda sama od sebe trka na srce. Z rokami si premika svoje vozilo — brez rokavic — in ni čudno, da si je nakopal težko tuberkulozo. Vsake 3 dni k nam pride po zdravila. Bolnica mu da vse brezplačno. Ko sem za 25-letnico dobil Vaš dar, sem takoj dal dober del temu možu, da si bo lahko malo več in boljšo hrano privoščil. Posnel sem tole sliko in mu povedal, da jo bom poslal neznanemu dobrotniku. Imejte jo za spomin in Bog naj Vam poplača za veliko dobroto. Lepa hvala in vdane pozdrave z Lotunga — Janež. Julija 1970.” V pismu od 30. julija se z Madagaskarja zahValjuje g. Silvo Cesnik za prejeto pomoč od 125 maš in osebno zanj zadnje čase prejete darove. Sv. maše so o-pravili slovenski svetni duhovniki njegove rojstne škofije v , Kopru, pa želji škofa dr. Jenka v pomoč novi misijonski župniji. MZA jih je v ta namen odstopila iz prejetih intencij misijonskih dobrotnikov v ZDA. Med drugim piše: “Ne vem, kako naj se Vam zahvalim za vso pomoč v zadnjem pismu. Bog Vam povrni za vse z vsem. Resnično imate prav, ko mi dajete napotke, naj čim več pišem na vse strani. Res, zelo je potrebno, a kaj, ko človeka baše čas od vseh strani. Verjemite mi, da je zelo tudi težko ljudem pi- sati, ko smo tako različnega značaja. Toda potrebe so bolj nujne in prislijo človeka, da se poniža in zna ponižno prositi za dobrobit svojega bližnjega, ki je v potrebi. Ljudje so poglavje zase. Reči moram, da sem našel pri mnogih veliko revščino, bolezni, nagoto, ki bi jo bilo treba vsaj nekoliko ublažiti z našo dobro voljo. Ni dovolj samo ugotovitev, da so otroci lačni, nagi, a potem se lepo umakniti. Ne, vi morate čutiti tudi z nami misijonarji vso bedo ljudi. Ljudje trpijo in kdor spozna, ve za vse to, je prisiljen povedati ljudem, ki imajo nekaj več kot za vsakdanji kruh, da so dolžni revnemu pomagati. Kajti nad nami vsemi je Kristusova beseda: ‘Lačen sem bil in mi niste dali jesti... Nag sem bil in me niste oblekli...’ Te besede nas bodo sodile po vsej svoji vsebini. Naj navedem samo tale primer: ‘Prejšnjo nedeljo sem bil 14 kilometrov od tu na deželi. Pri sv. maši sem imel 300 ljudi. Vse je bilo lepo. Ko sem se vračal iz te misijonske postaje, sem si na spolzki stezi precej ranil nogo, ko sem padel. Dež je lil v pravem tropskem nalivu. Polagoma sem ves premočen priko-racal truden domov. Ura je bila štiri. Malo sem se umil, preoblekel, se vsedel, da bom pojedel meseno konzervo z rižem. Toda, kaka zmota. V kolibo je prišel mož, na obrazu se mu je poznala zbeganost. Počasi je izdavil svojo prošnjo preko mesenih ustnic in rekel: ‘Oče, oprosti, da te prosim za uslugo. Vem, da si komaj prišel domov. Toda, glej, moja žena je težko bolna.’ Mislil sem si, da je prišel prosit, naj ji podelim sv. maziljenje. Tedaj je dodal; ‘Veš, moja žena ne more roditi. Treba bi jo bilo prepeljati v bolnico. Tu ni nobenega vozila. Ali bi hotel ti to narediti s svojim avtom?’ Kaj sem hotel, kot reči ‘da’, pustiti nepojedeno konzervo in riž, ker se je zelo mudilo na pot: Če bi vi videli, kake poti so tu, bi tudi vi z menoj vzdihnili: ‘Moj Bog, še to tal dan! Ker je pot tako čudovita, da ima več lukenj kot cele poti, je čisto razumi j evo, da prevoz za to ubogo ženo ni bil preveč lahek. Skoraj za vsako luknjo, ki sem jo na cesti zadel, je močno zavpila, da mi je šel njen krik zelo do srca. Toda pomagati ji nisem mogel, ker cesta ni bila dobra. Pozno zvečer smo prišli v Vangaindrano. žena je rodila močnega fantka, ki je imel 4 kg. Tako je moj avto rešil dve življenji v eni vožnji. Ta žena je imela še srečo, mno- go jih pa umrje. Težav je res veliko za ljudi in treba jim je pomagati resnično iz zaostalosti. Vsem priporočam svoje vernike v molitev, kot tudi, da bi se jih spomnili s kakšnim darom. Bog Vam povrni za vse, kar dobrega storite za nas misijonarje na Madagaskarju. Še nekaj bi Vas prosil, spomnite se tudi na mene, če boste imeli kaj" več mašnih intencij pri rokah. Kar se tiče gospodarskega poglavja, je tu bolj tragično. Misijon je precej zanemarjen. Trenutno gradim novo hišo, seveda samo s pomočjo dobrih ljudi. Kdaj bo končana, ne vem, ker denar precej hitro kopni. Vse to delo je pa zelo nujno, ker brez zdravega stanovanja se ne da preveč dobro delali. Sedaj bivam v stari kolibi, ki je zelo podobna domačemu hlevu. V njem je mnogo golazni, ki ni prav nič prijetna. Toda upam, da bo ta hiša kmalu toliko zrastla, da se bom počasi lahko zatekel v njeno okrilje. Zelo se Vam in vsem misijonskim prijateljem priporočam v pomoč. Sem sam na velikem o-zemlju, kjer orjem, zidam, hodim od vasi do vasi, da tako lažje pridem do ljudi. To življenje je zelo zanimivo, a obenem je tudi zelo težko. Klima ni prav nič naklonjena evropskemu človeku, a ni tako strašno, da bi se ne dalo vse skupaj prenesti. Je pač vroče in to je vse.” Clevelandski piknik MZA je prinesel $1,030.23 čiste pomoči vsem slovenskim misijonarjem za tekoče leto. Denar je MZA z globoko hvaležnostjo prejela po družini Rudija Kneza in gospe Marici Lavriševi. Ob priliki misijonskega piknika je prvo od slovenskih organizacij darovalo 5 dolarjev Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 ADZ po tajnici Rose Mickovic. Društvo sv. Kristinei št. 210 KSKJ iz Euclida pa deset dolarjev po blagajniku Mr. Matthew Tekavcu, ki je v isti namen še sam priložil $15.00. Bog povrni vsem z obrestmi! 1 Rev. Charles A. Wolbang St. Joseph’s College Box 351 Princeton, N.J. 08540 Draginja pritiska tudi na proračun ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik ZN Tant mora do 15. septembra predložiti generalni skupščini ZN letni proračun za prihodnje leto. Lani je proračun znašal nekaj nad $168 milijonov, letos bo pa predlog znašal že skoraj $190 miijo-log znašal že skoraj $190 milijo-nistracija skušala priškarjati na vseh oglih. Generalna skupščina ga verjetno ne bo mogla mnogo skrčiti. Še rajše bi ga seveda povečala. Neko drugo Amerikanko' je pa tajna policija aretirala in. jo hotela prisiliti, da podpiše izjja-Dolgoletni in zvesti naročniki vo, ki ni odgovarjala stvarnosrti. lista g. Jože Hace, Toronto, Ont., *Ker Amerikanka tega ni hoteila je prispeval $2 v tiskovni sklad ^ storiti, jo je policija kratkomallo Ameriške Domovine, ko je ob-[naložila z njenim malim sinom novil naročnino. Za prispevek (na letalo in poslala čez mejo. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 prav lepa hvala! r* Zvesta clevelandska naročni- Naše poslaništvo v Moskvi sedaj preiskuje oba slučaja. Med našimi potniki, ki so še name- ca, ki pa želi ostati neimenova-(njeni v Sovjetsko zvezo, sta oba na, je prispevala $4 v tiskovni slučaja sprožila živo zanimanje, sklad Ameriške Domovine, ko!pa tudi nekaj zaskrbljenosti, je obnovila naročnino. Za lep dveh letih. Padec je bil največji od leta 1948. MALI OGLASI dar iskreni Bog povrni! o Dolgoletni naročnik lista g. Frank Zelko, Joliet, 111., je prispeval $3.20 v tiskovni sklad A- Mati Mihajlova prosi Tita za potni list BEOGRAD, SFRJ. — Mati znanega srbskega pisatelja M. Stanovanje se odda Lepo 5-sobno stanovanje, zgoraj, na Carl Ave., se odda novo-poročencem ali starejšim ljudem. Kličite po 5. uri EX 1-0898. (25,27,28 avg] V najem 4-sobno prazno stanovanje z Mihajlova se je obrnila narav-'iepim porčem in garažo se odda vil naročnino. Iskrena hvala. p0sreduje, da dobi redni potni j Wamelink Ave. med Buckeye list, ki ga ji je vzela beograjska jRd. in Steinway Ave. Nič živali! Zvesti in dolgoletni naročnik policija v trenutku, ko je hotela skovni sklad Ameriške Domovi- ne, ko je obnovil naročnino. Prav lepa hvala! Dolgoletni naročnik lista g. Paul Princ, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad A-meriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! Vatikan dolži časopisje iskanja senzasij v zvezi z indijskimi novinkami vati v Ameriko, da obišče svojo hčer, ki živi v Albany, N.Y., s svojim enoletnim sinom. Mati M. Mihajlova je prosila, naj potni list dobi tudi njen brat, da bi obiskal svojo nečakinjo. V Beogradu še ne vedo, ali je Tito dal odgovor na gornje pismo. Mihajlov živi v Beogradu, je jetičen, pa menda nima dobre zdravniške oskrbe. Marijuana hudo škodljiva WASHINGTON, D.C. — RIM, It. — Vatikanski dnev- govorniki kajenja marijuane so nik L’Osservatore Romano je skušali javnosti in oblastem do-obdolžil svetovno časopisje kazati, da njeno kajenje ni prav iskanja senzacij v zvezi s pri-jnič bolj škodljivo človekovemu bajanjem indijskih deklet kot organizmu kot pitje alkoholnih novink v katoliške ženske samo- PiJao. Izjave zdravnikov, ki so stane v zahodni Evropi. Čašo- trdili drugače, so skušali pre-pisje je z velikimi naslovi ob- obrniti ali pa jih enostavno za-javljalo, da “dekleta kupujejo vrniti kot “nestrokovne”, za samostane” in slično. Sedai 50 prišli v javnost z;a- Po poročilih naj bi prišlo v razne ženske sambstane zahodne Evrope skupno do okoli 2000 deklet iz indijske države Kerala, kjer je večina prebivalstva katoliške vere. Ta dekleta naj bi bila “prodana za po $700” v Francijo, Italijo in Zahodno Nemčijo. Vatikan priznava, da je prišlo več indijskih deklet v zahodno Evropo in stopilo tam v samostane, pa odklanja kot ne-osnovane trditve o “kupovanju”. Prednica ženskega samostana v Altonu na Angleškem s. Madeleine je dejala v zvezi s temi vestmi, da je ona dobila iz Indije 10 deklet, kot novinke v svoj samostan in je plačala za njihovo pot in vse stroške v zvezi s prihodom v Veliko Britanijo $7,200, torej nekako $720 za vsako. Devet od teh deklet je o-stalo v samostanu in so srečne redovnice, ena pa se je vrnila domov. Vatikan je o okoliščinah prihajanja indijskih deklet v ženske samostane v zahodni Evropi še pred objavo omenjenih govoric začel preiskavo. Preiskavo' je o tem vprašanju sedaj napovedala tudi indijska vlada. Sovjetska policija in ameriški turisti WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je zvedelo, da je sovjetska tajna policija v par slučajih izgnala ameriške turiste. Drastičen je bil slučaj Mrs.’ Koehler, profesorice na univerzi v Pittsburghu, ki je vodila skupino ameriških študentov po južni Rusiji. Ustavila se je z njimi tudi v letovišču Soči, kjer je slučajno zborovala skupina protiameri-ško usmerjenih sovjetskih študentov. Ker so na zborovanju napadali Ameriko brez stvarne utemeljitve, je Mrs. Koehler zahtevala “enak čas”, da na obdolžit ve odgovori. Namesto enakega časa je dobila na vrat sovjetsko tajno policijo, ki jo je takoj poslala v Moskvo, od tam pa naprej v Bukarešto, kjer je morala počakati, da je tja dopotovala tudi skupina njenih študentov. ključki ne še končane študije Narodnega instituta za duševno zdravje, ki kažejo, da je kajenje marijuane skrajno nevarno in škodljivo, ker povzroča stalno in nepopravljivo škodo kadilče-vim možganom. Južna Koreja hoče za 3 bilijone orožja od ZDA WASHINGTON, D.C. — Južna Koreja zahteva od ZDA v prihodnjih 5 letih za 3 bilijone modernega orožja za svoje oborožene sile kot nadomestilo za odhod dveh ameriških divizij iz Južne Koreje. Te sta v Južni Koreji še od konca korejske vojne poleti 1953. Ko so vprašali obrambnega tajnika M. R. Lairda, če je ta zahteva stvarna, je odgovoril, da ob sedanjem razpoloženju Kongresa ni. Vlada ZDA je obljubila Južni Koreji moderno o-rožje, toda ne v obsegu, kot bi ga ta rada imela. V Seoulu še le počasi vživljajo v novi položaj in novo razpoloženje v ZDA. Indeks cen blaga na debelo zabeležil prvi padec od avgusta 1968 WASHINGTON, D.C. — Far-marski produkti so pretekli mesec močno padli v ceni. Napovedujejo, da se bo ta padec sko-ro čutil tudi v trgovini na drobno. Označujejo ga kot trden znak za zmanjševanje inflacije, ki je posebno močna v zadnjih Kličite 795-7581. —(20,21,27,28 avg) V najem Oddamo 3-sobno neopremljeno, pravkar prebarvano stanovanje, v bližini Sv. Vida, samo odraslim. Kličite 475-2644. (26,28 avg) V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj, furnez, se odda na 6013 Bonna Ave. Vprašajte na 1193 E. 60 St. od 9. dop. do 6. zveč. ali kličite po 6. uri 442-2009. _______________________ (170) V Willoughby, Ohio je naprodaj zaradi selitve lepa 6-sobna hiša s kamnitim pročeljem in dvojno garažo, v bližini cerkve in šole, vredna $32.000. Se proda za $28.600. Kličite 942-8444. (168) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Lauricb Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. _________________________(Fx) SVETOVIDSKA OKOLICA 2-družinska, 5-4, 3 garaže, na Bonna Ave., $10.500, samo $300 naplačila. 6-sobna enodružinska, klet, plinski furnez, garaža, velika parcela, $8.500, samo $300 naplačila. 2-družinska, 5-4, samo $8.000. 2- družinska, 6-6, 2 plinska fur-neza, $12.500, samo $500 naplačila. 4-družinska, velik lot, garaže, vsako stanovanje po 2 spalnici, $10.500, severno od St. Clairja. 3- družinska in 4-driižinska in 3 garaže na dvojni parceli, $25.000. Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123% Norwood Rd. 432-1322 (Fx) Moški dobijo delo Rezaški pomočnik V skladišču jeklarne, blizu Broadway pri Willow Freeway. Izkušen ima prednost ali pa Vas naučimo. Mora govoriti nekaj angleškega. ATLAS STEEL PRODUCTS 341-9244 4389 Martin Ave. (169) lastnik prodaja Še eno hišo imam naprodaj v Wickliffu blizu freeways, 10 minut od cerkve sv. Vida. Hiša ima 5 sob, lot 60 x 180, družinsko sobo, klet, itd. 12 let stara, cena $19.700. Lastnik Wm. J. Kennick, 943-3670. (166) Hiša naprodaj Enodružinska, 7-sobna hiša z garažo, vsa podkletena, je ugodno naprodaj na Schaefer Ave., nedaleč od Sv. Vida. Kličite 881-9250. —(28 avg, 4,11,25 sep) Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD S316 Fleet Are. MI 1-0041 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE! PO VAŠI ŽELJI CVETLICE ZA POROKE POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078 Smo tako olizu vas kot vaš teHfon ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME GO. «016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicotl 1-31U IZ SLOVENIJE Gramofonske plošče • Knjigi Radenska voda • Zdravilni čaj Spominčki • Časopisje • Vagi na kilograme • Semena • Stroj čki za valjanje in rezanje testa TIVOLI ENTERPRISES, INC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohli 431-5296 ARNOLD TALIŠ STROKOVNJAK V FOTOGRAFIRANJI) Vaš studio za poročne posnetke, portrete, fotografije vseh vrst, v črno-belih in barvastih posnetkih Prosimo kličite: 432-0040 7106 Superior Ave. Cleveland, O. 44103 692-1515 15606 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44110 (Blizu Five Points) Popravljamo in prenavljat Vaše obrabljene zofe, kat fotelje, kuhinjske stole, strok no popravimo in preobleče Odpeljemo in dostavimo. Zaji čeno. Park Upholstering Co., E. 156 St. tel. 531-0898 ali ’< 7502, od 4. pop. do 10. zvečer —(21,28 a Čistimo v vaše zadovoljstvo Tudi barvamo, likamo In popravljamo ACME DRY CLEANING & DYEING CO. 571 E. 151 St. GL 1-5S74 Ženske dobijo delo DELO DOBITA Gostinska strežnica in pomivalka posode. Starost ne igra vloge. Oglasite se osebno v FANNY’S RESTAURANT 353 E. 156 St. od 7 -8. zvečer -.(166). V najem Štirisobno stanovanje s kopalnico, spodaj, se odda v najem na Norwood Rd. Za pojasnila kličite: 431-8652. —(28, Sep. 4) V najem Enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico v fari sv. Vida se odda v najem 2 ali 3 odraslim. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204. (170) Naprodaj v Euclidu Krasen, zelo čist bungalov, 3 spalnice, vtelika spalnica zgoraj, velika kuhinja z obedovalnico, ves podkleten, rekreacijska soba. Kličite: 261-2941. ' U a7°)- Pohištvo naprodaj Zelo ugodno prodam ra spalni kavč, ki se odpre, ciran stol in hladilnik. K 451-5553 po 6. uri zvečer. (25,28,31 SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 783 East 185 SL JOHN PETRIČ — lastnik se priporoča KUPIM HIŠO 1-družinsko zidano, podkleteno, z 2 ali 3 spalnicami, garažo. V Euclidu, Wickliffu ali Willo-wicku. Kličite 731-2973, pc 5. uri popoldne. 24,28 avg) Varstvo otrok Prevzamem varstvo otrok mojem domu. Oglasite se 1120 E. 66 St., ali kličite 881-00 rjar&rjsrMjTA GOLOMA: S LOIS l____________________________ MALENKOSTI i Pred vrati je zadonel zvonček In voz se je ustavil. Markiza se je dvignila. Plašno je odprl Diogen oči. “Marija! Odhajaš...?’’ “Ne. Hotela sem pogledati, če je pater že prišel.” “Saj ne odideš ...?” “Ne, prijatelj! Brez skrbi! Ne odidem!” “Ostaneš tako dolgo, da umrem?” “Tako dolgo, da umreš!” mu je odgovorila ljubeznivo. Diogen je zaprl oči. Potolažen je bil, pomirjen, kakor otrok, ki zaspi pod varstvom svoje matere. Cez dolgo časa je rekel: “Marija! Kako se že moli apostolska vera?... šel v nebesa, sedi... sedi... Kje sedi?” “Na desnici Boga Očeta —” se je nasmehnila Marija. “... vsemogočnega,” je nadaljeval Diogen in počasi in glasno molil vero do konca ter zopet pobožno poljubil križ. Vrata so se odprla in prikazala se je glava gostilničarjeva. Javil je, da sta prišla dva patra iz Loyole. Markiza se je dvignila, da bi jima šla naproti. Pa Diogen ji je prestrašen branil: “Marija! — Ne hodi! Naj vstopita! — Zakaj bi morala ti proč?” Vrata so se zopet odprla in čudna prikazen je vstopila ... Markiza se je zavzela, Diogen pa je omahnil nazaj v posteljo... Zdelo se je, da je vstopila v sobo smrt sama, odeta v jezuitsko sutano. Visok, suh starec se je bližal bolnikovi postelji, sama kost in koža ga je bila, beli lasje so mu padali izpod klobuka, rožni venae je imel obešen ob pasu. Počasi jo stopal in je tipal krog sebe z rokami, kakor bi se bal, ida pade. Bil je skoro čisto slep. Markize ni opazil. Polagoma je prišel do postelje in je ob njej tipal navzgor, da je zadel ob bolnikovo roko. Tiho je rekel, s strtim, pa ljubeznivim glasom in otroškim nasmehom, ki je čudno nasprotoval belim lasem: “Perico! Perico! Sinko moj! Jaz sem! Me ne poznaš? ’ Začuden je gledal Diogen nenavadno prikazen in si ni upal odgovoriti. Z očmi je povpraševal markizo, pa zopet mlajšega patra, ki je bil obenem vstopil. Starec pa je nadaljeval: “Jaz sem pater Mateu, tvoj ravnatelj nekdaj v plemiškem kolegiju. Se spominjaš’ “Da, da! Spominjam se,” je kriknil Diogen glasno, prijel ledeno, koščeno starčevo roko in si jo pritisnil k ustom. Starec pa se je s svojim otro-školjubeznivim nasmehom obrnil k spremljevavcu ib mu rekel: ; “Spominja se! Saj sem rekel! Za gotovo sem rekel!” “Seveda se spominjam!” je ponavljal Diogen živahno. “Bili ste zelo dobri z menoj! Ljubili ste me, o — zelo radi ste me imeli... Učili ste me moliti: “Spomni se, o premila Devica ...” in potem tri češčenemarije ... Rekli ste, da ta molitev izprosi usmili eni e in pomoč od Marije!” “In še sedaj pravim,” je odvrnil pater. “Izprosi, gotovo izprosi! Na sebi samem vidiš to! Zakaj ti si jo vedno molil...!” “Da, oče, da! Vedno! Vedno! In tudi Monino sem jo učil molili. Niti en večer je nisem izpustil, četudi...” Starec mu je živahno prekinil besedo: “Vidiš! Vidiš! Kako ti je presveta Devica izprosila usmiljenje! Prosil sem jo, prosil!” — smehljaje je sklenil roke in jih dvignil k nebu kakor ves blažen — “Pravil mi je Miguelito Ta-con, dolgo je od tega, tistikrat, ko sem ga videl kot poveljnika na Kubi, leta 1835., da — da živiš nekoliko lahkomišljeno; pa glej, kako dobra je bila naša Mati! Da vidim Njeno usmiljenost in dobroto, me je ohranila šestinosemdeset let, Perico, šes-tinosemdeset let! Da, da!” Cisto potrt je Diogen tiho jokal. Starec je poiskal njegovo roko in mu jo je stisnil z vsemi dabimi močmi: “Ker — ti mi boš privoščil, da .ddim Njeno usmiljenje! Kajne, Perico? Saj se boš izpovedal?” “Da, oče, da! Hočem! ... Vam! Ko j sedajle!” Diogen je iztegnil roko proti njemu, kakor otrok, ki kliče svojo mater. Starec se je smehljal med solzami in šepetal: “Šestinosemdeset let, šestinosemdeset let sem te čakal.” Villasisova in starčev sprem-Ijevavec sta odšla iz sobe. Pater je razložil senori, kako je vse to prišlo: pater Mateu da pozna Diogena že izza otroških let, iz zavoda de Nobles; ko je danes zvedel, da leži na smrt bolan v Zumarragi, je prosil predstojnika, da bi ga smel iti obiskat in tolažit; izprva da mu CHICAGO. ILL. MAKE HEI.I' of and W. T. GRANT CO Has position for APPLIANCE SERVICE MAN Experienced in the repair washers, dryers, refrigerators air conditioners. Top pay - Excellent benefits. W. T. GRANT CO 619 Thomas Dr. Bensenville 595-0315 An Equal Opportunity Employer 1 (167) pater predstojnik ni dovolil, boječ se, da ne bi staremu patru to dobro, a naporno delo uničilo njegovih itak slabih moči, ta pa da je prosil in silil in prepričevalno trdil, da ga je Bog 86 let ohranil le, da bi rešil to dušo; in predstojnik da se mu ni mogel več ustavljati ter da mu je dovolil. Skozi vrata se je slišalo vzdihovanje Diogenovo. Kriknil je od časa do časa od groze nad samim seboj, skesano je jokal, pa vdano in brez grenkobe, kakor joče žalost in bolečina, ki opira svoje upanje na Boga in na vero. Cez eno uro se je začul iz sobe glas zvončka. Markiza in pater sta vstopila. Pater Mateu je sedel ob postelji, težko je dihal in utrujen je bil. Zdelo se je, da mu je ta ura vzela še tisto malo moči, kar je e še imel. Diogenu so se trkljale goste solze kesanja v belo brado. Namignil je markizi in rekel z rahlim glasom, polnim neizrekljivega veselja: “Pater Mateu pravi, da mi je Bog odpustil...” In skesano in ponižno je dejal, slabotnim glasom, kakor človek, ki se vidi ob robu groba: “Meni — meni — meni!” Mlajši pater je ukrenil, da naj se pater Mateu še pred nočjo vrne v Loyolo z vozom, ki je zunaj čakal, in da ga naj spremlja don Federico, markizin hišnik. Starca sta se poslovila, brez otožnosti, podala sta si roke, kakor prijatelja, ki stojita na pragu palače, v katero morata vstopiti skozi različna vrata. “Na svidenje!” so bile njune zadnje besede. Pater, ki je ostal, je bolniku sporočil, da bo prišel z Naj svetejšim. Diogen je ponižno sprejel to vest in šepetal venomer: “Meni! Meni!” Kmalu pa se je hudo vznemiril in je začel vzdihovati. Markiza se mu je približala. Pravil je, da je pozabil povedati greh, težek, velik greh, in še preden je utegnila poklicati patra, je začel s trudom: “Da bi se zabaval, da bi ga jezil, sem pisal vsak dan stricu Frasquitu pismo in v njem sem ga imenoval: Budalo. Štiri mesece sem mu pisaril. Ko se je Jakob vrnil iz Italije, tistikrat sem nehal... Prosi strica odpu- ščanja v mojem imenu. 2al mi je, žal mi je!” Prišli so z Najsvetejšim. Bolnik je sveto popotnico sprejel pobožno, ponižno in med premnogimi solzami ponavljal venomer “Meni U— meni—!” Nato je zaprosil še za sveto poslednje olje. Povedali so mu, da ga je že prejel preteklo noč; on pa je z veliko prostodušnost-jo prosil, naj mu je podelijo še enkrat. “Ko se pa ne spominjam, da bi je bil prejel! Naj mi je še enkrat podele. Bolj čist pojdem s tega sveta ..,!” Ob sedmih je bil še čisto pri zavesti. Naenkrat je zaklical Monino. Markiza jo je pripeljala in jo posadila, kakor zjutraj, na posteljo. Dete se je plaho oklenilo svoje babice okrog vratu, tiho gledalo bolnika in si ni upalo jokati. Umirajoči je hotel dvigniti roko, pa ni mogel. S trudom je rekel: “Učil sem te molfci: Spomni se, o premila Devica! ... Moli!” Detetu so solze zalile oči, zatrepetalo je kakor plašna ptičica. Babica mu je zašepetala v uho: “Moli, otrok moj, saj znaš! Moli!...” Dete je sklenilo ročice in molilo ... Diogen je potihoma ponavljal za njo, potihoma, rahlo, z boječo slovesnostjo ... Polagoma mu je zamiral glas. Slišati je bilo le še glas Moni-nin... Diogen je ni čul več... Hropel je, od časa do časa mu je prenehalo dihanje za celo minuto. Otroka so odnesli, markiza in pater pa sta pokleknila in molila molitve za umirajoče. Nepremično je ležal bolnik; včasih je zadihal in trdno je držal v rokah ... Krog enajste ure pa je izdihnil, brez smrtnega boja — mirno — rahlo---------- Drugi dan je dala opraviti markiza slovesno mrtvaško sveto mašo v župni cerkvi in pater se je vrnil nazaj v Loyolo. Tudi v Loyoli so zvonili mrliču. Tisto noč je preminil tudi pater Mateu. Zjutraj so ga našli v postelji mrtvega. Rožni venec je držal v roki in na ustnih mu je počival tisti njegov rahli, čisti, otroški smehljaj in njegovi beli lasje so mu obdajali nedolžno, čisto čelo — otroška nedolžnost s sivo glavo osemdesetletnega starčka... (Dalje prihodnjič) JE KAJ POZABIL? — Možakar se ozira nazaj, kot da bi bil kaj pozabil vzeti s seboj. Slika je bila posneta v mestu New York na 42. cesti. ■■: v m emš m k ^ c. CHICAGO, ILL. MOBILE HOME MONARCH ’69 — 12x55 2 bdrms., completely furn. Cent, air cond & heated. Under pinnings, storage shed. $7,200. By Owner. 354-8512 4-10 P.M. (166) BUSINESS OPPORTUNITY NAZNANILO IN ZAHVALA »: REAL ESTATE FOR SA\LE $11,900 Bargain — Oak Forest Cottage on, a hill. 50’ x 300’ lot. Low taxes, want cash buyer or $3,000 down. 15533 S. Waverly. IN 8-809*!) or call Chris 468-5854 j (166) GROCERY STORE and 2 flat brk. bldg, for sale. Ideal for butcher as store sells much meat. Selling due to illness. 25 x 125’. Owner. Ph. DI 8-0203 (166) Clevelandu, št. 14 SŽZ. Pogreb je bil 17. avgusta 1970 iz Želetove pogrebne kapele na 152 cesti v cerkev sv. Kristine in od tam na All Souls pokopališče, kamor jo je spremljal lep žalni sprevod. Hvaležni smo č. g. župniku Josephu Čeles-niku, ki je za pokojno molil v pogrebni kapeli, daroval zanjo sv. mašo zadušnico, opravil pogrebne molitve in jo z molitvijo spremil na zadnji poti. Prav tako smo hvaležni č. g. Rajmondu Hobartu za asistenco pri cerkvenih pogrebnih obredih. Nasa zahvala naj velja vsem, ki so pokojno pokropili, molih za pokoj njene blage duše, vsem, ki so darovali za svete maše ali v dobre Z žalostnimi srci sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da sc je za vedno poslovila od nas srčno ljubljena soproga, skrbna in ljubeča mama, dobra stara mama in tašča Karolina Ratzman Svoje dobrotljive oči je zatisnila za vedno 13. avgusta 1970. Draga pokojnica je bila rojena leta 1897 v Gornji Straži pri Novem mestu. V Ameriko je prišla leta 1920 in se naselila v Bilo je članica društev št. 4 ADZ in podružnice SLOVENIJA VAS VABI NA OBISK IZKORISTITE PRILOŽNOST, KI VAM JO NUDI KOLLANDER WORLD TRAVEL. Odločite se za obisk v avgustu, septembru ali oktobru. Cene potovanj z jet letali iz New Yorka do Ljubljane so zelo ugodne. Res izjemna priložnost. Ne zamudite je. POVRATNE VOZOVNICE ZA POTOVANJA Z JET LETALI IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE SO NASLEDNJE: $265.00 — je cena za potnika, ki potuje v skupini 40 ali več članov v drugi polovici avgusta, septembra ali oktobra. $313—je cena za potnika, ki potuje posamezno od 10. avgusta naprej. Otroci do 12 let starosti imajo 50% popusta, dojenčki do 24 mesecev starosti pa plačajo samo 10% od celotne cene. V SLOVENIJI PRIREJAMO VEČ ZANIMIVIH IZLETOV. LAHKO OBIŠČETE JADRANSKO OBALO ALI SE SPOZNATE Z DELOM ZAHODNE EVROPE. NAŠA TURA PO ZAHODNI EVROPI VKLJUČUJE OBISK AVSTRIJE, NEMČIJE, ŠVICE IN SEVERNE ITALIJE. Vsa nadaljna pojasnila dajemo po želji. Pišite, kličite ali obiščite: KOLLANDER WORLD TRAVEL, INC. 589 East 185 Street, Cleveland, Ohio 44119 Telefoni: (216) 531-1082 531-4066 431-4148 V BLAG SPOMIN ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME IN STARE MAME FRANK ŠEPK ki je umrl 25. julija 1954. Tako smo radi skup prišli, pri naših dobrih starših. Prisrčno vsi smo vas ljubili, Prezgodaj smo vas izgubili. Žalujoči: ANTONIA ŠEPiC ki je umrla 31. avgusta 1962. Srce Te kliče, v duhu gleda ljubeči,. vdani Tvoj obraz, zdaj Luč nebeška Te ogreva, ljubeče gledaš dol’ na nas! ANN TORKAR in FRANCES FRANK — hčeri STEVE TORKAR in RAYMOND FRANK — zeta ROBERT, STEPHEN TORKAR vnuki CARL, WILLIAM, NANCY, FRANK, vnuki in vnukinje. Cleveland, Ohio 28. avgusta 1970. namene, vsem, ki so poklonili vence in cvetje. Hvala vsem, ki so našo mamo spremljali na zadnji poti. Hvaležni smo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, vsem, ki so z nami kakorkoli sočustvovali in nas tolažili. Našo toplo zahvalo naj sprejmeta društva sv. Ane št. 4 ADZ in podružnica št. 14 SŽZ za vso naklonjenost. Naša iskrena zahvala velja nosilcem krste, vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile za udeležbo pri pogrebu in pa Želetovcmu pogrebnemu zavodu za vso skrb in vzorno vodstvo pogreba. r : ■ \ V blag spomin OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN PRADED John Fertak Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 31. avgusta 1966. V miru božjem zdaj počivaj, v nebesih rajsko srečo uživaj dragi, nepozabni nam, do sviderja na vekomaj. Žalujoči: soproga ANA sin JOHN, hči ANN in soprog FRANK SKOLAR, vnukinji JACKIE, por. ROŽANC in JERRY, pravnuk FRANKY in pravnukinja KRISTINA. Cleveland, Ohio 28. avgusta 1970. hBIBBlBBM GIFT SHOP — Newly remodeled discount. Harlem-Roosevelt. $20,000. Ideal for couple operation. Call Owner 366-1149 or 366-0285. (166) CLOTHING STORE — Family. Good going business. Well established. Low rent. $17,000. By Owner. MO 6-4889 j (166J Predraga žena, nepozabna mama in stara mamica, počivaj mirno in sladko! Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, ljubeče v srcih Te nosili, dokler nam življenje tli! Žalujoči: : ..............i.............:.- -vrttrtfe,.. * ... NEVARNO BITJE — Slika kaže salmonelo, mikroorganizem, ki zastruplja hrano, da je njeno uživanje smrtno nevarno. Slika je bila posneta pod elektronskim mikroskopom. Ameriška Domovina 'A-ft/l'ERie/* : L who for 22 years was pastor of my family’s souls: By the Grace of God, on September 1, 1970» he will have lived 100 full, rich years on this earth — a teacher, writ-(Contimfed on 6) outing. Thanks again to all who helped in any way to make this such a tremendously successful event. 18^0 Gollinwood Heunton The Graduation Class of June 1940 of Collinwood High School will hold a Class Reunion on Sept. 26, 1970 at the former Euclid Veterans Club, now | “Spanish Manor” at 1361 E. 260 St., Euclid, Ohio. There is still Sept. 18-20 — Retreat for men time to make a reservation. Call at Jesuit Retreat House on State Rd. Sat., Sept. 26 — PAR-FI Young Adults Club annual Polka Holiday III in auditorium. Nov. 27-29— Slovenian speaking has Retreat at Jesuit Retreat House 1 on State Rd. Mr. Chris Alusheff of Bakers Chocolate at GL 1-7779 or Mis. Mildred-Tarantino-Tucci at 531-0697. Area of State The state of Wyoming about 97,914 square miles. The Cleveland Indians play host to the California Angels this weekend—beginning with a twi-night doubleheader Fri day, August 28. Saturday, Aug. 29, is Banner Day at The Stadium. Sponsored by WJW-TV, it will provide youngsters with an opportunity to make up baseball-oriented banners, signs, posters, etc., and displaying them in a pre-game march around the track area of The Stadium. Prizes will be awarded to the ones who display the best banners through the eyes of a panel of judges. McLAIN FINDS TROUBLE AT OAKLAND, CALF. nist, umpire Russ Goetz and Athletics’ Owner Charlie Finley all fell into Denny McLain’s disfavor during a wild evening in Oakland Aug. 17. McLain had been thumbed out of the game for the first1 HOW HGMEMAraS BECOME KNOWN TV PERSONALITIES Cleveland, 0. — (NAPS; The The average homemaker who’s Several weeks later the agen- Mrs. Laologi was given her Francisco housewife who had ------------------------- scene is a backyard in Kaw- tapped for one of these on-cam-1 cy asked Mrs. Laolagi if they script the day before. “After ail done a Cold Power commercial, return to the Yankees as a full- th°rne> California. There in the era assignments usually gees ! could come to her house and I had told them about how Cold and we made a date to get toge- time coach morning sun with tv/o-year-old through two days of excitement1 take some pictures of her “for Power v/orks on whites and|ther and compare notes.” possible use in advertising.” work clothes and colored fab- I As for the money, “Well, the Ten days after that the big call rics, it seemed strange to see new baby has paid his own hos- Details were worked out when AnSe]a at her side, baby Val’s the likes of which she’s never The Oakland Coliseum orŠa-| Mantle came to town for the crib in the background and'known before. cld-timers game. It is believed dozens of tech™ians swarming | Mrs. Laologi tells how it hap-to be a $37,500 contract. He is af;ound her- Lynda ^ pened to her. “A few months presently on a $12,500 retainer about to make her transition ago my sister-in-law was tele-as a good-will image for the fr0m everyday Wlfe and mother phoned by a market research Yankees i t0 televislon Personality. As the 1 firm that told her she’d be paid He will be added as a fifth cameras 6rind away> this attrac-1 $5 for her time if she’d come coach and will operate out of tlVe, brunette Jclns the elite (and be interviewed about her time in his major league career thg first bas,i b()X The arrange_ ranks of housewives who have preferences in laundry products, for protesting Goetz’ balk call , ^ 1 bec°me familiar faces to hun-' I went along with her to a hall *i— i----- i——i dreds of thousands of viewers ' where dozens of vtfomen were came. “Would I do a television my own words condensed to commercial and say the same just a few lines — and they things I’d told them before checked me to make sure these about Cold Power? I said, ‘Of were what I had said. I used to course! with the bases loaded in the fifth inning. “I saw Denny go into his motion and then stop, so I called a balk,” Goetz explained. “Then AMUST STAY ON BENCH he came rushing off the mound SAYS A S CHARLEY O. tie wishes, or until some club decides the time is right for Mickey Mantle, manager. and made some choice remarks about my ancestry so I thumbed him.” McLain was also irked by the organ music of Floyd Fox. Goetz ordered a halt to the organ music between pitches. “I could care less about that organ music,” insisted McLain, an organist himself. “If Finley wants a three-ring circus, he can have it.” Athletics Owner Charlie Finley became angered Aug. 11 across the country. | being interviewed, and they In recent years television has asked me to take part in the come to rely more and more on survey, too. “But,” Mrs. Laolagi recalls, “I was totally unprepared for the use of real-life individuals, rather than the actresses who used to portray mothers and grandmothers to talk about pro- when Reggie Jackson, who’d ducts. Now these ARE mothers been removed for a pinch-hitter put on his warm-up jacket and went into the clubhouse, Finley went down to the clubhouse and was told there was no rule against what Jackson did. There was such a rule the next day. Finley announced that only pitchers would be al-MANTLE TO COACH YANKS lowed to go into the clubhouse Mickey Mantle has agreed to when removed from the game. ra—i AheRiSKA Domovia NDENSED NEWS FROM OUR HOME FRONT_ brook Blvd., recently at St. and grandmothers there on the screen, and they’re chosen because they can portray themselves, using their own words, without getting stage fright. As one busy director says, “The moment you tell a non-actress she’s on camera and to just act natural, it’s amazing how ‘unnatural’ she becomes. It’s human nature — just look at the way we all act when someone aims a snapshot camera at us! “When they asked what detergent I use and why, I told them Cold Power because it cleaned my family’s whole laundry better than any other detergent I’d tried. “After the rest of the questions, another gentleman — I didn’t know who he was—tape-recorded my voice. I found out afterwards that he was a top executive with the advertising agency for Cold Power, but they weren’t allowed to influence your replies by letting you know in advance that they were interested in what you might say about any particular product.” think that those real-life spokeswomen were told what they had to say, but I discovered that , , , , , , everything that’s said and is what happened on the day when ' , ... T , , , . . J , shown must be true. I even had a crew of 31 technicians arrived , , ,, , , ,. A , to do that entire laundry of at 7:30 in the morning and un- , m , , , „ . . & .. . . dirty T-shirts, corduroys, chil- Joaaed all cheir cameras, lights , , , , . , , ,, . , . , , dren s play clothes and towels and other equipment in my back ..... • i , -n , . , right there in Cold Power, yard. They were so organized . . . ", , , A , x, • There was one legal-type gen- tney even brought along their . . , , , J x xu tleman whose job was to make own food truck and set up told- xu x i xu ,. t . , . , sure that the clothes were dirty ing tables outside in the front ^ +u x xu x • ux x- 6 , * , • x , x. and that they went right from uu n j ^ L™ ^ • i +S1 the washer to the clothesline neighbors and all then- k.ds to ^ shown jn (he fUm „ join us for lunch. Even our trash collector stopped by!” For the less than 60 seconds that she’s seen on the television screen the shooting took two full days. “They even had a makeup man and a hairdresser there for me. It was the first Was she nervous during her TV debut? “No, although at one point I unhooked the clothespins and the whole clothesline came down!” When her starring performance first appeared on televi-time I’d ever seen a real curling sion, the most exciting thing iron! And it was funny to hear was the phone calls and the a director in my back yard letters from old friends in dif-shouting, ‘Cut!’ and ‘It’s a take!’ ( ferent parts of the country. “I Šan pital bill,” Mrs. Laologi laughs. “And maybe it will provide us with a down payment on a new home.” Does she have any advice for housewives who would like to get on television as she did? “Yes, don’t turn down any interviews about your shopping preferences!” And she might add, when it comes to laundry products, play it cool! Labor Day Mail 1. There will be no delivery service by regular letter carrier and no delivery of parcel post. 2. Only special delivery mail and perishable articles will be delivered. 3. All stations and , branches will be closed. 4. Regular holiday collections of mail will be observed. just like in the movies.” even got a call from the Club Members Sydney — Australia is the third greatest stronghold of Rotary in the world with a membership of more than 11,-000. Hews From Denver's Holy Rosary Parish ★ Married last Saturday in St. Ignatius Church on West Blvd., were Rita Ann Hass, daughter of Mr. and Mrs. Leonard Hass, 3250 W. 112 St., and Mirko Glavan, son of Mirko and Ludmilla Glavan, 13307 Puritas Ave. Wishes for happiness! ★ A Mass of Thanksgiving was offered at 9 a.m. on Saturday, Aug. 22r.d at St. Mary’s Church on Holmes Ave., to mark the Golden Wedding Anniversary of Mr. and Mrs. Andrew Fajdiga of 1185 E. 172nd Street. They celebrated Sunday with a family gathering at the home of their daughter. Mr. and Mrs. Fajdiga were married in Cleveland on August 28, 1920. They are the parents of two daughters, Josephine Sovich and Lillian Wendolow-ski. There are four grandchildren and one great grandchild. Congratulations and best wishes for many more happy and healthy wedding anniversaries! if Mr. and Mrs. Martin J. Zugel, 1198 E. 170 St., announce the engagement of their daughter, Cynthia Ann, to Glenn Alroy Little Jr., son of Mr. Glenn A. Little of Painesville. Miss Zugel is a 1903 graduate of Villa Angela and is employed by the Aetna Casualty Co. Mr. Little graduated from Riverside High School in 1967 and expects to graduate from Kent State in December 1971. The couple will wed Dec. 19, 1970 in St. Jerome’s Church. •W Janet Marie Seday became Mrs. Christopher Burke August 8 at St. Mary’s Church. The Rev. Victor Tome and the Rev. Anthony oruuK. oivu., reccmiy xu ox. xw-. (Continued from Page 5) are striving to keep their Slove-bert’s Church. The bride is a 1963 er’ ar lst> venerable priest, Fa- nian beauty alive. Earlier this pC r °er “It !year ,he choir