Štev, 61
Poltnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, sreda, 16. marca 1921.	Leto	I
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo lelo K 144'— M pol lela K 12'—
Uredništvo in upravništvo v fta-pHarjev! ulici štev. 6 — T*!cfDH uredništva štav. 50 — Teiefo.i = upravaištva 5t*v. 328 e=s
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Iv 36*— xa en mesec K 12'—*
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 61$ VIN.
M sociafifsta sfs feapltefllstifo
Ic-sIs-lEstfei srctilteSJ tlrlstsi) zapušča proletarske
vrste*
Dve vesti sta, ki naznanjata popoln P°lom socialdemokracije. Kristanova »Voj-zveza«, preosnevana sedaj v »Nakupovalno zadrugo« je pod njegovim vodstvom ^kljub vladnim podporam izkazala blizu 2 milijona kron primanjkljaja. To je prva Vest. Druga vest, v zvezi s prvo, je ta: Križan postane sekvester na ogromnih posegih nadvojvode Friderika ter odloži man-Baje je že zapustil socialdemokracijo, dve novici sta taki, da ju moramo zabeležiti.
, V »Vojni zvezi« in »Nakupovalni zadrugi« je Anten Kristan, voditelj socialdemokracije, uveljavil socialistični vpliv. S pomočjo kapitalistov se mu je posrečilo iz-™nti iz te zadruge kršč. socialne delavske sastopnike ter speljati celo podjetje v roke socialdemokracije. Z vladno podporo je vo-to socialistično podjetje in protežiral socialistični konsum, ki ga je tudi sam vodil.
Bil
le neomejen gospodar v teh podjetjih,
za katerimi je stala celotna socialdemokrata 2 vsem svojim agitacijskim aparatom.
av®o na ta način se je zgodilo, da je ob Prevratu in po prevratu socialdemokracija ^a Bekaj časa dobila nadvlado nad slovenim delavstvom, Ta ponosna stavba pa *®ži danes na tleh. Delavstvo je spoznalo, *** služi socialističnim voditeljem le za podložnik, po katerem so ti gospodje plezali do vedno višjih šarž in do vedno večjih dohodkov. Danes je organizacija na tleh, delavstvo bo plačevalo okrog 2 milijona primanjkljaja, g. Kristan pa je milijonar!
Ali je mogoče dobiti bolj jasnih dokazov, kam vodi naše delavstvo sociademo-kraška družba? Ali ni to dokaz s kolom po r? ^hkovernih delavcev?
Drugo, je le posledica prvega. Proletarske vrste so pod vodstvom Kristana gradile gospodarsko stavbo. Ko so jo delavski žulji zgradili in ko ni iz izmozganih prole-arcev pričakovati več profita, je g. Kristan postal ravnatelj na veleposestvih biv-se£a cesarskega nadvojvode. Včeraj smo
brali v »Jutru« sledečo vest iz Belgrada:
»Minister financ je odredil, da se razreši grof Dobrinski dolžnosti ravnatelja posestva Friderika Habsburga in se postavi na njegovo mesto Anton Kristan, narodni poslanec in minister na razpoloženju. Kristan je pregledal posestvo in obvestil finančnega ministra, da sprejme to mesto in da bo vsled tega odožil mesto poslanca.«
Kristan odloži čast poslanca, ki so mu jo podelili socialclemokratični delavci ter postane ravnatelj veleposestva Friderika Habsburga. To čast pa mu je podelil libe-ralno-kapitalistični finančni minister. Ravnatelj socialističnih konsumov Kristan, s pomočjo kapitalistov in socialistov za ravnatelja Nakupovalne zadruge postavljeni Anton Kristan zapušča en milijon in 900.000 kron primanjkljaja ter postane ravnatelj nadvojvodskih veleposestev. Ali ni tudi to za socialistične delavce migljaj s kolom? Ali je še kaj slepcev, ki ne bi videli, kakšen je duh socialdemokracije, proti kateri se je krščansko socialno delavstvo vedno borilo?
In vendar veriga še ni sklenjena. Že pred dnevi se je govorilo, da je Anton Kristan postal ravnatelj veleposestev zato, ker je prestopil v liberalno kapitalistične vrste. Sedaj se to potrjuje od raznih strani. Tako je socialistični voditelj s pomočjo delavske organizacije posla! milijonar, šel v tabor kapitalistov, gospodarska erganiza-ociahstičnega delavstva pa ostane s 2 milijonov. Te bodo plačevali delavci.
Kristan je ustanovil in dvigni! socialistično organizacijo. Kristan jo je razbil. S tem je zaključena njegova pot med delavstvom, ki se mu odpirajo oči. Kdor išče rešitve le v golem materializmu kakor socialdemokracija, ne more drugače ravnati ne drugače končati.
Socialdemckraški milijonar, njegov začetek in konec bodi našemu delavstvu glasen opomin!
cij
jntnanjkljajem
BogeS&i *.u Rnsifi.
Danes prevladujejo poročilo, ki so za “oljševike neugodna. Krostat je trdno v rokah Upornikov, vojaška posadka štejo 30—-10.000 ^ož. Mesto je dobro preskrbljeno s strelji-in tudi z živili, ki jih dobiva z ra pada. Kronstatskim mornarjem so se pridružili tudi Mornarji na ladoškem in onješkem jezeru in jasedli Schlusselburg. Uporniki imajo v ro-že tudi Peterhof, ki tvori vhod v Petrograd. Z uporniki je potegnila tudi rdeča posadka 8000 mož.
Moskvi grozi tik pred vrati polkovnik Otonov s svojimi četami. Tudi v Ukrajini se uP°r vedno bolj razširja. Sovjetska vlada je Poklicala na pomoč rdečo gardo, ki je doslej fjala na rumunski meji. A zanesljiva opora ^Ijševikov so le tuje čete Kitajci, Baškimi i. dr.
Kakor poročajo iz Londona, tudi Finska ne namerava ostati nevtralna in se general Mannerheim pripravlja, da se s svojimi četami pridruži kronstatskim mornarjem. Trocki j je zato Finski poslal ultimat.
Trockijeva oblast stoji že na zelo trhlih nogah, kakor pripovedujejo poročila. Tako je več vojaških sovjetov poslalo zahtevo, naj Trocki j in Butvarin odstopita. Lenjin sam je na seji sovjetske vlade izrazil željo, da bi odstopil, a so ga z ozirom na položaj pregovorili, da je ostai na svojem mestu;
Najsi se tudi vestem, ki sedaj prihajajo iz raznih virov o Rusiji, nikakor ne more zaupati, je toliko vendar lahko razbrati, da sovjetska oblast položaja ne obvladuje več tako igraje kakor doslej.
Jasni se!
Že včeraj smo omenili, da stoje naši »samostojneži« z obema nogama v vladnem taboru. Danes nam prinaša telefon pričakovano poročilo, da je dr, Vošnjak s svojimi tovariši izstopil iz Zemljoradni-škega kluba in da osnuje svoj klub. Za seboj je potegnil tudi enega zemljorad-nika iz Bosne in enega iz Srbije. Novi »kmetski« klub dobi — seveda! — ministrsko listnico; to je menda edina cena, za katero je Pašič dobil naše »samostojne«, Za enkrat se še ne ve, kdo bo deležen te cene, kajti ni še gotovo, ali jim bodo dali listnico za vere ali za poljedelstvo. V prvem slučaju postane minister dr. Vošnjak, v drugem Pucelj. Uradni dopisni urad je še 14. t. m. poročal, da je dr. Vošnjak v Zemljoradniškem klubu slovesno izjavil, da ne misli ne na beg v inozemstvo, ne na uskoštvo v demokratski tabor, ampak da hoče ostati v Zemljoradniškem klubu. Naslednji dan je dr. Vošnjak naznanil svoj izstop iz Zemljo-radniškega kluba, Ali je to kaj čudnega? Za političnega glumača igrača! Zaradi lepšega snuje dr, Vošnjak lasten klub, ki bo pa seveda popolnoma pod demokratskim klobukom.
Temu klubu bosta, kakor poroča »Jutro«, pristopila tudi oba slovenska narodna socialista, kar je seveda popolnoma naravno. Tako bo končno vsa liberalna žlahta skupaj, kakor se za najožje krvno sorodstvo spodobi. Volivci, katerim so samostojni in narodni socialci to svoje sorodstvo z demokrati pred volitvami tajili kakor kača noge, bodo morda debelo gledali in preklinjali, pa kdo se v vladnem taboru za volivce meni! Mandati in ministrska listnica in z njo še to in ono ^o zaenkrat na varnem. Centralizem bel-grajskih in drugih bankokratov pa je rešen. -—
S tem pa politične senzacije teh dni še niso izčrpane. Še eden izmed tistih, ki smo jih imeli že davno na sumu, da iščejo nove luke za svojo ladjo, je te dni srečno dospel v prijajoč mu pristan: Anton Kristan, ki ga je »Naprej« v polemiki z nami rad naslavljal »naš Tone«, je postal ravnatelj mastnih posestev bivšega nadvojvode Friderika.
To so značilni znaki, ki jasno govore, kako visoko ali nizko stoji danes pod to vlado v naši državi politična morala. Ti dogodki odpirajo zaslepljencem oči, kakor bi jih ne mogli nobeni drugi dokazi. Žalostne so te stvari, a vendar so bile potrebne, da se položaj zjasni. Danes se v našem ljudstvu jasni. Stvar krščanskih mož pa je dosledno in pošteno delo!
SRBSKI ŠKOF IN ČEŠKA NARODNA CERKEV.
LDU Praga, 15. marca. (ČTU.) Iz Niša je prišel v Prago srbski Škot Dositej. Tu se bodo namreč vršila pogajanja med zastopniki češkoslovaške in srbske pravoslavne cerkve.
Ha dan s«. Jožsfa.
Vabimo vse krščansko delavstvo ljubljanskih tovarn in obratov kakor tudi vse upokojene delavce v cerkev sv. Jožefa, kjer bo ob pol 9. dop. cerkveni govor, sv. masa in skupno sv. obhajilo.
Po sv. maši se vrši v > Ljudskem domu< delavski shod. Nastopi več govornikov.
Krščansko delavstvo! Ta dan je naš, zatorej naj nihče ne manjka!
Načelstvo ljub. okrožja JSZ
Preš! tieiaosfen.
Kapitalistom raste greben na vsej črti. Socialistični voditelji postajajo ravnatelji nadvojvodskih veleposestev in kot milijonarji pristopajo h kapitalistom. Komunisti in socialisti se psujejo med seboj s tatovi in tepci. V rdečih strokovnih organizacijah izginjajo stotisoči. Narodni socialisti ki niso še nikdar veliko pomenili, hite pod toplo okrilje kapitalistične vlade. Kaj čuda, da se kapitalistov loteva objestnost.
Edino le krščansko socialna delavska organizacija drži po konci delavsko zastavo neomadeževano. Te se danes izkoriščevalci delavstva boje kot vrag križa. Dokaz!
V Rimskih Toplicah je podjetje barona Falterja, čegar delavstvo je organizirano v krščanski strokovni organizaciji. Mož je Nemec in, kakor ime zveni, najbrže tudi žid. Ta mož je strupen sovražnik krščanske delavske organizacije. Najbrže bi rajši vidci, da bi imel /spraviti s kako socialistično organizacijo, katere voditelji so bolj dovzetni za take baronske in kapitalistične razloge,
fo podjetje je te dni skrajno sovražno nastopilo proti krščanski strokovni organizaciji: Odpustilo je od dela predsednika in blagajnika ondotne organizacije, češ, da sta ona dva opisala v »Novem času« razmere, ki vladajo v tej tovarni. To je sicer neresnica, vendar se je je podjetje posluži-žilo, da udari delavsko organizacijo. O stvari še ni izrečena zadnja beseda. Razvidno pa je iz tega, kako se kapitalist boji krščanske delavske organizacije.
italilasisEii socialisti se boje ooHles.
LDU Milan, 15. marca. (DunKU) Kakor poroča »Popolo d’ Italia«, se socialisti radi splošnih novih volitev zelo v skrbeh, Boje se popolnega poraza in zmanjšanja parlamentarne skupine od 156 na 70 ali 80 poslancev. Turatti se je po naročilu stranke pogajal z Giolittijem. List zagotavlja, da bi bila socialistična stranka pripravljena Giolittijev kabinet tekom nekaj zasedanj uspešno podpirati in svojo opozicijo v splošnem omejiti, da bi tako zavlekli nove volitve.
Širite £hs“
38
E. Bulwer:
Poslednji *h»1 c
itompeiili.
^Lepa, oboževana Jona! Če sta me moja 'roča mladost in moja atenska kri zapeljali, , mojo blodnje naučili ceniti počitek — pri-ki sto ga zadobili. Svoje kapajoče obla-Uo obesim aa oltar morskega boga. Rešil se nesreče. Našel sem T e b o. Jona, bla-i^°li me videti; do tujcev si dobra, ali hočeš nianj usmiljena do Človeka iz Tvoje doline? Pričakujem odgovora. Vzprejmi .VeMte, ki jih pošiljam — njihov nežni dih ma bolj zgovoren glas kakor besede. Od °lnca jemljejo vonjave, ki jih dajejo — pri-Podoba so ljubezni, ki jemlje in deselero j1 ačuje — prispodoba srca, ki je srkalo Tvo-6 žarke in Tebi dolguje kal onih zakladov, ki 1 Poklanja Tvojemu nasmehljaju. Poslal em Ti jih po deklici, ki jo sprejmeš radi nje, '° nc radi mene. Tujka je, kakor midva; Popel njenih očetov počiva pod jasnejšim ne-a manj srečna kot midva je slepa in suž-Ja. Uboga Nidijat Poskušam, da ji kolikor ^ ogoče popravim okrutnost narave in usode da prosim dovoljenja, da jo izročim 1* Nežna je, urna, bistre glave. Izvedena
je v gedbi in petju, prava Klorida* pa je za cvetlice. Misli, da jo boš ljubila, Jona; ako ne jo pošlji k meni nazaj.
>Se eno besedo. Dovoli, da sem drzen, Jona. Kako to, da imaš tako visoko mnenje o tistem mračnem Egipčanu? Ni videti, da bi bil poštenjak. Mi Grki žo izza zibeli spoznavamo človeštvo. Mi nismo nič manj globokoumni, četudi ne delamo temačnega obraza; ustnice se nam smehljajo, a oči >o nam resnobne — one gledajo, opazujejo, proučujejo. Arbak ni človek, ki mu je lahkoverno zaupati. Ali je mogoče, da me je on očrnil pri Tebi? Mislim tako, zakaj pustil sem ga pri Tebi. Saj si videla, kako ga je moja nnvzočnost pekla, in izza tedaj mi nisi dovolila priti pred Te. Ne veruj ničesar, kar more reči v mojo škodo; ako pa, sporoči mi nemudoma, zakaj Jona je to Glavku dolžna. Zdravstvu j! To pismo se dotakne Tvoje roke: te črke bodo prišle pred Tvoje oči — mar naj bodo srečnejši kakor oni, ki jih je napisal? Še enkrat: Zdravstvuj !«
Ko je Jona prečitala lo pismo, ji je bilo, kakor da bi ji nekaka mogla padla od oči. Kaj pa je bila namišljena Glav kova žalitev? Da ni v resnici ljubil! Sedaj pa je jasno in z
* Grška Flora.
nedvomnimi izrazi priznal to ljubezen. Izza tega trenutka je bil zopet v svoji prejšnji veljavi. Pri vsaki nežni besedi v tem pismu, teko polnem romantike, zaupljive ljubezni, jo je zbodlo v srce. Ali ni ona dvomila nad njegovo udanostjo, ali ni verjela drugemu ? Ali mu je dovolila pravico vsakega krivca, da Izve svoj zločin, da se more braniti? Solze so ji teklo po licih — poljubila je pismo — ga vtaknila v nedrije: nato pa se je obrnila do Nidije, ki je stala na istem mestu in v istem položaju ter je rekla:
>Ali hočeš sesti, otrok moj, da napišem odgovor na to pismo?«
»Torej boš odgovorila nanj?« je rekla Nidija hladno; »pa dobro, suženj, ki me je spremljal, ponese nazaj odgovor.«
»Kar se tebe tiče«, je rekla Jona, »ostani pri meni — zaupaj mi, tvoje delo bo lahko.«
Nidija je nagnila glavo.
»Kako ti je ime, zala dekle?-
>Nidija mi pravijo.«
>In tvoja domovina?«
»Dežela Olimpa — Tesalija.«
»Prijateljica mi moraš biti«, je rekla Jona dobrohotno, »ko si mi že napol rojakinja. Za sedaj te pa prosim, ne stoj na tem mrzlem, gladkem mramorju. — Tnko! sedaj ko sediS, te lahko za hip zapustim«.
»Jona Glavku pozdrav! — Pridi k meni Glavk«, je pisala Jona, >pridi jutri k meni — Mogoče, da sem bila nepravična do tebe, a povedati ti hočem vsaj krivdo, ki so ti -:o naprtili. Odslej se ne boj Egipčana -- ne boi se nikogar. Rekel si, da si preveti povedal oj, s temi v naglici napisanimi besedami sem tudi tako storila ■— zdravstvuj k
Ko se je Jona vrnila s pismom, ki si ga ni upala prebrati, je Nidija vstala s svo->W sedeža.
>Ali si pisala Glavkta ?<:
>Sem.<
»Ali pa bo hvaležen selu, ki mu prin«’ pismo?«
Jona je pozabila, da je tovarišica slepa; zardela je od čela do vratu in molčala.
»Hočem namreč reči«, je pristavila Nidija z bolj mirnim glasom; : najmanjša hladna besedica od tebe ga bo užalostiia — najmanj-ša prijaznost vzradostila. Ako je prvo, naj mu suženj ponese tvoj odgovor, ako pa druga, nai ga jaz — drevi pa se vrnem.*
>Zakaj pa, Nidija-!*, je vprašala Jona izogibajoč se odgovoru, »bi li rada nesla moje pismo?«
»Torej je tako?« je dejala Nidija. ‘Oj, kako bi moglo biti drugače? Kdo bi mogel biti neprijazen do Glavka?«
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 16. marca 1921.
Štev. 61.
Francoski ratisrii pfufl IrosMHislEts.
LDU Toulouse, 15. marca. (Havas.) Rudarji strokovne zveze aveyrenskega premogovnega ozemlja so sc izrekli z veliko večino aa amsterdamsko strokovno internacionalo in proti moskovski internacionali.
FRANCOSKI PARLAMENT PROTI NEMČIJI.
LDU Fa;iz, 15. marca. (Havas.) Zbornica. Med interpelacijami o londonski kon-konferenci je izjavil posanec Dutreil, da se mora Nemčija razorožiti, ker ne kažejo niti vladni krogi niti ljudstvo volje ra mir. Poslanec Auriaul (socialist) je omenil, da so nemški predlogi po svoji vsebini smešni, po obliki pa za vsakogar, ki pravično čuti, izzivajoči.
ČEŠKOSLOVAŠKA IN AVSTRIJA.
LDU Dunaj, 15. marca .(CTU.) V današnji proračunski debati narodnega sveta je govoril avstrijski trgovinski minister Heinl o pogajanjih s češkoslovaško vlado in je dejal med drugim: >S posebnim veseljem pozdravljamo dejstvo, da se te dni sestanemo s češkoslovaškimi ministri, da sklenemo trgovinsko pogodbo. Z zadovoljstvom ugotavljam, da po izjavah češkoslovaše vlade, katere sem dobil povodom svojega obiska v Pragi, obstoje tam iste želje, da bi se ves promet olajšal. Pričakujemo, da pridemo do zadovoljive pogodbe, ki bo odgovarjala pomenu naših prometnih odnošajev. Pozdravljamo tudi nameravana pegajanja v Porto Rose, ki naj napravijo na-daljni velik korak, da se dosedanje prometne omejitve odstranijo.«
UMOR TAL A AT PASE.
LDU Berlin, 15. marca. (DunKU.) Danes dopoldne je neki srbski dijak ustrelil na cesti starejšega gospoda. Kakor omenja VVolffov urad, gre tu za bivšega velikega vezirja Ta-laat pašo.
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ UMRL.
LDU Dunaj, 16. marca. (DunKU( Kakor poroča »Neues Wiener Journal« iz Berlina, je bivši ruski veliki knez Nikolaj na italijanski Rivieri umrl.
politični dogodki.
-J- Kaj dobe muslimani. Včeraj smo pomotoma pisali, da je vlada zagotovila muslimanom 1 milijon dinarjev ali 4 milijone kron odškodnine za begovska posestva v Bosni. Današnja poročila povedo »kupnino« natančneje:	muslimani	dobe
250 milijonov dinarjev za bak (najemnino) in 50 milijonov dinar ev za zemljo, vsega torej 300 milijonov dinarjev ali 1200 milijonov kron. Ministrska portfel a spadata sevda zraven. O tako nastalem »novem položaju« je Pasic včeraj poročal regentu.
4- Občinski tajniki in občinske volitve. Iz vrst občinskih tajnikov smo prejeli: Bližajo se občinske volitve in agitacija se na tihem *ačenja; posebno liberalci so že z vso paro na delu. S tem se začenja trpljenje občinskih uslužbencev najsi že bodo tajniki ali sluge. Občinski tajniki se doslej niso veliko oglašali s tožbami, čeprav so bili nekateri jako slabo plačani. Toda sedaj je mnogemu izmed njih ogrožen obstanek, zato se pač morajo oglasiti v javnosti in zahtevati varstva za svoje najpriprostejše državljanske pravice. Liberalci so namreč začeli po občinah napovedovati tajnikom, ki niso Sokoli in sploh ne liberalci, da bodo po volitvah »odleteli«. Ponekod čutijo potrebo, da pokrivajo svoje nameravano nasilje s pretvezo, da dosedanji tajnik nima mature. V resnici pa gre seveda samo za to, da spravijo na tajniško mesto svojega človeka. Neglede na to, da je za službo ob-
činskega tajnika nezmiselno zahtevati maturo, ker se more za tako službo usposobiti tudi manj šolan človek, samo da je nadarjen in vesten in da ima veselje do dela — ampak je tudi nedopustna krivica, da bi se ljudje, ki so že leta vestno Ln pošteno opravljali svojo službo, metali na cesto. Vsak pisar v vsakem poljubnem uradu ima pravico, imeti lastno politično prepričanje in biti Orel ali Sokol. Samo občinski tajnik naj bi ne imel te pravice, samo on bi moral s svojo službo prevzeti tudi politično prepričanje večine občinskega odbora in ako se ta večina tekom njegovega službovanja izpremeni, bi moral z njo tudi on izpremeniti svojo politično barvo. To je pač nemoralna zahteva. Ali bi bilo lepo, ako bi se po volitvah, če bi dobili večino liberalci, iz pristaša SLS prelevil v liberalca, ramo da ne >odletim«? Naglasiti moram, da hočejo na tak način zasužnjiti občinske tajnike svoji strankarski politiki samo liberalci, samostojni in narodni socialisti, dočim so druge stranice še poštene. Tudi med liberalci vseh barv se mogoče najdejo posamezniki, ki takega postopanja nasproti občinskim tajnikom ne odobravajo, toda večina je za to in kakor poznamo liberalce, je gotovo, da bodo preganjanje obč. tajnikov tudi dejansko izvedli, kjer pridejo do moči. Občinski tajniki smo torej prisiljeni, da v javnosti dvignemo svoj glas proti nameravanemu nasilju. Zahtevamo zase svobodo političnega prepričanja, kakor jo vži-va vsak drug državljan. Občinski tajnik naj se sodi v službi le po njegovem poslovanju. S iem nima politično prepričanje ničesar opraviti. Za redno delo v občinskih uradih je pa prva zahteva, da delujejo ondi stalne, izku-ne moči, ki so jim znani vsi tekoči posli. Ne le interes občinskih tajnikov, ampak še bolj interes občin zahteva, da se tudi pri nas čim-preie uzakoni stalnost nastavljanja občinskih tajnikov.
-f- Tako se poroča! O veličastni manifestaciji katoliškega ljudstva v Ljubljani ima mariborski listič >Tabor< sledečo »izvirno« j vest:... >Shoda, ki je bil dobro obiskan, pa se je udeležila pretežna večina neklerikalcev, ki so dosledno pobijali vsa izvajanja govornikov ter klerikalni namen popolnoma onemogočili. Shod se je pretvoril bolj v protiklerikalno manifestacijo, s čemer je Ljubljana dokazala, da je še vedno naše najbolj napredno mesto.c — Očividno je, da je bila ta vest poslana šq pred shodom, jz česar sledi, da je bilo onih par Sokolov, ki so bili po prvih medklicih posiavljepi na prosto, poslanih na shod, da ga razbijejo. Pretežna večina neklerikalcev pa je obstojala iz treh dalmatinskih akademikov, ki so od približno 4000 navzočih glasovali proti resoluciji. Protiklerikalne manifestacije pa so obstojale v tem, da so Sokoli, svobodomiselni akademiki in študentki s kamenjem in palicami napadali mirno odhajajoče udeležence shoda in tako dokazali, >da je Ljubljana najbolj napredno mesto.« Da obstoji >naprednost' naših demokratov v sličnih nastopih, v tem se s >Taborjem< strinjamo.
-j- Češko-mažarska pogajanja so se pričela v Brucku. Gre za sporazum glede izvedbe mirovne pogdbe in morebitne nove pogodbe med Češkoslovaško in Ma-žarsko.
-4- Kraljestvo jim ne gre iz glave. Iz San Rema poročajo, da se je črnogorski »kraljevič« Danilo odpovedal prestolu na korist prvorojenemu sinu pokojnega princa Mirka. Začasno »vlado« je prevzela Nikolajeva vdova kraljica Milena in izdala proglas na črnogorsko ljudstvo.-v katerem napoveduje, da bo nadaljevala boj za »osvoboditev« Čmegore.
^Dnevni dogodki
— Iz seje deželne vJade z dne 15, t. m. Inž. Avgust Jug se sprejme v državno službo pri poverjeništvu za kmetijstvo kot provizorični kulturni stavbni adjunkt v X. čin. razredu. — Ministrstvu za notra-
>Dete moje«, je rekla Jona malce previdnejša kot poprej, -toplo govoriš — Glavk je torej v tvojih očeh ljubezniv?«
•>Plemenita Jona! Glavk mi je bil, Kar mi niso bili niti bogovi niti sreča — bil mi je prijatelj.«
Z dostojanstvenostjo pomešana žalost, ki je Niaija ž njo izpregovorila te preproste besede, je ganita lepo Jono, sklonila se je ter jo poljubila. »Hvaležna si, in po pravici; čemu bi zardela rekoč, da je Glavk vreden tvoja hvaležnosti. Pojdi, Nidija — sama mu ponesi to pismo —• ampak vrni se zopet. Če me ne bo doma, ko prideš nazaj — in nocoj me bržčas ne bo — ti bo soba pripravljena zraven moje. Nidija, nimam sestre — ali mi hočeš biti ti?«
Tesalka je poljubila Joni roko, nato pa Je neonko v ja Iregi rekla:
>Eno uslugo, zala Jona — ali te smem prositi ?£
>Ne moreš me prositi, kar bi ti ne dala«, je odvrnila Napolitanka.
»Pravijo mi-, je dejala Nidija, >da si lepša kot zemeljslca lepota. Pa žal, jaz ne morem videli, kar razveseljuje svet. Ali mi pa dovoliš, da ti sežem z roko čez obličje — samo na ta način morem spoznati lepoto, in jo ponavadi sodim prav k
Pri tem pa ni počakala Joninega odgovo ra, marveč je pri teh besedah rahlo in počasi se^ia z roko čez nagnjeni, napol v stran obrnjeni obraz Grkinje. Roka se ji je pomikala čez spletene lase in gladko čelo, po mehkih, damastnih licih, po ustnicah z jamicami ob straneh in po labodjem, nad vse belem vratu. >Sedaj vem, da si lepa«, je rekla, >in odslej si te v temi vedno predstavljam«.
Ko je Nidija odšla, se je Jona vtopila v globoko a prijetno razmišljanje. Glavk jo je torej ljubil; priznal je — res, ljubil jo je. Čudila se je, kako je sploh kdaj verjela le eno besedico zoper njega; čudila se je, kako je bilo Egipčanu mogoče imeti vpliv nanjo zoper Glavka, in mrzlo jo je izpreletelo, ko se je iznova domislila njegovega svarila zoper Ar-baka, in njena skrivna bojazen pred tem mračnim bitjem se je izpremenila v grozo. Iz teh misli so jo prebudile strežnice, ki so ji prišle oznanit, da je prišla ura, določena za obisk pri Arbaku; zardela je, pozabila na obljubo. Njena prva misel je bila, da ga opusti, naslednja pa, da se smeji svojemu strahu pred najstaršim prijateljem. Urno je vzela običajni nakit, nato pa se je v dvomu, ali naj natančneje izpraša Egipčana glede njegove obtožbe Glavica ali naj počaka, dokler je ne razodene Glavku samemu, ne da bi mu povedala vir, napotila proti temačni Arbakovi hiši.
nje stvari se predlaga, da se ustanovi za
sodni okraj Rogatec politična ekspozitura ptujskega okrajnega glavarstva s sedežem v Rogaški Slatini. — Ministrstvu za notranje stvari se predlaga, da se vzpostavi okrajno glavarstvo za logaški okraj s sedežem v Logatcu. V Cerknici in Ložu se bodo vršili uradni dnevi.
— Mezdna pogajanja v Rimskih toplicah. V Rimskih toplicah se bodo vršila mezdna pogajanja med delavci in delodajalci v petek, dne 18. t. m.
— Izmenjava lOkronskih bankovcev. Uradno poročajo, da se takoj začne izmenjava 10 kronskih bankovcev. V kratkem se izmenja tudi ostali kronski drobiž.
— Demokratska smole. Nekje na Dolenjskem, kjer trta cvete, bi bil liberalen 'odoiiub na vsak način rad dobil gostilniško kencesdo Toda okrajno glavarstvo je prošnjo odbilo; liudje si šepetajo, da na željo šc večjega domoljuba — ^demokrata« — gostilničarja. Pa našemu rodoljubu še ni ni upadlo srce. Slišal je, da je v Ljubljani sedaj nova »demokratska« vlada in haid na najvišje mesto. V Ljubljani ie bil zelo milostljivo sprejet; gospod, ki so ga sprejeli, so zelo naravno sodili, da za koncesije sedaj prosijo samo »naši« ljudje. Po poročilu dejanskega stanja gospod s povdarkom vprašajo: »Kako ste pa drugače?« Rodoljub je takoj uganil, kam pes taco moli in je svečano odgovoril: »Vejo, gospod, da odkrito povem; jaz sem social demokrat —!« Višji gospod so postali hladni in rekli: »No boste morali še čakati — pa spreobrniti se bo treba « He, he — samo ena sama besedica je bila oreveč, pa je splavala koncesija v — Krko!
— Policijski list caSlovemjo ustavljen. V Ljubljani je izhajal za interno uporabo oblasti »Policijski list za Slovenijo«, katerega je izdajalo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. V štev. 9. navedenega lista se je pa objavil kratek komunike, ki se glasi: >Izdaja policijskega h sta za Slovenijo se s to številko ukine in se bodo nadalje vse tiralice, objave i. t d. priobčevale v »Policijskem Glasniku« v Beogradu« Centralizirano žurnalistično varnostno službo bodo brez dvoma vsi p. t. zločinski, tihotapski in verižniški krogi gotovo najtopleje pozdravili.
— Gorelo je v nedeljo 13. t. m. na Polici. Ogenj se je v vetrovnem vremenu hitro razširil in je trem posestnikom skoro vse uničil. Prihitele so požarne brambe so preprečile še večjo nesrečo in obvarovale zlasti cerkev. Škode je 200.000 kron, zavarovalnina, kakor ponavadi malenkostna.
— Svoboda pod demokratsko-radikalnim solneem. Novoizvoljena belgrajska de-mokratsko-radikalna občinska uprava (e kot svoje prvo delo prepovedala nadallno izhajanje Usta »Svobodna Štampa«. List je bil nadstrankarski,
— Samopomoč v stanovanjski bedi. V Esslingu pri Dunaju se je že lani ustanovila stavbinska zadruga »Gartenheim« (vrtni dom), ki je brez vsakoršne državne ali druge podpore kupila ali si zagotovila 500,000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem zgradi približno 400 enodružinskih demov, Vsak dem bo imel prilično velik vrt. Razen tega se ustanovi za naselbino lastno skupno kmetijstvo in vrtnar, gospodarstvo, ki bo preskrbovalo naselnikom po lastni ceni poljske pridelke, mleko, jajca, zelenjavo. Doslej je sezidanih 5 hiš; svoj kos zemljišča dobi vsak član zadruge takoj, da more delali na njem in si pripraviti vrt. in pri nas?
— Cerkev sv. Štefana na Dunaju broz božjega groba. Kakor poročajo krščanski dunajski listi, 1)0 morala letos cerkev sv. Stefana ostati brez božjega groba. Delavci zahteva jo namreč za postavitev groba 29.000 K, katere vsote cerkvena uprava, ki ima že nekaj let znaten primanjkljaj, ne zmore. Tako je nevarnost, da bo morala topot glavna dunajska cerkev ostati brez božjega groba.
— »To sta dva, id v cerkvi kohie;a.< S tem izrekom je otvoril dr. L Modic kazensko razpravo pred ljubljanskih deželnim sodišč; m proti Matevžu Rekarju in Tomažu Jensterlu, ki sta se pri polnočnici lanskega leta v cerkvi v Sp. Gorjah skrajno nedestopo obnašala. V družbi več pijanih fantov sta se prerivala in jemala ženskam molitvenike in rožne vence. Zaradi motenja verskega obreda sta bila obsojena Matevž Rekar in Tomaž Jensterle na 14 dni strogega zapora.
— Pismo s 100.000 kronami poneveril je 26 letni Edvard Prodan na poštnem uradu v Banjaloki.
— Izplačao se ji je, Apolonija Starče-vič je ukradla svojemu gospodarju Juliju Albinu v Krčevini obleke in druge reči v vrednosti 73.113 kron. Tatica se je odpeljala z vsemi ukradenimi predmeti v Zagreb, Starčevičeva je bila rojena 1894 v Temnici pri Reki na Primorskem in govori slovensko, nemško, hrvatoko in italijansko.
— Vlom v Kočevju, Vlomljeno je bilo v trgovino Josipa Kresse v Kočevju in od-nešeno iz zaklenjene blagajne 7000 kron denarja in hranilna knjižica Friderika Kresse.
— Streljanje v Trbojah. Te dni je
ob 3. uri zjutraj ustrelil nekdo spozi okno hiše posestnika Antona Bonča v Trbojah, rpstreljeni sta bil dve šipi: Marija Bonča
je bila v smrtni nevarnosti, ker je krogla brenčala tik nad njeno glavo.
— 4000 kron ukradeno je bilo trgovki Apoloniji Tavčar v Selcih,
ljubljanski dogodki.
lj Umrla je danes v ljubljanski hiralnici sv. Jožefa gospa Alojzija Pintar iz Kamnika, sestra g, Hrastnika, uprav, uradnika pri »Slovencu«. N. p. v m.!
lj Prijeti cigani. Iz Pečuha so se pripeljale v Ljubljano ciganke Marija Petrovič, Julča Petrovič, Julča Kolompas 1' cigana Jurij in Franc Kolcmpar. Cigani so kupovali v raznih trgovinah blago in so ukradli tvrdki Medved 40 m krepa, tuji pri Stoparju na Dunajski cesti in pri Anj Janežičevi v Florjanski ulici so ci^aJi kradli. Detektiv Kek je v prenočišču, kjef je navedena ciganska družba prenočevala« izvedel nreiskavo in dobil veliko blaga vež tise5 kron vrednega. Policija je nato are* tirala celo družbo, izvzemši Franca Ko* lomparja, ki je še pravočasno pobegnil i* Ljubljane,
lj Izgubljeno. Revna vdova je izgubila pred 3 dnevi na poti od Ravnikarjeve ulice proti gradu blizu 200 krou denarja. Poštenega najditelja prosimo, naj bi denar oddal v na-’ šem uredništvu.
lj Izgubila se je v Ljubljani vsota denarja v ozki roza kuverti. Bilo je v njej 1740 K in sicer 4 bankovci po 400 K in 7 po 20 & Pošteni najditelj naj odda denar proti nagradi na državni policiji.
lj Tatvine pri Perschetu. Marija Cunder s Tržaške ceste štev. 5 ;e služila pri malem je pričela krasti že leta 1918. Kradla je svileno blago, tres in čipke. Ukrade* ne stvari tsa razpečavala njen brat Pavel in ključavničarski vajenec Josip Volmut. Deželno sodišče je prisodilo Mariji Cun-dcr. Pavlu Cunder ter Josipu VolmutU j vsakemu po 3 mesece težke ječe.
J&sša društva.
d Šentjakobska prosveta. Lanes točno ob 8. uri zvečer bo seja »Prosvete«, Vsi odborniki in odbornice kakor tudi zastopniki odsekov, naj sc seje gotovo udeleže' — V nedeljo, 20. t. m. bo ob 6. uri zvečer skioptično predavanje o sv. deželi.
Slaznoterosti.
r Zgodovinsko dragocene izkopine v Veji, Zgodovinar G. Gn. Giglioli je odkril v vejski pokra ini v Etruriji staro svetišče, čigar dele so sedaj deloma prepeljali v muzej di Villa Giulia. Nekateri njegovi kipi so se do današnjega dne imenitno ohranili: Apolon, ki se bojuje v navzoč* nosti dveh bogov s Herkulom za košuto-Jako dobro je ohranjena Merkurjeva gla* va s klobukom. Apolon priča kljub svoj* reliefni kompozici i o veličastni kiparski umetnosti v letih 500 pred Kr. r. Podob® so iz gline, čije barvitost je po zemski vlažnosti še pridobila na lesku. Iz nave* denih glinastih kipov je bilo Gigliolij11 omogočeno napraviti dedukcije. Plinij pišCi da je kralj Tarkvinij Prisk povabil kiparja Vulka v Rim, da bi bil v svetišču Jupitrovem na Kapitolju napravil soho Boga i* ilovice. Tudi iz drugih spominov je znano, da ja imelo kapitoljsko svetišče posvečeno 509. leta enotno terakotno dekoracijo« ki je bila delo ve skih umetnikov. Iz tega sklepa, da so njegove najdenine vsekako na vrhuncu kiparske umetnosti, prav kakor jonska dela v Del lih ter zastopajo vrsto etruške podobarske umetnosti v glini, katere glavni zastopnik je vejski kipa? Vulka (VulcaL
r Čehoslova’'ov je zdaj v republiki poldrugi mihjon več kakor pri nemškem i° madžarskem ljudskem štetju. Kakor se glasi poročilo strokovnjaka, ki jt bil udeležen pri letošnjem ljudskem štetju, je letos na Češkem, Moravskem in v Šleziji za poldrugi milijon število Čehoslovakov narastlo-Zdaj se vidi jasno, kako so Nemci in Madžari delali statistiko na škodo Slovanstva-
r Angleški misijonarji v Varšavi. Ka; kor poročajo poliski listi, so razvili zadnji čas v Varšavi jako živahno delavnost angleški misijonarji, katerih je prispelo ^ glavno poljsko mesto nič manj ko 36 in ki so si stavili za svojo nalogo, snreobračati žide v krščansko vero. Pri znani ortodoksnosti poljskih židov, pa jim njih delo n^ gre nič kaj od rok, dasi ne štediio ne s knjigami ne z denarji ter se poslužujejo vse možnih propagandnih sredstev.
Odgovorni urednik Anton Mariniek. hd*|a konzorcij »No-retfa Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubila«'
dradber.o podjetja
ing. Dukli
UUBLMMA, Resljev« cesta 9.
m priporoči za m v to stroko spadajoča dala.