(ÍCradioptuj
\^89,8«98,E*I04,3 www. ra d ¡o-ptu ¡. sí
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Dobrodelni koncert
Nesoglasja zaradi podžupanov Pomagajte živalim
Svetniki občine Majšperk so na zadnji letošnji seji sprejeli odlok o proračunu za leto 2010, v katerem je predvidenih okoli 5,7 milijona evrov prihodkov in okoli 6,2 milijona evrov odhodkov. Zaradi nesoglasij svetniških skupin pri določitvi števila podžupanov pa so zavrnili predlog statuta občine Majšperk in še kaj.
Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor, ki deluje že 42 let, je oktobra letos dobilo nove prostore zavetišča.
Po mestni občini Ptuj • Avtomobili na pločnikih in zelenicah
O Stran 3
Po naših občinah Ormož • Novi prostori za kakovostnejše delo
Z> Stran 7
Štajerski
Boks • Zgodovinski dan za slovenski šport
Dejan Zavec je svetovni prvak!
V petek je gledanost prenosa boksarskega dvoboja med našim Dejanom Zavcem in Južnoafričanom Isaacom Hlatshwayem v naših krajih zagotovo podrla vse rekorde.
Majšperk • Na zadnji seji zavrnili spremembe statute
rl Ptuj, torek, r- 15. decembra 2009
g letnik LXII • št. 98 odgovorni urednik:
cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: r- 12.000 izvodov ^ ISSN 7704-01993
Dejan Zavec •
Ko ima Pučko dober občutek ...
O Stran 13
Rokomet •
Vratarja Celjanov preprečila senzacijo O Stran 15
Juršinci •
»Nokavtiran« od množice
O Stran 22
Dvoboj je štel za naslov svetovnega prvaka, prvič v zgodovini pa se je v njem boril boksar pod slovensko zastavo. Dejan je že od samega začetka začel uresničevati svojo napoved, da se bo v domovino vrnil s šampi-onskim pasom prvaka velterske kategorije verzije IBF. Način, s katerim je prišel do njega, pa je bil tudi za največje optimiste presenečenje, saj je tekmeca s tehničnim K. O. dokončno položil na tla pet sekund pred koncem 3. runde! Slavje se je lahko začelo! S posebnim ponosom smo lahko opazovali iskreno Dejanovo slavje zaslužene zmage, s katero je uresničil svoje sanje. "Hvala Južna Afrika, hvala za priložnost, ki se mi je ponudila tukaj," je povedal takoj po koncu boja, v sebi lastnem slogu pa je nadaljeval tudi po pristanku na brniškem letališču in na sprejemu v Juršincih: "Vsa ta podpora navijačev, vsi ti sprejemi, vse mi veliko pomeni; to je zame plačilo za vložen trud in obenem pokazatelj, da sem na pravi poti."
Na 27. seji so v četrtek, 10. decembra, majšperški svetniki na predlog županje dr. Darinke Fakin dodali v obravnavo še predlog sklepa o pristopu občine k interesni zvezi občin, ki naj bi nudila pomoč pri izvedbi postopka za podelitev koncesije za
opravljanje gospodarskih javnih služb, a bodo morali zaradi nekaterih nejasnosti in po mnenju nekaterih svetnikov tudi nedorečenosti vloge Komunalnega podjetja Ptuj o tem sklepati na eni naslednjih sej.
Ko so se v drugi obravnavi
Foto: OM
lotili predloga odloka o proračunu za leto 2010, je županja pojasnila, da so po prvi obravnavi o njegovi dopolnjeni vsebini razpravljali tudi posamezni občinski odbori in se z njo strinjali, saj so upoštevali vse dodatne predloge in pripombe. Je pa na predlog županja predlagala dva amandmaja, ki so ju svetniki z veliko večino glasov podprli. S prvim povečujejo prihodke v letu 2010 za 56.000 evrov, kolikor znaša kupnina za dve občinski stanovanji, katerih prodaja naj bi bila realizirana šele v prihodnjem letu, v drugem amandmaju pa so za prihodnje leto zagotovili 25.000 evrov dodatnih sredstev za ureditev parkirišča v Stopercah.
O Stran 5
Zavrženim, izgubljenim ali mučenim živalim, ki so trenutno v zavetišču, lahko pomagamo vsi tudi z udeležbo na koncertu, ki bo to sredo ob 19. uri v dvorani Šolskega centra na Ptuju, vsa zbrana sredstva pa bodo namenjena izključno za oskrbo živali.
»Glavni namen Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor, ki deluje od leta 1967, je osveščanje ljudi o pomembnosti humanega odnosa do živali. Prav mariborsko društvo je ustanovilo prvo začasno zavetišče za živali v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji, 1987 pri družini Vrbančič na Zrkovski cesti v Mariboru, od 1991 pa v Zr-kovcih, kjer pa je bila večna težava pridobivanje gradbenega dovoljenja. Od oktobra
Po naših občinah Destrnik • Po letu dni življenja v kleti končno v novi hiši Z> Stran 24
letos na Teznem deluje novo, sodobno Zavetišče za živali Maribor, ki ga koncesijsko upravlja prav Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor,« je pojasnil Andrej Okreša, dolgoletni aktivni član in tajnik omenjenega društva.
O Stran 7
Foto: OM
Slovenija • Spet od začetka o pokrajinah
SDS v svojem paketu predlaga 13 pokrajin
Poslanska skupina SDS je konec prejšnjega tedna v parlamentarni postopek vložila paket pokrajinske zakonodaje, v katerem predlaga 13 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana, je na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Kot je pojasnil, so se za to odločili, ker vlada še vedno ni predložila svojega kompleta pokrajinske zakonodaje.
Pokrajinska zakonodaja je po njegovo zapisana v normativnem programu vlade, v četrtek, torej 10. decembra, bi moral biti po programu ta paket sprejet na vladi. »Vendar se to ni zgodilo,« je izpostavil Tanko. »Očitno je, da vlada koncepta pokrajinske zakonodaje še nima razdelanega,« je poudaril in dodal, da ni določeno niti število pokrajin, govori pa se o treh, šestih ali osmih. Koalicija pa je po njegovi oceni po letu dni, ko bi morala zakonodajo že vložiti v postopek, šele na začetku. Doslej koalicija po njegovih besedah ni predlagala še ničesar, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš pa je v sredo začel šele posvete o tem, kako naj bi pokrajinska zakonodaja izgledala.
Predlog pokrajinske zakonodaje SDS je v veliki meri povzet po tistem, ki ga je pripravila prejšnja vlada, z nekaterimi spremembami, predvsem kar zadeva volitve predsednika pokrajine. »Naš paket naj služi predvsem kot priložnost vladni koaliciji, da na osnovi tega pri-
Uvodnik
pravi tudi svoje rešitve in z njimi pohiti,« je izpostavil. Kot je pojasnil, mora vlada pokrajinsko zakonodajo, če želi volitve v pokrajine izvesti z lokalnimi volitvami prihodnje leto, sprejeti najkasneje do aprila 20l0. Po Tankovem mnenju je Slovenija v razmerah, ko je skladni regionalni razvoj ogrožen in vlada to »deformacijo rešuje tako, da sprejema področne zakone«. Izpostavil je zakon o glavnem mestu in zakon o Po-murju, posledica teh zakonov pa so pobude po reševanju drugih ogroženih področij s podobnimi zakoni.
Ko je vlada v prejšnjem mandatu pripravila predlog pokrajinske zakonodaje, takrat del opozicije, predvsem SD, predloga ni podprl, je pojasnil. Navedel je, da so tedaj v SD dejali, da bodo pripravili svoj komplet pokrajinske zakonodaje, hkrati pa tudi, da bodo za število pokrajin na referendumu vprašali ljudi. »Uvedba pokrajin je nujna in neobhodna, če želimo izvesti decentralizacijo Slovenije in skladnejši regionalni razvoj,« je poudaril Tanko. Prav
Skupaj v dobrem in v zlu
Čeprav je v zraku že občutiti neko pred-praznično nestrpnost, je žal poleg prijetnih kar nekaj manj prijetnih občutkov, vezanih na preživetje v hudih časih. Sicer je izreden uspeh Dejana Zavca v mnogočem zasenčil celo vrsto domačih političnih tem, kot so spopad zaradi števila pokrajin, kresanje mnenj zaradi napovedane potrebe po krčenju ministrstev ter rojevanje nove stranke. Zato je poleg gostilniških debat o neponovljivi Dejanovi tretji rundi in veličastnem sprejemu domačinov za široke množice delavskega razreda tačas menda zelo aktualna pogovorna tema tudi soudeležba delavcev pri dobičku.
Seveda je delavska logika tukaj zelo enostavna. Če je jasno, da ima delavec, ki je trdo delal in se za to potil, nedvomno svoj del zaslug pri ustvarjanju nove vrednosti, potem je jasno, da ima pravico tudi do soudeležbe pri dobičku, ne pa da si ga v nesramno visokih zneskih delijo le člani poslovodstva oziroma direktorčki in morda še kakšen prikoritnež, kot da je doseženi dobiček le njihova zasluga. Ko so se zaradi takih, „predrznih" trditev v nekih zelo pametnih glavah pojavili očitki, da gre za obujanje že zdavnaj preživetih in skoraj pozabljenih socialističnih vrednot, so se - glej ga zlomka - dejansko pojavile čisto konkretne zahteve po novi družbeni ureditvi. Ta naj bi bila po sedanjem predlogu nekakšen skupek vsega, kar je bilo dobro za delavstvo v nekdanjem socializmu, in vsega, kar je za delavstvo pozitivnega v krutem kapitalizmu.
In če so sprva taki za današnji čas neobičajni predlogi v političnih in poslovodskih krogih v glavnem naleteli na podcenjujoče posmehovanje, je v zadnjem času, ko se nam zaradi posledic svetovne gospodarske krize vsem godi prej slabo kot dobro, vse več takih in podobnih pobud. Tudi v nedeljskem klepetu na valovih radia Ptuj smo jo lahko slišali; in začuda se je s poslušalcem, ki je predlagal, da bi zaradi številnih krivic do sramotno slabo plačanih delavcev spet morali uvesti socialistični sistem, ker je bil ta do delavca dosti pravičnejši kot sedanji kapitalistični, strinjali tudi drugi. Čeprav verjamem, da med njimi ni bilo nobenega od tistih, ki imajo deset- ali še večkrat višjoplačo od „navadnih" delavcev.
Naj se zdi še tako pravljično, vsaka kriza prinese nekaj novega in kaj lahko se zgodi, da bomo tudi na sedanji poti do njenega izhoda priča kakšnim korenitim spremembam. Sicer pa ostajamo skupaj, v dobrem in v zlu.
M. Ozmec
tako je uvedba pokrajin nujna, če želijo ustrezno zagnati pokrajinske projekte in izboljšati črpanje iz kohezijskih skladov. Kot je še dejal Tanko, so si v DZ v veliki večini, razen SNS, skoraj enotni, da so pokrajine potrebne, dilema pa nastane pri vprašanju, kakšne pokrajine in kako jih oblikovati.
Tako nekdanja ministrica Zlata Ploštajner kot zdajšnji minister Gjerkeš sta za to področje po Roženovem mnenju nekompetentna in za razliko od prejšnjega ministra Ivana Žagarja nimata ustreznih izkušenj. Vlada z odnosom do te vladne službe kaže na bolj centralistično usmerjenost kot prejšnja vlada, poudarek pa daje glavnemu mestu.
Žagar: Poteza SDS se mi zdi logična
Nekdanji minister za lokalno samoupravo in član izvršilnega odbora SLS Ivan Žagar je glede
Foto: svrl.gov.si
pokrajinske zakonodaje, ki jo je v parlamentarni postopek vložila SDS, izjavil, da se mu »poteza SDS zdi logična, potem ko z vladne strani praktično ni nekega odziva in tudi ne poznamo rešitev, ki jih pripravlja vlada. To je pač logično, ker vsi ugotavljamo, da pokrajine v Sloveniji nujno potrebujemo. Če bi jih danes imeli, bi se tudi v posameznih regijah bistveno bolj učinkovito odzivali tudi na krizne težave,« je poudaril Žagar. Kot primer je izpostavil Pomurje. Poseben zakon o Po-murju, ki je bil sprejet, po njegovi oceni praktično ne rešuje ničesar, in tudi ničesar dodatno Pomurju ne prinaša, ker je to vse že tako in tako načrtovano razen tistih olajšav. Te pa bi tako in tako bile sprejete za vso Slovenijo, je dodal. Poudaril je, da je bila pokrajinska zakonodaja skoraj do konca pripravljena pod mandatom prejšnje vlade, ne more pa komentirati predloga vloženega paketa po-
krajinske zakonodaje SDS, ker ga ni videl.
»Že zdaj zamujamo s pokrajinsko zakonodajo. Za Pomurje je zakonodaja, ki je bila pripravljena, tudi v finančnem okviru na letni ravni prinašala več sredstev, kot jih je tu v celoti skozi poseben zakon. 50 odstotkov je bilo namenjenih za tekoče delovanje pokrajin, 50 odstotkov pa za razvojne investicijske naloge, in to je pravi odgovor na krizne razmere,« je še poudaril nekdanji minister za lokalno samoupravo.
Menil je še, da bi moral predsednik vlade Borut Pahor sklicati predstavnike vseh političnih strank, tudi opozicije, da se dogovorijo o pokrajinski zakonodaji, saj je sprejetje zakonodaje pogojeno s sprejetjem zakona o ustanovitvi pokrajin, za kar potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu. Pokrajin ni mogoče ustanoviti brez političnega konsenza na najširši možni ravni, je zatrdil Žagar.
Trofenik: 13 pokrajin je nesprejemljivih
Paket pokrajinske zakonodaje, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila SDS, pa za poslanca Zaresa Vilija Trofe-nika ne predstavlja nič inova-tivnega. Opozarja pa, da so se državljani do teh zakonskih rešitev že negativno opredelili na referendumu. Sam predlog 13 pokrajin je za Trofenika ne-
sprejemljiv in ga vidi kot »korak stran od regionalizacije«.
Trofenik, sicer predsednik odbora DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, je spomnil, da gre za običajno prakso SDS, »da vlagajo stare zakone iz svoje zaloge ali v smislu nekih populističnih učinkov«. Potezo SDS razume kot nepremišljeno nagajanje, ki kaže, da v poslanski skupini niso iskreno zainteresirani za kakovostno regionalizacijo Slovenije. Po Trofenikovo bi bilo namreč pričakovati, da se bodo v SDS opredelili do vladnega predloga pokrajinske zakonodaje. Očitki vodje poslancev SDS Jožeta Tanka, da so svoj paket vložili, ker vlada še vedno ni vložila svojega predloga, so »za lase privlečeni izgovori«, meni Trofenik. Kot dodaja, je v koaliciji jasen koncept, da bo predlog regionalizacije omejen na največ osem pokrajin, kar pomeni neko kvaliteto.
O nadaljnjih možnostih izpeljave volitev v pokrajine hkrati z lokalnimi volitvami 2010 pa je Trofenik dejal, da je bil minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš pri takšni napovedi »malo nespreten«, saj bi bilo dejansko težko pravočasno sprejeti zakonodajni paket. V vsakem primeru pa bo obravnava paketa, ki ga je vložila SDS, pomenila določeno oviro, je dodal.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Uporaba pirotehnike med prazniki naj bo varna
Prihajajoči božično-novoletni prazniki bodo ob praznovanjih potekali tudi v znamenju pogostejše uporabe pirotehničnih izdelkov. Janez Vidovič iz uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave je spregovoril o pomenu preventivnih akcij, osnovo pa še vedno predstavlja projekt »Bodi zvezda, ne meči petard«. »Naše glavno sporočilo je, če se le da, ne uporabljajte pirotehničnih izdelkov. Če jih že uporabljate, potem pa jih uporabljajte tako, da jih boste uporabljali varno in boste čim manj motili druge,« je sporočil Vidovič. Glede na ugotovitve iz prejšnjih let so po njegovih besedah skoraj vse telesne poškodbe nastale izključno s petardami in skoraj vse izključno s tistimi, ki so bile kupljene na črnem trgu. V času lanskih božično-novole-tnih praznikov se je število ukrepov v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za približno 42 odstotkov, za 45 odstotkov se je zmanjšalo število telesnih poškodb, pri tem tudi pri otrocih. Se
je pa na dobrih 87.000 povečalo število zaseženih pirotehničih izdelkov, predvsem na račun sankcioniranja pirotehničnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih učinek je pok. Največ tovrstnih izdelkov pa so zasegli na območju policijske uprave Maribor. Vidovič je spomnil tudi na nekatere omejitve pri prodaji in uporabi pirotehničnih izdelkov. Tako je prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba pirotehničnih izdelkov v nasprotju z omejitvami pomeni prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Ob tem se izdelek tudi zaseže, četudi ni storilčeva last, je še dodal Vidovič. (sta)
Sreda rok za zdravniške pripombe na zakon o zdravstveni dejavnosti
Zdravniške organizacije imajo do srede zjutraj čas, da pripravijo svo-
je pripombe in predloge na osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti. Po
besedah ministra za zdravje Boruta Miklavčiča bodo prihodnji konec tedna skušali čim več narediti na besedilu zakona. Na današnjem uvodnem srečanju zdravnikov in ministra vsebinskih vprašanj niso odpirali. Kot je po sestanku z zdravniki povedal Miklavčič, so se dogovorili le o nadaljnjem delu. Na nedeljskem delovnem srečanju ministra za zdravje in premiera Boruta Pahorja s predstavniki zdravstva so se dogovorili za oblikovanje delovne skupine za dopolnitev besedila zakona. Usklajeno besedilo naj bi bilo pripravljeno v začetku januarja. Z dodatnimi usklajevanji želijo doseči, da bi lahko v parlamentarno proceduro vložili kar se da usklajen zakon, da ne bi ključnih vprašanj reševali šele v državnem zboru. (sta)
Proti novi gripi cepljenih že okoli 82.000 ljudi, okužba se še ne umirja
Zaradi nove gripe je doslej v Sloveniji potrjeno zbolelo 1667 oseb,
samo v minulem tednu 313. Dejansko število okuženih je višje, a ne testirajo več vsakega s sumom na okužbo. Proti novi gripi se je do konca minulega tedna cepilo že skoraj 82.000 oseb, od tega 2000 otrok, mlajših od 10 let, kažejo podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Stopnja pojavnosti gripi podobne bolezni se minuli teden ni bistveno spremenila in je ostala na številki 211,8 okuženih na 100.000 prebivalcev. Zmerno pa upada stopnja pojavnosti akutnih okužb dihal; zadnji teden novembra je bila 1751,5 okuženih na 100.000 prebivalcev, prvi teden decembra pa 1488,7 okuženih na 100.000 prebivalcev, navajajo na IVZ. Kot ugotavljajo, sta obe stopnji pojavnosti še vedno bistveno višji kot v enakem obdobju lani. Podatki iz 11 bolnišnic (skupno jih je v Sloveniji 27) kažejo, da je bilo zaradi potrjene pandemske gripe minuli teden hospi-taliziranih 95 bolnikov, od tega devet v enote intenzivne terapije. V preteklem tednu je zaradi nove gripe umrlo pet bolnikov, doslej v Sloveniji že 13. Na IVZ ocenjujejo, da je bilo sprejetih vsaj še enkrat toliko bolnikov, glede na to, da nimajo podatkov vseh bolnišnic. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • V največji četrtni skupnosti Ljudski vrt imajo veliko problemov
Avtomobili na pločnikih in zelenicah
Četrtna skupnost Ljudski vrt je s svojimi blizu šest tisoč prebivalci največja v MO Ptuj in se po številu prebivalcev lahko kosa z vsemi zunanjimi občinami, ki so nastale po delitvi velike občine Ptuj. Sestavljajo jo v glavnem blokovska naselja, največ individualnih hiš je na območju Peršonove ulice, manjše pozidave pa so še okrog gostišča Ernest, na novo je zazidan še del Rabelčje vasi, individualna poselitev na območju Jase pa je tudi že med starejšimi.
Foto: Črtomir Goznik
Peršonova ulica je tudi v letu 2010 na prednosti listi programa ČS Ljudski vrt, resnici na ljubo je na tej listi že več kot 20 let, kar pa ljudem, ki jim zaliva kleti in uničuje premoženje že dobri dve desetletji, ne pomag
Četrtna skupnost denarja za velike programe nima, ima le sredstva za funkcionalno delovanje, skromen denar za kulturo in šport pa deli z javnim razpisom, a je v bistvu glede na višino simboličen prispevek. Na območju ČS Ljudski vrt delujeta društvo Optimisti z več sekcijami, ki so namenjene druženju starejših, ter športno društvo.
Nogometno oziroma rokometno igrišče v Ljudskem vrtu skušajo vzdrževati po najboljših močeh, žal jih vandali vedno znova prehitevajo. V neposredni bližini je tudi otroško igrišče, letos so mu namenili dva tisoč evrov za nakup novih igral. Tudi to igrišče nepridipravi pogosto uničujejo. Ljudski vrt ima v svojem podaljšku trim stezo, dolgo več kot tisoč metrov, z nekaterimi športnimi rekviziti za razgibavanja, ki je bila včasih lepo urejena, danes
Zaposlene v vrtcu so minuli teden kar tri dni zapored pripravile delavnice, pravljice in zabavo za najmlajše. Nanjo so povabili tako otroke, ki v vrtcu preživljajo svoje dopoldneve, kot tudi tiste, ki vrtca sicer ne obiskujejo. Vrtec pri Sv. Tomažu obiskuje 54 otrok, razporejenih v tri starostne skupine. Delavnice so potekale od 16.30 do 18.30. Tako kot že minula leta je bil tudi tokrat odziv zelo dober, včasih so bili s prostorom celo na
je le še bleda senca prvotne. V ČS niti ne vedo, kdo jo upravlja. »Na našem območju se sicer nahaja, mi pa nimamo denarja, da bi jo lahko vzdrževali in ob-navijali,« pove predsednik ČS Ljudski vrt Valter Pliberšek. Tudi glasbeni paviljon so van-dali skoraj popolnoma uničili, ob odprtju pa se je govorilo, da bo tu potekalo kulturno in dru-
tesnem. V ponedeljek, ko smo jih obiskali tudi mi, so otroci prisluhnili pravljici Okrasimo snežno drevo. V njej so preoblečeni v živali sodelovali otroci iz vrtca. Pravljica je otroke spodbudila, da so aktivno sodelovali pri kršenju božičnega drevesa. Otroci so si izdelali okraske za božično drevo. Delavnico so vodile Milena Petek, Katarina Pon-drk in Aleksandra Belšak.
V torek so otroci prisluhnili zgodbici Dedek Mraz v dimniku,
žabno življenje.
Na sejah četrtne skupnosti v glavnem obravnavajo problematiko, na katero jih opozarjajo občani, in oblikujejo stališča za njihovo reševanje. Drugega ne morejo, ker denarja, da bi probleme lahko uspešno rešili, nimajo. Kljub vsemu pa je letos nekaj denarja šlo v urejanje problematike v Peršonovi uli-
nato pa so si izdelali novoletna darila. Delavnico so vodile Zlatka Kaučič, Marta Breznik in Danica Pintarič.
V sredo pa so si srečanje osvetlili s prazničnimi lučkami, ki so jih izdelali, prisluhnili pa so tudi pravljici. Delavnico sta vodili Julka Vidovič in Valerija Gregorin.
Svoje izdelke so si otroci odnesli domov, da so si z njimi okrasili dom.
Viki ivanuša
ci. S spodnji del je dobil javno razsvetljavo, kanček kanalizacije in pločnik z nagibom, ki naj bi preprečil vdor meteornih voda, a je že prvo letošnje večje deževje pokazalo, da te funkcije ne opravlja. »Obljuba je, da se bo kanalizacija v celoti obnovila, pričakujemo, da bo Peršonova končno rešena, ko bo dobila novo kanalizacijo. Naša največja želja je, da to ulico infrastrukturno ob temeljiti obnovi kanalizacije v celoti uredimo. Ta je predvidena z drugo fazo projekta podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. Takrat naj bi sodobno javno razsvetljavo dobil tudi zgornji del ulice, da bi drogove in zdaj že zgodovinske svetilke končno le odstranili. Izredno nas tudi moti promet v Peršonovi. Na sestanku, kjer smo razpravljali o tej problematiki, smo ugotovili, da težki tovornjaki po tej ulici še naprej vozijo kljub vsem omejitvam, saj ni nikogar, ki bi jim to preprečil. To nas zelo moti.
Prav tako je moteč odnos občanov do velikih zelenih površin v naši četrtni skupnosti. Zavedamo se, da ima skupnost velike težave s parkirnimi prostori, blokovska naselja so bila grajena pred mnogimi leti, ko še vsaka družina ni imela avtomobila, nihče pa takrat ni predvideval, da bodo v blokih nekoč stanovale družine, ki bodo imele dva, tri in tudi več avtomobilov. Kot četrtna skupnost imamo v zvezi z reševanjem tega problema zavezane roke, saj ne more storiti ničesar, razen da ljudi vljudno opozarjamo, da zelenice niso namenjene parkiranju. Prometni znaki prav tako ne zaležejo. V reševanje parkirnega kaosa so se sedaj vključili tudi mestni redarji. Pri vsakem problemu
parkiranja ugotavljamo bolj ali manj isto: pomanjkanje parkirnih prostorov in veliko neodgovornost stanovalcev, ki za parkirišča uporabljajo pločnike in zelenice, mamice z vozički se morajo zato umikati na cesto, s tem pa v nevarnost spravljajo svoje otroke in sebe. Redarji se sicer trudijo, a jih je še vedno premalo, da bi lahko naredili večji red pri parkiranju.
Otroška igrišča -stranišča hišnih ljubljenčkov
Velik problem so tudi otroška igrišča med bloki, za katera bi morali že iz varnostnih razlogov bolj skrbeti. Čeprav nimamo veliko možnosti, ne sedimo križem rok, po svojih zmožnostih pomagamo pri zamenjavi peska v peskovnikih, saj opažamo, da jih nevestni lastniki uporabljajo za toaleto svojih hišnih ljubljenčkov. Vandali pa uničujejo tudi igrala na teh igriščih,« je o najpogosteje izpostavljenih problemih v tej največji ptujski ČS povedal predsednik sveta Valter Pliberšek.
Med blizu šest tisoč prebivalci ČS Ljudski vrt jih je 750 starejših od 70 let. Vsako leto organizirajo srečanje krajanov, starih nad 90 let, teh je na območju četrti 20. Starejši so veseli vsake pozornosti, naj bo še tako majhna, veseli jih, da prihajajo mednje, še posebej se teh srečanj razveselijo sta-
rejši od 90 let, ki ne skrivajo svojega zadovoljstva, ker je to priložnost, ko se lahko srečajo tudi s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. Tudi letošnje srečanje, ki je bilo 2. decembra, je bilo zelo uspešno in obenem ganljivo. Večina devet-desetletnikov živi v ptujskem domu upokojencev. Tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, so obiskali v sobah.
Tudi v letu 2010 se bodo ukvarjali s problematiko parkiranja, skušali stanovalcem dopovedati, da je potrebno tudi pri parkiranju upoštevati določena pravila, da ne bodo več parkirali na pločnikih in zelenicah. »Najbolj pa bi bil vesel, da bi v letu 2010 le začeli reševati kanalizacijo v Peršonovi ulici,« je povedal Valter Pliberšek, ki tudi opozarja na problem zazidalnega načrta Rabelčja vas - zahod, kjer četrtna skupnost prav tako ne stoji križem rok, vztraja tako kot prizadeti prebivalci v neposredni bližini pozidave, da je najprej potrebno urediti infrastrukturo, šele potem je mogoče graditi. Sicer pa se vedno več ljudi sprašuje, kako je sploh mogoče, da se bo na tako majhnem območju naselilo tri tisoč ljudi. Že sedaj je pri šest tisoč ljudeh problemov preveč, možnosti za reševanje pa minimalne, kako bo šele, ko jih bo tri tisoč več. Res nihče več ne razmišlja o kvaliteti življenja in bivanja?
MG
Foto: Viki Ivanuša
Samo še trenutek, da je Milena Petek napovedala dogajanje, potem pa so se ugasnile luči in otroci so se podali v deželo domišljije.
ČS Ljudski vrt tako kot vse ptujske četrtne skupnosti sodeluje v projektu Veseli december, ki je namenjen najmlajšim. Glavni organizator je Vrtec Ptuj, četrtne skupnosti pa ga po svojih zmožnostih sofinancirajo. Otrok do šest let je na območju ČS Ljudski vrt okrog 250. Prvi so se z dedkom Mrazom srečali že včeraj, preostale pa je povabil, da ga obiščejo v avli Šolskega centra Ptuj danes in jutri.
Sv. Tomaž • Pravljični december v vrtcu Ježek
Praznike je treba ustvariti
Čeprav še ni mrzle zime, je vendar že december in lučke svetijo praznikom naproti, otroške oči pa se iskrijo v veselem pričakovanju. Da bi december posuli s še več prazničnosti, so v vrtcu Ježek pri Sv. Tomažu minuli teden pripravili delavnice, na katere so povabili tudi otroke, ki vrtca sicer ne obiskujejo.
Rogoznica • Deset let moškega pevskega zbora Rogoznica
Dan, ko je praznovala pesem
Desetletnico svojega delovanja je Moški pevski zbor Rogoznica pod strokovnim vodstvom Franca Lačna obeležil tudi s koncertnim programom. Njihov nedeljski koncert je imel več kot le praznično sporočilo: z njim so počastili tudi svetovni dan zborovskega petja, ki se v svetu praznuje drugo nedeljo v decembru že od devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Kot je povedal zborovodja Franc Lačen, je bila nedelja, 13. decembra, poseben dan za zborovsko petje. Po svetu je bilo tega dne veliko zborovskih prireditev, kot jo je imel rogozniški zbor, ki je po vrhu še praznoval, saj je decembra 1999, tri mesece po svoji ustanovitvi, imel prvi javni nastop. S tokratnim nastopom so počastili desetletnico dogodka.
Pobudo za ustanovitev moškega pevskega zbora Rogoznica je dal Marjan Cajnko, predsednik KD Rogoznica; kot pobudnik je prejel priložnostno priznanje iz rok župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana. Mateja Kuharič, strokovna sodelavka Območne izpostave JSKD Ptuj, je trem pevcem, ki pojejo že najmanj 5 let, 15 in 25 let, podelila Gallusove značke. Ob tem se jim je zahvalila za vse delo, ki ga vlagajo v petje, prav tako tudi zborovodji Francu Lačnu. Zlato Gallusovo značko je prejel Ivan Kekec, srebrno Andrej Rašl, bronasto pa David Šenkiš. Večina članov Moškega pevskega zbora Rogoznica je bronasto Gallusovo značko prejela ob peti obletnici zbora v letu 2004.
Na nedeljskem svečanem koncertu so se spomnili tudi zborovodkinje Marije Štoe-ger, ki je zbor, vodila do leta 2008, ko je strokovno vodenje prevzel Franc Lačen. Prva zbo-rovodkinja je povedala, da je zelo ponosna na delo, ki so ga skupaj opravili, vloženega je bilo veliko dela, vesela je vsa-
Moški pevski zbor Rogoznica je s koncertnim programom počastil desetletnico svojega delovanja.
kega njihovega uspeha.
Od ustanovitve do danes je zbor, , ki šteje 24 člano, nastopil na številnih prireditvah v okviru četrtne skupnosti, MO Ptuj in tudi zunaj nje. Vsak uspešen nastop je bil in je še danes pevcem v veliko zadovoljstvo. Vadijo enkrat tedensko, saj Dom krajanov Ro-goznica in njegova kulturna dvorana pokata po šivih. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v nedeljo v nabito polni dvorani obljubil, da bodo dokumenti za začetek obnove dokončani še v tem mesecu in da naj bi se dela kmalu pričela. Čez eno leto, tako vsaj kaže, bo zbor že lahko nastopil v novi, večji kulturni dvorani, ki bo lahko sprejela še več ljubiteljev zborovske pesmi. Tudi vaje bodo
lahko imeli večkrat tedensko. Pevce je poprosil tudi za kakšno podoknico vsem tistim, ki še vedno niso podprli projekta ureditve Slovenskogori-ške ceste, saj je vsak dan nevarnejša s prometnega vidika. Še vedno je nekaj krajanov, ki niso odstopili potrebnih nekaj m2 zemlje, da bi projekt, za katerega denar je, lahko stekel.
Pokrovitelj prazničnega koncerta je bila ČS Rogozni-ca. Janko Čeh, predsednik sveta ČS, se je pevcem ob tej priložnosti iskreno zahvalil za njihove zasluge za bogato kulturno življenje v četrtni skupnosti, saj niso samo gonilo kulture v kraju, temveč tudi nosilci številnih drugih aktivnosti. Vzorno skrbijo tudi za okolico Doma krajanov Ro-
goznica.
Dobra urica prireditve z ubrano pesmijo Moškega pevskega zbora Rogoznica je hitro minila. Po programu so odpeli 14 pesmi, dve pa so še dodali. Po uspešno odpeti deseti sezoni jim je občinstvo zaželelo še veliko pevskih jubilejev. Poleg petja se člani trudijo po najboljših močeh, da bi se jim izšlo tudi pri financah. Med drugim je velik zalogaj nakup oblek za nastope. Ljubitelje zborovskega petja bodo kmalu razveselili s prvo zgoščenko, prve posnetke so že naredili. Začeli so tudi že priprave na letni koncert, njihova velika želja pa je tudi zamenjava oblek, zato bodo še potrkali na vrata donatorjev.
MG
Ptuj • TD obžaluje zaradi neuspeha
Drsališča ne bo
Še sredi novembra je za prvo ptujsko umetno drsališče dobro kazalo, našel se je glavni sponzor, pričakovati pa je bilo, da bodo s skupnimi močmi zainteresiranih partnerjev zagotovili nekaj tisoč evrov za stroške elektrike in druge materialne stroške.
»Žal se je izteklo drugače, nihče ni bil pripravljen prevzeti še tega zalogaja, da bi drsališče zaživelo v dobro naših otrok in mladine,« ugotavlja predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki je zastavil vse moči in energijo, saj mu ni vseeno, kako preživljajo mladi na Ptuju prosti čas. Zataknilo se je tudi pri lokaciji, zato so se morali s tržnice »seliti« pred blagovnico Mercator.
Mladi Ptujčani letos ne bodo imeli možnosti nikjer drsati, od drsališč pri svojih centrih je namreč odstopil tudi Mercator, ker je vse skupaj predrago.
V TD Ptuj so skupaj z Albinom Piškom prepričani, da jim bo drsališče uspelo postaviti v sezoni 2010/2011. Obenem se zahvaljujejo vsem občanom, podjetjem, mladim in drugim pri široki podpori pri tem projektu, ki pa je bila, žal, premalo, da bi zagotovili vsa potrebna sredstva za obratovanje v 90 dneh letošnje zime, kolikor so načrtovali, da bo lahko delovalo. Potem ko je padla odločitev o manjšem drsališču, bi skupaj potrebovali okrog 30 tisoč evrov. S tem, ko se je mestni svetnik na ponedeljkovi seji mestnega sveta opravičil, da s projektom ni uspel, je še
Foto: Črtomir Goznik
Albin Pišek, predsednik TD Ptuj: "V TD Ptuj smo se s projektom umetnega drsališča zelo trudili."
enkrat dokazal, da mu ni vseeno, kaj se dogaja v najstarejšem slovenskem mestu in kako mladina v tem okolju preživlja prosti čas.
Sicer pa bi se svetniki, ki nimajo kratkega spomina, morali spomniti na to, da so še ne tako dolgo razpravljali o investicijskem projektu za umetno drsališče na Ptuju, a je poniknil, kot ga nikoli ne bi bilo. Zavedati bi se morali, da je naložba v mlade naložba v bodočnost.
Mestnim svetnikom tudi predlaga, da bi se ponovno zavzeli za več reda okrog Šolskega centra, da bo Volkmer-jeva očiščena cigaretnih ogorkov, pljunkov, ki v tem času, ko seje strah nova gripa, prav tako predstavljajo dodatno nevarnost za obolevnost, in drugih odpadkov, ki jih dijaki odlagajo na zasebne površine bližnjih stanovalcev. Za to, kar se je dogaja v tem delu Ptuja, je odgovorno tudi vodstvo Šolskega centra, ki bi se moralo bolj odgovorno lotiti reševanja tega problema.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Silvestrska noč brez ognjemeta
Na miklavževo so na Ptuju praznično osvetlili staro mestno jedro. Praznična okrasitev je povečini ostala na dosedanji ravni, dopolnili so jo le z osvetlitvijo jelke na Mestnem trgu in kostanja na Novem trgu, ki so ju okrasili s skupaj tisoč metri svetlečega traku. Letos bodo v MO Ptuj varčevali tudi pri silvestrskem programu. Javno silvestrovanje na Mestnem trgu sicer bo, obljubljajo živo glasbo, ne bo pa prazničnega ognjemeta, ki je doslej krasil vsa dosedanja ptujska javna silvestrovanja. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, bodo denar, ki bi ga sicer porabili zanj, darovali v dobrodelne namene.
MG
Ptuj • Podelitev turističnih priznanj
S kopijo priznanja, ki ga je Ptuj prejel za prvo mesto med turističnimi kraji v ocenjevanju Turistične zveze Slovenije, se je 9. decembra Turistično društvo Ptuj zahvalilo desetim podjetjem, ustanovam in institucijam za uspešno sodelovanje v letu 2009. Upravni odbor TD Ptuj je priznanja dodelil Termam Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož, OŠ Olge Meglič Ptuj, Biotehniški šoli Ptuj, Upravni enoti Ptuj, hotelu Mitra, Župnijskemu uradu sv. Jurija Ptuj, Minoritskemu samostanu Ptuj in Komunalnemu podjetju Ptuj. Ob tej priložnosti so se za sodelovanje zahvalili tudi ptujskemu županu in mu tudi uradno izročili izkaznico Turistične zveze Slovenije. Branko Cajnko iz društva Koranti Poetovio Ptuj pa je TD Ptuj prinesel društveno priznanje z željo po uspešnem sodelovanju tudi v bodoče. Najstarejše turistično društvo na Ptujskem se bo v letu 2010 aktivno vključilo v program jubilejnega kurentovanja, skupaj z osnovnimi šolami na Ptujskem pa bo 8. maja na Ptuju pripravilo evropsko srečanje ambasadorjev. Začeli pa so tudi že priprave na tekmovanje Entente Florale v letu 2012.
MG
Skrb za kulturne spomenike
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj kulturna dediščina močno tepe, ni mu samo v ponos. V preteklih letih smo se večkrat obregnili ob arheološki terenski spomenik na območju nekdanjega vojaškega skladišča ob Potrčevi cesti, kjer je sedaj veliko gra-mozirano parkirišče in ki predstavlja eno najelitnejših še nepozidanih ptujskih lokacij. Zgodilo se ni nič, nikomur se n i zdelo vredno, da bi poskrbel vsaj za košnjo oziroma očiščenje območja spomenika. Potem ko je jesen opravila svoje delo, je bolj viden vsaj napis, ki pove, da gre za kulturno dediščino treh tisočletij - območje prazgodovinske in rimske naselbine, srednjeveških ostalin, zidanih temeljev kapucinskega samostana s križnim hodnikom, vodnjakom in cerkvijo sv. Frančiška Asiškega iz 17. stoletja ter prezidavami za vojaško uporabo v 19- in 20. stoletju.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Majšperk • Na zadnji letošnji seji zavrnili spremembe statuta
Tokrat nesoglasja zaradi podžupanov
Svetniki občine Majšperk so na zadnji letošnji seji sprejeli odlok o proračunu za leto 2010, v katerem je predvidenih okoli 5,7 milijona evrov prihodkov in okoli 6,2 milijona evrov odhodkov. Zaradi nesoglasij svetniških skupin pri določitvi števila podžupanov pa so zavrnili predlog statuta občine Majšperk in še kaj.
Foto: M. Ozmec
Branko Novak (desno) je v imenu svetniške skupine LDS predlagal, da bi imeli v občini v bodoče le enega podžupana, a županje in vseh svetnikov ni uspel prepričati.
Na 27. seji so v četrtek, 10. decembra, majšperški svetniki na predlog županje dr. Darinke Fakin dodali v obravnavo še predlog sklepa o pristopu občine k interesni zvezi občin, ki naj bi nudila pomoč pri izvedbi postopka za podelitev koncesije za opravljanje gospodarskih javnih služb, a bodo morali zaradi nekaterih nejasnosti in po mnenju nekaterih svetnikov tudi nedorečenosti vloge Komunalnega podjetja Ptuj o tem sklepati na eni naslednjih sej.
Ko so se v drugi obravnavi lotili predloga odloka o proračunu za leto 2010, je županja pojasnila, da so po prvi obravnavi o njegovi dopolnjeni vsebini razpravljali tudi posamezni občinski odbori in se z njo strinjali, saj so upoštevali vse dodatne predloge in pripombe. Je pa na predlog županja predlagala dva amandmaja, ki
Novoletni koncert zasedbe Vox Arsana je bil tretji v sklopu Arsaninega koncertnega cikla 2009/2010. Vsi člani zasedbe so namreč tudi aktivni v delovanju društva za glasbeno umetnost Arsana, ki postaja eno vidnejših na našem področju.
Zasedbo tvorijo izjemno talentirani, priznani in uveljavljeni glasbeniki tako v Sloveniji kot tudi izven naših meja. Vokalisti, ki delujejo v kvartetu, so: Ana Delin, Teja Letonja, Mladen De-lin in Primož Vidovič, na klavirju pa jih spremlja Tom Hajšek. Vzhajajoči upi glasbene scene
so ju svetniki z veliko večino glasov podprli. S prvim povečujejo prihodke v letu 2010 za 56.000 evrov, kolikor znaša kupnina za dve občinski stanovanji, katerih prodaja naj bi bila realizirana šele v prihodnjem letu, v drugem amandmaju pa so za prihodnje leto zagotovili 25.000 evrov dodatnih sredstev za ureditev parkirišča v Stopercah.
Svetnik Franc Bezjak se sicer z vsebino drugega amandmaja ni strinjal, saj je predlagal, da se zaradi ugotovitve, kako je z nakupom zemljišč za parkirišče v Stopercah, seja celo prekine, a je velika večina svetnikov menila, da to ni potrebno. Sicer pa je Franc Bezjak županji očital neupoštevanje pisnih pripomb, ki jih je podal na zapisnik prejšnje seje, obrazložil pa je tudi svoj glas proti sprejemu proračuna za leto 2010, ker je menil, da je zadolževanje občine nepotrebno in nesmi-
so tudi na novoletnem koncertu, ki je bil ustrezno praznično obarvan, pustili izjemno dober vtis pri publiki. Že polna dvorana ptujske Gimnazije je bila dokaz, da gre za zasedbo, ki veliko obeta in si zasluži pozornost, odziv publike pa je pokazal, da so se zaupanje in pričakovanja izkazala za upravičene.
Izvrstni mladi umetniki so na tokratnem koncertu k sodelovanju povabili tudi nekaj gostov, ki so jim pomagali pri izvedbi določenih skladb. Sodelovali so: Tina Čeh, Danijela Djordjevič, Luka Herman Gai-
selno ter da je predvidena izgradnja kulturno-poslov-nega centra v višini dobrih 4,9 milijona evrov katastrofa za občino Majšperk; projekt
ser in Matej Virtič.
Medtem ko je bil prvi del koncerta namenjen nekoliko bolj umirjenim skladbam, je drugi vzbudil precej bolj dinamično vzdušje. Z odlično izvedbo nepozabnih uspešnic in klasik gospela v odličnem, zanimivem in svežem aranžmaju je Vox Arsana pustila odličen vtis. Tudi po dobri uri in pol trajajočem koncertu so bili poslušalci še željni njihove glasbe, zasedba pa jih je nagradila še z zaključno skladbo Joyful, joyful.
Dženana Bečirovič
pa naj bi bil po njegovi oceni zasnovan neracionalno in razkošno. A je tudi v tem primeru velika večina svetnikov menila drugače, saj je predlog proračuna za leto 2010 v drugi obravnavi dokončno potrdila in sprejela. Tako naj bi v prihodnjem letu v občini Majšperk razpolagali s predvidenimi 5.712.517 evrov prihodkov ter 6.277.848 evrov odhodkov, razlika 565.331 evrov pa je ostanek sredstev iz letošnjega leta.
Franc Bezjak je v pisnem predlogu pojasnil tudi svoje nesodelovanje pri nadaljevanju obravnave o vsebini predloga statuta občine Maj-šperk, ker po njegovem točka ni bila sklicana v skladu z zakonskimi predpisi.
Po krajši razpravi so po skrajšanem postopku svetniki soglašali s spremembami odloka o ustanovitvi Osnovne šole Majšperk, z nekaterimi dopolnili pa so sprejeli programsko zasnovo občinskega glasila Majšperčan in cenik oglaševanja v njem.
Zavrnili predlog statuta
Ko so se lotili nadaljevanja prve obravnave predloga statuta občine Majšperk, je predsednik statutarno-prav-ne komisije Branko Novak pojasnil, da se je za obravnavo vsebine statuta komisija sestala trikrat in predlagala nekaj dodatnih sprememb in dopolnitev posameznih členov, vendar pa so svetnikom predlagali, da v prvi obravnavi predlog statuta sprejmejo, saj lahko morebitne predloge in pripombe sprejmejo tudi v njegovi drugi obravnavi.
V imenu svetniške skupine
LDS pa je Branko Novak predlagal, da bi imeli v občini v bodoče le enega podžupana, ki naj bi ga imenoval župan ali županja, s čimer bi se po njegovem mnenju v bodoče izognili morebitnemu političnemu trgovanju, kot se je to zgodilo v preteklosti, zato imajo sedaj dva podžupana. Podžupan Cveto Pepelnik (SLS) mu je odvrnil, da vladajoča koalicija tega predloga ne bo podprla, saj so za sedanji predlog v statutu, ki predvideva dva podžupana. Pridružila se mu je tudi županja dr. Darinka Fakin, ki je dejala, da nima nič proti nobenemu od obeh podžupanov in ne vidi vzroka, zakaj bi slabo leto dni pred iztekom mandata katerega od podžupanov razrešili. Ob tem je obžalovala, da se po treh letih spet vračajo v prvo leto usklajevanja s predlogi svetniških skupin.
Novakovemu predlogu pa je pritegnila Tatjana Vele (SDS), ki je menila, da je že čas, da se politično kupčka-nje neha. Pridružil se mu je tudi Adolf Kopše (LDS), ki je menil, da je občina tudi v prejšnjih mandatih imela le enega podžupana in je delovala uspešno, Zlatko Žnidar (SD) pa je dejal, da je sicer možno podpreti obe strani, a ne bi bil rad, da bi z vračanjem k razpravam izpred treh let pokvarili delo v zadnjih osmih mesecih mandata.
Branka Novaka je motilo tudi, da so razpravo o vsebini statuta preusmerili na konkretne kadrovske rešitve, kar ni bil njegov namen, saj je statut občine osnovni in dolgoročno zastavljen akt, ki ne bi smel biti odvisen od trenutne politične volje. A vseh svetnikov ni prepričal, saj je
ob glasovanju njegov predlog dobil le pet glasov, proti pa jih je bilo osem.
Zaradi nesoglasja svetniških skupin pri določitvi števila podžupanov so predlog statuta s preglasovanjem zavrnili. Zaradi tega je županja nato umaknila z dnevnega reda sklepanje o predlogu poslovnika občinskega sveta, saj je ta vezan na vsebino statuta.
Nezaupljivi do interesne zveze občin
Zaradi nekaterih nejasnosti bodo na naslednji seji morali sklepati tudi o dodatni točki - o pristopu k interesni zvezi občin, ki naj bi občinam na območju Spodnjega Podravja nudila skupno pravno in ekonomsko pomoč pri izvedbi postopka za podelitev koncesije za opravljanje gospodarskih javnih služb. Čeprav je županja pojasnila, da gre za izjemno zahtevne spremembe, ki bi jih s pravnega stališča lažje in ceneje dosegli, če bi pristopili k predlagani interesni zvezi občin, je Branko Novak menil, da so podatki inštituta za javno upravo preveč skopi, pojavlja pa se tudi več vprašanj v zvezi s predlaganim pooblastilom Komunalnemu podjetju Ptuj, ki naj bi tako pomembna vprašanja sprejemalo v imenu občin in seveda tudi na njihov račun. Preden se odločijo za morebiten pristop k interesni zvezi občin, bi po Novakovem mnenju bilo dobro videti ustrezen akt, ki bo natančno določal, kakšne bodo pristojnosti te zveze in čemu se bodo poleg plačila v višini 7.500 evrov v občini morali odpovedati, ter tudi vedeti, kakšno korist bodo od tega imeli.
Ker so bili podobnega mnenja tudi nekateri drugi svetniki, je bila županja dr. Darinka Fakin prisiljena tudi to točko umakniti z dnevnega reda, ob tem pa je poudarila, da se morajo svetniki zavedati, da bo nekdo vendarle moral opravljati omenjeno storitev, saj tega sami zaradi zahtevnosti ne bi bili sposobni opraviti pravno dovolj strokovno in po dokaj ugodni ceni, kot jim je bila ponujena.
Ker je bila to zadnja seja v letošnjem letu, se je županja ob koncu vsem zahvalila za njihovo delo, za korektno in dobro sodelovanje ter jim voščila ob bližnjih praznikih.
M. Ozmec
Ptuj • Koncert zasedbe Vox Arsana
Izjemen praznični koncert
Štiričlanska zasedba Vox Arsana, ki je skupno glasbeno pot začela pred dvema letoma, je konec prejšnjega tedna v prostorih kulturne dvorane Gimnazije Ptuj pripravila nepozaben uro in pol trajajoč koncert. Izvedbo vsake skladbe je spremljal bučen aplavz, ob koncu koncerta pa tudi stoječe ovacije, ki so mlade pevce in njihove goste ponovno zvabile na odrske deske.
Šalovci • Spominska plošča in spominsko popoldne
Obudili spomin na dr. Vinka Brumna
Na Brumnovi kapeli v Šalovcih so svečano odkrili spominsko ploščo domačinu dr. Vinku Brumnu. Po odkritju so v središki Sokolani pripravili še znanstveno srečanje, posvečeno življenju in delu dr. Brumna. Organizatorja sta bila Zgodovinsko društvo Ormož in Občina Središče ob Dravi.
Pred natanko 100 leti, prav na miklavževo, se je v vasi Šalovci rodil veliki mislec, filozof in pedagog dr. Vinko Brumen. Rodil se je očetu Vin-cencu in materi Mariji, rojeni Bauman. Po uspešno opravljenem študiju se je mladeniču obetala uspešna življenjska pot, ki pa je zaradi dogodkov in posledic 2. svetovne vojne pripeljala do tega, da ga je odpeljala v izseljenstvo. Postal je uspešen in pomemben član slovenske skupnosti v Buenos Airesu. Franc Krnjak je zbranim prebral pismo, ki ga je za to priložnost poslala dr. Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije iz Buenos Airesa. V njem je zapisala, da je ime in delo dr. Brumna v spomin slovenske zdomske zgodovine, ki je del zgodovine slovenskega naroda, zapisano z zlatimi črkami. Takoj po ustanovitvi organizacije se jim je pridružil kot akti-
ven in navdušen član. Deloval je v filozofskem odseku. Bil je eden od stebrov slovenske misli v zdomstvu. Pred pričet-kom 2. svetovne vojne se je dr. Brumnu odpirala obetajoča intelektualna pot in uspehi, ki jih je zaslužil po svoji naravni sposobnosti, pridnem in vztrajnem delu, ter navdušenje pri iskanju resnice. Njegov pogled na kulturno delovanje je dr. Brumen izrazil takole: »Umetnik poje, slika, pleše, kleše, ne da bi izrecno služil kakšnemu namenu, ker mu je ustvarjati isto kot živeti. Tudi mislec misli, ker je mišljenje njegovo življenje.«
Anton Luskovič je povedal, da so v Zgodovinskem društvu Ormož veseli, da v vseh treh občinah, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž in Ormož, najdejo dobre sogovornike in prijatelje, s katerimi počasi odkrivajo tančice pretekle in polpretekle zgodovine. Pri
Foto: Viki Ivanuša
Spominsko ploščo dr. Vinku Brumnu sta odkrila župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko in Anton Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož.
tem vedno znova naletijo na pomembne rojake, ki morda uidejo našemu spominu, ne
smejo pa zgodovinskemu spominu. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi župan Jurij
Borko, ki je poudaril, da tudi s takšnimi dejanji nadaljujejo tradicijo in dajejo pravo velja-
vo tistim, ki so zaznamovali kraj, narod in zgodovino.
Spominsko ploščo so namestili na Brumnovo kapelo, ki jo je dal zgraditi njegov oče ob prihodu iz 1. svetovne vojne. Ploščo sta odkrila Jurij Borko in Anton Luskovič, blagoslovil pa jo je Toni Furar.
Ustvarjalni opus dr. Brumna ni nastajal v Sloveniji, ustvarjal je po svetu, v Angliji in Argentini. Njegova dela so s področja filozofije in presegajo le interes izseljeniških krogov ter sežejo tudi dalje. V spominskem popoldnevu, ki je sledilo v Sokolani, so zbranim življenje in delo dr. Brumna predstavili profesor dr. Stane Granda, mag. Bojan Čas, profesor sociologije, in Martin Brecelj, novinar in filozof, iz Trsta. Za konec pa je nastopil še priznani umetnik, operni pevec Marko Fink s pianistom Ivanom Vambergerjem.
Viki Ivanuša
Cirkulane • Tradicija vaških sejmov
O sejmih nekoč in danes
Barbarno, ki ga zadnji dve leti nadvse uspešno oživlja cirkulansko Društvo za oživitev gradu Borl ob pomoči številnih drugih tamkajšnjih društev, ima kot sejem oziroma sejemski dan precej dolgo zgodovino, ki sta jo v posebni raziskavi predstavili Mira Jerenec in Mateja Muršec.
Sicer, kot je že v samem uvodu priznala Jerenčeva, so viri o sejmarskih in tržnih dneh v današnjih Cirkulanah zelo skopi, celo v tamkajšnji zelo podrobni župnijski kroniki o tovrstnih trgovskih druženjih ljudi v srednjem veku ni zapisanega nič. »Dejstvo je, da so vaška naselja v zgodovini organizirala bolj letne sejme, medtem ko so bili v mestih redni, od nekdaj do danes pa so se večinoma obdržali le t. i. žegnanjski sejmi ob godu kakšnega cerkvenega zavetnika. Sejmi so bili nekoč, zlasti v srednjem veku, izjemno pomembni, že zato, ker so bili razlog za nastanek oz. priznanje trga ali mesta. Ob tem so bili tudi osrednji gospodarski in družabni dogodek, medtem ko danes mestni ali vaški sejmi nosijo večinoma le družabno
Foto: SM
Mira Jerenec je skupaj z Matejo Muršec brskala po preteklosti vaških sejmov na cirku-lanskem ter odkrila nekaj prav zanimivih podatkov.
funkcijo. Čisto drugo kategorijo pa sodijo poslovno-prodaj-ni sejmi, kot so npr. celjski ali radgonski,« je najprej razložila
Mira Jerenec.
Prvi uradni zapisi o sejmih v današnjih Cirkulanah (fara sv. Barbare) se v župnijski kroniki pojavljajo šele po letu 1880, čeprav so po mnenju obeh avtoric raziskave zelo gotovo obstajali že prej, predvsem ob godovih tamkajšnjih zavetnic cerkva sv. Barbare, Ane in Katarine: »V uradnem zapisu pa lahko najdemo podatek o petih rednih letnih sejmih leta 1885, in sicer sta bila februarja in marca letna sejma, v drugi polovici marca, maja in novembra pa so bili živinski sejmi. Pet let kasneje, leta 1890, so bili uradno ukinjeni vsi sejmi v Cirkulanah, razlog pa naj bi bila premajhna prodaja živine, ki naj bi na sejmarski dan dosegla le tam 30 do 40 glav. Občinski odborniki so zato Štajerski deželni vladi predlagali ukinitev živinskih sejmov, ostali naj bi se obdržali, vendar je po takratnih pravilih veljalo, da se v takih primerih ukinjajo vsi sejmi, o čemer je takratna vlada tudi obvestila odbornike, ki pa so se ta kašno odločitvijo očitno strinjali, saj je začela veljati uradna prepoved o vseh sejmih. Že leto kasneje, leta 1891, pa je iz ohranjenega dopisa žandarja vidna prijava, da je sejem v Cirkulanah vseeno bil, zato je bila takratnemu županu izrečena posebna kazen, na katero pa se je slednji
pritožil, češ da ni prav nič kriv za dogodek in kazen mu je bila izbrisana,« je zanimivo sejmar-sko zakonodajo in dogajanje konec 19. stoletja opisala Je-renčeva in ob tem še povedala, da so se vse do konca prve svetovne vojne sejmi pri Barbari odvijali nemoteno, čeprav uradno nezakonito.
Med obema vojnama se nato kot sejemska dneva omenjata dva sejma, jožefov v marcu, drugi pa na barbarno, decem-
Razstava, ki je od prejšnjega tedna na ogled v Miheličevi galeriji na Ptuju, je nastala po petih letih »zatišja«. Božič, ki je svoja dela širši javnosti predstavil pred natanko petimi leti, ob praznovanju svoje 60-letnice, je tokrat zbral »jagodni izbor« svojega slikarskega udejstvovanja zadnjih let. Kot ugotavlja kustos v Vodnikovi domačiji v Ljubljani in avtor spremne besede spremljajočega kataloga Milan Pirker, gre za Božičevo zelo premišljeno selekcijo že ustvarjenih del, ki jim je dodal nove slike, postavljena pa je v povsem nove kompozicije oziroma zaporedja. Pričujoča razstava prikazuje desetletno slikarjevo delo.
Velikega pomena pri Božiču ni le kompozicija, temveč tudi izbor barv, ki jih večinoma meša. Kot ugotavlja Pirker, so linije risb na starejših slikah strogo zamejene, medtem ko so na novejših veliko bolj fluidne, prehodne in ne razločujejo
bra. Oba sejma sta bila po ugotovitvah Jerenčeve in Muršče-ve bolj kramarskega značaja; na stojnicah so kmetje s hrvaškega Zagorja ponujali in prodajali pletene koše, škafe in košare, Polanci z nižin žitarice, mesar z Borla meso, kar nekaj pa je bilo tudi lectarskih dobrot in spominkov. Sicer neuradno, a vedno s pisano ponudbo na priložnostnih stojnicah je bilo tudi vsakoletno žegnanje v cerkvi sv. Ane.
prostorov med seboj, temveč jih zgolj definirajo, barve pa se svobodno prelivajo iz enega prostora v drugega.
Božič, ki je svojo prvo samostojno razstavo pripravil leta 1989 v hotelu Poetovio na Ptuju, leto dni prej pa je sodeloval na prvi skupinski, ima za seboj že natanko 20 samostojnih in 18 skupinskih razstav. Živi in dela na Ptuju, je član Zveze društev
Po drugi vojni pa je sejemska dejavnost začela aktivno umirati; tradicionalni sejmi, vendar le v smislu družabnega srečanja, so se ohranili le ob večjih cerkvenih praznikih, v Cirkulanah je tako vse doslej še vedno najbolj obiskan julijski praznik ob godu sv. Ane, kot kaže, pa se lahko v prihodnje dobro razvije tudi druženje ob sejemskih stojnicah šestega decembra ob Barbarnem.
SM
slovenskih likovnih umetnikov in sodi med priznane in uveljavljene sodobne slikarje.
Z omenjeno razstavo, ki nosi naslov Mogoče, mogoče ne II, je zaključen tudi letošnji razstavni cikel Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Letos se je v prostorih Miheličeve galerije in Salona umetnosti na Ptuju zvrstilo 16 razstav.
Dženana Bečirovič
Društvo za oživitev gradu Bori poskuša oživiti podobo nekdanjega sejma ob Barbarnem v Cirkulanah.
Foto: SM
Ptuj • Razstava Andreja Božiča
Mogoče, mogoče ne - II.
Odprtje razstave slikarja Andreja Božiča z naslovom Mogoče, mogoče ne II je v Mihe-ličevo galerijo na Ptuju privabilo veliko ljudi, ki so s svojo prisotnostjo počastili delo izjemnega slikarja.
Ormož • Varstveno-delovni center v Holermuosu
Novi delovni prostori za kakovostnejše delo
Minuli četrtek so svečano proslavili selitev Varstveno-delovnega centra Ormož, ki deluje kot delovna enota Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, v nove prostore. Po ključe, okvirje za slike in druge izdelke VDC, ki je doslej domoval v prostorih Kmetijske zadruge Ormož na Ptujski cesti, boste poslej morali na Opekarniško cesto 2 b, v Center Holermuos.
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V bogatem kulturnem programu so nastopili tudi uporabniki VDC, ki so se združili v folklorno skupino. Na odprtju so se zbrali številni gostje. V prvi vrsti v sredini direktor ZUDV mag. Milenko Rosic.
VDC Ormož je svoje novo domovanje našel v najnižji etaži Holermuosa, ki je tudi sicer opremljen zelo moderno in omogoča preprost dostop tudi osebam, ki so gibalno ovirane. Razprostira se na čez 500 kvadratnih metrih prijetnih, lepo razporejenih
površin. VDC uporablja 24 uporabnikov, ki se vsak dan z veseljem odpravijo na delo, saj jih poleg dela čaka tudi prijetna družba. To smo se lahko prepričali tudi na samem odprtju, ko so za del programa poskrbeli kar uporabniki sami. Ti zelo radi skupaj z an-
samblom Osvajalci zaplešejo domače plese. Slišali pa smo tudi nekaj zanimivih razmišljanj o njihovem življenju in delu. V kulturnem programu so nastopili tudi Tamburaši iz Velike Nedelje. Ob tej priložnosti so uporabniki pripravili tudi likovno razstavo in
razstavo svojih izdelkov.
Mag. Milenko Rosic, direktor ZUDV, je bil ob pridobitvi zelo zadovoljen, saj bo omogočala optimalne pogoje za kvalitetno preživljanje skupnega časa. Poleg zaposlitvene aktivnosti v zavodu pripisujejo pomembno vlogo tudi
programu vseživljenjskega učenja, ki s pestrimi izobraževalnimi vsebinami, kreativnimi in športnimi aktivnostmi ter različnimi oblikami prijetnega druženja izven institucije uporabnikom in uporabnicam bogati in ustvarja pester in zanimiv dan.
Župan Alojz Sok je s kratkim nagovorom čestital uporabnikom in jim zaželel prijetno delo in druženje v novih prostorih. Slavnostni nagovor pa je pripadel generalnemu direktorju direktorata za invalide mag. Cvetu Uršiču.
Viki Ivanuša
Ptuj • V sredo dobrodelni koncert
Prisluhnite in pomagajte živalim
Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor, ki deluje že 42 let, je oktobra letos dobilo nove prostore zavetišča, ki deluje od leta 1988. Zavrženim, izgubljenim ali mučenim živalim, ki se trenutno nahajajo v zavetišču, sedaj lahko pomagamo vsi tudi z udeležbo na koncertu, na katerem bodo med drugim nastopili skupine Langa, Skater, 4Play, pa tudi legenda slovenske glasbe Alfi Nipič. Dobrodelni koncert bo v sredo ob 19. uri v dvorani Šolskega centra na Ptuju, vsa zbrana sredstva pa bodo namenjena izključno za oskrbo živali.
»Glavni namen Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor, ki deluje od leta 1967, je osveščanje ljudi o pomembnosti humanega odnosa do živali. Prav mariborsko društvo je ustanovilo prvo začasno zavetišče za živali v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji, 1987 pri družini Vrbančič na Zrkovski cesti v Mariboru, od 1991 pa v Zrkovcih, kjer pa je bila večna težava pridobivanje gradbenega dovoljenja. Od oktobra letos na Teznem deluje novo, sodobno Zavetišče za živali Maribor, ki ga koncesijsko upravlja prav Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor,« je pojasnil Andrej Okreša, dolgoletni aktivni član in tajnik omenjenega društva.
To ima trenutno okrog 240 članov, sodeluje z mnogimi evropskimi organizacijami, so pa tudi član Svetovne zveze za varstvo živali. Mariborsko društvo zadnja leta vodi ugledni profesor, zdravnik in velik humanist prof. dr. Erih Tetičkovič, vodja zavetišča za živali je veterinar Veterinarske bolnice Maribor Rok Štibler, tajnik društva pa Andrej Okreša, sicer dolgoletni aktivni član društva.
Prepotrebne prostore novega Zavetišča za živali na Teznem v Mariboru so po dolgih letih prizadevanj uspeli odpreti oktobra letos, zavetišče pa je po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj pričelo delovati 16. novembra. »Zavetišče je regijskega značaja, kljub temu da ga je zgradila Mestne občina Maribor: 400 tisoč evrov je bila ocenjena vrednost zemljišča, ki je že bilo v lasti mariborske občine, 800 tisoč pa je stala sama gradnja. Trenutno deluje za potrebe mestne občine Maribor, v polnem teku pa so pogovori in sklepanje pogodb z občinami na območjih upravnih enot Maribor, Ormož, Slovenska Bistrica, Lenart, Pesnica, Ruše, Radlje ob Dravi, pa tudi Ptuj. Posebej pričakujemo podpis sodelovanja z mestno občino Ptuj, kar nas še posebej veseli, saj je mariborsko zavetišče dovolj veliko, da pokrije obe regiji, ptujsko in mariborsko, ter tudi območje Radelj ob Dravi,« je dejal Okreša.
Je to vaš prvi koncert na Ptuju? Boste imeli v decembru še kakšnega kje drugje?
»Pobuda za humanitarni koncert, ki bo v sredo ob 19. uri v športni dvorani Center na Ptuju in katerega izkupiček gre
na Zavetišče za živali Maribor, je vzniknila ravno na Ptuju na prijazno pobudo lastnice ptujskega pasjega salona Pudl Mir-jane Koprek. Na njeno pobudo smo se pri pripravah na koncert združili Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor ter Društvo proti mučenju živali Ptuj. Resnično iskrena zahvala gre vsem, ki so koncert podprli, tudi Mestni občini Ptuj, vaši medijski hiši, Štajerskemu tedniku in Radiu Ptuj, ter vsem sponzorjem, donatorjem in posameznikom. Še posebej pa sem vesel izredne pomoči pri organizaciji
Foto: arhiv društva
Andrej Okreša, tajnik Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor
koncerta trem damam: Sonji Be-lšak, Sanji Muršec in neizmerni borki za pravice živali, predsednici ptujskega društva proti mučenju živali Kristini Pšajd, s katero odlično sodelujemo na področju varstva živali, tako rekoč z roko v roki.«
Kdo vse bo nastopil?
»Namen koncerta je humanitaren, torej narediti dobro delo, tokrat pač za izgubljene in zavržene ter mučene živali. Zbrana sredstva bodo šla izključno za potrebe zavetišča za živali, torej za njihovo oskrbo, hrano, morebitne veterinarske posege in podobno. Mogoče ga bo dovolj, da bomo lahko nabavili povodce, posode za pse in muce ter ležišča za kužke in še kaj, česar bodo živali, pa tudi oskrbniki živali ter izredno human in strokovni vodja zavetišča za živali Rok Štibler posebej veseli. Vsi nastopajoči, kot tudi povezovalca programa, so se odpovedali honorarju. Nastopili pa bodo skupina Langa, Alfi Nipič, Davor Borno, Skater, Žana, 4play, Niki, pevski zbor Osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja in mogoče še kdo, saj je interes glasbenikov velik. Koncert bova povezovala Miša Margan in jaz.«
Koliko živali imate trenu-
tno v zavetišču?
»Mogoče najprej zanimiv podatek, da je društvo v svojem društvenem zavetišču v Zrkov-cih, ki je sicer že zaprto, oskrbelo ali pomagalo od leta 1988 dalje čez 7.000 psom in 4.000 mucam ter številnim drugim živalim iz vse Slovenije, kot so labodi, štorklje, zajčki, hrčki, morski prašički ipd., pa tudi več kot 300 raznoraznim pticam ob pomoči ornitologa Mira Vam-bergerja. V zavetišču smo imeli tudi želvice, lisice in kozlička. S številnimi akcijami zunaj zavetišča pa smo pomagali tudi pri preprečevanju nehumanega ravnanja z vsemi ostalimi živalmi (konji, kravami ...), prevozih živali čez Slovenijo in na vseh ostalih področjih boja proti mučenju živali. V novem zavetišču za živali pa smo doslej, od 16. novembra letos, sprejeli ali pomagali že 110 živalim, največ je bilo muc, skoraj dve tretjini, ostali so kužki. Imeli pa smo tudi že ovco, hišne zajčke in morske prašičke. Veliko živali smo že oddali prijaznim ljudem.«
Kako bodo živali preživele letošnjo zimo? Ta bo ob pomoči donatorjev letos tudi zanje najbrž veliko lepša.
»Naše živali imajo v novem za-
vetišču notranje ogrevane prostore, kar je velikanski napredek. Spomnimo se mrzlih zim v zrkovškem zavetišču, ko so živali žal morale biti na mrzlem. Sem zelo vesel sedanje spremembe. Posebej pa 26. decembra pripravljamo v zavetišču na Teznem prijazno prireditev Naš prvi skupni božič, ko bodo ljubitelji živali naše muce in pse ter druge razveselili s priboljški v obliki hrane in igrač za živali. Idejo za tovrstno praznovanje božiča je dal naš predsednik prof. dr. Erih Tetičkovič.«
Kritiki pravijo, da ni čas, ko bi morali skrbeti za živali, temveč za ljudi. Kak je vaš komentar?
»Takšni komentarji so nekorektni. Ljudje si lahko pomagajo ali jim pomaga država ali številne nevladne humanitarne organizacije, v dveh od njih tudi sam aktivno sodelujem, pa tudi vodstvo našega društva. Zavržene, izgubljene ali mučene živali v zavetišču pa si ne morejo pomagati same in smo ljudje tisti, ki smo jim dolžni pomagati. Na naši materi Zemlji si delimo prostor ljudje, živali in rastline. Niti človek nima pravice, da živalim odreka pravico do hrane ali oskrbe. Še posebej ne tisti, ki si najprej žival nabavijo, potem pa jo odvržejo ali celo mučijo. Živimo v letu 2009, ko je pomoč izgubljenim ali zavrženim živalim že samoumevna. Saj živali niso krive za velike napake ljudi. Glede kritik, da bi raje denar namesto za zavetišče dali za ljudi, odgovarjam tako: pomagati je treba ljudem in živalim. Živali so živa bitja in zato bodimo do njih humani.«
Dženana Bečirovič
Foto: asbestning.com
Torino • V Italiji začetek pomembnega sojenja
Več kot 2000 umrlih zaradi azbesta
V italijanskem Torinu se je konec minulega tedna začelo težko pričakovano sojenje nekdanjima glavnima delničarjema švicarskega gradbenega podjetja Eternit. Obtožena sta povzročitve okoljske katastrofe in kršitev pravil o varnosti pri delu, ki so vodile v smrt več kot 2000 Italijanov zaradi bolezni, povezanih z azbestom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Obtožena sta švicarski milijarder Stephan Schmidheiny ter belgijski baron Jean-Louis de Cartier, oba glavna delničarja švicarskega Eternita in lastnika Eternitovih tovarn v mestu Casale Monferrato nedaleč od Torina in še treh drugih krajih na severu Italije.
Italijansko tožilstvo jima očita, da sta najbolj odgovorna za kršitve pravil o varnosti pri delu, zaradi katerih je umrlo več kot 2000 ljudi, še kakih 800 jih je zbolelo. Oba krivdo zanikata, v primeru obsodbe pa jima grozi od treh do 12 let zapora. Eternit naj bi dopustil, da so se azbestni delci, ki so ostajali ob proizvodnji strešne kritine in cevi, po zraku razširili na velika območja v severni Italiji. Med žrtvami so tako uslužbenci Everita in prebivalci štirih italijanskih mest, kjer je imelo podjetje svoje tovarne.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, se je skupinski civilni tožbi, ki je združena s kazenskim postopkom, pridružilo že kakih 3000 žrtev in njihovih družin. Po navedbah AFP bodo na sodišču zahtevali več sto milijonov evrov odškodnine.
Po navedbah tožilstva gre za največje sojenje doslej zaradi posledic izpostavljenosti modremu azbestu, nevarnemu mineralnemu vlaknu, ki so ga v Italiji prepovedali leta 1992. Trajalo naj bi do dve leti. Gre tudi za prelomno sojenje kar zadeva škodljive posledice industrijskega onesnaževanja. Podjetje Eterit je tovarne v Italiji zaprlo leta 1986, nekdanji uslužbenci in lokalni prebivalci pa zaradi onesnaženja okolja pred več kot 20 leti še danes zbolevajo in umirajo. Simptomi bolezni, povezanih z azbestom, se namreč pojavijo več - lahko tudi do 40 - let po prvi izpostavljenosti. (sta)
Washington • ZDA
z odkrito podporo Hrvaški
Clintonova upa, da bo Hrvaška čim prej v EU
Upamo, da bo Hrvaška čim prej postala članica EU, je v četrtek po pogovoru z vodjo hrvaške diplomacije Gorda-nom Jandrokovicem v Wa-shingtonu dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Poudarila je, da ZDA sicer ne morejo odločati o tem, vendar so številne sogovornike jasno opozorile na pomen hrvaškega vstopa v unijo.
Hrvaška želi pristopna pogajanja z unijo končati do sredine prihodnjega leta, ta cilj pa bi lahko ogrozilo pomanjkljivo sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem. Hrvaška namreč sodišču še vedno ni predala topniških dnevnikov iz operacije Nevihta, ki bi lahko bili obremenilni za haaškega obtoženca, generala Anteja Gotovino, niti ni predložila dokazov o tem, da so bili uničeni. Clintonova je po poročanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver Jan-drokovicu dejala, da so ZDA pri iskanju dnevnikov pripravljene Hrvaški nuditi tehnično pomoč, če bo zanjo zaprosila.
Hrvaški zunanji minister pa je ameriško ponudbo zavrnil. »Prepričan sem, da lahko ta problem rešimo sami. To so naši dokumenti in nadaljevali bomo preiskavo,« je dejal. (sta)
Rim • Poslanci proti odvzemu imunitete
Italijanski državni podsekretar ne bo priprt
Italijanski poslanci so zavrnili predlog za odvzem imunitete poslancu in državnemu podsekretarju v ministrstvu za finance Nicoli Cosentinu, ki je osumljen vpletenosti v mafijske posle. Večina poslancev je menila, da predstavljeni dokazi tožilstva niso zadostni, zbali pa so se tudi, da bi tožilstvo odslej preganjalo tudi poslance.
»Dokazi proti Cosentinu niso tako trdni, da bi ga morali pripre-ti. Obstaja pa tudi objektivna nevarnost, da bo državno tožilstvo začelo preganjati poslance,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedal poslanec Nino Lo Presti, ki prihaja iz vladajoče stranke Ljudstvo svobode premiera Silvia Berlusconija. Proti odvzemu imunitete Cosentinu je na koncu glasovalo 360 poslancev, 226 pa jih je bilo za, še navaja APA.
Cosentino se je na seznamu tožilstva znašel, potem ko ga je obremenilo več nekdanjih članov neapeljske mafijske združbe Camorra. Politično kariero naj bi namreč gradil tudi na podlagi glasov, ki so mu jih zagotovili ma-fijci v zameno za pomoč, ki jo je Camorri omogočal najprej v regionalnem svetu italijanske pokrajine Kampanija ter nato tudi kot poslanec v Rimu.
Čeprav pomeni današnje glasovanje v italijanski poslanski zbornici svojevrstno zmago za Cosentina, pa je vprašanje, ali bo lahko nadaljeval svojo politično kariero. Marca se je namreč želel potegovati za predsednika deželne vlade v Kampaniji, vendar pa
je to vse bolj pod vprašajem, saj je zaradi tega pod pritiskom tudi Berlusconi, ki se bo moral odločiti, ali bo to kandidaturo podprl ali ne. (sta)
Stockholm •
Slovesna podelitev Nobelovih nagrad
Obama z nagrado za mir, protesti zoper vojne
Foto: guardian.co.uk
Nobelovi nagrajenci za književnost, ekonomijo, medicino, fiziko in kemijo za leto 2009 so na slovesnosti v Stockoholmu iz rok švedskega kralja Karla XVI. Gustava prejeli svoje nagrade. Slovesna podelitev Nobelove nagrade za mir, ki jo je letos prejel ameriški predsednik Barack Obama, je pred tem potekala v Oslu.
Poleg Obame so letošnji Nobelovi nagrajenci še nemška pisateljica Herta Müller za književnost, Američana Elinor Ostrom in Oliver Williamson za ekonomijo, Američani Elizabeth Blackbourn, Carol Greider in Jack Szostak za medicino, Britanec Charles Kao, Kanadčan Willard Boyle in Američan George Smith za fiziko, za kemijo pa Američana Venkatra-man Ramakrishnan in Thomas Steitz ter Izraelka Ada Yonath. Nobelova nagrada je sestavljena iz zlate medalje, diplome - unikatnega dela glavnih švedskih in norveških umetnikov in ka-ligrafov, ter denarne nagrade v vrednosti 10 milijonov švedskih kron ali približno 950.000 evrov.
Slovesnosti v Stockholmu, ki so se je udeležili nagrajenci, člani švedske kraljeve družine in drugi visoki gosti, je sledila svečana pogostitev in ples za 1300 povabljencev.
Sicer pa so podelitve nagrad v Oslu pospremili tudi protesti. Več kot 60O0 ljudi se je v norveški prestolnici udeležilo mirnega pohoda ob svečah. Pohod, s katerim so nekateri udeleženci izražali svoje nasprotovanje jedrskemu orožju in nosili simbole miru, se je končal pred hotelom Obame v Oslu, kjer sta jih z balkona pozdravila tudi ameriški predsednik in ameriška prva dama Michelle Obama, poroča AFP. Svoje zborovanje, na katerem so pozivali h končanju vojne v Afganistanu, je pripravila tudi Norveška mirovna pobuda, medtem ko so v organizaciji Greenpeace Obamo pozvali, naj izkoristi prestiž nagrade za zagotovitev ambicioznega, pravičnega in pravno zavezujočega sporazuma na podnebnem vrhu ZN, ki se ga bo udeležil prihodnji teden v Koebenhavnu. (sta)
Luxemburg •
Lani prejetih preko 281.000 prošenj
Članice EU ponudile zaščito 76.300 prosilcem za azil
Države članice EU so v letu 2008 pozitivno odgovorile na 76.300 prošenj za azil. Države so status osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, največkrat podelile Iračanom, Somalijcem, Rusom, Afgani-stancem in Eritrejcem. Slovenija je lani odločala o 260 prošnjah za azil, od tega je nanje pozitivno odgovorila le v petih primerih.
Kot izhaja iz poročila evropskega statističnega urada Euro-
stat, objavljenega pred mednarodnim dnevom človekovih pravic 10. decembrom, so države članice EU lani odločale glede 281.100 prošenj za azil - od tega v 209.200 primerih na prvi stopnji, v 71.900 primerih pa je bila sprejeta končna odločitev po prizivu. Na prvi stopnji so status osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, države podelile 59.300 prosilcem, 17.000 pa jih je prejelo končen pozitiven odgovor po prizivu. Na prvi stopnji je bilo tako pozitivno rešenih 28 odstotkov, po prizivu pa 24 odstotkov vseh prošenj za azil.
Od 76.300 prosilcev, ki so prejeli pozitiven odgovor, jih je 40.000 dobilo status begunca, 25.500 začasno zaščito, 10.800 pa dovoljenje za bivanje iz humanitarnih razlogov. Največkrat je bil status osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, podeljen prosilcem iz Iraka (16.640 oz. 21,6 odstotka), Somalije (9520), Rusije (7440), Afganistana in Eritreje.
Po drugi strani so ta status
lani največkrat podelile Francija (11.500), Nemčija (10.700), Velika Britanija (10.200), Italija (9700), Švedska (8700), Nizozemska (6100) in Avstrija (5700).
Deleži pozitivnih odgovorov na prošnje za azil se med državami EU močno razlikujejo. Največkrat so prošnji ugodile Poljska (65,3 odstotka), Litva in Portugalska (64,1 oz. 64,2 odstotka) ter Avstrija (61,6 odstotka), najnižji delež pa so zabeležili v Grčiji (0,2-odstoten), Sloveniji (2,5-od-stoten) in Španiji (5,4-odstoten).
Slovenija je sicer v letu 2008 odločala glede 260 prošenj za azil, od tega je bilo sprejetih 160 odločitev na prvi stopnji in pa 100 končnih odločitev po pri-zivu. Status osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, so slovenske oblasti lani podelile le v petih primerih, vedno na prvi stopnji. S podatki o tem, iz katerih držav so lani najpogosteje prihajali prosilci za azil v Sloveniji, Eurostat ob pripravi poročila ni razpolagal.
(sta)
^_I
Foto: nato. i nt
Bruselj • Iz poročila Eurobarometra:
Korupcija po mnenju večine Evropejcev problem EU
Kar 78 odstotkov državljanov EU meni, da je korupcija v njihovi državi velik problem, v Sloveniji pa je tega mnenja celo 94 odstotka vprašanih, je pokazala raziskava Eurobarometer, ki so jo v Bruslju objavili ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. V Evropski komisiji so korupcijo označili kot oviro za razvoj in oživljanje gospodarstva.
V Evropski komisiji so ob tej priložnosti v sporočilu za javnost poudarili, da so odločeni okrepiti boj proti korupciji. Komisija je tako v predlogu stockholmskega programa med drugim predlagala redno ocenjevanje protikorupcijskih naporov držav članic EU ter krepitev sodelovanja in izmenjavo dobrih praks na tem področju.
Korupcija se sicer v posameznih državah pojavlja v različnih oblikah, med drugim kot protizakonito financiranje političnih strank, pa tudi kot orodje za izvajanje organiziranega kriminala, za izogibanje plačila kazni ali za pridobivanje posameznih poslov, razpisanih v javnih razpisih. EU sicer izstopa iz svetovnega povprečja in velja za gonilno silo na področju boja proti korupciji. Medtem podatki Eu-robarometra kažejo, da državljani sedemindvajseterice zaznavajo, da se intenzivnost boja proti korupciji in prizadevanj za zmanjšanje nepravilnosti v posameznih državah upočasnjujejo. V Evropski komisiji ob tem poudarjajo, da so odločenost državnih voditeljev za ukrepanje, učinkoviti ukrepi za boj proti korupciji na vseh nivojih in aktivna udeležba civilne družbe pri tem boju ključni elementi proti-korupcijske politike, kot jo pričakujejo prebivalci EU. Komisija je ob tem v današnjem sporočilu znova izpostavila svojo namero, da stopnjo korupcije na sistematičen način zmanjša na vseh področjih.
Tokratna raziskava Eurobarometer je med drugim še pokazala, da je 76 odstotkov mnenja, da se korupcija pojavlja v institucijah EU, 83 odstotkov jih meni, da je korupcija problem državnih institucij, da je to problem tudi na lokalnem oz. regionalnem nivoju, pa meni 81 odstotkov vprašanih.
Več kot polovica vprašanih je izrazila tudi mnenje, da je korupcija razširjena predvsem med politiki in uradniki, odgovornimi za izvajanje javnih razpisov in dodeljevanje gradbenih dovoljenj. Glede splošnega stanja o korupciji v EU so še največ optimizma izrazili mladi (med 15 in 24 let), ki menijo, da da je ta oblika kriminala sicer problem, vendar pa EU po njihovem za boj proti korupciji stori dovolj. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Washington - Primanjkljaj v ameriški zunanji trgovini se je oktobra znižal na 32,9 milijarde dolarjev, kar je za 7,6 odstotka manj kot septembra, je danes sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. Do tega je prišlo predvsem zaradi šibkega dolarja, ki je pomagal k rasti izvoza na najvišjo raven v zadnjem letu dni. Analitike je informacija presenetila, saj so pričakovali rast primanjkljaja na 36,8 milijarde dolarjev. V prvih 10 mesecih letošnjega leta je primanjkljaj na letni ravni nanesel 364,8 milijarde dolarjev, kar je le polovica od lanskoletnega v višini 695,9 milijarde dolarjev. Zelo se pozna kriza v ZDA, kjer zaradi ukinjanja delovnih mest potrošniki malce manj zapravljajo. Vendar pa se bo to z gospodarsko rastjo in rastjo zaposlovanja spremenilo. Izvoz je oktobra porasel za 2,5 odstotka na 136,8 milijarde dolarjev, kar je največ od novembra 2008. Izvoz tako raste že šesti mesec zapored, kar nakazuje okrevanje tujih trgov, pa tudi dejstvo, da vrednost dolarja v primerjavi z ostalimi valutami pada. Najbolj je porasel izvoz kmetijskih pridelkov, avtomobilov, letal in industrijskih strojev.
Indjija - Družba Aha Plastik iz Kanala ob Soči je ob 50-letnici podjetja namenu predal novo proizvodno podjetje v Srbiji. Naložbo, za katero so se odločili že leta 2007, so dokončali kljub gospodarski krizi, ki je tudi njih močno prizadela. Kljub temu pa ne nameravajo odpuščati, pač pa z razvojem novih izdelkov osvojiti nove trge. Zaradi racionalizacije proizvodnje in nižanja stroškov, ki narekujejo prodajo plastične embalaže v krogu največ 400 kilometrov, je kanalska družba Aha Plastik leta 2007 kupila zemljišče v Indiji v Srbiji. Lani so na njem začeli graditi novo proizvodno halo, jo letos opremili z avtomatiziranimi stroji ter nato predali namenu.
Ankara - Turško gospodarstvo se je v tretjem letošnjem četrtletju skrčilo za 3,3 odstotka, je sporočil tamkajšnji statistični urad. Padec obsega bruto domačega proizvoda (BDP) je sicer manjši od pričakovanj - trg je pričakoval 3,5-odstotni padec BDP -, kar kaže na to, da se recesija v Turčiji umirja. Statistični urad je revidiral tudi podatke za prvo in drugo letošnje četrtletje. Tako se je obseg BDP v prvem četrtletju znižal za 14,7 odstotka (sprva je bil padec ocenjen na 14,3 odstotka), v drugem četrtletju pa za 7,9 odstotka (prva ocena je bila sedem odstotkov). V prvih devetih mesecih je tako Turčija zabeležila 8,4-odstoten padec gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Washington - Kongresni urad za vladno odgovornost (GAO) je v sredo poročal, da so davkoplačevalci doslej z ukrepi vlade proti finančni krizi iz lani potrjenega 700 milijard dolarjev vrednega reševalnega paketa izgubili 42 milijard dolarjev. To je povedal tudi finančni minister Timothy Geithner, ki je napovedal, da bodo paket izvajali do prihodnjega oktobra. Na višku finančne krize lansko jesen, ko je že kazalo, da bo finančni sistem ZDA in s tem tudi sistemi po svetu zgrmel v prepad, je kongres potrdil vzpostavitev 700 milijard dolarjev vrednega sklada za reševanje finančnega sistema. Takrat je veljal načelen dogovor, da bo sklad deloval le do konca letošnjega leta, neproabljena sredstva pa naj bi vrnili v proračun in tako pripomogli k zmanjšanju velikanskega primanjkljaja. Republikanci še vedno vztrajajo pri tem dogovoru, administracija predsednika Baracka Obame pa je spremenila ploščo. Obama je že v torek napovedal, da bodo del denarja iz tega sklada porabili za spodbujanje zaposlovanja in odmrznitev posojilnega trga za mala podjetja, ki v zDa zaposlujejo dve tretjini delovne sile.
Doha - Skupina držav izvoznic zemeljskega plina, ki jo po vzoru Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) imenujejo tudi plinski Opec ali še krajše Gaspec, je danes v okviru svojega srečanja v Dohi za svojega prvega generalnega sekretarja imenovala Rusa Leonida Bohanovskega, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Bohanovski, sicer podpredsednik Gazpromove podružnice Strojtransgaz, je tako premagal iranskega protikandidata za vodenje tega plinskega kar-tela, katerega članice nadzirajo skupaj dve tretjini svetovnih rezerv zemeljskega plina. Kartel se na srečanju v Dohi posveča vprašanju, kako stabilizirati cene zemeljskega plina, pri čemer pa naj ne bi postavljal kvot za proizvodnjo, kot to pri surovi nafti počne Opec, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Skupina držav izvoznic plina se srečuje že od leta 2001, uradno pa je bila oblikovana lani v Moskvi. Sedež Gaspeca bo v katarski prestolnici Doha. Glavni cilj kartela je čim bolje usklajevati politiko izvoznic plina. (sta)
Ptuj • Prvi podjetniški krožek ptujske zbornice
Podjetniško razmišljanje -nujnost sodobnega časa
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v letošnjem šolskem letu pričela izvajati pilotski projekt podjetniških krožkov v šestih slovenskih regijah, v vsaki pa je bilo vanje vključenih najmanj 20 dijakov, s katerimi želi spodbuditi podjetniško razmišljanje med mladimi. Projekt poteka pod sloganom Razmišljamo podjetniško, OZS pa je k sodelovanju povabila nekatere območne obrtno-podjetniške zbornice, srednje šole, podjetniške centre in druge srednje poklicne šole. Kot pravijo snovalci pilotskega projekta podjetniških krožkov, podjetniško razmišljanje ni samo stvar podjetnikov, temveč nujnost sodobnega časa.
»Biti iznajdljiv, prilagodljiv, znati predvideti situacije, znati delati v skupini, vse to so lastnosti uspešnih podjetnikov in zato tudi razlog, da k podjetništvu spodbujamo tudi mlade,« poudarjajo organizatorji. Na Ptuju so bili v podjetniški krožek vključeni dijaki 3. b-razreda Biotehniške šole Ptuj. Vodila sta ga mentorja Boris Repič iz OOZ Ptuj in Angela Repič Bratec iz podjetja R & B, d. n. o. Boris Repič je povedal, da je do projekta prišlo v okviru javnega naročila Organizacija in izvedba podjetniških vsebin na srednješolskem nivoju poklicnega izobraževanja. Namen tega je bil uvajanje podjetništva v redni šolski sistem, ki ga sofinancirata Ministrstvo za gospodarstvo in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Nosilec projekta je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, sodeluje pa tudi šest partnerjev, med katerimi je tudi Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Ptuj.
»S pomočjo verificiranih mentorjev, ki prihajajo iz obrtno-podjetniške zbornice in zunanjih partnerskih podjetij, so dijaki poklicnih šol v šestih regijah, med njimi tudi dijaki Biotehniške šole Ptuj, spoznavali podjetniške veščine, generiranje idej in izdelavo poslovnega načrta na podlagi izbrane najboljše podjetniške ideje. Naše osnovno vodilo pri tovrstnih projektih je vključevanje otrok v vrtcih, osnovnih šolah in mladine v srednjih šolah v podjetniško razmišljanje. Zavedamo se, da vsi ne bodo nikoli podjetniki, vendar pa je zelo dobro, če otroci in mladina čim prej spoznajo lastnosti podjetniškega razmišljanja in da hodijo po svetu odprtih oči in iščejo ideje ter vidijo svoje priložnosti. Četudi ne bodo nikoli podjetniki, je pomembno, da bodo kot zaposleni delali na takšen samoiniciativen način, da bodo inovativni in tako prispevali svoj delež k uspešnosti podjetij,« pravi Boris Repič. Glavna mentorica Angela Repič Bratec pa je o samem namenu podjetniškega krožka povedala: »S podjetniškim krožkom smo želeli mlade informirati o podjetništvu, jih motivirati za samostojno delovanje in jih naučiti preprostega načina načrtovanja ter organiziranja. Izvedba krožka je
Za lažje delo podjetniškega krožka so oblikovali tri delovne skupine: proizvodno, prodajno in trženjsko, finančni del projekta pa je bil bolj ali manj v rokah vseh udeležencev krožka. Vodje so bili (od leve) Urška Polanec, Jernej Brec in Dolores Amon.
temeljila predvsem na dvigu samozavesti in spodbujanju kreativnega razmišljanja mladih preko igre in iskanja idej. Mladim poskušamo skozi te krožke širiti obzorja in jih naučiti, da bodo v življenju znali pogledati tudi preko robov, preko meja, ki si jih po navadi sami postavljamo ali pa nas v neke okvire postavlja okolje, ter v njih najti ideje in priložnosti. S tem krožkom smo postavili temeljni kamenček v mozaiku dolge poti, ki pripelje podjetnika do cilja, ki si ga zastavi sam. Delo krožka je potekalo v prijetnem vzdušju, da so udeleženci uživali, se veselili, se bolje medsebojno spoznali, postali zavezniki, ki si zaupajo in se skozi to vključujejo v timsko delo. Naučili smo jih strpnosti, da so se zavedli, da je rezultate mogoče doseči le z vztrajnostjo, korak za korakom, naučili pa so se tudi pomena pogajanja, ki nam lahko zelo koristi tako v podjetništvu kot tudi v zasebnem življenju. Krožek je potekal v štirih sklopih, postavljanju vprašanj, iskanju svojih prednosti in slabosti, iskanju idej (uporaba različnih tehnik iskanja idej), poslovnem načrtovanju in izdelavi poslovnega načrta ter realizaciji izbrane ideje. Seveda pa v podjetniškem krožku ne pride do konkretne realizacije ideje. Pomembno je, da znamo iskati idejo, jo najti in videti ter jo s pomočjo poslovnega načrta preveriti.«
Podjetniški krožek na Biotehniški šoli na Ptuju smo
obiskali 9. decembra, ko so imeli generalko na sobotno predstavitev v Ljubljani, na kateri so podjetniški krožki iz šestih regij Slovenije predstavili svoje podjetniške ideje, poslovne načrte in izdelke, hkrati pa tudi sodelovali v kvizu Lepo je biti podjetnik, v okviru katerega so preverili pridobljeno podjetniško znanje, dijaki pa so lahko pokazali tudi pridobljene komunikacijske sposobnosti. Dijaki Biotehniške šole iz Ptuja so se predstavili z idejo Turistične kmetije Šimelj iz Grajenšča-ka, ki je od Ptuja oddaljena slabih šest kilometrov. Razprostira se na štirih hektarjih, od tega je en hetar vinograda, en hektar sadovnjaka, nekaj pa je tudi njiv. Obiskovalcem ponuja štiri skupine izdelkov, različne vrste vina, jabolka in izdelke iz njih, zelišča in domačo hrano. Kmetija v objemu narave omogoča tudi šolo jahanja. Leži v idiličnem okolju, ki omogoča pravo sprostitev po napornem delu. Urška Polanec, ki je vodila prodajno skupino, je po zaključenem krožku bogatejša za spoznanje, da je potrebno skozi življenje hoditi z odprtimi očmi in iskati ideje, ki jih lahko spremenimo v poslovne priložnosti. Kmetija Šimelj se ukvarja z vinogradništvom, sadjarstvom, zeliščarstvom in rejo konj. Na kmetiji je tudi sedež konjeniškega društva, ki se ukvarja z rejo konj in šolo jahanja. Kmetija je prepoznavna po čredi belih konj, ki so jo po-
imenovali Šimelj, zato so jo tudi tako poimenovali. Na tej osnovi pa bodo gradili tudi celotno blagovno znamko. Jernej Brec je kot vodja proizvodnje na izletniški kmetiji predstavil njene štiri skupne izdelke. Ljudje želijo spoznavati druge dežele in pokrajine ter tudi ljudi, ki tam živijo, njihove šege in navade ter želijo poskusiti tudi lokalno hrano in vino ter ostale izdelke. Osnovna prednost ponudbe kmetije Šimelj sta domačnost in ekološka pridelava vseh naših proizvodov. Za trženje na kmetiji je zadolžena Dolores Amon. Njena privlačna ponudba naj bi v mesecu dni pritegnila okrog 300 obiskovalcev iz območja Ptuja in Maribora, ljubitelje dediščine in narave, kolesarje, ljubitelje konjeništva, goste hotelov. Pod drobnogled so v skupini za trženje vzeli tudi konkurente, pri katerih so ugotavljali tudi slabosti, ki jih bodo obrnili sebi v prid, to pa so nepravilen odnos do gostov, višje cene in nepopolna ponudba. Še več pa so o svoji poslovni ideji povedali v soboto v Ljubljani. Prepričani so, da jim bodo znanja, ki so jih pridobili v podjetniškem krožku, lahko veliko pomagala tudi pri nadaljnjem delu v šoli in v razmišljanju za prihodnost, ki jo bodo iskali v povezavi s kmetijstvom.
Sobotna predstavitev podjetniške ideje je bila za dijake 3.b razreda Biotehniške šole na Ptuj nadvse uspešna. Prejeli so srebrno priznanje, srebrni pokal v obliki čevlja.
MG
Pa brez zamere
Kupi!
Najnevarnejši mesec za vaše denarnice
Spet je tukaj. Veseli december mu pravijo. Cas pričakovanja, praznovanja in nakupovanja. Zdi se, da v tem mesecu družbena kolektivna zavest izgubi še en del svoje že tako močno omejene razsodnosti, saj večina prebivalstva zapade v neko dionizično-bakhtantsko stanje manične omotičnosti in opojnosti. To stanje ni posledica uživanja kakih substanc (ki se sicer v tem obdobju nedvomno tudi poveča), ampak je prej uživanje substanc posledica tega stanja, ki mu zapade večina.
Vzroke za to stanje gre najbrž iskati v socializacijskih procesih našega odraščanja, seveda pa tudi v samem stanju družbe, ki je dandanes pač tako, kot je. Skoraj vsakemu človeku je menda že od pamtiveka prirojena nagnjenost k temu, da se zabava, veseli, praznuje. Smeh je pol zdravja, pravi ljudska modrost; in če to modrost razširimo oziroma ji damo malce strokovnejšo obliko, najbrž lahko zapišemo, da stanja veselja in sreče v biološkem smislu (v smislu bioloških procesov, ki se takrat "dogajajo" v našem telesu) našemu organizmu koristijo.
Seveda - človek že zdavnaj ni več samo biološka kreatura (ali je sploh kdaj to stoodstotno bil?), ampak je tudi sociološko bitje, na katerega prav tako kot mati narava vpliva tudi družba, v kateri živi (morda še bolj kot mati narava). Ta družba pa ima nek svoj red, svoja pravila, svoja prepričanja, svoje vrednote. In red, ki ga trenutno živimo, zaznamujejo vrednote kapitala, pretiranega potrošništva in s tem obratno sorazmerna etična merila. Človek je dandanes najprej potrošnik, odjemalec, potem dolgo dolgo nič, potem delovna sila, potem delovno sredstvo, potem surovina in na koncu, če še ostane kaj prostora, oseba. Marsikdo se tega ne zaveda - ta najbolj zapade potrošniškemu kapitalizmu, ki se seveda ne dogaja samo na svetovnih trgih ali v lokalni štacuni, ampak predvsem (predvsem zato, ker je to osnovni pogoj) v glavi, v mentaliteti in načinu (ne) razmišljanja posameznika. Če se sami ne odločite, da morate nujno imeti neko popolnoma nepomembno stvar, za katero vam družbeni red po vsej svojih kanalih sporoča, da jo preprosto morate imeti, ker si jo tako zelo želite in jo potrebujete, je tudi ne boste želeli in posledično kupili. Družbeni red vas mora najprej prepričati, da si to reč želite kupiti prav vi sami zaradi svoje samostojne odločitve in premisleka, ne pa zato, ker vam neka korporacija skozi reklame in podobne kanale ves čas sugerira, da to stvar kupite.
Treba je ustvariti iluzijo, ki ji zapade zelo veliko ljudi - iluzijo, da določen, povsem nepotreben izdelek kupijo zato, ker so se zanj na podlagi samostojnega in kritičnega premisleka odločili, da jim je iz tega ali onega razloga absolutno potreben; v resnici pa je proces obraten - ti ljudje si nek izdelek želijo, ker so jim to sugerirali, izredno prefinje-no podtaknili to prepričanje. Zato ljudje velikokrat kupujejo stvari, kijih ne potrebujejo in so popolnoma odveč. Ta tendenca v času, v katerem se nahajamo sedaj, v veselem decembru, pride do izraza v svoji polnosti, k čemur seveda prispeva tudi v decembru zmeraj povečana aktivnost potrošniške mašinerije.
Imejte to v mislih, ko boste z vseh strani bombardirani s sugestijami in sporočili, kako nujno potrebujete to in ono, in seveda kako nujno morate svojim dragim ob praznikih kupiti to in tisto, drugače jih nimate radi in jih boste razočarali.
Gregor Alič
V skupini 3. letnika Biotehniške šole Ptuj je podjetniško razmišljalo 23 mladih. Mentorja sta bila Boris Repič in Angelca Repič Bratec.
Foto: MG
Foto: MG
Videm • S komemoracije Spet je leto je naokoli
Od feferonov do bonbonov
Videmski kulturniki, letos jih je v vrstah kar devetih sekcij pod krovnim Kulturnim društvom Franceta Prešerna že skoraj 140, so minulo soboto pripravili tradicionalni zaključni koncert s predstavitvijo dela svojih članov. In zanimivo, tokrat je bila dvorana hudo polna, kot so ponavadi mrliške vežice tik pred začetkom pogreba.
Foto: SM
Letošnji tradicionalni letni koncert KD Franceta Prešerna pod naslovom Spet je leto naokoli so začele štiri čistilke (na posnetku), ki so "razdrle" nekaj hudo pekočih, potem pa se je vse prijazno nadaljevalo v prazničnem, lepem in ubranem petju in igranju ...
No, tamkajšnji ljubitelji in ustvarjalci lokalne kulture se sicer še zdaleč ne poslavljajo, kljub temu da jim občinski proračun lepo zmanjšuje fičnike za lažje delo v naslednjem letu; prav nasprotno, število članstva se je v kriznem letu še povečalo, in to s podmladkom, ki zagotavlja, da bo kultura v tej ali oni obliki še naprej vztrajala na domačih tleh. Število članov se je namreč povečalo tako v gledališki skupini kot pri videmskih tamburaših, KD pa se je letos pridružila tudi sekcija Zankice.
Morda pa lahko k (lažjemu) obstoju kaj pripomore tudi lepo mično pletena košarica šelestečih bankovcev, ki so jih dobrodelno položili vanjo nekateri obiskovalci zaključne prireditve ...
Ta se je začela z igranim hu-mornim skečem, v katerem so štiri čistilke (gre za podmladek gledališke skupine, ki ga sestavljajo Polona Huzjan, Doroteja Širovnik, Bojana Orešek in Nuša Sitar) zelo nazorno povedale, kako je danes preživeti »majhnim« ljudem brez službe, ki se poskušajo znajti na vse načine, tudi s čiščenjem »na črno«; in ker je bojda splošno znano, da »videmski Šmigoc« plača na roke, je pa zelo pikolovski glede opravljenega dela, so se štiri či-stilke pač z združenimi močmi lotile čiščenja velike videmske kulturne dvorane za prireditev. Pri tem pa so, ob pomoči viskija, razdrle marsikakšno iz lastnega življenja in življenja visokih politikov, zlasti poslancev, ki menda čisto redno »podirajo« žene drug drugega, se vmes tudi čisto po načelu »auf biks in čreva na plot« tudi stepejo, na takšen način si naredijo red tudi doma
(tako je postalo jasno, od kod črpajo vire informacij nekateri znani slovenski časniki, op. a.), sicer pa so videmske čistilke čisto konkretno ugotovile tudi, kakšen je njihov domači poslanec Marinič; kot je bilo slišati iz ust ene izmed njih, ki ga je prosila za pomoč pri zaposlitvi, jo je poslanec lepo poslušal, jo tudi malo izprašal o izobrazbi in ji povedal, da pač tekstilne delavke nimajo prihodnosti v državi, zato ni čudno, da je ostala brez zaposlitve, pozanimal se je bojda tudi o zaposlitvi moža, na koncu pa, ko je poslanska ura druženja z navadnim narodom mimo, lepo povedal, da se poslanec res ne more ukvarjati s tako posvetnimi zadevami, kot je iskanje službe za svoje volivce, ampak se mora ukvarjati z veliko bolj vzvišenimi nalogami, kot je sprejemanje zakonov ...
Hja, v tem kontekstu je potem res možno opravičiti dejstvo, da poslanci ne znajo opraviti s tako zelo posvetnimi stvarmi, kot so položnice ...
Drugi del letošnjega novoletnega koncerta pod naslovom Spet je leto naokoli je bil nato manj feferonsko pekoč, saj bi se sicer res lahko zgodilo, da bi se precej kisli nasmeški nekaterih gostov v dvorani, med katerimi je bilo tokrat videti celo župana z ženo, že omenjenega poslanca in celo domačega župnika, pa še precej drugih, znali spremeniti v hitro dviganje zadnjic in še hitrejše korake skozi izhodna vrata. Tako so za bolj bombonsko sladko vzdušje najprej poskrbeli Veseli Jožeki s harmonikami, pa Fantje iz Jurovcev in pevci Vinogradniki, na odru je kot gost navdušil tudi harmonikarski virtuoz Edi Klasinc, ubrano
so zapeli pevci mešanega pevskega zbora, za njimi še ženski del zbora, nato pa romantično odtamburali še domači tambu-raši.
Kot se spodobi, je sledila še novoletna čestitka predsednika društva Jožeta Šmigoca, ki je bil na odru presenetljivo kratek, pod odrom pa nam je povedal, da so kulturni ustvarjalci nadvse veseli tudi obiska gostov, kot so župan s soprogo in poslanec, saj s tem oba dokazujeta, da cenita domačo kulturo in ne le tiste na državni ravni: »Sicer pa pozdravljamo vse obiskovalce naših prireditev in bralce Štajerskega tednika, vsem skupaj želimo res vesele praznike,« je še povedal Šmigoc, pa tudi prireditev se je nato zaključila z lepim in bratskim skupnim nastopom vseh sodelujočih, ki so zapeli in zaigrali Sveto noč.
Simona Meznarič
Ptuj • Sejem višjega in visokega šolstva
Sejemska predstavitev šol
Tretji Sejem višjega in visokega šolstva, ki ga v sodelovanju z Šolskim centrom Ptuj in Gimnazijo Ptuj organizira Revivis, je ponovno privabil veliko razstavljavcev ter še več vedoželjnih interesentov, ki iščejo možnosti za nadaljnje šolanje.
ter Fakulteta za managment, predstavilo pa se je še osem samostojnih višje- in visokošolskih zavodov iz cele države.
»Pomanjkanje materiala ne kaže nujno na podatek, za katere šole je največ zanimanja. Mislim, da so se interesenti porazdelili in da si je vsak poiskal tiste programe, ki ga zanimajo. Ravno to, da jim ponudimo možnost zbiranja informacij in s tem olajšamo odločitev o izbiri poklica, se mi zdi najpomembneje,« je zaključil Težak.
Sicer pa je sejem, ki je potekal v sredo v avli Šolskega centra, trajal štiri ure, razstavljavci so informacije nudili od 10. do 14. ure.
Dženana Becirovic
Sejem je tudi letos privabil množico razstavljavcev in interesentov.
»Naš namen je informiranje o možnostih študija. Veseli me, da so na sejmu zastopane vse univerze, višja ter visoka središča v državi,« je pojasnil dr. Oto Težak, direktor Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Revivis Ptuj, in dodal, da je zanimanje za sodelovanje naraslo tako med razstavljavci kot med iskalci informacij.
V pomoč novim študentom, večinoma dijakom, pri sprejemanju odločitve o tem, kateri študij izbrati, so na sejmu priskočile Univerza v Mariboru, v sklopu katere se je predstavilo 11 šol, Univerza v Ljubljani, ki so jo zastopale tri šole, primorsko univerzo sta predstavljali Fakulteta za turistične študije
Foto: DB
Na knjižni polici
Paulo Coelho Zmagovalec je sam
Ljubljana. V.B.Z., 2009
Brazilski pisatelj Paulo Coelho piše v portugalščini in je eden najbolje prodajanih svetovnih pisateljev. Njegova literarna dela poleg avtobiografskih elementov vsebujejo številne verske, metafizične, spiritu-alistične in simbolne elemente. Svetovni sloves je doživel zlasti z romanom Alkimist, v slovenščino pa imamo prevedene še: Ob reki Piedri sem sedela in jokala (1996), Peta gora (1998), Veronika se odloči umreti (1996, dogaja se v Ljubljani), zbirko kratke proze Priročnik bojevnika luči (1998), Demon in gospodična Prym (2003), Enajst minut
(2003),	zbirko kratke proze Sanje treh libanonskih ceder
(2004),	Zahir (2005), Čarovnica iz Portobella (2007), Brida (2008). Tudi za roman Zmagovalec je sam, ki se bere kot kriminalna zgodba, velja, da je prepoln vplivov jezuitske šole, mistike in simbolov. Tovrstna razmišljanja roman raz-vlečejo in dobimo čudno mešanico linearne pripovedi z za-kulisjem visokega modnega in filmskega sveta in elementi nasilja. Hkrati pa se bralcu zastavlja vprašanje, čemu umori, ki naj bi pomenili žrtvovanje ali, kot pravi avtor, »odrešitev svetov« zaradi ljubezni in maščevanja.
Oblast na svetu ima v rokah šest tisoč ljudi. Igor je kupil bereto na črnem trgu, nič večjo od mobilnega telefona. Gotovo bo Ewa razumela sporočilo, ko bo zvedela za prvo žrtev. Sanje o uspehu in moči lahko uresniči z napravicami, ki jih je prinesel s seboj. Igor je uspešni lastnik in predsednik telefonskega podjetja v Rusiji. Obiskovalci so mislili, da je eden tistih milijonarjev, ki gredo v Cannes samo zato, da bi si našli punco. Nedavno jih je dopolnil štirideset in je v dobri formi. Lahko počne, kar hoče, ne da bi se moral komu dokazovati. Najti mora osebo in jo žrtvovati v imenu ljubezni. Trdno je delal in ima vplivne prijatelje. Izpolnil je obljubo in ni streljal, Olivia je zaspala kot Trnuljčica. Platinaste blondinke potujejo v Cannes, da bi doživele blišč, slavo. Vse so imele talent, vse so enkrat nasedle. Tudi Gabriele se je rodila zato, da zablesti. Pri prvi žrtvi se je zmotil. Ewa ni razumela sporočila, postane pa zaskrbljena. Idealna žrtev je neslavna, vendar zelo pomembna. Mislili so, da bo s prihodom interneta konec s filmom, a je festival še vedno v malem obmorskem mestecu. Spremembe se dogajajo prav v trenutkih krize. Maureenine sanje so bile pripovedovati zgodbe, ki bi jih prihodnje generacije lahko gledale. Z dušo in telesom se je posvetila samo enemu projektu. Imela je odlično zgodbo in izredno kvalitetno zasedbo. Supersloj spreminja svet, on dela, vpliva na obnašanje srca in duha množic. Hamid, sin trgovca z blagom, je zgradil svoj modni imperij. Njegova svetlolasa žena Ewa v belem izžareva svojo obleko. Pred leti se je zaljubila v Igorja, delala sta po cel dan in živela iste sanje. Majhno podjetje je zraslo v ogromno multinacionalko in Igorja so pričeli spremljati varnostniki. Ewa pa si je želela delati z modo. Spremenila se je v odlično poslovno žensko. Odkrila je, da je poročena z morilcem. To ni bila ljubezen, to je bilo nekaj morbidnega. Wilds je umrl v dvajsetih minutah, kurare je smrtonosen že na šivankini konici. Vsak korak, vsak gib je predvidel. Igor je prepričan, da če se družba ne odzove na zločin, ima človek pravico, da naredi, kar se mu zdi prav. Morda je to odmev vojne v Afganistanu, kjer je bil, ali drugod po svetu, na primer plemenska klanja v Afriki. V mladosti vedno sanjamo, kako bi rešili svet. Južna Francija je oaza miru in umori v Cannesu so izredno redki, večina kaznivih dejanj je povezana s spori bogataških otrok. Igor je mogočen. Vse življenje se je boril in garal, da je prišel tako daleč. Vse življenje si je želel biti bogat, večino premoženja je imel v tujini. Bil je član najelitnejšega kluba, ki se enkrat letno zbere v Davosu. Maureen je rezilo s kirurško natančnostjo zdrsnilo po njenih prsih. Je Ewa vredna žrtev, ki jih podarja stvarstvu? V nekdanji Sovjetski zvezi moda ni obstajala. Manekenke morajo imeti karizmo, srečo, pravega agenta in seveda, biti ob pravem času na pravem mestu. Jasmine je bila pravi obraz Hamido-ve nove kolekcije. Serijski morilec se sooči z uničevalnim nagonom, ki ga ima vsak človek v sebi. Je to misel, da bo s tem izboljšal svet, maščevanje za to, kar se mu je zgodilo v otroštvu, sovraštvo, ker ga je zavrgla družba? Prišel je v Cannes, da zavestno širi grozo iz popolnoma absurdnega razloga. Igor je bil vedno človek, ki je znal sprejemati težke odločitve in iti do konca. Uboga Ewa z moškim, ki ji umira v naročju.
Vladimir Kajzovar
Boks
Ko ima Pučko dober občutek ...
Stran 13
Fotozapis
Mat v treh potezah
Stran 13
Strelstvo
P. Tkalec in B. Simonič najbližje finalu
Stran 14
Futsal
Odločil (pre)slab začetek
Strani 14
Rokomet
Vratarja Celjanov preprečila senzacijo
Stran 15
Namizni tenis
V NTK Ptuj zadovoljni s prvim delom sezone
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec je zmagal v dvoboju za naslov svetovnega prvaka po verziji IBF
Imamo svetovnega boksarskega prvaka!
Po 26 urah naporne poti in prevoženih več kot 11 tisoč kilometrih smo končno prispeli v Johannesburg. Naš gostitelj Primož Brenholc, "naše gore list" iz Mezgovcev pri Ptuju, ki sedaj živi v kraju Eldoragne v Pretoriji, nas je prijetno presenetil ob prihodu na letališče, ko nas je pričakal z velikim napisom »Alo kurenti«. Hiša, v kateri živi, je del kompleksa manjšega naselja, ki pa so tukaj v Pretoriji obdane z visoko zidano ograjo in električno žico, da so stanovalci varni pred »nepridipravi«, ki jih bojda tukaj ne manjka. Seveda smo čim prej hoteli obiskati našega boksarskega šampiona, ki se je prav ta dan najbolj ubadal s tem, kako bo izgubil odvečne kilograme. Na poti iz Eldoragne v Johannesburg smo občudovali afriško pokrajino, čas pa so nam krajšali temnopolti prodajalci ob cesti, ki so na vsakem križišču ponujali razne spominke in artikle široke potrošnje.
Dobrodošli Slovenci!
Na obvezno tehtanje obeh boksarjev smo prispeli pravočasno. No ja, veliko prej, tako da smo ravno ujeli našega šam-piona povsem izmučenega, ko se je vračal z zadnjega treninga. »Vse bo OK,« je bilo edino, kar je uspel povedati, pot pa mu je še vedno neusmiljeno tekel po licu. »Dejan je pravkar končal izredno naporen trening. Moral je izgubiti nekaj več kot 2,5 kilograma. Malce počitka
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je že v prvi rundi s strahovitim udarcem nagnal strah v kosti Isaaca Hlatshwaya in slednji do konca dvoboja ni bil dorasel tekmec našemu šampionu.
svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji IBF.
Tako Dejan kot Isaac sta bila zelo razpoložena, toda ko je beseda stekla o borbi, sta bila oba zelo resna in prepričana v svoj uspeh. »Ostajam na vrhu, nihče me ne more vreči s prestola,« je bil odločen The Angel, kot kličejo Isaaca domačini. Slovenski šampion mu ni ostal dolžan. »Prišel sem po naslov, domov ne odhajam brez njega,« je besedni dvoboj zaključil Zavec. Trener štajerske jeklene pesti, Nemec Dirk Dzemski, je bil bolj preudaren: »Najprej naj dela razum, Dejana čaka izjemo težka borba. Srce naj govori po borbi. Tudi sam sem prepričan, da bo Dejanu uspelo.« Dejanov menedžer Ulf Steinforth je ves čas tehtanja mirno sedel, na koncu pa dvignil roko v zrak, kot znak, da je njegov varovanec več kot odlično pripravljen. Takoj po žrebanju je številna slovenska ekipa odšla do restavracije, kjer se je Dejan do sitega najedel. Kot je obljubil, je z lahkoto zmazal veliko porcijo špagetov in dva velika zrezka. Takoj po večerji je odšel v posteljo. Razumljivo.
Nadaljevanje na str. 12.
rabi, potem pa vam bo na razpolago,« je dodal kondicijski trener Tomi Jagarinec. Točno ob 19. uri sta v elitnem delu Johannesburga, v hotelu Holiday Inn, na tehtnico stopila oba boksarja, naš Dejan Zavec in Južnoafričan Isaac Hlatsh-wayo. Prvi je na tehtnico stopil aktualni svetovni prvak, kazalec se je ustavil pri 66,40 kg.
Nato pa naš Dejan Zavec, ki je tehtal točno 66,48 kg. Promotor ali organizator borbe, Srb Branko Milenkovič iz Krušev-ca, je bil začuden nad veliko slovensko ekipo. »Dobrodošli Slovenci! Pričakujem spekta-kularno borbo, saj se tokrat za naslov borita dva zares vrhunska boksarja!« je v uvodu povedal »promotor« borbe za naslov
&AHC	SABC	MK	SABC
SP-RT SP'^RT SP^RT SPWRT
sabc	sa&e	sabc	saec
SP-RT SP'RT SP^RT SPWRT
saic
RT SP RT SP
a SP-RT SP^SP^RT
SABC SP^RT	SABC SP^RT	SA SP^R
SABC SP^RT	SABC SP^RT	SA SP^R
SABC	'C : r	SA SP^R
& jABC		SAI - -R
SP/RT		SAI "R
SABC SP^RT		SAI
SABC SP^RT J		SAI R
SABC| SP > RT-	WM	M SAI É?P^R
SAB SP^R"	i" SAI iP^R	
SABC SP^RT	>A	SAI SP^R
SABC SP^Rl	SAI P^Rl	SAI P^R
Foto: Črtomir Goznik
»Ostajam na vrhu, nihče me ne more vreči s prestola,« je bil odločen Angel, kot kličejo Isaaca domačini. Slovenski šampion mu ni ostal dolžan. »Prišel sem po naslov, domov ne odhajam brez njega!«
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec v odločilnem napadu, s katerim je dokončno potrdil zmago.
Nadaljevanje s strani 11.
Že naslednji dan ga je čakala življenjska borba, dvoboj vseh dvobojev, dvoboj za prestiž in slavo, dvoboj za zgodovino. Naš šampion bo imel ob sebi peščico navijačev, ki bodo poizkušali preglasiti domače navijače. V Johannesburg je prispel legenda slovenskega borilnega športa, večkratni profesionalni svetovni prvak v taekwondo-ju Tomaž Barada, ki prav tako verjame v uspeh štajerske jeklene pesti. »Tako sproščenega in samozavestnega, predvsem pa neobremenjenega Dejana še nisem videl. Vem pa, da se dobro zaveda, da je to vrhunec njegove kariere,« je po tehtanju dejal fotograf Črt Goznik, ki ga spremlja na vseh dvobojih. Kmalu za Dejanom je tudi naša mala ekipa odšla k našemu gostitelju.
Kaka Golica, se ti meša?
V dvorano Wembley Arena v Johannesburgu smo prispeli veliko pred dvobojem, saj smo si hoteli zagotoviti najboljša mesta, kar pa ni bilo potrebno, saj so organizatorji dobro poskrbeli za nas. Ker smo imeli s seboj tudi CD-je, ki jih je za našega gostitelja posnel Matjaž Šmigoc, je Leon Šteharnik prišel na idejo, da kašnega slovenskega ponudimo tudi organizatorju za boljše vzdušje. Seveda je »finta« takoj vžgala. Harmonika je zadonela v dvorani. Po koncu smo izvedeli, da je Dejan, ki se je pripravljal v garderobi, slišal Avsenikovo Golico, toda kondicijski trener Tomi Jagarinec mu je samo zamahnil z roko, češ, kaj se ti že
meša od napetosti pred dvobojem. Dejan je pred borbo prišel tudi do naše mize, takrat pa se je spomnil, da ima v žepu še vedno potni list, denar, telefon in ključ od sobe. »To mi raje vi pospravite, da mi kdo iz garderobe ne odnese. Tak je vse čudno,« nas je zaprosil. Rečeno storjeno. Vse smo seveda strogo varovali, zadolžitev pa sta z veseljem sprejela Primož Bren-holc in Marjan Goznik. Kazalci na uri so hitro hiteli k 22. uri po lokalnem času, takrat je bila napovedana glavna borba večera. Vmes pa smo spremljali štiri zanimive dvoboje, ki pa so nekako že nakazovali, da se bo boginja sreče obrnila na našo stran. V vseh borbah so namreč zmagali svetli boksarji in vse so se končale predčasno. Vsi smo se spogledovali in spraševali, ali bo tudi v naši borbi tako. Slovenska specialna divizija v »Joziju«, kakor domačni skrajšano imenujejo kličejo Johannesburg, ki velja za mesto zlata in diamantov, je štela natanko 19 članov. Če prištejemo še nemško posadko, ki je skrbela za našega Dejana, pa nas je bilo v dvorani že 24, ki so bili na strani štajerske jeklene pesti. Tomaž Barada, ki je bil ves čas segrevanja ob našemu šampionu, nam je zaupal, da so rokavice za borbo zelo tanke. Kot da bi z golo roko tolkel ob steno. Domačni, ki so nam kasneje zaupali, so stavili na en udarec njihovega Angela, ki naj bi bil ob takih rokavicah dovolj, toda zgodilo se je ravno obratno. Dejanovi udarci so v takih rokavicah dobili rušilno moč. Zavec je tako v Afriki dobesedno dobil jeklene pesti. Malce straha nam je vlila tudi sodniška trojka ob ringu, saj sta bila kar dva sodnika, Alfred
Bugwana in Deon Dwarte, domačina, tretji, Albert Bennet, pa je bil Američan tako kot glavni sodnik v ringu Kenny Chevalier. Toda tokrat za razliko od Poljske sodniki niso imeli dela, le toliko, da so rešili domačega boksarja pred atomskimi udarci našega Dejana.
Uresničene sanje, Ptujčan na krovu
sveta
Fantastično! Sanje so postale resničnost. Dejan Zavec je v srcu Črne celine osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka. Ptujski biser je postal tako prvi Slovenec, ki se je okronal z najbolj žlahtno lovoriko te plemenite športne veščine. Sanje so postale resničnost. Dejan Zavec je v Johannesburgu premagal Južnoafričana Isaaca Hlatshwaya in postal profesionalni svetovni boksarski prvak v velterski kategoriji po verziji IBF. Kakšna borba! Kakšna predstava našega asa. Mister Simpatikus je tokrat zares boksal borbo svojega življenja, kot je spopad z Angelom ali Črno perlo iz Južne Afrike tudi sam napovedal. Bravo Dejan! Solze sreče so oblile vse Slovence, ki so takrat v Johannesburgu v živo spremljali našega šam-piona. Dejan, Dejan, Dejan ... je kljub maloštevilčnosti grmelo v Wembley Areni v Johannes-burgu. Že v prvi rundi so Deja-novi levi krošeji zadeli v polno. Specialnost, ki sta jo vadila s trenerjem Dirkom Dzemskim, se je bogato obrestovala. V drugi rudni smo že videli sledi omotičnosti afriškega boksarja. Tretja runda je bila odločilna. Dejanovi udarci so bili tako močni, da jih sicer odlič-
Foto: Črtomir Goznik
»Je to sploh možno,« se je med solzami sreče spraševal Dejan, potem ko je sodnik prekinil dvoboj.
ni temnopolti boksar ni mogel prenesti. Oči našega šampiona so bile po borbi tako polne sreče, da se je ta preprosto morala razliti po ringu med vse najbolj zveste navijače, ki so bili tudi tokrat v veliko podporo našemu sijajnemu boksarju. Veselja in sreče, ki ga je v teh trenutkih doživljal naš šampi-on, se sploh ne da opisati. Bilo je noro, neponovljivo! Bravo, novi svetovni prvak! Takrat pa je z vedrega neba »tresnila« še Avsenikova Golica, slavje se je začelo ... Slovenci so plesali in jokali. Tomaž Barada, ki je stal tik ob ringu, je imel solzne oči, vse, kar je lahko dejal, je bilo: »Dejan si je to zaslužil!«
Takoj po borbi, ko je bilo vseh obveznosti konec in je stal pod tušem v garderobi, smo mu morali prinesti potni list, saj ga je potreboval ob dodatni kontroli mednarodne boksarske zveze IBF, nam je novi svetovni prvak strnil tiste prve občutke. »Noro! Saj ne vem, kaj naj rečem. Nisem še dojel vsega. Zato sem tako trdo delal. Verjel sem vase, sanje so postale resničnost. Kaj res, svetovni prvak sem! Hvala vsem, ki so mi pomagali,« nam je povedal ptujski boksarski biser.
Foto: Črtomir Goznik
Trener Dirk Dzemski, šampion Dejan in manager Ulf Steinforth.
Foto: Črtomir Goznik
V Johannesburgu je plapolala tudi slovenska zastava.
Udarja, kot da ima dinamit v rokah
Domači TV-komentator je bil navdušen nad Dejanom Zavcem. Takoj po borbi nam je čestital. »Ni bilo dobro, da je Isaac prav zdaj menjal trenerja. Pričakovali smo, da bo z enim udarcem končal borbo nekje okoli šeste runde. Toda povem vam, da takšnega boksarja, kot je vaš Zavec, še nisem videl. Ta ima dinamit v rokah. Zasluže-
no je zmagal. Tudi vam čestitke, prav užival sem, ko sem vas opazoval, kako čustveno navijate. Veliko sreče, upam, da se junija prihodnje leto vidimo na svetovnem nogometnem prvenstvu, saj vi igrate v skupini z Ameriko,« je prijazno dejal Billy Preston. Tudi ostali domači navijači so nam čestitali, ob besedah, da tako simpatičnih navijačev še niso videli. Domačinka Machtilda Roux, sicer punca našega gostitelja Primoža, ki smo jo naučili nekaj slovenskih besed, je ves čas borbe glasno vzklikala: »Udari ga po nosu!« Slavje se je iz dvorane preselilo v hotel Holiday Inn. Kljub pozni uri smo nazdravili s šampanjcem. Seveda pa je, kot vedno, za začetek poskrbel Tomi Jagarinec, ki je ponudil mrzlega jagermaistra. Ko je Dejan ob burnem aplavzu prispel v hotel, ni mogel zadržati solz sreče.
»Izredno sem ponosen na vse prijatelje in na vas, ki ste prišli iz Slovenije. Tako zvesto, kot vi spremljate Dejana, nihče ne spremlja svojih šampionov.
Da ste se podali na tako dolgo pot, se vam moram posebej zahvaliti. Lahko kar priznam, da sem na pol še sam Slovenec. Takšnih ljudi, kot ste vi, ne najdeš povsod. Zdaj pa ste še posebej lahko ponosni, ker imate takšnega šampiona. Dejan si je to zares zaslužil. Ves čas sem verjel vanj. Bravo, Dejan,« je ob slavju povedal Nemec, me-nedžer Ulf Stenforth. Dejan se je hitro znašel na ramenih navijačev. Kmalu je zmanjkalo tudi pijače. Toda vse je spet rešil naš šampion. Čeprav je bil šank v elitnem hotelu že zaprt, je temnopolti varnostnik presenetil vse in prinesel zadnjo rundo. »Svetovnega prvaka že moram postreči, pa četudi ostanem brez službe,« je dejal in poskrbel za suha grla. Za-vec je naslednji dan že oddrvel proti domu, mi pa smo še malce vohljali, kako se Južnoafriča-ni pripravljajo na nogometni spektakel, ki jih čaka naslednje leto. Seveda srečni in ponosni, da imamo svetovnega prvaka. Dejan, pa ti si car!
Nani Matjašič
Foto: Črtomir Goznik
Primož Brenholc (zgoraj levo) s svojo prijateljico ter navijači in novinarji v Wembley Areni (skrajno desno je Nani Matjašič).
Foto: Črtomir Goznik
Slavje v hotelu se je začelo z odprtjem šampanjca; za to je poskrbel Tomi Jagarinec.
Kako smo doživljali zmago
Ko ima Pučko dober občutek ...
Začetek v Ringu
ž"Imam dober občutek, mislim, da bo zmagal predčasno. Je neskončno motiviran in Isaac ne bo mogel ustaviti te njegove želje po zmagi," je dejal Ivan Pučko, ko sem v petek zvečer stopil v bar Ring, da bi v družbi spremljal boksarski dogodek, ki je bil že pred samim začetkom obsojen na vpis v zgodovino; ta dan se je prvi Slovenec, naš Dejan Za-vec, meril v dvoboju za naslov svetovnega profesionalnega prvaka. In občutki njegovega prvega trenerja, človeka, ki je Dejana uvedel v boksarske veščine, so pred vsakim dvobojem vredni pozornosti. Po optimizmu, ki je vel iz ust Ivana Pučka, sem bil nekoliko mirnejši. Zelo dobro namreč pomnim njegove besede na hodnikih dvorane Spodek v Katovicah, pred dvobojem za naslov evropskega prvaka z RafalomJackiewiczem: "Imam slab občutek, srbski sodnik mi je sumljiv." Nadaljevanje tiste zgodbe poznamo ...
Pred dvobojem sem imel "notranje informacije", da bo Dejan poskušal odločneje napadati v 4., 7. in 11. rundi, Denis pa me je prepričeval, da bo "Afričan padel že v tretji". "Takoj podpišem," sem pritrdil in si mislil svoje. Gre vendar za dvoboj za naslov svetovnega prvaka, v takih pa težko nekoga spraviš na tla v
deseti rundi, kaj šele v tretji. Ugibanja in razmišljanja pred dvobojem so se še nadaljevala, od laičnih ("premlato ga bo, da bo hudo") pa do bolj strokovnih ("najprej ga bo udarjal v telo, da bo pozneje spustil roke, nato pa bo čas za direkte"). Vsi po vrsti pa so se strinjali, da je predčasni konec pri dveh domačih sodnikih edina rešitev. In ta se je nakazala že v uvodnih sekundah (!) dvoboja, ko smo zbrani v Ringu poskočili ob sijajnem Dejanovem krošeju in rahlo zamajanem Isaacu. "Takoj mu je pokazal, s kom ima danes opravka. Mislim, da mu je s tem že nagnal strah v kosti," je komentiral Ivan Pučko, njegove besede pa so se pred našimi očmi potrjevale iz minute v minuto. Teh minut pa ni bilo dosti, nekaj pred koncem devete je sodnik v ringu rešil Isaaca in prekinil neenakopraven dvoboj. "To, Dejan je šampion! Dejan, šampion, Dejan, šampi-on ... " je odmevalo po lokalu, le Slavko je nejeverno vprašal: "Kako kaže?" - "Konec je, Dejan je zmagal," se mu zaderem na uho. "Kako zmagal, saj še druge runde nismo popili do konca?" Se pač ni oziral na naše runde
In imel je prav: runde so med navijači pozneje še naprej prihajale na mize, pogovori pa so bili veliko bolj sproščeni, vsi so bili dobre volje . .. Ta blagodejni učinek
športnega zmagoslavja se je razlezel med vse, ki smo mu bili priča .
Sprejem na Brniku
V nedeljo zjutraj so se proti Ljubljani, natančneje proti brniškemu letališču, iz štajerskega konca odpravljali na pot številni navijači Dejana Zavca. Razlog: okoli poldneva je bil predviden pristanek letala iz Johannesburga. In tam ni hotel manjkati nihče, ki je doslej spremljal svojega šampiona. Prišli so navijači iz Leskovca, Juršincev, Vidma, Ptuja . Z nekaterimi smo se srečevali na Dejanovih borbah na Češkem, pa v Nemčiji, na Poljskem, vsi so bili seveda v Mariboru. "Dejan, šampion," je odmevalo po letališki stavbi kakšno uro pred pristankom letala.
Poseben šov je imel "zajec", kurenti niso manjkali, trije ansambli so igrali polke . V prvi vrsti je čakala Dejanova žena Nataša, juršinski župan Alojz Kavčič in seveda minister Igor Lukšič, ki ga je ena izmed Jur-šinčank vabila v Haloze. "Pridite na sprejem v Juršince, ne bo vam žal. Lahko pa pridete tudi kdaj drugič," je bila iskreno gostoljubna. Kamere, fotografski objektivi, mikrofoni ter radijski snemalniki so pridno beležili vsak gib in glas, do prave eksplozije navdušenja pa je prišlo, ko so tisti v prvi vrsti zagledali Dejana in takoj ob njem
Tomija. "Hvala vam vsem, res hvala," se je v sebi lastni skromnosti vsem zahvaljeval Dejan, ki je bil po dolgem letu vidno utrujen (še sreča, da je bila borba kratka!). A spet je zmogel dovolj moči, da je vsakemu posebej segel v roko, ga pogledal ... Besede niso bile potrebne, že sam pogled je bil dovolj za kakšno solzo sreče, tako pri njem kot pri vseh drugih.
"Se že sploh zavedate, kaj ste naredili s to zmago," sem na stran potegnil Tomija, on pa je bil iskren: "Ne še." Res bomo vsi skupaj potrebovali še kakšen dan, morda celo teden ali mesec, da bomo dojeli veličino tega naslova, ki ga je zase, za navijače in za ves slovenski šport prigaral Dejan. Garal je tudi na tiskovni konferenci, ko je moral odgovarjati na številna vprašanja. A to je lahek del posla v primerjavi s tem, koliko pota je preteklo do trenutka, ko je v zrak dvignil šampionski pas svetovnega prvaka IBF verzije v velterski kategoriji ...
Iz Ljubljane se je preko Ptuja slavje preneslo v Juršince, kjer je svojega junaka na slavnostnem sprejemu pričakala ogromna množica navijačev. Kaj takšnega Juršinci še niso doživeli . Za stisk roke pravemu šampionu ali za njegov podpis na majico, fotografijo ..., se je splačalo pripeljati iz nekaj kilometrov oddaljenih vasi. Dejan pač nikoli ne razočara .
Jože Mohorič
Na letališču Jožeta Pučnika so povedali:
Dejan Zavec: »Rad izpolnim, kar obljubim«
Dejan Zavec: "Ves ta sprejem na letališču, vsa podpora navijačev, vse to mi pomeni veliko, ogromno, je zame neprecenljivo. To je zame plačilo za ves trud, za vsa odrekanja in obenem pokazatelj, da smo na pravi poti. Prišli smo skupaj na vrh, a še vseeno ne do konca. Že pred borbo sem ves čas poudarjal, da si želim dvoboj končati predčasno. Le to namreč prinaša nedvoumno zmago. Vseeno pa sem si s tem javnim napovedovanjem stvar nekoliko otežil in si nakopal še dodaten pritisk. Rad namreč izpolnim, kar obljubim. Tja sem šel kot no name' boksar, ki bi moral po vseh pravilih izgubiti, a vse to me je še dodatno podžgalo k večji borbenosti. Že s prvim močnejšim udarcem pa sem pridobil samozavest, ki mi je olajšala vse in nadaljevanje je bilo precej lažje."
Dejan je nekaj besed namenil tudi prihodnosti. "O tem, kako se bo nadaljevala moja kariera, odločata v prvi vrsti moj menedžer in promotor. Zame je vsaka borba izziv zase. Sam seveda imam vizije, kako naj bi se moja kariera razvijala, sem pa pristaš postopnega vzpenjanja, korak za korakom. Najprej bo potrebno upravičiti ta naslov z obrambo ali dvema. Seveda pa me zanima tudi dvoboj z borci, kot so Paquiao, Mayweather ali Cotto. Ti ne iščejo neznanih boksarjev, zanimajo jih le uveljavljena imena. A pojdimo lepo po vrsti, najprej me zanima obramba naslova, to je moja prva misel."
Glede vprašanja, koliko let še lahko vztraja v vrhu, je Dejan odgovoril: "Doslej sem prestavil že nekaj mejnikov glede starosti profesionalnih boksarjev. Trenirati sem pričel bistveno prepozno, v profesionalne vode sem prav tako zašel pozneje kot večina mojih tekmecev, a sem kljub temu sedaj svetovni prvak.
Največ je odvisno od športnega življenja, s tem pa nimam težav. Pričakujem, da lahko vsaj še dve leti ostanem na tem nivoju. Ko pa mi bo zmanjkalo motivov, pa bom to tudi jasno povedal in se umaknil. A zaenkrat o tem ne razmišljam."
Igor Lukšič: »Nova dimenzija v slovenskem športu«
Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport: "Za Slovenijo je to velik dosežek, katerega učinke je sedaj še težko predvideti. Treba se je zavedati, da se bo sedaj svetovna boksarska, športna in druga javnost obrnila na Slovenijo, ozrla na Ptuj, kar je za vse velika, velika promocija. Na letališče sem prišel zato, da se poklonim Dejanu Zavcu, ki je bil dobro pripravljen, skoncentriran, odločno usmerjen na zmago in je v danem trenutku dal največ od sebe. Zahvala pa velja tudi vsem, ki so ga doslej podpirali in mu pomagali, da je prišel do tega rezultata. Dejan je s to zmago dodal v slovenski šport novo dimenzijo, ki je doslej nismo imeli: zmagovali smo v večinoma aristokratskih disciplinah (veslanju, gimnastiki, tudi košarki in nazadnje nogometu), Dejan pa je tem dodal odločno, moško, ofenzivno energijo, ki nam je doslej primanjkovala."
Tomi Jagarinec: »Večkrat sem pogledal na njegov EMŠO«
Tomi Jagarinec: "Dejan je bil že na dosedanjih dvobojih odlično telesno pripravljen, tako da kakšnih posebnih sprememb v samih pripravah nismo uvajali. Lahko pa rečem, da je bila motivacija nas vseh na precej višjem nivoju, saj je šlo vendarle za naslov svetovnega prvaka. Prav zaradi tega smo se s toliko večjo vnemo poglobili v vse podrobnosti. Če se izrazim v procentih, potem bi Dejano-ve prejšnje borbe glede priprav ocenil s 110 %, v te pa je vložil 150 %. Moramo tudi vedeti, da Dejan ni več med naj-
mlajšimi športniki, na začetku priprav je imel tudi precej težav s poškodbami. A z odpravo le-teh je treninge oddelal maksimalno; če se malo pošalim, potem lahko rečem, da sem včasih moral kar pogledati njegov EMŠO, da sem preveril, ali je res star 33 ali le 20 let."
Tomi je nekaj besed namenil še trenutkom tik pred borbo: "Zaradi klimatskih naprav v hotelu je Dejan staknil neugoden prehlad in pred samo borbo sva imela z Dirkom Dzemskim kar nekaj skrbi glede tega. A obenem sva se zavedala, da je motiv pri Dejanu takšen, da bi šel v ring tudi po eni sami nogi in da ga prehlad ne more ustaviti. Ne prehlad ne Isaac v petek nista bila pravšnja tekmeca zanj, za oba je bil premočan. V to so se lahko prepričali vsi, ki so dvoboj spremljali od samega začetka. Zase lahko rečem, da sem že kaj kmalu postal bolj samozavesten, saj sem videl to Dejanovo premoč. Če ga trener Dirk ne bi nekoliko ustavljal v njegovih napadih, bi se borba končala že prej, v to sem prepričan."
Ivan Pučko: »Pokazal je sposobnosti klasičnega nokauterja«
Ivan Pučko, Dejanov prvi trener: "Občutki po borbi in ob tem sprejemu na Brniku so vsekakor fenomenalni. Dejan bi si po športni plati že prej zaslužil to, a je imel na tej poti takšne in drugačne ovire. Na srečo je bil dovolj vztrajen in potrpežljiv, da se mu sedaj to obrestuje. Kar se same borbe tiče, jo je speljal tako, kot zna: na začetku je z odličnim udarcem presekal' tekmeca in v nadaljevanju je to z racionalnim stopnjevanjem ritma samo nadgradil. V tej borbi je pokazal vse svoje sposobnosti klasičnega nokauterja; glede tega se nisem strinjal s trenerji v Nemčiji, ki so ga hoteli preusmeriti v tehnično-taktičnega boksarja. On se je rodil z darom močnega udarca, kar je v boksu enkratna danost in to bi moral večkrat izkoriščati."
JM
Fotozapis
Mat v treh potezah
Foto: Črtomir Goznik
Isaac Hlatshwayo je bil prvič na tleh že v 2. rundi, ko je padel pod težo Dejanovega silovitega udarca. Čeprav je imel pred vstopom v ring povsem drugačne želje, se je kmalu soočil z realno sliko: naletel je na premočnega borca ...
Foto: Črtomir Goznik
V sredini 3. runde smo bili priča začetku konca vladavine južnoafriškega boksarja: sodnik v ringu mu je štel drugič. Isaac je sicer še nadaljeval borbo, a je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo dvoboj dokončno prekinjen.
Foto: Črtomir Goznik
In to se je zgodilo kmalu, pet sekund pred koncem 3. runde. Dejan Zavec si je izredno želel predčasno zmago, dočakal pa jo je celo prej, kot si je lahko zamišljal v najbolj optimističnih predstavah. Čeprav je bil pred vstopom v ring precej prehlajen, je uspel to težavo popolnoma potisniti v podzavest in v treh rundah zablesteti v popolnem sijaju. S to zmago se je zavihtel na vrh lestvice IBF, na skupni svetovni lestvici portala boxrec.com pa je napredoval na 11. mesto, tik za boksarji kova Paquiao, Mayweather, Cotto ...
Fotozapis
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj smo bili nadvse veseli obiska Dejana Zavca, ki se je v nedeljo na poti domov ustavil tudi na Radiu Ptuj. Čestitali so mu (z leve): direktor družbe Jože Bračič, odgovorna urednica Radia Ptuj Anemari Kekec ter športni novinar in moderator Janko Bezjak. Dejan, skromen, tako kot vedno, je bil čestitk izjemno vesel. Se bolj pa se je razveselil vseh pohval, ki so mu jih med ekskluzivnim intervjujem v živo v nedeljo popoldan izrekli poslušalci Radia Ptuj.
Foto: MZ
Strelstvo m 34. MT Beograd 2009
P. Tkalec in B. Simonič najbližje finalu
Pretekli vikend je v Beogradu, v okviru 34. mednarodnega prvenstva, potekalo troje velikih turnirjev, v soboto Pokal Beograda, ki je med drugim štel za članske in mladinske reprezentante Srbije, Hrvaške in Slovenije še za drugi troboj druge sezone t. i. regionalne lige, ter v nedeljo Velika nagrada Beograda. Na prvenstvu je nastopalo preko 300 tekmovalcev, od tega več kot 170 renomiranih tujcev iz 13 držav: Švedske, Avstrije, Hrvaške, Francije, Bolgarije, Ukrajine, Romunije, BIH, Makedonije, Črne Gore, Madžarske, Srbije in Slovenije.
Bistvena pozornost slovenskih strelcev je bila namenjena predvsem sobotnemu Pokalu Beograda in v njegovem okviru internemu troboju, kar je bil glavni cilj za celotno slovensko reprezentanco, ki pa je v pretežni meri nastopala v drugačni sestavi kot prejšnji vikend na MT v Zagrebu. Slovenski strelci so najboljšo uvrstitev in obenem tudi edini slovenski finalni nastop vknjižili s 4. mestom Željka Moičeviča s 593 krogi med člani s puško, zelo dobro pa se je odrezal tudi mladinec s puško Grega Potočnik, ki je bil v absolutni članski kategoriji s 592 krogi uvrščen na zelo visokem 9. mestu, v svoji kategoriji mladincev pa dosegel tesno, vendar povsem zasluženo zmago z enakim rezultatom proti Bolgaru Jordanovu. Med člani s pištolo sta se v izjemni konkurenci zelo hrabro borila tudi Peter Tkalec in Boštjan Simonič, ki sta s 574 krogi osvojila zelo dobro 11. in 15. mesto, drugi član s puško Robert Markoja je s 589 krogi
Rezultati
Ženske pištola, Pokal:
1.	Laura Ridingr, FRA	384 + 100,1 = 484,1
2.	Jasna Sekane, SRB	381 + 99,8 = 480,8
3.	Zorana Arunovic, SRB	380 + 100,5 = 480,5
4.	Mariya Grozdeva, BUL	380 + 98,0 = 478,0
5.	Isabelle Platel-M., FRA	380 + 96,2 = 476,2
6.	Elin Albrechtsson, SWE	380 + 95,7 = 475,7
7.	Liliya Biletska, UKR	381 + 94,7 = 475,7
8.	Jelena Arunovic, SRB	379 + 96,3 = 475,3 21. Majda Raušl, SLO	371 krogov
36. Simona Molan, SLO-m	363
38. Prelec Romana, SLO	361
40. Mojca Kolman, SLO-m	361
46.	Sabina Suljič, SLO	353
47.	Staša Simonič, SLO-m	349
Moški pištola, Pokal:		
1. Damir Mikec, SRB	5S7 t 99.0 =	6S6,G
2. Walter Lapeyer FRA	5S3 t 99,9 =	6S2,9
3. Andrija Zlatic, SRB	579 t 101.5	= 6S0,5
4. Oleksander Petriv, UKR	579 t 101.5	= 6S0,5
5. Vlado Cindric, HRV	5S11 9S,7 =	679,7
6. Franck Dumoulin, FRA	579 t 100,2	= 679,2
7. Ivan Bidnyak, UKR	57S t 100,5	= 67S,5
8. Nikolaj Kolev, BUL	577 t 9S,0 =	675,G
11. Peter Tkalec, SLO	574 krogov	
15. Boštjan Simonič, SLO	574	
33. Ludvik Pšajd, JUR	567	
37. Andrej Brunšek, SLO	562	
48. Klemen Juvan, SLO-m	549	
65. Žan Trontelj, SLO-m	5SG	
67. Rožle Repič, SLO-m	515	
osvojil 17. mesto, našega najboljšega strelca Rajmonda Debevca pa tokrat ni bilo v selekciji. Najboljšo slovensko žensko člansko uvrstitev sta s 393 krogi na 17. mestu dosegli Renata Vršič-Oražem s puško in Ptujčanka Majda Raušl s 371 krogi na 21. mestu s pištolo. Zelo dobro se je tokrat odrezal tudi edini jur-šinski predstavnik v Beogradu Ludvik Pšajd, ki je s 567 krogi osvojil 33. mesto, žal pa se je nastop povsem ponesrečil do-rnavski strelki in mladinski re-prezentantki Staši Simonič, ki je s 349 krogi tekmovanje zaključila na 47. mestu.
V skupnem seštevku drugega troboja reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije so bili najbolj uspešni znova prav slednji, ki so zmagali s skupnim rezultatom 11542 krogov, hrvaški strelci so dosegli 11432 ter slovenski 11319 krogov. Srbska in Hrvaška reprezentanca sta uspeli še dodatno izboljšati že tako prepričljive nastope iz
Futsal m 1. SFL
Odločil (pre)slab začetek
REZULTATI 11. KROGA: Dobovec - FC Krona bar Ptuj 3:0 (2:0), Pekarna Duh - Puntar Casino Safir 1:10 (0:3), Oplast Kobarid - Litija 2:6 (1:1), Gorica - Tomi Press Bronx 6:1 (1:0), Izola - Sevnica 4:3 (2:2).
1.	LITIJA	11 10 1 0 63:23 31
2.	GORICA 11 9 2 0 52:17 29
3.	DOBOVEC 11 8 0 3 50:31 24
4.	OPLAST KOBAR. 11 7 1 3 56:36 22
5.	PUNTAR SAFIR 11 7 0 4 44:31 21
6.	IZOLA	11 5 1 5 35:45 16
7.	SEVNICA 11 2 1 8 30:51 7
8.	TOMI PRES BR. 11 2 0 11 29:55 6
9.	KRONA PTUJ 11 1 1 9 20:43 4
10.	PEKARNA DUH 11 0 1 10 22:69 1
Dobovec - FC Krona bar Ptuj 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Stres (1), 2:0 Mor-dej (3), 3:0 Kovačec (30)
FC KRONA BAR PTUJ: Trop, S. Kupčič, Miklašič, Belšak, Gajser, M. Emeršič, Hebar, Pučko, Dončec, Ile-šič, Divjak. Trener: Boštjan Kupčič.
Nogometaši ptujskega prvo-ligaša v futsalu se z gostovanja v Rogatcu vračajo poraženi. Domači nogometaši so na začetku presenetili goste iz Ptuja in že v prvih treh minutah dvakrat zadeli v polno. Od tega hitrega vodstva se gostom ni uspelo vrniti v igro, kjer bi z morebitnim zadetkom ogrozili vodstvo nogometašev Dobovca. Domačini so v 30. minuti dosegli še tretji zadetek ter z njim potrdili zasluženo zmago.
Ptujčani se morajo hitro osredotočiti na petkovo srečanje v ŠD Center, ko bodo gostili ekipo Oplast iz Kobarida.
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PRELOŽENI TEKMI: 18. KROG: Maribor - Interblock 1:0 (0:0); strelec Plut (60.); 19. KROG: Luka Koper - CM Celje 4:0 (3:0); strelci: Pavlin (4.), Struna (12.), Brulc (21.), Bešič (84.).
1. LUKA KOPER	22	12	7	S	SS:21	4S
2. MARIBOR	22	12	2	S	SS:2S	SS
3. NAFTA	22	10	4	S	S5:S5	S4
4. RUDAR VELENJE	22	10	2	10	29:S2	S2
5. OLIMPIJA -2	22	10	S	9	S1:21	S1
6. CM CELJE	22	S	6	7	SS:S4	30
7. DOMŽALE	22	S	5	9	S1:SS	29
8. INTERBLOCK	22	7	5	10	25:26	26
9. HIT GORICA	22	6	6	10	S4:S7	24
10. LABOD DRAVA	22	4	6	12	19:S5	1S
				Danilo Klajnšek		
Zagreba, med tem ko so slovenski strelci ta kratko potegnili predvsem zaradi bistvenega odstopanja vseh štirih selekcij s pištolo. Zadnja priložnost za izboljšanje dosežkov bo slovenskim strelcem ponujena v januarju v okviru MT v Rušah, kjer se bo odvijal še zadnji od treh trobojev omenjenih reprezentanc.
»Le« izenačenje rekorda
Med vsemi tekmovalci v soboto sta največji aplavz požela srbski strelec Damir Mikec, ki je skorajda uresničil veliko napoved pred prvenstvom, ko je po zadnjih odličnih nastopih v Sloveniji in na Hrvaškem napovedal celo naskok na novi srb-
ski državni rekord, ki pa mu ga je s 587 krogi (s fantastičnimi serijami 98, 98, 98, 98, 97, 98) uspelo »le« izenačiti, in hrvaška strelka Snježana Pejčic, ki je z maksimalnim izkupičkom 400 od možnih 400 krogov pometla z najštevilčnejšo konkurenco 95 strelk in v dveh tednih dosegla že drugo odmevno zmago!
V nedeljo udeležencem Velike nagrade Beograda v splošnem gledano ni uspelo preseči vrhunskih sobotnih predstav, od slovenskih reprezentantov je nastopil le še finalist prvega dne Željko Moičevic, ki mu je s 592 krogi znova uspelo poseči med finaliste in osvojiti končno 5. mesto, juršinski strelec Ludvik Pšajd pa je tokrat s 554 krogi osvojil 41. mesto.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Rokomet • 1. slovenska moška liga
PARI 15. KROGA - SREDA 16.12: Jeruzalem Ormož - Gorenje, Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Slovenj Gradec - Ribnica Riko hiše, Cimos Koper - Klima Petek Maribor, Slovan - Merkur.
Tajski boks • Na Ptuju državno in mednarodno prvenstvo
V soboto, 19. 12., bo na Ptuju v dvorani Center potekalo mednarodno in državno prvenstvo v tajskem boksu. Nastopali bodo tekmovalci iz petih držav: Slovenije, Srbije, Hrvaške, Češke in Italije. Pričetek tekmovanja bo ob 18. uri, organizator pa je domači Klub tajskega boksa Ptuj.
Na Ptuju si bo moč ogledati 13 amaterskih in šest profesionalnih dvobojev, v katerih bosta nastopila tudi dva naša tekmovalca. Martin Forštnarič bo tekmoval v kategoriji do 71 kg proti tekmovalcu iz Češke, v dvoboju večera pa se bo Tadej Toplak v kategoriji do 86 kg meril s tekmovalcem iz Češke. Tadej je že letošnji državni prvak, saj je zmagal v vseh dosedanjih dvobojih. Prav zato se nam v soboto obeta zanimiv dvoboj. Uradna razglasitev državnih prvakov bo po končanem tekmovanju na Ptuju. Med prireditvijo bo potekal demonstracijski nastop članov kluba realnega aikida.
DK, JM
TK Terme Ptuj: Blaž in Sven do polfinala
Na odprtem prvenstvu ŽTK Maribor v kategoriji do 16 let je odlično nastopil Blaž Kocjan (TK Terme Ptuj), ki se je prebil vse do polfinala. Na tej poti je izločil kar dva nosilca, Sama Vršiča (Terme Ptuj, 6) in Grega Dolinška (ŽTK Maribor, 4), klonil pa je šele proti kasnejšemu zmagovalcu, Maksu Tekavcu (Max club LJ, 7).
Na turnirju U-12, ki ga je organiziral TK Branik Maribor, je uspešno igral Sven Lah (TK Terme Ptuj), ki je bil tretji nosilec. Ta naziv je upravičil z uvrstitvijo v polfinale, kjer je bil boljši prvi nosilec in kasnejši zmagovalec turnirja Grega Kokalj (As Litija).
Judo: Uspeh Potočnikove v Zagrebu
Na 17. mednarodnem turnirju Like v Zagrebu so sodelovali judoisti 31 klubov iz Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Iz vrst ljutomerske sekcije je bila izjemno uspešna Urška Potočnik, ki je zmagala pri kadetinjah in osvojila 2. mesto pri članicah (+70 kg). Pri dečkih je Tilen Semenič (-50 kg) osvojil prvo mesto, Alen Bolkovič (+73 kg) pa je bil tretji.
JM, NŠ
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, Videm
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 4. KROGA: Bar Ring
-	Majolka 0:1, Bar Hobit - Rim 1:4, Mogg - Juršinci 4:2. Preostala srečanja bodo odigrana 19. decembra.
1.	MAJOLKA	4	4	0	0	14:3	12
2.	RIM	4	3	0	1	25:3	9
3.	POETOVIO LINDE3	3	0	0	16:2	9
4.	FC PTUJ	3	3	0	0	12:4	9
5.	BAR RING	4	3	0	1	10:2	9
6.	MOGG	4	3	0	1	15:9	9
7.	BAR SAŠ	3	10	2	10:11	3
8.	BAR HOBIT	4	1 0	3	5:19	3
9.	VITOMARCI	3	0 0	3	3:10	0
10.	JURŠINCI 4 0 0 3 6:15 0
11.	MITMAU 3 0 0 3 2:17 0
12.	MSM INTERN. 3 0 0 3 1:24 0
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 4. KROGA: Apolon 11
-	As Evroavto 7:2, Polenšak - Bar Gloria 6:5, Klub ptujskih študentov
-	Club 13 5:3. Preostala tri srečanja bodo odigrana 19. decembra.
1.	KPŠ	4	3	10 16:4	10
2.	DRAŽENCI	3	3	0 0 15:6	9
3.	INOX MAJCEN	3	3	0 0 14:5	9
4.	POETOVIO O S.	3	2	1 0 10:5	7
5.	APOLON 11	4	2	0 2	17:16	6
6.	UNIKAT PARKETI 3	2	0	1	11:10	6
7.	POLENŠAK 4	2	0	2	15:18	6
8.	BAR GLORIA 4	112	15:13	4
9.	CLUB 13 4	1	0	3	16:16	3
10.	AS EVROAVTO 4	0	1	3	6:20	1
11.	PTUJ. GORA 3	0	0	3	6:15	0
12.	KENGURU 3	0	0	3	2:15	0
ZLMN Ormož: Le še trije z 100 % izkupičkom
SKUPINA A
Rezultati 4. kroga: ŠD Vičanci -Mozaik Team 2:1, Mladost Prevozništvo Pesrl - ŠD Pristan Frankovci 2:3, Legende malih vin - Lordi Ivanjkovci 0:4, Kog SK računalniki - Portal Cvet-kovci.net 3:0, NK Ormož Središče kadeti - Klub ormoških študentov 3:5.
1.	RAČUNALNIKI	4	4	0	0	16:8	12
2.	MLADOST P.	4	3	0	1	13:5	9
3.	CVETKOVCI.NET	4	3	0	1	11:6	9
4.	LEGENDE M. V.	4	3	0	1	9:8	9
5.	LORDI	4	2	0	2	13:7	6
6.	ŠD VIČANCI	4	2	0	2	11:8	6
7.	ŠD PRISTAN F.	4	2	0	2	10:10	6
8.	KOŠ	4	1	0	3	9:17	3
Ekipa Mladost Špendija, član ZLMN Ormož
Foto: Hozyan
9.	MOZAIK TEAM 4 0 0 4 6:15 0
10.	ORMOŽ SRED. 4 0 0 4 7:21 0
SKUPINA B
Rezultati 3. in 4. kroga: Mihovci Bar pri križu - NK Ormož mladina 10:1, Kava Bar Team - Mladost Pleskarstvo Špendija 3:3, Borec - Svetinje 0:15, Fiposor Aries IT - NK Ormož veterani 4:1, Šport Bar Riki - Avto-prevozništvo Jerebič 3:6, Svetinje - Šport Bar Riki 3:1, NK Ormož mladina - NK Ormož veterani 1:2, Avto-prevozništvo Jerebič - Fiposor Aries IT 8:1, Mihovci Bar pri križu - Kava Bar Team 3:1, Mladost Pleskarstvo Špendija - Borec 2:3.
1.	AVTOP. JEREBIČ 4
2.	SVETINJE 4
3.	MIHOVCI 4
4.	ORMOŽ VET. 4
5.	FIPOSOR ARIES 4
6.	ŠPORT RIKI 4
7.	ORMOŽ MLAD. 4
8.	BOREC 4
9.	MLADOST ŠP. 4
10.	KAVA B. TEAM 4
4	G	G	S4:4	12
4	G	G	26:S	12
S	G	1	21:5	9
2	G	2	9:S	6
2	G	2	13:13	6
2	G	2	9:11	6
1	G	S	5:19	S
1	G	S	4:S4	S
G	1	S	7:15	1
G	1	S	5:21	1
Nogometaši ekipe Bar Glorija (na sliki) so v 4. krogu 2. Ptuj tesno izgubili proti ekipi iz Polenšaka.
Foto: Stanko Kozel
lige MNZ
ONL VIDEM
ČLANI
Rezultati 4. kroga: Mladi upi Leska - Bar Osmica 4:8, ŠD Pobrežje mladi - ŠD Lancova vas 6:10, NK Videm - ŠD Pobrežje člani 4:4, Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - ŠD Majski Vrh 3:9, ŠD AS Evroavto - Bar Avguštin 7:0.
1. AS EVROAVTO 4 4 0 0 29:10 12 1. ŠD MAJSKI VRH 4 4 0 0 29:10 12
3.	BAR AVGUŠTIN 4 3 0 1 17:16 9
4.	POBREŽJE ČL. 4 2 1 1 23:14 7
5.	LANCOVA VAS 4 2 1 1 24:21 7
6.	BAR OSMICA 4 112 19:20 4
7.	NK VIDEM 4 1 1 2 16:23 4
8.	MLADI UPI L. 4 1 0 3 13:25 3
9.	ŠD SELAN 4 0 0 4 8:21 0
10.	POBREŽJE ML. 4 0 0 4 14:32 0
VETERANI
Rezultati 4. kroga: Bar Avguštin
-	KMN Majolka 3:5, ŠD Pobrežje
-	NK Videm 2:7, Lancova vas - NK Leskovec 5:3. Prost: NK Tržec.
1.	KMN MAJOLKA	4	4	0	0	35:15	12
2.	LANCOVA VAS	4	3	0	1	19:23	9
3.	NK VIDEM	4	2	0	2	17:14	6
4.	NK TRŽEC	3	2	0	1	10:11	6
5.	BAR AVGUŠTIN	3	10	2	10:13	3
6.	NK LESKOVEC	3	0	0	3	12:17	0
7.	ŠD POBREŽJE	3	0	0	3	11:20	0
DK, UK, DL
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Uspešni le Nedeljani
Krka - Moškanjci Gorišnica 40:26 (23:10)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Mesa-rec, Zorli 1, Hebar 1, Kljajič 1, Merda-novič 9, Balas 2, Lozinšek, Golob 1, Cvetko (2 obrambi), Vincek 3, Sašo Korez 3, Peček 4, Dimec, Valenko (10 obramb), Samo Korez 1, Žuran (4 obrambe). Trener: Ivan Hrupič.
Gorišniški rokometaši, ki so do zadnjega kroga v prvem delu prvenstva samo enkrat zmagali, niso imeli kaj izgubiti proti vodečemu moštvu Krke, ki v letošnjem prvenstvu velja za absolutnega favorita za prvo mesto in ekspresno vrnitev v prvoligaško društvo. Novomeščani so takoj na začetku povedli 3:0 ter nato samo višali svoje vodstvo in ob odhodu na odmor je bilo velikih trinajst zadetkov v njihovo korist. V drugem polčasu so Gorišničani pokazali nekoliko več, saj so ta del igre domačini dobili le 17:16, torej z zadetkom razlike.
V Gorišnici bodo vsekakor morali nekaj ukreniti pred pričetkom drugega dela prvenstva, ki se prične 6. februarja 2010. V tem trenutku so na zadnjem mestu prvenstvene razpredelnice, in če se želijo izogniti izpadu, potem bo potrebno pokazati več, kljub neugodnemu žrebu; v drugem delu imajo namreč srečanja z direktnimi konkurenti za izpad (Istrabenz plini Izola in Radeče MIK Celje) na njihovem parketu, torej gostujejo.
Arcont Radgona -Velika Nedelja 33:40 (15:21)
VELIKA NEDELJA: Kovačec (10
1. B SRL (m)			
REZULTATI 11.	KROGA: Krka		
- Moškanjci Gorišnica 40:31, Istra-			
benz plini Izola - Radeče MIK Celje			
30:22, Šmartno 99	- Sviš Pekarna		
Grosuplje 30:28, Sevnica			- Celje
Pivovarna Laško B 28:25, Grosuplje			
- Grča Kočevje 27:29, Ajdovščina			
- Alples Železniki 22:19.			
1. KRKA 11	11	0	0 22
2. ŠMARTNO 99 11	9	0	2 18
3. SVIŠ GROSUPLJE 11	7	1	3 15
4. CELJE P. LAŠKO B 11	6	1	4 13
5. SEVNICA 11	6	0	5 12
6. AJDOVŠČINA 11	5	2	4 12
7. GROSUPLJE 11	3	4	4 10
8. ALPLES ŽELEZNIKI 11	4	1	6 9
9. GRČA KOČEVJE 11	4	1	6 9
10. RADEČE MIK CELJE11	2	1	8 5
11. ISTRABENZ IZOLA 11	2	1	8 5
12. MOŠKANJCI - G. 11	1	0	10 2
obramb), Meško, Cimerman, Kau-čič, Venta 2, Hanželič 6, Veselko 8, Kneževič 1, Škripec 5, Preac, Ivančič 12, Tušak, Klemenčič (9obramb), Kumer, Špindler 4, Kvar 2. Trener: Samo Trofenik.
Zmagoviti niz rokometašev Velike Nedelje se nadaljuje tudi po neugodnem gostovanju v Radencih, kjer svoja domača srečanja igrajo rokometaši Arconta Radgone. Trener gostov na tem srečanju ponovno ni mogel računati na vse rokometaše, saj sta manjkala Horvat in Majcen. Po hitrem vodstvu gostov na samem začetku srečanja (0:2) so se domačini zbrali in v 9. minuti povedli 6:5, kar pa je bilo tudi zadnje njihovo vodstvo na tekmi.
V začetku drugega polčasa so domačini napadli na vso moč in znižali razliko na 3 točke (23:26). Toda gostje so pokazali, zakaj se nahajajo na vrhu drugoligaške razpredelnice in vse napade zanesljivo odbili, v napadu pa sta zadevala odlična Dejana - Ivančič in Veselko. V teh trenutkih je na golu blestel Davorin Kovačec, saj je v 20 minutah obranil kar 10 strelov domačinov in spravljal v obup tako domačega trenerja Petra Trbu-ca kot tudi domače navijače.
Drava - Dol Hrastnik 23:41 (14:19)
Drava: Dogša, Bedenik, Čeh, Horvat, Bratuša, Ferk, Robnik 4, Bračič 4, Toš, Vidovič, Fridrih, Sabo 3, Puč-ko, Bedrač 4, Požar 4, Mesarec 2, Veličkovič. Trener: M. Žuran.
Tudi tokrat so morali Ptujčani na domačih tleh priznati premoč gostov. Po enakovredni igri v prvem delu so gostje v nadaljevanju s hitro igro iz protinapadov popolnoma razbili igro domačinov, ki so vse preveč grešili, izgubljali žoge in skupaj naredili preko 30 tehničnih napak. Ekipa je preslabo psihološko pripravljena, saj večina igralcev ob vodstvu tekmecev »izgubi« glavo. Trenerju Žuranu zagotovo ni lahko, saj bo moral vložiti še ogromno truda, da utrdi samozavest in prekali ekipo.
anc
2. SRL - vzhod			
REZULTATI 11. KROGA:		Drava	
- Dol TKI Hrastnik 23:41, Arcont			
Radgona - Velika Nedelja 33:40,			
Brežice - Dobova 26:31.			
1. VELIKA NEDELJA 9 8	1	0	17
2. DOBOVA 9 6	1	2	13
3. BREŽICE 8 5	2	1	12
4. ARCONT RADGONA 10 4	1	5	9
5. DOL TKI HRASTNIK 8 3	1	4	7
6. DRAVA 9 2	0	7	4
7. POMURJE 9 0	0	9	0
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Vratarja Celjanov preprečila senzacijo
Jeruzalem - Celje Piv. Laško 27:33 (14:16)
Jeruzalem: Belec (13 obramb), Vu-jovic (2 obrambi); Klemenčič, Korpar 3, Krabonja 5, Melnjak 4 (3), Rajšp, Bogadi 1, Bezjak 2, Radujkovic 3, B. Čudič 2 (1), Ivanuša, Sok, Kovačič, Žuran 7. Trener: Saša Prapotnik.
Celje Piv. Laško: Štochl (11 obramb - 1 x 7 m), Lapajne, Rezar (12 obramb - 1 x 7 m); Čančar, Savič, Bedekovič 2, Vugrinec 6 (2), Pajovič 3, Toskič 9, Ranevski, Kojic 7 (1), Koljanin, Kokšarov, Zorman 3, Dačevic 3. Trener: Tone Tiselj
Sedemmetrovke: Jeruzalem 6/4; Celje PL 3/2.
Izključitve: Jeruzalem 12; Celje PL 8 minut.
Igralec tekme: Aljoša Rezar (Celje Piv. Laško).
V Ljutomeru je bil veliki rokometni praznik, ki je lahko v ponos rokometni Sloveniji. Tekmo med Vinarji in Pivovarji si je v prelepem športno izobraževalnem centru Ljutomer (ŠIC Ljutomer) ogledalo okrog 1200 gledalcev, vsaj 300 gledalcev pa je celo ostalo pred dvorano. Nova dvorana v Ljutomeru ima namreč 650 sedišč in ne 1000, kot so pred tekmo
1. A SRL (m)
REZULTATI 14. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 27:33 (14:16), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 30:26 (14:15), Ribnica Riko hiše
-	Cimos Koper 23:31 (10:16), Merkur
-	Krško 34:30 (19:16), Klima Petek Maribor - Slovan 31:31.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 13	13	0	0	26
2.	CIMOS KOPER 13	10 0	3	20
3.	GORENJE 12	8 1	3	17
4.	TRIMO TREBNJE 13	8 0	5	16
5.	SLOVAN 13	7	1	5	15
6.	JERUZALEM ORMOŽ13 6 1	6	13
7.	MERKUR 12	4	1	7	9
8.	KLIMA PETEK 12	4	1	7	9
9.	KRŠKO 13	3	0	10	6
10.	RIBNICA RIKO HIŠE13 3 0 10 6
11.	SLOVENJ GRADEC 13 1 1 11 3
Foto: Črtomir Goznik
Katja Sivka (mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres)
zatrjevali domači organizatorji. Tudi v Ljutomeru so Celjani nadaljevali niz neporaženosti, kljub odsotnosti Kozline, Go-renška, Razgorja in kapetana Kokšarova, ki si je tekmo ogledal s klopi za rezervne igralce. Na levem krilu Celjanov je tako večinoma igral Dačevic, v zaključku tekme celo Bedekovič. Ormožani so bili več kot dostojni nasprotnik vodilnemu moštvu MIK 1. lige. V 23. minuti so Ormožani povedli s 13:11, a sta hitro sledili izključitvi B. Čudiča in Ivanuša. Prednost dveh igralcev več so Celjani izkoristili za izenačenje na 13:13. Pri vodstvu Jeruzalema s 14:13 sledita novi dve izključitvi gostiteljev, na klop za kaznovane sta morala Melnjak in Korpar. Četa trenerja Toneta Tislja je ponovno odlično izkoristila dva igralca več in Celjani so na odmor odšli s prednostjo dveh zadetkov, 16:14. V nadaljevanju se je tekma lomila do 53. minute, ko so Celjani v drugo na tekmi povedli za štiri, 29:25.
Saša Prapotnik (trener ekipe Jeruzalem Ormož): »Moramo biti zelo zadovoljni z našo današnjo predstavo in mislim, da je številna publika prišla na svoj račun. Po svojih najboljših močeh smo se upirali Celjanom do samega zaključka tekme. Do konca leta 2009 je naša želja osvojiti še vsaj dve točki.«
Uroš Zorman (Celje PL): »Hvala organizatorjem ob pripravi takšnega lepega športnega dogodka v Ljutomeru. Morali smo se potruditi po svojih najboljših močeh, da smo premagali borbene gostitelje, ki so se prikazali v lepi luči. Naša želja je nadaljevati niz neporaženosti.«
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
V NTK Ptuj zadovoljni s prvim delom
V obeh slovenskih namizno-teniških ligah se je končal prvi del prvenstva. V ptujskem klubu, kjer imajo v prvoligaški konkurenci tako moško kakor tudi žensko ekipo, so lahko zadovoljni, saj so fantje trdno na petem, dekleta pa celo na četrtem mestu. V 11. krogu je moški del ekipe gostoval v Ljubljani in po pričakovanju, brez večjih težav premagal Edigs. Tri točke za goste iz Ptuja je prispeval Danilo Pi-ljak, dve pa Bojan Pavič.
Dekleta so gostovala pri tretjeuvrščeni ekipi Iskra Avtoelektrika in dvoboj izgubila. Dve točki za Ptujčanke je dosegla Vesna Rojko, vendar pa sta žal vse svoje dvoboje izgubili Ivana Zera in Vesna Terbuc.
Največ zanimanja v prvem delu prvenstva je veljalo der-biju v Puconcih, kjer sta se merila domača Kemo in Finea iz Maribora, sicer lanski prvak. Uspešnejši so bili gostje iz Maribora, ki so dobili zadnje tri dvoboje in se pobrali po vodstvu domačih 4:2. Slednjim je manjkala samo ena zmaga, ki pa je niso dosegli. Veliki delež k zmagi je prispeval ptujski igralec v dresu Finea Maribor Gregor Zafoštnik, ki je dosegel dve zmagi. To je že velik korak Mariborčanov k vnovični osvojitvi naslova državnih prvakov.
1. SNTL (m)
-	Finea Maribor 4:5, Petrol Olimpija
-	Tempo Velenje 0:5, Krka- Ilirija 5:0, Melamin - Sobota 0:5.
1.	FINEA MARIBOR	9	9	0	18
2.	KEMA PUCONCI	9	8 1	16
3.	KRKA	9	7	2	14
4.	SOBOTA	9	6 3	12
5.	PTUJ	9	5	4	10
6.	TEMPO VELENJA	9	4	5	8
7.	ILIRIJA	9	3	6	6
8.	EDIGS MENGEŠ	9	2	7	4
9.	MELAMIN KOČEVJE	9	18	2
10.	PETROL OLIMPIJA 9 0 9 0
EDIGS MENGEŠ - PTUJ 2:5
Orešnik - Pavič 1:3, Avbelj - Ovčar 3:0, Jazbič - Piljak 2:3, Avbelj
-	Pavič 0:3, Orešnik - Piljak 1:3, Jazbič - Ovčar 3:1, Avbelj - Piljak 1:3
REZULTATI 9. KROGA: Edigs Mengeš - Ptuj 2:5, Kema Puconci
1. SNTL (ž)
REZULTATI 9. KROGA: Iskra Avto-elektrika - Ptuj 5:2, Arrigoni - Fuži-nar Interdiskont 3:5, Muta - Šenčur 5:0, Logatec - Ljubljana 5:2, Ilirija
-	Kajuh Slovan 3:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	9 9	0	18
2.	ARRIGONI	9 8 1	16
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	9 7	2	14
4.	PTUJ	9 5	4	10
5.	MUTA	9 5	4	10
6.	LJUBLJANA	9 4	5	8
7.	KAJUH SLOVAN	9 3	6	6
8.	LOGATEC	9 3	6	6
9.	ILIRIJA	9 18	2
10.	ŠENČUR	9 0 9 0
ISKRA AVTOELEKTRIKA
-	PTUJ 5:2
Milost - Zera 3:0, Škabar - Ter-buc 3:0, Silič - Rojko 0:3, Škabar
-	Zera 3:0, Milost - Rojko 1:3, Silič
-	Terbuc 3:0, Škabar - Rojko 3:2
Danilo Klajnšek
Zmagovalca je odločila menjava celjskih vratarjev v 37. minuti, ko je Rezar na golu zamenjal slovaškega reprezentanta Štochla, ki je skupaj z Belcem v golu Ormožanov blestel v 1. polčasu. Rezar je v 24 minutah zbral kar 12 obramb in preprečil senzacijo v Ljutomeru. Ob koncu je številna publika na nogah z glasnim aplavzom pozdravila obe ekipi.
Uroš Krstič
1. A SRL (ž): Mercator Tenzor - Krka 43:38 (19:18)
Ptuj - dvorana Center, gledalcev 250, sodnika Kočevar - Lesar (Ribnica).
Mercator Tenzor Ptuj: M. Križanec, Mateša 10 (2), Korotaj, Ciora 3 (1), Močnik, Strmšek 13, Ozmec, Bolcar 1, S. Križanec, Brumen 5, Sivka 4, Tumpej, Jaušovec, Prapotnik 7 (1). Trener N. Bistrovič.
Gostiteljice so pričele zbrano in preko Brumnove so že
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 11. KROGA: Mercator			
Tenzor Ptuj - Krka 43:38 (19:18),			
Olimpija - Zagorje GEN I 26:19 (11			
:10), Brežice - Krim Mercator 14 :46			
(6:19), Piran vrtovi Istre -		Izola 34:30	
(15:15), Celeia Žalec	- Celjske mesni-		
ne 30:23 (15:13), Burja Škofije - Evro			
Casino Kočevje 28:10 (14:5).			
1. KRIM MERCATOR 11	11	0	0 22
2. OLIMPIJA 11	9	1	1 19
3. ZAGORJE GEN-I 11	9	0	2 18
4. CELEIA ŽALEC 11	8	1	2 17
5. KRKA 11	6	0	5 12
6. M. TENZOR PTUJ 11	5	1	5 11
7. IZOLA 11	4	1	6 9
8. PIRAN VRTOVI ISTRE11	4	0	7 8
9. CELJSKE MESNINE 11	3	1	7 7
10. BURJA ŠKOFIJE 11	3	1	7 7
11. EVRO C. KOČEVJE 11	1	0	10 2
12. BREŽICE 11	0	0	11 0
v prvi minuti načele mrežo gostij. Prednost so v nadaljevanju povečale, toda gostjam je uspelo z zaporednimi zadetki spremeniti rezultat v svojo korist. Ptujčanke pa tokrat niso ponovile napake iz preteklega srečanja (izgubile za 1 zadetek) in so v 18. minuti pri stanju 12:12 ponovno prevzele pobudo in si nabrale štiri zadetke prednosti. Zdesetkana domača obramba je še enkrat dovolila, da sta Bavčerjeva in Skutniko-va z lahkoto dosegli zadetke. Odmor je bil za Ptujčanke zelo dobrodošel, v igro pa je v nadaljevanju prvič vstopila Ciora. Udarna moč napadalk se je s tem močno povečala. Nezadržna je postala Strmškova, ki je v nadaljevanju dosegla 12 zadetkov, ob njej sta neusmiljeno zadevali še Mateševa in Prapot-nikova. K vodstvu je precej pripomogla tudi vratarka Maruša, ki je v drugem delu dosegla 9 obramb. To je dalo Ptujčankam še večjo vzpodbudo in z dobro igro v obrambi so popolnoma nadigrale gostje, ki niso znale več zaustaviti razigranih domačink. V tem delu so morale braniti prednost s štirimi igralkami, brez Bolcarjeve in Prapotnikove, ki sta zaradi prekrška morali na klop. Vzdržale so te minute in zmagale ter s prikazano igro navdušile številne gledalce.
anc
Nikola Bistrovič, trener MT Ptuj: »Zaslužena zmaga, v kateri smo se oddolžili gostjam, ki so nas pred nedavnih v četrtfinalu za pokal Slovenije izločile iz nadaljnjega tekmovanja. Nedvomno je zmaga dobra popotnica za naslednjo tekmo ko v soboto gostimo ekipo Kočevja.«
Zaključni turnir Pokala v Ljutomeru??
Obisk tekme 14. kroga MIK 1. lige med Ormožani in Celjani je presenetil še največje optimiste, ki so pred tekmo pričakovali okrog 700 gledalcev. Na koncu se je v dvorano natisnilo okrog 1200 gledalcev, preko 300 pa jih je ostalo pred dvorano. Slednji so bili jezni, saj si niso mogli ogledati tekme. Že uro pred tekmo je bila velika gneča pred dvorano, ki je spominjala na kakšno celjsko tekmo Lige prvakov pred leti. Veliko napako so si organizatorji privoščili pri odprtju dvorane, saj so jo odprli šele pol ure pred začetkom tekme. To je bila prva organizacija tekme v ŠIC Ljutomer in je sicer odličnim gostiteljem treba to napako oprostiti. Po koncu tekme so Ljutomerčani in tudi odgovorni v RK Jeruzalem Ormož pokazali zanimanje za skupno organizacijo zaključnega turnirja Pokala Pivovarne Union, kjer bodo nastopili Celjani, Koprčani, Mariborčani in Ormožani. Dovolj razlogov za izpeljavo novega velikega športnega dogodka. V kratkem bo več jasnega, ali bo zaključni turnir Pokala Pivovarne Union v Ljutomeru.
uk
IG Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, bralci pišejo
torek m 15. decembra 2009
Zetale • Mednarodno sodelovanje osnovne šole Prejeli smo
Izboljšajmo
svoj življenjski slog
Osnovna šola Žetale od 1. avgusta 2009 do 31. junija 2010 sodeluje v mednarodnem projektu Comenius, katerega cilj je izboljšati kakovost šolstva in krepiti evropsko razsežnost v šolskem izobraževanju.
Foto: Arhiv OS Zetale
Člani projektnih timov na srečanju v Eggenfeldnu v Nemčiji
Aktivnosti v projektu potekajo pod naslovom »Bolj zdrav svet - izboljšajmo svoje okolje in bolj zdrav, aktiven življenjski slog«. Glavna koordinatorka projekta je Bev Hicks iz šole v Wi-tneyju v Angliji, koordinatorka projekta na naši šoli Žetale pa je učiteljica Tanja Nikolovski. Šole, ki sodelujejo pri tem pro-
jektu, prihajajo iz Nemčije (Private Montessorischule Eggen-felden), Anglije (North Leig Church of England Primary School), Italije (Passo Corese Direzione Didattica di Fara Sabina) in Slovenije (OŠ Žetale). V novembru smo se učitelji, sodelujoči v projektu, srečali na študijskem obisku v Nemčiji, kjer smo obiskali zasebno šolo
Kidričevo • Podpisali pogodbo za dvorano
Pricetek pripravljalnih del
Župan občine Kidričevo Jože Murko in direktor gradbenega podjetja Granit iz Slovenske Bistrice Peter Kosi sta v ponedeljek, 7. decembra, slovesno podpisala pogodbo za izgradnjo nove večnamenske dvorane v Kidričevem, vredne dobrih 3,4 milijona evrov.
Kot je ob slovesnem podpisu povedal župan občine Kidričevo Jože Murko, so na javni razpis za gradnjo večnamenske dvorane prejeli 18 ponudb, kot najugodnejša pa je bila izbrana ponudba gradbenega podjetja Granit iz Slovenske Bistrice. Pogodbena vrednost za izgradnjo objekta nove večnamenske dvorane je 3.452.826 evrov,
cene po enoti mere so fiksne, začetek gradbenih del je previden že ta petek, 11. decembra, zaključek pa oktobra 2010. Seveda bo k tej ceni potrebno dodati še stroške za projektno dokumentacijo, notranjo opremo in zunanjo ureditev, tako da naj bi bila vrednost celotne investicije okoli 5 milijonov evrov.
Direktor Gradbenega podje-
» Enotnost liste za razvoj obCine se je skrhala«
Marie Montessori v Eggenfel-dnu. Med seboj smo izmenjali izkušnje in spoznanja, do katerih smo prišli v prvih mesecih sodelovanja v projektu, ko smo skupaj z učenci raziskovali naše življenjske navade in odnos do okolja, ter se dogovorili za aktivnosti v času do meseca maja, ko se bomo ponovno sestali v Witneyju v Angliji.
Saša Peršoh
(Odmev na članek v Štajerskem tedniku)
Mislim, da bi bilo koristno, predvsem za občane Občine Središče ob Dravi, da se bolj podrobno seznanijo z mojimi mnenjskimi razhajanji z nekaterimi člani Liste za razvoj občine. Ne nameravam nikogar prepričevati v svoj prav, toda ostra filipika, s katero se je odzval gospod Jurij Dogša na moj izstop iz svetniške skupine Liste za razvoj, mi potrjuje, da sem ravnal pravilno.
Avtorica članka ga. Viki Ivanuša dobro ugotavlja, da seje nekaj kuhalo že lep čas. Strinjam se, menije bila neargumentirana zavrnitev Odloka o proračunu občine dne 23. 11. 2009 kaplja čez rob. Vsa glavna razhajanja s svetniško skupino so se v preteklosti neposredno in tudi posredno nanašala na razvojna vprašanja občine Središče ob Dravi. Poskušam predstaviti le tri, po mojem mnenju najpomembnejše.
Ekonomske razmere v letošnjem letu in v letu 2010 narekujejo, da se zaradi izredno nizkih cen gradbenih del in nizkih obrestnih mer občina zadolži toliko, kolikor omogoča zakonodaja, in s tem nadoknadi razvojni zaostanek, kije nastal v zadnjih petnajstih letih pred osamosvojitvijo občine. Tako sem predlagal, da se pločnik v Obre-žu zgradi v letu 2010. Obresti, ki bi jih plačali za najeti kredit, bodo namreč nekajkrat manjše od povečanja cen, če ga bomo gradili v letu 2011 ali pozneje. Lista za razvoj je vsa leta pavšalno problematizirala zadolževanje, tudi v letih, ko dolgov sploh ni bilo, je strašila pred bankrotom, čeprav je občina Središče, kljub rekonstrukciji šole, med najmanj zadolženimi občinami v Sloveniji. Menim, da je sedaj čas za investiranje in razumno zadolževanje, to dejstvo smatram kot našo priložnost. Občani smo predolgo čakali na razvoj, ni potrebno, da čakamo še več.
Drugo področje razhajanj je izvedba razvoj-nihprojektov. Lista za razvoj jeproblematizirala obnovo Trga, spomnimo se samo članka Obnova trga škriplje časovno in tudi finančno, pred tem je v letu 2007 z amandmajem izničila predlog vaškega odbora Godeninci, da se obnovi odsek ceste, ki je dejansko potreben obnove. Oboje brez tehtnih razlogov. Sedaj se nasprotuje izgradnji vodovoda za Lipje in bodočo poslovno cono, ki bo, upam, uresničena v prihodnjih letih. Ob tem se namiguje na moje zasebne interese. Kot eden izmed več deset solastnikov podjetja Jeruzalem SAT d.d. povem, da se je podjetje Jeruzalem SAT, kot družbeno odgovorno podjetje, že v letih pred samostojno občino začelo ukvarjati spreusmeri-tvijo dejavnosti na farmi in iskanjem investitorjev, ki bodo investirali na območju farme. Oboje pomeni ohranitev delovnih mest in tudi okoljsko sanacijo področja. Podjetje Jeruzalem SAT se ne namerava priključiti na novi vodovod, ker ima
za napajanje živali svojo vodno zajetje. Občini podjetje ni postavilo, in tudi ne bo, nobenih zahtev za plačilo obstoječe infrastrukture, kije v lasti podjetja. Namigi o mojih zasebnih interesih zato niso umestni. Podjetje Jeruzalem SAT se trudi, da bi zamišljena preusmeritev poslovne dejavnosti uspela ter da ne bi pustila sodelavcev na cedilu. Ne ravna tako kot marsikatero podjetje, ki poskrbi le za lastnike in upravo, širši družbi pa pušča socialne in okoljske rane. Sedaj ko je gradnja štirih investitorjev že v teku, se pojavi nasprotovanje izgradnji vodovoda in se sprašuje, kdo bo to financiral! Vsak, ki se kaj malega ukvarja z investiranjem, ve, da bodo investitorji plačali predpisane komunalne prispevke in po končani gradnji plačevali prispevke za uporabo zazidanih zemljišč. Po grobi oceni bo teh dajatev, kijih bo pokasirala občina v prihodnjih petih letih, nekajkrat več, kot bo znašala vrednosti izgradnje vodovoda. Dobro jutro Lista za razvoj!Živi kdo v preteklosti, ko podjetništvo ni bilo zaželeno?
Tretje področje, ki posredno, toda najbolj odločilno vpliva na razvoj občine, so medsebojni vzajemni ali pa tudi ne-vzajemni odnosi med občinskimi svetniki na eni strani, županom na drugi strani in občinsko upravo na tretji strani. Svetniki Liste za razvoj so v zadnjih letih večkrat poskušali neupravičeno krniti avtoriteto županu in občinski upravi in zmanjšati njihove pristojnosti. Skoraj vsako stvar bi oni napravili bolje, bolj transparentno, korektno, z manj stroški, tako rekoč bili bi popolni. Kritizirati občinsko upravo ter župana in istočasno ne videti dosežkov in pridobljenih državnih razvojnih sredstev ter vsega drugega storjenega v zadnjih treh letih, je sprevrženo. Vedno bolj pritrjujem posameznim občanom, ki pravijo, da nekateri želijo, da se ne bi naredilo preveč. Upam, da sem v zmoti glede tega. Osebno sem mnenja, da občinska uprava in župan delajo prav dobro, kaj dosti bolje se delati ne da, razmere tega ne dopuščajo.
Obžalujem, da sem bil tako rekoč prisiljen povedati svoje mnenje, ker bi si sicer občani občine Središče ob Dravi lahko mislil, da imajo podtikanja in osebne vrednostne diskreditacije na moj račun upravičene razloge. Vedno sem pripravljen na strokovno razpravo o morebitni spornosti mojih zgoraj navedenih stališč, vendar le, če drugače misleč sogovornik uporablja utemeljene strokovne argumentacije, ne pa osebne vrednostne diskreditacije. Na kakršna koli nova podtikanja se javno ne bom odzival, ampak bom uporabil druga sredstva.
Podžupan Občine Središče ob Dravi Ivan Viher Središče, 08.12.2009
Foto: M. Ozmec
Pogodbo o gradnji nove večnamenske dvorane v Kidričevem sta podpisala direktor Gradbenega podjetja Granit Peter Kosi in župan občine Kidričevo Jože Murko (desno).
tja Granit iz Slovenske Bistrice Peter Kosi pa je bil izjemno zadovoljen, da je bilo za izgradnjo dvorane izbrano prav njihovo podjetje, še posebej, ker je v času gospodarske krize močno prizadeto tudi gradbeništvo, zato je dobre 3 milijone evrov vredno delo v tem času med izredno pomembnimi.
Svoje zadovoljstvo je ob podpisu pogodbe izrazil tudi Brane Tonejc, ravnatelj Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo, ki je ta dogodek primerjal s tistim iz leta 1964, ko so ob šoli v Kidričevem dobili tedaj prvo telovadnico daleč naokoli. Prepričan je, da bodo z izvajalcem gradbenih del dobro sodelovali, saj je njihova skupna dolžnost skrb za varnost in prijetno počutje šolarjev.
Pripravljalna dela za izgradnjo nove dvorane naj bi pričeli že ta petek, 11. decembra, sicer pa se je priprava za izgradnjo pričela že s porušitvijo dosedanje šolske telovadnice.
-OM
Ljutomer • Ustvarjalnost Varstvenega centra
Pripravili dan odprtih vrat
Varovanci Varstveno delovnega centra (VDC) v Ljutomeru se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi in so pri svojem delovanju izjemno kreativni. Kaj vse premorejo, vsako leto prikažejo številnim obiskovalcem na tradicionalnih odprtih vratih, ki jih prirejajo v svojih prostorih na ulici Slavka Osterca.
Ljutomerski VDC posluje kot enota v sklopu VDC Murska Sobota, v katero je vključenih 35
uporabnikov, starih od 20 do 50 let. Za njih skrbi 11 zaposlenih delavcev, varovanci pa prihaja-
jo iz občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Veržej in Ormož. Dnevno bivanje traja med 6.30 in 15. uro, izvajajo pa se naloge vodenja, varstva in organizirane zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z zmerno, težjo in lažjo motnjo ter z dodatnimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Dejavnost je namenjena ohranjanju pridobljenih znanj in delovnih spretnosti, razvijanju novih sposobnosti ter pridobivanju socialnih in delovnih navad s poudarkom na vključevanju v družbeno skupnost in okolje.
NŠ
Foto: NS
Okoli sveta (22) • Piše: Filip Kovačič
Po Severnem otoku Nove Zelandije
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Naslednje jutro sem se odločal iti naprej po obali ali zaviti proti notranjosti, najbolj ma-orskemu področju. Odpravil sem se proti mestu Rotorua v notranjost. Še pred prihodom v mesto me je zaustavil čuden vonj, najbolj podoben tistemu po gnilih jajcih. Zapeljal sem proti gozdnemu parku, stopil iz avtomobila, da si pripravim malico. Vonj je bil čedalje močnejši in resnično neprijeten. Šele ko sem prispel v narodni park, ki ga upravljajo Maori, sem ugotovil za kaj gre. Celotno področje je polno gejzirjev in vročih vrelcev blata, ki oddajajo vonj po žveplu. Čeprav je mesto Rotoura eno izmed najhitreje razvijajočih se mest Nove Zelandije in med najbolj iskanimi turističnimi točkami, se sam ne bi nikoli odločil za življenje tam. Vonj je enostavno premočan. So pa zato izredno zanimivi gejzirji, ki bruhajo vročo vodo tudi 30 metrov visoko. Vsa pokrajina je vulkansko še vedno zelo aktivna. Vso področje je prepredeno z geo-termalnimi elektrarnami. V Ro-torui sem vzel v avto Nizozemca Johana, ki je prav tako potoval okrog sveta. Skupaj sva se peljala proti največjemu jezeru z imenom Taupo. Mestece, ki leži ob njem, je spet eno izmed tistih, ki ponuja ogromno različnih adrenalinskih aktivnosti. Kraj Taupo Novozelandci imenujejo tudi svetovna prestolnica skokov s padalom. Na športnem letališču je dogajanje res pestro, vendar pa vseeno dvo-
mim, da je to ravno prestolnica športnega padalstva na svetu. Kiviji, kot sami sebe radi šaljivo imenujejo Novozelandci, pač znajo zadeve dobro prodajati. V Taupu sva z Johanom zavila na kavo. Ko sva se po kaki uri vrnila, avto ni hotel več vžgati. Očitno se je popolnoma spraznil akumulator. Takoj sem se spomnil, da sem pustil prižgane luči. Tukaj pač nihče ne vozi z lučmi podnevi, in če zapustiš avto, enostavno ne opaziš tega. In ker je toyota imela avtomatski menjalnik, tudi porivanje ni pomagalo. Zanimivo mi je bilo, da ljudje kablov za prižiganje sploh nimajo. Sem jih kar nekaj ustavil na parkirišču in ulici in pobaral. Pri nas bi bila to eno-
stavna zadeva, tam pa mi ni pomagalo nič drugega, kot da sem poklical njihov avtomobilski klub AA. Težava je nato bila v eni uri rešena. Brezplačno.
Johan je ostal v Taupu, jaz pa sem nadaljeval pot proti Turan-gi in narodnem parku Tongari-ro. Kmalu sem zašel v zanimiv popotniški lodge japonskega lastnika, ki je bil pred leti udeležen pri ustvarjanju filma Zadnji samuraj, ki so ga snemali v tem okolju. Vulkan Mt. Tara-naki so v filmu upodobili kot japonsko Fudžijamo. Čeprav je mi je bilo ime hostla Pri samuraju ob prihodu čudno, mi je bila po lastnikovi razlagi stvar pojasnjena. Japonec mi je na koncu s ponosom pokazal sli-
ko s podpisom: »Dar od Toma Cruisa.«
Nova Zelandija je nadvse zanimiva država za režiserje filmov, saj je pokrajina, še zlasti v bližini vulkanov, neverjetno spektakularna. Ker se je o tre-kingih v Novi Zelandiji povsod govorilo v superlativih, sem si tudi sam želel doživeti kakšnega. Odločil sem se za celodnevni treking, ki naj bi bil med najboljšimi na svetu. Prečkanje Narodnega parka Tongariro, hoja med tremi vulkani po eksotični ''lunarni'' pokrajini se imenuje Tongariro crossing. Točno na tem področju so, med drugimi, posneli tudi trilogijo filmov Gospodarja prstanov ...
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Zena me je materialno prevarala
Poročena sva 15 let in imava enega otroka. V teh letih sva privarčevala precejšnjo vsoto denarja, saj sva želela od njenih staršev kupiti hišo, v kateri sva živela. Najino življenje je potekalo, kot bi si samo lahko želela. Pred tremi meseci pa je žena plačala hišo staršem, seveda tudi z mojim vedenjem, kar pomeni, da bi morala biti najina. Nakar jo je poklical oče in sta pri notarju uredila dokumente brez mene. Hiša je sedaj v njeni lasti, meni pa se zdi, da me je s tem ogoljufala in prevarala. Z njo se ne morem pogovoriti, ker potem kriči name, joka in pravi, da mi je samo do materialnih dobrin, zanjo in za otroka pa mi ni mar. Obupan sem, mislim tudi na samomor, ne vem več, ali naj se ločim ali vztrajam zaradi otroka. Zdi se mi, da je moje življenje postalo pekel, bolečina tega, da me je prevarala in izdala, je neznosna. Kaj naj naredim?
Lepo pozdravljeni!
Kot opisujete, je vaša žena svojemu očetu plačala hišo z denarjem, ki sta ga skupaj privarčevala. Zato čutite, da se vam je zgodila krivica od osebe, ki ste ji najbolj zaupali. Vsa zgodba pa govori predvsem o vajinem odnosu, o nezaupanju med vama, strahu pred pripadnostjo in bližino. Pišete, da je vajino življenje potekalo, kot sta si bila želela, vendar se je vse zapletlo pri denarju.
Če pogledava to zgodbo iz drugega zornega kota, je denar samo nekaj, na kar se je projicirala vajina stiska. Vse, česar nista dorekla v odnosu, vsi strahovi, negotovosti in občutki nevarnosti so se izrazili skozi dogajanje, ki ga opisujete. Živela sta lepo življenje, ob tem pa nista opazila, da vajin odnos razjedata dvom in občutek nezaupanja.
Zadnji odstavek govori o obupu, misli na ločitev, samomoru, brezvoljnosti, nezaupanju, peklu in prevari. Ta del vašega pisma močno govori o tem, da so to občutja vajinega odnosa, ki jih nista nikoli naslovila drug na drugega. Prav tako pa tudi žena ne zmore
izraziti svoje stiske in je del tega sveta tudi njen, saj ga skupaj ustvarjata. Najverjetneje pa ste vi tisti, ki nosite stisko, krivico in bolečino za oba. Če bi ona zmogla začutiti vsaj delček tega, kar doživlja, bi se med vama sprostilo veliko občutkov. Pogovor je prvi odgovor na vajino stisko.
Svetujem vama pomoč tretje osebe. Tako bosta lažje spregovorila o sebi in si povedala vse tisto, česar do sedaj nista zmogla.
Lahko pa svoja občutja, ki se vam prebujajo ob njej, naslovite nanjo, jo vprašate, koliko se počuti ob vas negotovo, česa jo je tako globoko strah in kaj je njena najgloblja bolečina v odnosu z vami. Ob tem ne omenjajte nobenega denarja ali krivice, ki vam jo je naredila. Torej preko svojih čutenj na sočuten način poskušajte najti pot do njenega sveta. Ta pa je zelo močno čuvan in skrit pred vami, saj se ne počuti varno. Pa ne govorim o tem, da ste vi krivi, le prebujajo se vama drug ob drugem stiske, ki jih ne zmoreta nasloviti, ker so pre-boleče in sta jih že prinesla
v odnos. Ob najugodnejšem trenutku so se znova odprle in zaživele med vama, a z možnostjo, da jih tokrat rešita in se v vsej tej bolečini povežeta in začutita.
Ko bosta začela govoriti o sebi, o vaju, o negotovosti in strahu, ki se med vama prebuja, se bodo stvari uredile skoraj same od sebe. Ko bosta našla v odnosu varnost, stik, intimo in pripadnost, se bo strah, zaradi katerega se je vse to zgodilo, počasi umaknil.
Vse dobro vama želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Na valovih časa
Torek, 15. december
Danes goduje Kristina.
37 se je rodil rimski cesar Neron.
322 naj bi Kristina (Kristijana, Nina, Tinca), ki danes goduje, spreobrnila h
krščanski veri kraljevo družino in celotno gruzinsko ljudstvo.
1640 je po ljudski vstaji prevzela oblast na Portugalskem domača dinastija
Braganza.
1785 se je rodila v Idriji Eva Lucija Cecilija Viktorija Kraus - Emilija, ki je postala Napoleonova ljubica.
1832 se je rodil francoski inženir Alexandre Gustave Eiffel.
1846 so izšle Poezije dr. Franceta Prešerna, ena najpomembnejših knjig
slovenske književnosti.
1892 je v državnem zboru na Dunaju pet istrskih in pet dalmatinskih prava-ških poslancev osnovalo hrvaško-slovenski klub. Sreda, 16. december Danes goduje Albina.
1776 se je rodil nemški fizik in kemik Johann Wilhelm Ritter, ki je ugotovil, da obstaja poleg očesu nevidnega infrardečega tudi ultravijolično sevanje. 1920 je liberalni Slovenski narod Slovence posvaril pred separatizmom, kakršnega domnevno uganjajo »radičevci in hrvaški zajedničarji ter slovenski klerikalci«.
1922 je avstrijski tekstilni koncern za svilo Bujatti z Dunaja, v sodelovanju s Slavensko banko, ustanovil delniško družbo Mariborska industrija svile. 1936 so podpisali v Londonu protokol o nevmešavanju v špansko državljansko vojno.
1955 so zunanji ministri članic Nato sprejeli sklep o oborožitvi Natovih enot z jedrskim orožjem.
1968 je umrl slovenski mladinski pisatelj Oskar Hudales.
1991 so ustanovili v Sloveniji šolo za častnike in podčastnike.
Četrtek, 17. december
Danes goduje Lazar.
Danes je svetovni dan letalstva.
1626 se je rodila švedska kraljica Kristina. Ko so jo vprašali, kako da ima tako rada moške, je odgovorila: »Res jih imam rada, toda ne zato, ker so moški, ampak ker niso ženske.« 1749 se je rodil italijanski skladatelj Domenico Cimarosa. 1770 je bil v Bonnu krščen (dan rojstva ni znan) eden največjih glasbenikov vseh časov nemški kompozitor Ludwig van Beethoven. 1778 se je rodil britanski kemik Humphrey Davy. 1819 je postal Simon Bolivar predsednik Kolumbije, ki je nastala iz Venezuele in Nove Grenade.
1834 se je rodil v Strmcu pri Vojniku Lavoslav Gregorec, eden pomembnejših katoliških politikov na Štajerskem.
1888 se je rodil v Cetinju Aleksander I. Karadordevic, jugoslovanski kralj od
leta 1921 do 9. oktobra leta 1934, ko je bil umorjen v atentatu v Marseillu.
Petek, 18. december
Danes goduje Teo.
Danes je svetovni dan migrantov.
1842 se je rodila hči Franceta Prešerna Ernestina Jelovšek.
1863 se je rodil avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand.
1865	so vse ameriške zvezne države podpisale 13. amandma ustave, s katerim so odpravili suženjstvo.
1866	je Tirolec Peter Mitterhofer na cesarskem dvoru na Dunaju predstavil svoj izum, prvi uporabni pisalni stroj.
1887 so ustanovili Klub slovenskih biciklistov Ljubljana, ki je postal matica slovenskega kolesarstva.
1918 je Narodna vlada SHS v Ljubljani razširila pristojnost bivšega obrtnega nadzorništva za Kranjsko na vso Slovenijo.
1918 je slovenska Narodna vlada SHS uvedla institucijo delavskih zaupnikov.
Sobota, 19. december
Danes goduje Urban.
1434je bil Urban Tekstor potrjen za tretjega ljubljanskega škofa. 1553 je zasedla britanski prestol Marija I. Tudor, ki se jo je oprijelo ime Marija Katoliška in tudi Krvava Mary. 1842 so ZDA priznale neodvisnost Havajem.
1878	se je rodil v Vačah slovenski skladatelj Anton Lajovic, mojster samospeva in zbora ter avtor orkestralne glasbe.
1922 se je rodil v Šoštanju slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh, pisec predvsem čustvene partizanske lirike.
1986 so izpustili iz konfinacije v mestu Gorki sovjetskega disidenta in znanstvenika dr. Andreja Saharova in njegovo ženo Jeleno Bonner. 1991 je Islandija kot prva zahodna država priznala Slovenijo. Nedelja, 20. december Danes goduje Julij.
1699 so v Rusiji prestavili praznovanje novega leta s 1. septembra na 1. januar.
1851 so oblasti razglasile obsedno stanje v Solčavi 1861 se je rodila v Ljubljani slovenska slikarka realistične smeri Ivana Kobilica.
1910 je novozelandski fizik Ernest Rutherford z eksperimenti dokazal obstoj atomskega jedra.
1918 je regent Aleksander sestavil prvo vlado nove države Kraljevine SHS. 1924 so v Avstriji krono, ki ji je po prvi svetovni vojni zaradi inflacije padla vrednost, zamenjali s šilingom.
1971 je bil avstrijski diplomat Kurt Waldheim izvoljen za generalnega sekretarja OZN.
Ponedeljek, 21. december
Danes goduje Tomaž.
Danes se ob 18. uri in 47 minut začne zima, danes je najdaljša noč in najkrajši dan.
1781 je Jožef II., sin Marije Terezije, izdal patent o verski toleranci.
1879	se je rodil v gruzijskem mestu Gori sovjetski politik in državnik Josip Visarionovič Stalin, Leninov naslednik in boljševistični diktator.
1873 se je rodil v Šentjurju pri Celju slovenski skladatelj Josip Ipavec, avtor klavirske glasbe.
1913 je bila v newyorškem časopisu New York World objavljena prva znana križanka.
1942 so začeli izvajati Italijani v Ljubljani množične racije, ki so zaradi bližnjega božiča med ljudmi dobile ime božične. 1968 je vzletela vesoljska ladja Apollo 8, ki je s tremi vesoljci desetkrat obkrožila Mesec.
AvtoD£OM
XI predstavlja vstopnico med bavarska terenska vozila
X1 je najmanjši BMW-jev terenec, ki je za dobrih deset centimetrov krajši od aktualnega X3, vsi modeli X pa se (lahko) ponašajo z štirikolesnim pogonom, ki je celo naprednejši od Audijevega quattra in Mercedesovega 4matica. Le xDrive je namreč sposoben po potrebi prenesti do 100 odstotkov moči na posamezno kolo avtomobila. Če sodimo po zunanjih merah in notranji prostornosti, je X1 bliže seriji 3 kakor seriji 1, cenovno pa se uvršča med njiju.
Kdo bi si mislil, da bo BMW v desetih letih predstavil kar štiri športne terence? Z X1 tako zaokrožujejo svojo paleto svojih športnih terencev in tudi tokrat gre za uspelo kombinacijo povišane oziroma bolj od tal oddaljene kombilimuzine ter prepoznavnega predstavnika v razredu športnih terencev. Drži tudi, da je X1 bolj cestno usmerjen (vsaj kar se zunanjosti tiče), kar mu štejemo v dobro, saj se večina takih vozil vozi po asfaltnih cestah, vozniki pa le tu in tam z njimi zavijejo na kakšno brezpotje.
S športnimi terenci imajo Nemci kar nekaj izkušenj, prodajne številke pa dokazujejo, da tudi kupcev ne manjka. Za Xl si osnove niso sposodili pri seriji 1, kot bi glede na oznako logično domnevali, ampak pri karavanu serije 3. Odvisno od različice modela lahko voznik izbira med zmogljivimi, nizkoemisijskimi bencinskimi in dizelskimi motorji, s tehnologijo štirikolesnega pogona xDrive ter tehno-
logijo EfficientDynamics, ki vključujejo regeneracijo zavorne energije, funkcijo start/stop in prikazovalnik prestave. Tistim, ki tak avto vozijo izključno v urbanem okolju, je na voljo izvedba s pogonom na zadnji kolesni par, in sicer z oznako sDrive 18d in 20d. V obeh primerih gre za dizla, kar niti ne preseneča, saj dizelski stroj ponuja višji motorni navor, nižjo porabo ter v zadnjem času tudi manj škodljivih emisij. xDrive28i je edini bencinar in edini šestvaljnik s 3,0-litrskim motorjem, ki razvije 258 KM. Štirivaljno dizelsko paleto sestavljajo xDrive23d (204 KM), xDrive20d (177 KM), sDrive20d (177 KM), xDrive18d (143 KM) in sDrive18d (143 KM).
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da gre za tako imenovani „premium" izdelek, ki je na voljo v sedmih različnih barvah notranjosti, na sedežih je lahko tudi dišeče usnje. Celotna notranjost je hišno prepoznavna; najprej opazimo pregledno armaturno ploščo s kompaktnim volanskim obročem, ki se prilega v roke, više postavljeno prestavno ročico, ki pošilja ukaze ročnemu ali samodejnemu menjalniku. Pritegnejo tudi kakovostni materiali, ki dajejo avtomobilu potrebno dinamiko ter za spoznanje višji položaj sedežev, kar daje
občutek varnosti oziroma prostornosti, saj se kompaktni BMW lahko pohvali s številnimi odlagalnimi površinami.
Četudi je X1 njihov najmanjši terenec, ima dovolj velik prtljažni prostor (od 420 do 1350 litrov), tudi zadnjo sedežno klop je moč podreti v razmerju 40/20/20. Če smo natančni, ne gre za klop, ampak za tri posamične sedeže, kar rahlo nakazuje tudi na enopro-storske apetite.
Športni terenec je dobil cel kup tehnike, ki je poznamo iz večjih hišnih modelov, kjer nedvomno najbolj izstopa njihov xDrive. Kot že omenjeno je X1 v kombinaciji s šibkejšima dvema dizloma na voljo tudi le s pogonom na zadnji kolesi, sicer se motorna moč prenaša na vsa štiri kolesa preko inovativnega BMW-jevega štirikolesnega pogona.
Tehnologija podvozja vključuje dvočlen-kasto potisno gred oziroma aluminijasto dvočlenkasto vezno premo spredaj, zadaj premo s petimi vodili iz lahkega jekla, dinamični nadzor stabilnosti, vključno z dinamičnim nadzorom oprijema in za doplačilo nadzor zmogljivosti za dinamično obnašanje med vožnjo.
Na področju varnosti je treba omeniti tri-točkovne samonavijalne varnostne pasove na vseh sedežih, čelne in stranske varnostne zračne blazine, varnostne zračne blazine za glavo ob strani, prilagodljive zavorne luči in dnevne vozne luči. V povezavi z doplačljivim navigacijskim sistemom deluje zadnja generacija vmesnika iDrive, ki ga sestavljajo krmilnik in gumbi za neposredno izbiro na sredinski konzoli, nadzorni prikazovalnik v instru-mentni plošči, pa tudi gumbi pod nadzorno ploščo za upravljanje klimatske naprave.
Naj še omenim sistem nadzora pri spustih s hriba naprej in nazaj, kjer štirikolesni pogon samodejno poskrbi za nadzorovano varno spuščanje vozila, pri čemer vozniku ni potrebno storiti drugega kot pritisniti na gumb in počakati, da se terenec ustavi na ravnini.
Ko je konec letošnjega oktobra stekla uradna prodaja, so kupcem ponudili tri dizle in en bencinski motor, ta mesec pa sta se pridružila še šibkejša dizelska stroja, s pogonom na zadnji kolesni par (sDrive) oziroma s tehniko xDrive.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.)
Ljudska imena:
celec, kozja rebrca, mači-ca, mali trpotec, ovčji jezik, ozki protek, potnjak, pri-potec, pripotnik, suličasti trpotec, suličastolistni trpotec, špičasti trpotec, volčji jezik, žebinec, žiličnjak, žiljak, žilnik, žilnjak, žil-njek.
Opis
Ozkolistni trpotec je trajnica. Vse liste ima zbrane v
pritlično rozeto. V dolžino zrastejo 20 do 40 cm, so ozko suličasti, malo dlakavi, ob robu imajo le tu pa tam kratke zobce, ploskev je razločno podolžno žilnata. Plodovi so dvo-semenske glavice. Cveti od aprila do začetka septembra. Za zdravilne namene nabiramo liste v času cvetenja od aprila do oktobra, saj trpotec požene znova po vsaki košnji. Da listi ne počrnijo, ga sušimo hitro. Suhi listi imajo blag, prijeten vonj po travi in medu ter rahlo grenkokiselkast okus. Ozkolistni trpotec je ena najpogostejših zdravilnih rastlin pri nas. Raste povsodpo suhih travnikih, na poljih in ob poteh.
Zdravilne snovi in učinkovine
Vozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluzi, grenčine, čreslovine, barvilo ksan-tofil, kremenčeva kislina,
Foto: Črtomir Goznik
Aleksandra Vuletic, farm. tehnica
rudninske snovi in vitamin C.
Delovanje in uporaba
Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražeče-ga kašlja, za zdravljenje bronhitisa, pri astmi in oslovskem kašlju. Trpotec deluje tudi proti želodčnim in črevesnim boleznim ter pri boleznih ledvic in mehurja. Čajni napitek pripravite kot poparek iz 2 do 4 gramov droge in ga uporabljajte trikrat na dan.
Uporabo odsvetujemo v primeru znane preobčutljivosti na učinkovine v listu ozkolistnega trpotca. Odsvetujemo tudi uporabo v nosečnosti in med dojenjem. Zunanje uporabljamo trpotec za obkladke in povitke pri ljudeh z izpuščaji in ranami. Neželeni učinki niso znani.
Zdravilni pripravki
Zdravilna oblika, ki jo lahko uporabljamo, je čaj in trpotčev sirup.
Sklepna misel
Je prastara zdravilna rastlina in uživa že od davnih časov največji ugled. Na to kaže tudi veliko število ljudskih imen. Najbolj priporočljiv je vsem tistim, ki imajo pljučne bolezni, jetiko, zasluzena pljuča, ki neprestano kihajo in kašljajo. Ozkolistni trpotec uspešno celi rane, zato so ga v ta namen uporabljali v ljudskem zdravilstvu.
Aleksandra Vuletic, farm. tehnik, Lekarne Ptuj -Lekarna Ptuj
Moje cvetje
Prazniki so že čisto blizu
V nedeljo je zagorela tretja svečka na adventnem venčku. To pomeni, da je pred praznikom samo še ena nedelja. Ta svečka je svečka veselja, upanja, svetlobe. Upam, da bo vse to prinesla tudi v vaše domove.
Nakup božičnih drevesc
Prav gotovo boste mnogi že v tem tednu kupovali božična drevesa, saj le še redki postavljajo smrekico šele za novo leto. Mnogi menijo, da je nakup živega, odrezanega božičnega drevesca nekaj škodljivega, da uničujemo naravo. Moje razmišljanje o tem je povsem drugačno. Vsa drevesca, ki so označena s posebnimi nalepkami, so bila vzgojena ravno v ta namen, da nam bodo polepšale za mnoge najlepše praznike v letu. Vzgoja božičnih drevesc je v EU prav posebna kmetijska panoga. Torej je razmišljanje o škodljivosti nakupa takega okrasa enako, kot bi razmišljali, ali naj kupimo in uživamo svežo solato, zelje ali jabolko. Seveda pa je sprehod v najbližji gozd in po možnosti seveda še ne lasten, kjer si izberemo in odrežemo najlepšo smrekico, pravzaprav kraja in resnično škodljiva za okolje.
Foto: Miša Pušenjak
Nekateri rešujejo svojo vest tako, da kupijo posajena drevesa. Če jih potem vrnemo v naravo, je tak nakup seveda pravilna odločitev. Ampak zaradi napačne nege veliko teh dreves ravno tako konča v smeteh in se tem potem nismo prav nič naredili. Posajeno drevesce doživi pri prehodu v toplo dnevno sobo velik stres. Zato mora biti vse do zadnjega zunaj na mrzlem, tudi prostor, kamor ga postavite, naj bo, če se le da, neogrevan. Če to ne gre, ga čimprej po praznikih spet prestavite na hladno, da se ne prebudi in prične gnati novih poganjkov. Če pa se je to pričelo dogajati, ga moramo na mrzlo prestavljati počasi, najprej na hladno za teden ali dva, potem odpirati okna in kasneje šele povsem na mrzlo in neprijazno vreme na prostem.
Za tako drevesce je dobro na mestu, kamor ga bomo po uporabi posadili, skopati jamo že v jeseni. Tako ga lahko čimprej posadimo spet na prosto. To lahko naredite še sedaj, če zemlja ni preveč mokra ali zamrznjena. Potrebno je tudi ves čas skrbeti, da bo zemlja v loncu zmeraj vlažna, ne pa zelo mokra.
Pri nakupu odrezanih drevesc pa moramo paziti, da bodo čimbolj sveža. Kako lahko prepoznamo tako rastlino, da ne bodo že kar takoj odpadle vse iglic? Eden izmed testov je, da z odrezano rastlino z deblom močno udarimo ob tla. Če z rastline odpade veliko iglic, je nikar ne kupite. Ravno tako poglejte odrezano deblo: rez mora biti še lepljiv od smole in sveže barve. Če iglice pogladite naprej ali nazaj, morajo hitro skočiti spet v svojo naravno lego, ne smejo vam ostati v rokah.
Ko izbrano drevo prinesete domov, ga dajte v vedro z vodo, še prej pa mu po možnosti odrežite del debla, tako kot spodrežemo rože za v vazo. Do 24. 12. naj bo zunaj, na hladnem in v vodi. Če ta zmrzuje, jo redno talimo s toplo vodo.
Tudi ko ga bomo okrasili, je bolje, da namesto križa, ki nam pomaga, da smrekica stoji, izberemo posode z vodo. Danes jih lahko brez težav kupimo v trgovini. Lahko pa si jo naredimo tudi sami. Izberemo čim lepšo posodo, lahko jo s trakom ali lepim papirjem okrasimo tudi sami. Tako posodo napolnimo s peskom, večjimi kamenčki ali prodom, da bodo držali smrekico, vmes pa nalijete vodo. Seveda je potrebno to vodo kar pogosto dolivati. Običajno v prvih dneh po prihodu k nam drevo vsak dan izpije prav vso vodo in jo moramo dolivati prav vsak dan.
Mnogi se raje odločijo celo za umetne smrekice. Če smo to naredili zaradi praktičnosti, potem ni nič narobe. Nikar pa ne mislite, da ste s tem obvarovali okolje. Umetne smrekice so narejene iz plastike, za njihovo proizvodnjo je bilo porabljeno veliko nafte, vode in energije, proizvodnja plastike nikakor ni okolju prijazna tehnologija. Poleg tega bo tudi kasneje, ko nam drevo ne bo več všeč, obremenitev okolja s takim izdelkom velika. Za okolje najbolje poskrbimo tako, da sproti ugašamo luči, uporabljamo varčne žarnice, zapiramo vodovodno pipo, ko vode neposredno ne uporabljamo (na primer pri umivanju zob in podobno) in se čim manj vozimo z avtomobilom. Za praznike pa si le privoščimo veselje z lepimi lučkami ali domačimi okraski, saj si po tako napornem in stresnem letu, kakor je bilo letošnje, to tudi zaslužimo.
Vesele in miru polne božične praznike vam želim!
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Rock veterani iz zasedbe Rolling Stones za prihodnje leto načrtujejo novo veliko svetovno glasbeno turnejo. Legendarni Stonesi naj bi bili osrednji gostje na jubilejnem in tudi največjem glasbenem festivalu v Evropi Glastonbury, ki bo prihodnje leto praznoval 40 obletnico. Ob pomembni obletnici prireditelji obljubljajo odlično zasedbo nastopajočih, med katerimi bodo ob Stonesih nastopili tudi fantje iz zasedbe U2. Irski rokerji, ki bodo na festivalu zaigrali 25. junija, bodo na znamenitem glasbenem dogodku nastopili prvič. Na Glastonburyju, ki ga prirejajo vse od leta 1970 in bo potekal med 23- in 27. junijem 2010, organizatorji
obljubljajo še več tovrstnih glasbenih presenečenj. Govori se, da bo dogodek z nastopom odprl David Bowie, po neuradnih virih pa naj bi se za jubilejno obletnico skupaj zbrali celo Led Zeppelin.
Ameriška glasbena diva Beyonce se je še enkrat več znašla na vrhu lestvice najboljših. Tokrat je v neki britanski anketi prejela titulo za največjo pop zvezdo. Tako je po letošnjih desetih nominacijah za grammy nagrade definitivno prevzela naslov kraljica popa nove generacije. V tej anketi je za sabo pustila tudi večni konkurentki Madonno in Britney Spears. Britney je zasedla drugo pozicijo, Madonna pa je na
Led Zeppelin
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3030
I
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3G3G
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
Foto: internet
Rolling Stones
omenjeni lestvici komaj na petem mestu. V top ten največjih pop zvezd so se uvrstili še Eminem, Pink, Take That, ki so na šestem mestu prehiteli svojega bivšega kolega Robbia Williamsa, ki je na sedmem mestu. Osmo, deveto in deseto mesto v omenjeni anketi so zasedli Kylie Minogue, Justin Timberlake in skupina Girls Aloud.
»Žepna pop princesa«, avstralska glasbenica Kylie Minogue, bo svoje privržence razveselila z novim live albumom Kylie Live In New York, ki je od 14. decembra že dostopen na njeni uradni spletni strani. Na albumu je posnetek njenega koncerta iz dvorane Hammerstein Ballroom v New Yorku 13. oktobra. Omenjeni koncert je bil tudi njen zadnji koncert v sklopu turneje For Me, For You po Severni Ameriki, Kylie je v svoji karieri izdala že dva live albuma: Intimate and Live (1998) in Showgirl Homecoming Live (2007). Istega leta pa je izdala tudi svoj zadnji studijski album X. Kylie trenutno pripravlja material za novi studijski album, ki bi naj po napovedih izšel spomladi prihodnje leto.
Britanski rocker ji Cold-play so za enega izmed angleških časopisov izdali prve podrobnosti okrog novega albuma. Trenutno imajo v planu še nekaj koncertov na njihovi glasbeni turneji, na kateri promovirajo svoj zadnji zelo uspešen album Viva La Vida Or Death And All His Friends. Zelo zanimiva je lokacija snemanja novega albuma, saj naj bi nove pesmi nastajale v neki zapuščeni cerkvi nekje na severu Londona, Producent novega albuma bo njihov stalni sodelavec Brian Eno. Skladbe na novem albumu naj bi bile nekoliko bolj akustične in umirjene.
®@®
Ameriški raper 50 Cent je velik oboževalec Susan Boyle, ki je s svojim debitant-skim albumom zelo visoko na svetovnihglasbenih lestvicah. 48-letna Susan Boyle, ki jo je med zvezde izstrelil njen nastop v tekmovanju Britain's Got Talent, je trenutno ena izmed najbolj priljubljenih pevk, kar je opazil tudi raper 50 Cent, ki želi z njo posneti duet. Prvi album škotske pevke Susan Boyle I Dreamed A Dream je med najhitreje prodajanimi albumi v Veliki Britaniji letos.
Peti studijski album britanske elektro pop zasedbe Goldfrapp bo nosil ime Head First in bo v Veliki Britaniji uradno izšel 22. marca prihodnje leto. Za prvi singel so izbrali skladbo Rocket, ki bo uradno izšla dva tedna pred albumom. Zadnji album Seventh Tree je skupina Gold-
frapp izdala leta 2008.
®®®
Člani ameriške glasbene zasedbe Black Eyed Peas so
na svoji spletni strani napovedali novo koncertno turnejo, na kateri bodo predstavljali svoj zadnji album The E.N.D. Turnejo naj bi pričeli februarja prihodnje leto v Atlanti. Maja 2010 pa bodo nastopili tudi po Evropi, a za zdaj datumi koncertov na Stari celini niso še javno znani.
®®®
Madonna je izdala svoj novi singel z naslovom Revolver. Skladba, pri kateri ji je na pomoč priskočil ameriški raper Lil Wayn, je kot dodatek vključena na njeni zadnji kolekciji Celebration. Z omenjeno kolekcijo je kraljica popa že zasedla prvo mesto na britanski lestvici albumov, hkrati pa tudi izenačila rekord Elvisa Presleya, saj se je s svojim 11. albumom že uspela uvrstiti na prvo mesto. Kolekcijo Celebration je prodala že v več kot dva milijona izvodih.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	TIK TOK - KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE OFFICIAL BBC CHILDREN IN NEED MEDLEY -PETER KAY'S ANIMATED ALL STAR
2.	RUSSIAN ROULETTE - RIHANNA
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
NEMČIJA
1.	ICH + ICH - PFLASTER
2.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
3.	MONSTA - CULCHA CANDELA
Ah, ti slovenski bogovi
Seveda, kdo drug kot slovenski zdravniki. Ti so, kot je razvidno že iz naslova, v tej ljubi državici bogovi. Nihče jim nič ne more, sami odločajo o svoji usodi, živijo na veliki nogi in tako naprej. Napak seveda ne počno, saj vendar niso nikjer vidne. V drugih evropskih državah ugotavljajo napake pri vsakem tretjem pacientu, v Sloveniji nobene. Razen takšnih, kot so primer Nekrep in podobne, ki se vlečejo po medijih, vendar o teh v nadaljevanju.
Glede napak sicer obstaja verjetnost, da je naše zdravstvo prav zares tako perfektno, da imamo le eno napako na milijon primerov, vendar osebno mislim, da je prej kot to ravno obratno. Veliko bolj verjetno bi se mi slišalo recimo milijon napak na pacienta. Glede na slovensko mentaliteto bi znalo še res biti tako. V tej po-dalpski deželi namreč napak ni, če se o njih ne govori in če niso kje zapisane. Kar pa se seveda izvaja tudi v praksi. Potem pa se zgodijo razni Nekrepi, to pa samo zaradi tega, ker nihče ne opozarja na vse napake, ki se gode. Dobro, razumem, da so tudi zdravniki samo ljudje in da delajo napake. Ampak takšne? Mar je zdravnica iz tega dotičnega primera sedem let študirala medicino, da na koncu ne zna uporabiti injekcije glukoze? Pa to še ni najhujše, kar te v slovenskem zdravstvu lahko doleti. Osebno se mi zdi, da je veliko hujša zdravniška aroganca in brezbrižnost. Ti se velikokrat obnašajo, kakor da so najmanj nadljudje. To je jasno razvidno tudi iz odnosa do lastnih napak. Kje pa, da bi jih priznali! Ne, oni so zdravniki in napak ne delajo. Potem pa se vplete zdravniška zbornica ... Absolutno se strinjam, da ščitijo svoje pripadnike, vendar zaradi tega ne bi rabili biti nepravični. Saj so vendar šolani ljudje. Naj uporabijo kanček zdrave pameti. Napake, kot primer Nekrep, se ne bi smele dogajati! Zdranik ali zdravnica takšnega otroka ne bi smela pustiti samega ne glede na karkoli. To pa je očitno zdravniška etika. Potem pa, ko to pride v medije in tako naprej, pa to označijo kot linč zdravniškega ceha. To je sramota, noben linč, linčati bi morali takšne zdravnike, ne pa da se jih ščiti.
Kar neverjetno pa je, da ob vseh teh pomankljivo-stih zdravniki dobivajo plače, kot ji dobivajo. Saj, dobri zdravniki si jih tudi zaslužijo, motijo me edino dežurstva. Mar je normalno, da za eno samo dežurstvo poberejo po osemsto evrov? To je dvakrat več kot denar, za katerega mora povprečni slovenski delavec delati cel mesec! Sicer je to ekstremen primer, pa vendar. To dejstvo pa je še toliko bolj moteče, ko se spomniš, kako se pri dežurnih zdravnikih v večini načakaš. Prideš v bolnišnico, verjetno je kaj nujnega, če sredi noči skačeš naokoli, sestra te sprejme, nato pa čakaš najmanj pol ure do uro. In to sredi noči, ko v bolnici ni žive duše! Sramota, sramota in še enkrat sramota. Nobeni Nekre-pi niso krivi za njihovo sramoto, sami so odgovorni za svoje napake in sramoto. Prav tako nobeni Nekrepi niso potrebni za nezaupanje v zdravnike in za njihovo »pri-bijanje na križ«, sami se pribijajo, saj vendar vsi vedo, kakšno je stanje. Nimam nič proti zdravniškim plačam, le to menim, da naj zanje temu primerno tudi delajo in se obnašajo. Vendar bi se verjetno tudi sam, če bi se pod mojimi rokami življenje ustvarjalo in ustavljalo, počutil kakor bog.
Matic Hriberšek
Lestvj ca
NA
1.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
2.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PE
3.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
4.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
5.	SECRETS - ONEREPUBLIC
6.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
7.	HAPPY - LEONA LEWIS
8.	RUSSIAN ROULETTE - RIHANNA
9.	MILLION DOLLAR BILL - WHITNEY HUSTON
10.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
11.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARIT LARSEN
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Torek
Špageti milanese, radič z gorčično polivko Sreda
Kisla repa, fižol z ocvirki Četrtek
■k■v v	^■ ■	■ ■	"Vb	■ ■	■
PiSčančji paprikas, široki rezanci Petek
Krompirjeve palačinke*, solata Sobota
Jetra v omaki, krompir v kosih Nedelja
Porova juha, hrenovke v listnatem testu**, motovilec Ponedeljek
Carski praženec, jabolčni kompot
*Krompirjeve palačinke
6 srednje debelih krompirjev, 2 jajci, sol, poper, majaron, vegeta, mleko, moka, sesekljan peteršilj, olje.
Pripravimo zmes za palačinke, ki naj bo nekoliko gostejša. Krompir naribamo na strgal-nik, kot da bi ribali jabolka za štrudl. Nariba-nega vmešamo v testo, dodamo vse naštete začimbe. Po želji lahko dodamo malo sesekljane šunke ali gobic. V ponev za pečenje palačink
vlivamo testo na tanko in opečemo po obeh straneh. Palačinke lahko tudi nadevamo. Na olju prepražimo na tanke rezance narezano svinjsko ali puranje meso, zeleno papriko, paradižnik in čebulo in dušimo do mehkega. Lahko dodamo pekoč feferon ali čili in dišav-nice po okusu (npr. baziliko, origano). Nadevamo na polovico palačinke in pokrijemo z drugo polovico. Palačinke so dobre, če so fino zapečene. Zraven jemo solato po izbiri.
**S sirom polnjene hrenovke v listnatem testu
Zamrznjeno listnato testo, paradižnikova mezga (kečap), hrenovke, trdi sir (npr. gavda), tanke rezine slanine, rumenjak za premaz, maščoba za peko.
Pri sobni temperaturi odtajajte zamrznjeno listnato testo, razvaljajte ga in narežite na kvadrate s 16 cm dolgimi stranicami. Kvadrate na tanko premažite s paradižnikovo mezgo. Hrenovke zarežite po dolžini in v zareze vstavite ozke trakove trdega sira po vsej dolžini hrenovke. S sirom polnjene hrenovke zavijte v rezine slanine in tako pripravljene zavijte še v kvadrate iz listnatega testa. Zvitke dajte v na-maščen pekač in jih premažite s stepenim rumenjakom. Postavite v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija. Pecite 20 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Japonski pregovor: "Denar dela iz ljudi tujce."
-k-k-k
Francoski pregovor: "Denar se izgubi samo zaradi pomanjkanja denarja."
•k-k-k
Italijanski pregovor: "Ljubezen je začetek dobrega in zla."
-k-k-k
Angleški pregovor: "V ljubezni in vojni je vse dovoljeno."
-k-k-k
Češki pregovor: "Dobitek in zgubitek se na istih sankah vozita."
-k-k-k
Nizozemski pregovor: "Lahki dobički otežijo denarnico."
-k-k-k
Ruski pregovor: "Hudobni ne verjame, da živijo dobri ljudje."
-k-k-k
Nemški pregovor: "Kdor pleve plevel, dela prostor pšenici."
-k-k-k
Svahilski pregovor: "Dobro blago se samo prodaja, slabo je treba hvaliti."
-k-k-k
Turški pregovor: "Če boš bežal pred dobrim, se boš rešil zla."
-k-k-k
Turkmenski pregovor: "Kdor ni sposoben zla, tudi dobrega ni sposoben."
Smeh ni greh
Milan sreča soseda, ki se kislo drži.
"Kam pa kam, sosed, s tako kislim obrazom?"
"Plačat grem davčne obveznosti."
"Pa s tako kislim obrazom? Kaj ko bi se vsaj malo nasmehnil?"
"Saj sem se že, pa ni pomagalo. Oni hočejo denar!"
Štajerski TEDNIK
OTOZNOST, POTRTOST
IZDELKI ZA ZAŠČITO NOG
BRKATA RIBA
IVAN SIVEC
KADILEC PIPE
KORALNI OTOK
ŠČITNI PAPIR, OVOJ
OBRAZ (POGOVOR.)
CIRKUŠKI
SKOK Z ORODJA
LUMP
BRANKO ELSNER
ZDRAVILNA RASTLINA
SODOBNA BOLEZEN
ŠIBEK VETER
ZVITEK GAZE
PAKET, ZAVOJ
SMUČAR
(JURE)
SLAJENJE (STAR.)
LIDIJA MAJNIK
STOLPNO SKLADIŠČE
SIN JOKASTE
IZGUBA ZDRAVJA
STANE NOVAK
ORGAN IZZA OČAL
PREVLEKA ZA STENE
IGRALEC ([
VLADARSKI NASLOV
KOZNA BOLEZEN, SRAB
TRAVNIK OB VODI
SVETLOBNA NAPAKA
KILOGRAM
MANJŠI GLODALEC
ZNOJNICA V KOŽI
ŠTEFAN ADAMIČ
KLAVEC ZIVINE
Kakšna je razlika med klepetom in opravljanjem?
Ko se srečajo tri ženske, imajo klepet, ko ena odide, je opravljanje.
"Ja, gospod Kovač, spet ste pijani! Kaj vam nisem rekel, da lahko popijete le steklenico piva dnevno?"
"Kaj mislite, da ste vi edini doktor, ki ga obiskujem?"
Gre Mujo po cesti in vleče vrv za sabo. Sreča ga policaj in pravi: "Kaj se vam je zmešalo, da vlačite takole vrv za sabo ?"
Mujo odvrne: "No, potem jo pa ti porivaj, če si tako pameten."
Črnogorec pride k Bosancu na strokovno izpopolnjevanje v obiranju sliv. Nekaj dni gleda, kako poteka delo, nato povzame svoje izkušnje: "Tudi pri nas obiramo slive podobno kot pri vas. Tudi pri nas položimo odeje, da slive padajo nanje; samo da pri nas ne tresemo dreves, ampak čakamo, da potegne veter in da slive same padejo na odeje."
"Kaj pa če ne potegne veter?" vpraša Bosanec.
Črnogorec skomigne z rameni in reče: "E, potem je pa slaba letina."
"Tega, kar sem doživel prejšnji teden, ne privoščim niti najhujšemu sovražniku."
"Ja, kaj se je pa zgodilo?"
"Na loteriji sem dobil prvi dobitek."
Študenta hodita po mestu in eden nenadoma dregne drugega in reče: "Vidiš tisto v mini krilu na drugi strani ceste?"
"Vidim. Dobra mačkica. Kaj je z njo?"
"Z njo sem že večkrat spal."
"Res? Kje pa?"
"Na predavanjih!"
Policaj pleska omaro v policijski postaji. Ko ga zagleda komandir, mu reče: "Daj spodaj podevaj malo časopisa."
Policaj: "Ni potrebno, tudi tako jo do vrha dosežem!"
Prihiti John v saloon za šank in pravi natakarju, naj mu natoči najmočnejšo žgano pijačo, ki jo ima. Hitro spije, plača in odhiti.
Čez minuto se vrne in pravi: "Kaj si mi pa dal piti? Na konja sem pljunil, pa so samo podkve ostale."
Mama reče Anji: "Ali ti je res tisti fant, ki te je prej poljubil, pred tem grozil?"
"Da, mama. Rekel mi je, da tega nikoli več ne bo storil, če se bom upirala!"
"Ste že slišali za šestdesetse-kundni orgazem?" "Še ne."
"Imate morda minutko časa?"
"Štefan, prosim, upoštevaj. Ne želim si, da bi letos za osmi marec dobila enako darilo kot lani!"
"Tončka, pa saj lani ti sploh nisem ničesar poklonil!"
"No, to sem mislila!"
Blondinka vpraša: "Kako se pravilno reče: Iran ali Irak?"
Ugankarski slovarček: BAN = slovenski gledališki igralec (Ivo); BUM = gospodarski razcvet, tudi boom; OJDIP = sin tebanskega kralja Laja in Kokaste; OSEN = svetlobna napaka; PIPEK = zamašek, čep; POLAJ = zdravilna rastlina z rdečkastimi cvetovi v socvetju (Mentha pulegium); POSLADA = slajenje (star); ZNAŠANJE = znos.
■epeg 'uodiue} '^¡ao 'i|ej>j 'e>m -po 'eqousi 'ueso 'eqop 'blubj '|0}e 'epde} 'iepd 'jedjd 's|lu '>jeguo|s 'eoej. 'si 'VS 'sol!s '>|0>|ses 'luos 'uez -9|oq '>j!de rAe}nqo 'zjn>j 'jjsoy '}so}|q -od 'ju '>j!e| '|e}|A 'o|ejo '^edjd 'oao|s :ouAejopoA :a)|uezjj)| a) Asesan
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
SMER PLOVBE
EPSKI PESNIK
LENUH
VRLINA
Govori se ...
... da se je holermuškemu županu med otvoritvijo var-stveno-delovnega centra zlomil stol. Pa se je hitro znašel in sedel kar na dva. Iz tega sledi moder nauk: če se ti začne stolček majati, sedi na dva.
... da je poetovionski župan v bojazni, da se ne bi zgodila še ena tako dooooolga rekonstrukcija kot v primeru Potrčeve, pevce iz Rogoznice osebno naprosil, naj gredo zapet po-doknico vsem tistim, ki še niso podpisali projektne ureditve za modernizacijo Slovenjego-riške ceste.
... da so si izvajalci obnove Potrčeve ceste v prostih sobotah vendarle nabrali toliko energije, da so lahko na prvi pravi zimski sneženi dan cesto vendarle asfaltirali.
... da je Noe končal barko v lepem vremenu, izvajalci del rekonstrukcije Potrčeve ceste pa v slabem (šleka pac). Zdaj pa se lahko gredo kepat. ... da se sedaj lepo vidi, da
vsake zamude v stari Poetovi-oni vendarle niso krivi arheologi, saj jih baje na Potrčevi sploh ni bilo blizu.
... da se v majšperški občini že leto dni pred županskimi volitvami prerekajo, koliko podžupanov bodo imeli v bodoče, pa še niti tega ne vedo, ali bodo imeli župana ali županjo.
... da je naš Dejan s svojo odlično borbo v Johanesburgu prekrižal načrte slovenskim žogobrcarjem, ki so računali
na to, da bodo prvi, ki bodo zmagali v Južni Afriki.
... da je Dejan prekrižal načrte tudi vsem tistim, ki so gledali prenos boksa po raznih kafičih, saj so mnogi morali končati svoj ogled že pri prvem pivu.
Vidi se ...
. da se je nekaterim zdelo smešno, ker si predsednik po-etovionske obrtne zbornice ni znal sam zavezati kravate; njegovi ženi pa očitno ne.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Eva Kamenšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Eva Kamenšek nam je poslal še eno prelepo fotografijo, ki kot je zapisala, dobesedno izraža: Ujet trenutek - svoboden kot ptica. Slika je bila posneta med otokoma Krkom in Cresom.
Nagrado podarja	
M KNJIG AR Bukvica 1	/ .mhmom NA IN PAPIRNICA Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadjev znakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	00
Bik	¥»¥	©©	€	O
Dvojčka	VV	©©©	€	000
Rai	VV	©	€€	0
Lev	V	©©	€€€	0
Devica	¥»	©	€€	00
Tehtnica	V	©©©	€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€	000
Strelec	VVV	©©	€€	0
Kozorog	VVV	©	€€	000
Vodnar	V	©©	€	000
Ribi	VV	©©©	€	00
Velja za teden od 15. decembra do 21. 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
decembra: 1 znak - slabo,
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 18. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Slavica Kelc, Cirje 27, 8274 RAKA.
Anekdote slavnih
Francoski pisatelj in filozof Voltaire je poslal francoskemu filozofu d'Alembertu v presojo svojo tragedijo Olimpija. Zraven je pripisal, da jo je napisal v šestih dneh. D 'Alembert mu je delo vrnil s pripisom: "Avtor ne bi smel sedmi dan počivati."
Voltaire je kritiko razumel in tragedijo popravil.
***
Londonskemu založniku se je zdel honorar, ki ga je zahteval britanski maršal Montgomery za objavo svojega življenjepisa, odločno prevelik. Montgomery mu je pojasnil: "Že v zgodnji mladosti sem se naučil, da mora vojak prodati svoje življenje čim dražje."
***
Gospod iz visokih krogov je v ateljeju vzel v roke čopič francoskega slikarja Clauda Moneta in ga vprašal: "Ali ga lahko vzamem s seboj kot spomin?"
Monet, kije slovel kot naiven človek, je prostodušno odgovoril: "Vzemite vsaj novega."
***
Ko je nemški komediograf in režiser Curt Götz obiskal pre-miero neke opere, ga je avtor vprašal, kaj meni o delu. Götz je odgovoril: "Publiki je bilo delo všeč, uspeh dela pa ste ogrozili v zadnjem dejanju, ko ste v dejanje vključili neko lastno melodijo. "
***
Slovenski pesnik Gregor Strniša je bil navdušen orientalist. Nekoč je hotel na hitro ugotoviti, koliko ljudje vedo o faraonih. Pozvonil je pri popolnoma neznanih ljudeh v drugem nadstropju stare hiše. »Ali stanuje morda pri vas Keops,« je vprašal presenečeno gospodinjo, ki mu je odprla vrata. Ženska se je hitro znašla: »Ne, pri nas ne, pač pa eno nadstropje
višje!« (Hiša je imela samo dve nadstropji.)
***
Ko je izšel Lefrancov prevod preroka Jeremije, je francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire dejal: »Sedaj razumem, zakaj je prerok Jeremija tako tožil. Vedel je, da ga bo prevedel Lefranc.«
Sprejem za Dejana Zavca v Juršincih
»
Nokavtiran« od množice
Od petka zvečer svetovni boksarski prvak, Dejan Zavec, je v nedeljo dopoldne priletel iz Južnoafriške Republike. Popoldan so sovaščana pričakali še v domačem kraju v občini Juršinci. Ob pol petih se je z ženo Natašo in hčerkama sprva pripeljal le do Gabrnika, kjer so ga z vodnim tušem pozdravili sprva gasilci, nato pa še okrog 500-glava množica krajanov. Pravi šok pa ga je čakal pol ure kasneje, ko se je v gasilskem spremstvu pripeljal v osrednjo vas občine. V športnem parku je okrog tri tisoč grl kot okoli ringa vpilo: »Dejan, Dejan, Dejan!« Kurenti so plesali, Gašperiči peli in igrali kot na svatbi, lovci streljali, gasilci paradirali ... Dejan Zavec pa je sanjal in še vedno sanja najlepše sanje. Ne more se zbuditi. A če se bo že jutri, bo začuda vse povsem enako. Ker je dosanjal svoje sanje. Neizprosni gladiator v ringu je tudi uradno postal strah in trepet za vsakega boksarja v velterski kategoriji na svetu. Ne glede na zlobnost njegovega pogleda, barvo kože, goro mišic ... Po tem, kar je storil Isaacu Hlatshwayu, ga bržkone ne bo junaka, ki ga ne bo prekleto strah pomeriti se z našim šampionom. A pred postavami domačinov je bil sam kot nokavtiran. »Govoril bom vse povprek, zmešano. Še danes ne vem, ali sem bil jaz tisti, ki je bil na tleh. V petek sem bil neskončno vesel, ko sem zmagal in postal svetovni prvak. Tomi mi je govoril: 'Boš videl, kaj se bo zgodilo, ko boš prišel domov.' Zdaj se počasi začenjam zavedati. Niti za milisekundo si nisem predstavljal, da se lahko zgodi, kar se dogaja. Redkokdaj ostanem brez besed, tokrat imam cmok v grlu. Brez vsakega izmed vas, ki ste držali pesti, ta zmaga ne bi pomenila toliko. To si bom zapomnil za vse življenje. Zahvaljujem se vsem, Gašperičem,
Foto: Uroš Grame
Kurentov ples s svetovnim prvakom
Foto: Uroš Grame
Novinarji so tudi v Juršincih vzeli medse Dejana Zavca.
Foto: Uroš Gramc
V Gabrniku so gasilci z vodnim tušem pozdravili sovaščana.
športnemu društvu, lovcem, občini, gasilcem, kurentom, res vsem, še posebej pa moji družini, ki mi vseskozi stoji ob strani,« je Zavec nagovoril ljudi, ki so ga prišli pozdravit in mu čestitat. Kot prvi je to storil župan občine Juršinci Alojz Kaučič. »Zelo sem ponosen, da lahko sprejmem svetovnega prvaka, Dejana Zavca. To je najlepši trenutek v času mojega županovanja, čeprav sem župan že kar nekaj časa. Ta množica pove vse, kako te spoštujemo in kako smo veseli tvojega uspeha. Dejan, po tvoji zaslugi je v Južni Afriki plapolala najlepša zastava na svetu in hvala, da si nam polepšal te praznike,« je dejal Kaučič.
Trenerja prvega slovenskega svetovnega prvaka v boksu,
Nemca Dirka Dzemskega, v Juršince ni bilo, je pa bil zraven njegov kondicijski trener Tomaž Jagarinec, ki je bil tudi na skrajnem jugu Črne celine vseskozi ob njem. »Dejan je bil ves čas zelo samozavesten. Prepričanost vase je bila vsaj dvoj-
na, ko smo bili sami, ko smo se pogovarjali, kaj je potrebno narediti, kakšno taktiko ubrati. Dzemski ga je vseskozi miril, ker je pač odgovoren za to, kar se dogaja v ringu. Meni pa je Dejan dve minuti pred začetkom borbe dejal, da bo naredil
luknjo skozi Hlatshwaya. Dejan je tako osredotočen na svoj cilj, da ne potrebuje psihologa ali motivatorja. On je svetovni prvak v glavi že dolgo, zdaj se mu je hvala bogu vse uskladilo. Po moje bi lahko imel v JAR eno roko zvezano in bi bil rezultat vseeno enak,« je povedal Jaga-rinec.
Kot se je bliskovita in brutalna zmaga zapisala v zgodovino, se je tudi nedeljska zabava. Takšnega sprejema v Juršincih nihče ne pomni. Včeraj zvečer so se Dejanu Zavcu, svetovnemu prvaku v velterski kategoriji po verziji IBF, priklonili še na Ptuju.
Uroš Gramc
Foto: Uroš Gramc
Velika množica navdušenih navijačev Dejana Zavca: 2000? Prej 3000!
Foto: Uroš Gramc
Prihod v stilu: na motorju in z zastavami.
Foto: Uroš Gramc
»Je to sploh res? Toliko ljudi!?!«
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
8 prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v decembrski številki med ostalim preberete o saditvi in oskrbi kostanja, študiju hortikulture, analizi tal v vinogradih, nadalje o negi mladega vina in samovozni ploščadi v sadovnjakih; v prilogi Vrtnine pa o pridelavi kitajskega kapusa in pridelavi mladega zelja.
Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
SLOVENSKI MUZIKANTI KORADO IN BRENDI NÄVI HAN KE
PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huqan
Prireditvenik
Torek, 15. december
19.00 Maribor, SNG, drama, Potovanje v Rim, StaDvo, za abonma
Dijaški 2 in izven 19.30 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven
Sreda, 16. december
9.00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj, pekovska delavnica
18.00 Ptuj, Dom kulture, Muzikafe, literarni večer Orlando Uršič
19.00 Ptuj, športna dvorana, dobrodelni koncert Odprimo srca za živali, nastopajo Alfi Nipič, Davor Borno, skupina Langa, Skater ...
19.00 Maribor, SNG, drama, Potovanje v Rim, StaDvo, za abonma Dijaški 3 in izven
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, odprtje Galerije Tenzor, razstavlja Igor Molin, akademski slikar
19.30 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven
Četrtek, 17. december
7.00 do 21.00 Slovenska Bistrica, zunanje dvorišče gradu, božični sejem
19.00 Maribor, Umetnostna galerija, Strossmayerjeva 6, odprtje razstave son:DA, Risbe z računalniško miško, razstava je na ogled vse do 21. januarja 2010 19.30 Maribor, SNG, balet, 3. koncert plus Božične pesmi sveta
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
ZIMSKA PONUDBA
TOPLE ZAŠČITNE
bunde, telovniki, visoki čevlji, škornji, zimske rokavice
V NAJEM ODDAM poslovni prostor, 68 m, v Zlatoličju ob glavni cesti, za tiho dejavnost. Tel. 040 978 947.
RAZNO
Občina Majšperk Majšperk 32a, 2322 Majšperk
OBVESTILO
Vse zainteresirane za nakup stanovanj obveščamo, da Občina Majšperk prodaja dve stanovanji, in sicer garsonjero in trisobno stanovanje. Stanovanji se nahajata v centru Majšperka. Vse podrobnosti o prodaji so objavljene v javnem razpisu, ki je objavljen na spletni strani Občine Majšperk www.majsperk.si in v Uradnem listu RS, št. 102 z dne 11. 12. 2009.
OBČINA MAJŠPERK
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
VOZ platonar in voz za prevoz živali, prodam. Tel. 790 72 21.
KOSILNCO BCS z vozičkom, benci-nar, in rotacijsko kosilnico 135 Sip, prodam. Tel. 041 824 528.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sondici 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM odojke. Tel. 775 31 21.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, je zlato srce onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z jutranjim sijajem.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tetke
Rozike Potočnik
Z ZG. HAJDINE 44 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu Kmetcu za opravljen pogrebni obred, gospe Veri za molitev in poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter Komunali Ptuj.
Žalujoči njeni najdražji
www.radio-tednik.si
KUPIM električni štedilnik z ventilacijsko pečico. Tel. 051 384 163.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
SIP
TOREK 15.12.
8.00 Kronika občine Destrnik 9.30 Dejan Zavec - Svetovni prvak v boksu 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnik 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 16.12.
8.00 Dan OŠ Hajdlna 17.00 Iz domače skrinje - Hajdlna 18.00 SUPER HITI
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Štajerska fiajtonarlca 1. del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 17.12.
8.00 Koncert karltas 2009 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU
20.00 Predpraznlčna prireditev OŠ Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 18.12.
8.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala.
V SPOMIN
16. decembra bosta minili dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena in mama
Matilda Petrovič
IZ PTUJA, MEŽANOVA 19
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko ali položite rože.
Tvoji najdražji
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
Jožefa Milka Kumer
IZ PTUJA
STANUJOČA V ULICI 5. PREKOMORSKE 21
Od nje smo se poslovili dne 2. 12. 2009 na novem rogozniškem pokopališču, v družinskem krogu.
Žalujoči vsi njeni
V SLOVO
Sandri Juričinec
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
Dijaki in profesorji ptujske gimnazije
Čeprav ne bomo nikoli razumeli,
zakaj nekaterim brstom ni dano zrasti
v mogočno drevo,
pa bo tvoj vseeno rasel z nami
in z nami bo srkal jutranjo roso
in z našimi vejami bo lovil veter
in z našimi koreninami prišel do dna!
Sandra Juričinec
tvoje drevo bo vedno šumelo naše skupne melodije, tvoje veje bodo z našimi lomile mnoge viharje ...
Sošolke in sošolci iz 1. g z razredničarko
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Destrnik • Zaključek humanitarne akcije
Osebna kronika

Po letu dni v kleti končno v novi hiši
Družina Arnuš, ki je po lanskoletnem neurju, ko je bila močno prizadeta zlasti občina Destrnik, ostala brez strehe nad glavo, se bo te dni končno lahko vselila v novo hišo. Pred nekaj dnevi se je namreč zaključila velika humanitarna akcija, v kateri so zbirali sredstva za dokončanje novega doma Arnuševih. Tako bosta oče Lojzek in sin Dušan letošnje praznike preživela na toplem.
Foto: DB
Staro butano hišo v Doliču 44 je zamenjala izjemno lepa nova hiška.
Družina Arnuš je v svoji butani hiši v Doliču 44 živela več desetletij. Pred nekaj leti pa sta po smrti matere oziroma žene moška člana družine ostala prepuščena sama sebi. Oče Lojzek sicer prejema po-
kojnino, a je ta zelo nizka, tako da s sinovo plačo komajda shajata. Kruta usoda pa ju je pred letom in pol postavila pred novo težko preizkušnjo: neurje jima je namreč popolnoma uničilo staro, dotrajano hišo
in ostala sta brez strehe nad glavo. Poiskala sta si začasno rešitev in se preselila v klet, kjer sta si za silo uredila bivanje v majhni sobici, tako majhni, da sta vanjo komaj stlačila posteljo in omaro. Nekaj metrov stran, v starem lesenem gospodarskem poslopju, sta si uredila še priročno kuhinjico, tako da sta za silo imela vsaj kje prespati in si pripraviti kaj za pod zob.
Kmalu po porušenju stare hiše sta se Arnuševa moška lotila pomembnega podviga in začela sta gradnjo novega doma. A denarja je veliko prehitro zmanjkalo. Novo hišo sta spravila pod streho, do dokončanja pa je bilo potrebno še precej truda in sredstev. In tako je njun življenjski projekt obtičal na mrtvi točki.
Pred nekaj meseci pa je za njun primer slišal zasebnik Branko Goričan ter v dogovoru s krajevno organizacijo Rdečega križa Destrnik, Župnijskim Karitasom Destrnik, Centrom za socialno delo Ptuj in občino Destrnik sprožil humanitarno akcijo. Na pomoč je takoj pristopila tudi Območna
Tudi danes bo oblačno. Na Primorskem bo večinoma suho, pihala bo močna burja. Drugod bo občasno rahlo snežilo. Ponekod bo pihal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do - 2, v Vipavski dolini in ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od -4 do 0, na Goriškem in ob morju do 4 stopinje C.
V sredo bo rahlo sneženje postopno ponehalo, veter bo slabel. V četrtek bo delno jasno in mrzlo.
zbornica Ptuj, katere člani so s svojim delom in materialom pomagali pri dokončanju potrebnih del. Izvajali so zidarska, keramičarska, pleskarska, krovska, električarska dela, vzidali, napeljali in položili pa so tudi okenske police, vrata, estrihe, laminate, centralno gretje in vodovod. Skupna vrednost ocenjenih del znaša približno 50 tisoč evrov, zahvala za uspešno dokončanje akcije
pa gre mnogim posameznikom, podjetjem in organizacijam.
S pomočjo dobrih ljudi, ki so Arnuševima priskočili na pomoč, bosta tako letošnjo zimo preživela na toplem. Hiša je v celoti urejena, čaka le še na pohištvo, ki pa je menda tudi zagotovljeno. V vsakem primeru bo letošnji božič za Lojzka in Dušana ostal nepozaben.
Dženana Bečirovič
Rojstva: Anita Horvat, Stojnci 55, Mar-kovci - deček Gabrijel; Sonja Kamen-šek, Vršna vas 14 a, Pristava pri Mesti-nju - deček Samo; Žana Cvetko, Zavrč 9 - deček Nejc; Stanka Premrl, Zibiška vas 17, Pristava pri Mestinju - deklica Neja; Marjana Berghaus, Žabjak 37, Ptuj - deklica Ema; Martina Herga, Dr-stelja 29, Destrnik - deček Urban; Tanja Sirc, Podgorci 24 - deček Domen; Marjana Žuran, Rucmanci 23, Sveti Tomaž
-	deček Gal; Tamara Frlež, Polenšak 42
-	deček Teo; Sabina Veronek, Čehova ulica 1, Ptuj - deklica Eva; Irena Kraljevič, Severova ul. 3, Ptuj - deklica Sara; Saša Kores, Njiverce vas 25, Kidričevo -deček Klemen; Simona Krajnc, Drstelja 6, Destrnik - deklica Nuša.
Umrli so: Milan Potočnik, Zgornja Hajdi-na 112, rojen 1919 - umrl 4. decembra 2009; Stanislav Zupanič, Apače 247, rojen 1942 - umrl 2. decembra 2009; Ljubo Kokol, Kajuhova ul. 9, Kidričevo, rojen 1957 - umrl 4. decembra 2009; Jožefa Kolednik, rojena Rakuš, Pohorje 25, rojena 1951 - umrla 21. novembra 2009; Stanislav Živko, Črmlja 3 a, rojen 1950 - umrl 5. decembra 2009; Zora Bezjak, rojena Kocuvan, Vitomarci 52, rojena 1922 - umrla 5. decembra 2009; Jožefa Podhostnik, rojena Pinta-rič, Brezovec 73, rojena 1928 - umrla 8. decembra 2009; Martin Kolenko, Zamušani 32, rojen 1929 - umrl 7. decembra 2009; Borot Kovačič, Gerečja vas 104, rojen 1953 - umrl 7. decembra 2009; Marija Kozel, Mala Varnica 18 a, rojena 1937 - umrla 6. decembra 2009; Jožef Dikavčič, Mihovce 9, rojen 1933 - umrl 9. decembra 2009; Roza Potočnik, Zgornja Hajdina 44 a, rojena 1927 - umrla 5. decembra 2009; Jožefa Emilija Kumer, rojena Kumer, Ul. 5. prekomorske 21, Ptuj, rojena 1916
-	umrla 28. novembra 2009; Marija Novak, Moškanjci 85 c, rojena 1921
-	umrla 10. decembra 2009; Kristina Sagadin, rojena Steiner, Gerečja vas 101, rojena 1930 - umrla 8. decembra 2009.
Poroka - Ptuj: Benaris Hrnjič, Celovška c. 185, Ljubljana, in Alja Toš, Langu-sova ul. 24 a, Ptuj.
Kuhinjo sta si Arnuševa uredila v gospodarskem poslopju.
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
svoje premoženje Nft NOVO VREDNOSTI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
V€llKn BOŽIČNO-NOVOl€TNfl PRIR€DIT€V
»ZA Mfll€ IN V€LIK€
v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
Osrednia aosta:
SPIDI z MINI SUPER ZVEZDAMI in DEDEK MRAZ ^
Voditeljici:	gj
(Mojca Zelenik in Mateja Tomaiič
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj

L*»*'

Pokrovitelja:
Foto: DB
Napoved vremena