jaSj;^ s* •' cao Jiv?tf*f i**s&uj!cJ ufeft ,ji;g j* tj ^ g# ^gatf gcataaKaH aa ***ttr.**-.>&ft/*&a iieeaU 4* fa* i*lo 25 IV »»al lds 125 K, s* .%r.n *eta 6 K 50 »i, /* tn v&hcc 2 K 30 tL Z& M . uljanje^ na dota vst j -o £t li aa ;*o: »t1** 12 4, *i Satrt .lata * a* fo* ? K Iftet m ponj, piti* *a teto 32 K, «a pol la'a Hl ti, aa («>;r« Sata 5 K 50 h, a« as saaaac 1 K 90 fc, — Za Vaaaoilo celo leto 28 K, Z* /ae Are^e £ež*ie in Amerik« 2f£§ lete »0 *• *to tt£rs^bt to; a* tes****** dve a« iJčate* s* sa o^ira. &a *s*sfceto aa pUčujt od ^atar^#tcoae pilil iiaj| po 14 h, ča ae oonanila ti tka enkrat, po 12 h, če ae tlaka dvakrat In po 10 k, ee se tiska trikrat ali večkrat f&jpi** aa* i* Juvoii Katopiet ^ ** ^TivSajtf. - 9t©*»Wh?» te •^a^ateta* fa ¥ Ksafiffril alltak ftt 1 - UptmntHmn č*J ta niagovulijo pesujati aaro&une, <*k!***ti',o, ^aaanlla, t j. administrativne stvari. ^iiUMitt« Starailke piMk 9gnravalihr& telefon št 85. Kazino in vojaštvo. Ljubljanski »Casinoverein« je po svojih pravilih nepolitično društvo z zgolj družabnimi nameni. Toda črke so povsod mrtve in za značaj tega društva je merodajen samo duh, ki v njem vlada. V tem oziru pa smo že davno vsi na jasnem: »Casinoverein« je strankarsko nemško-naei-onalno društvo z očitnimi političnimi in narodnostnimi cilji. Ta duh vlada v društvu samem, ta duh vlada med društveniki, ta duh vlada tudi v vseh prostorih kazinskega poslopja. Kazina je nemška trdnjava sredi slovenske Ljubljane, trdnjava, iz katere se vodi ves politični in nacionalni boj zoper slovenski narod. To ve vsakdo in prav zato se tudi koncen-truje mržnja slovenskega prebivalstva na to poslopje in je to poslopje od nekdaj glavni objekt vsem demonstracijam in represalijam. Tako mnenje, kakor o »Casino-vereinu« in njegovem poslopju ima slovensko prebivalstvo tudi o vseh obiskovalcih tega poslopja. Znanci stvar je, da Slovenec ne prestopi v kazino praga za nobeno ceno in da bi se vsak Slovenec izpostavil ne le nevolji, nego tudi največjim nepri-likam od strani slovenskega prebivalstva, če bi stopil čez kaziuski prag. Bili so nekdaj časi, ko so tudi posamični Slovenci obiskovali ka-zinsko kavarno, a Nemci so jih sami pregnali, jih niso trpeli v svojem poslopju, češ, da je tudi kavarna in restavracija nemško-nacionalna, da imata tudi kavarna in restavracija nemški naroden in političen značaj in da zato za Slovenca tam ni prostora. Notorično je, da se izpostavi insultom, kdor v kazini slovenski govori, da se tudi v časih narodnostnega mira ni postreglo gostom, če so kaj naročili v slovenskem jeziku, če jih že niso kar ven vrgli in da v kavarni niso trpeli dvojezičnega plakata, nego so vedno odstranili slovenski del. Spričo tega je lahko umij ivo, da velja vsak za nemškega na-eionalca in nasprotnika slovenskega naroda, kdor je član kazine ali obiskuje kazinsko poslopje in tudi oficirji in politični uradniki niso izvzeti. Mnogo je političnih uradnikov in oficirjev, ki to dobro vedo in se zaradi tega konsekventno izogibajo ka-zinskega poslopja, še več jih je pa, ki konsekventno kljubujejo občnemu mnenju in se dosledno drže kazine. Vzrok temu je, ker so oficirji in vojaški uradniki prisiljeni biti člani kazinskega društva, dasi ve, kakor smo že rekli, vsak otrok, da ima kazinsko društvo določen političen in narodnosten značaj in da je sovražno slovenskemu prebivalstvu. Pred kakimi 40 ali 30 leti se je dalo še umeti da je bila kazina zavetje vojaštva. Danes pa je to, milo rečeno, skrajna hreztaktnost, ker se tako hote ali nehote vzbuja sodba, da se oficirski kor identificira z narodnostnimi in političnimi težnjami kazi-notov in tudi s kazinotskimi sovraž-nostimi zoper domače slovensko prebivalstvo. V takozvanem »Dienstreglemen-tu« je paragraf, ki zapoveduje, da se ^ojak ne sme mešati v politiko. Ne moremo reči, da bi se kazino obiskujoči oficirji direktno vmešavali v Politiko. Toda to je gotovo, da je članstvo pri »Casinovereinu« in obiskovanje strankarskih lokalov kaminskih vsled njih političnega in narodnostnega značaja dejstvo, ki ima *a sebi mnogo demonstrativnega in Provokatorienega, dejstvo, ki razburja in žali slovensko prebivalstvo, »3 vidi v tem dejstvu dokaz, da se oficirski kor ujema ali da simpatizi-ra s političnimi in narodnostnimi težnjami kazinotov. Star pregovor Pravi: Povej mi s kom občuješ, in 3az ti povem, kdo da si. S tem, da so oficirji in vojaški gradniki prisiljeni biti člani kazine, o* je takozvani »Militarwissen-^haftlicher Verein« nastanjen v ka-^i in da se vrše v kazinskem, torej v strankarsko - političnem poslopju celo uradna opravila vojne uprave, namreč takozvani »Hauptrapport« rezervnih častnikov, je vojna uprava sama zakrivila, da se oficirji več ali manj nekako identificirajo s kazino, kar smatra slovensko prebivalstvo seveda za netaktno demonstracijo, pa včasih tudi za kaj hujšega. Krivda na vsem tem pa, kakor rečeno, ne zadeva toliko oficirskega kora samega, kakor vojno upravo in specialno vojno ministrstvo, ki je pa menda tako odredila bolj iz brezbrižnosti, iz nepoznanja razmer in tiste ošabno-sti, ki karakterizuje gotove vojaške kroge, nego iz zlega namena. S tem, da se oficirji silijo biti člani društA-a, ki je domačemu prebivalstvu sovražno, društva, ki ima določen političen in narodnosten značaj; s tem, da ima oficirski kor svoje družabno središče v poslopju, kjer je središče pangermanskih turner-jev, kjer je kovačnica vseh hudobnih naklepov zoper slovensko prebivalstvo, se gotovo podkopava potrebna politična in narodnostna nevtralnost oficirjev in v posledici tudi vojakov. Kot člani »Casinovereina« in kot redni obiskovalci kazinske kavarne so oficirji brez dvoma tudi izpostavljeni političnim vplivom in se lahko tudi nehote navzamejo duha, ki sploh vlada v tem poslopju. To je opazovati že več let sem. Čim bolj se poostrujejo narodnostna nasprotja, toliko bolj je opazovali, kako vpliva kazlnski duh na neke oficirje. Že pri zadnjih demonstracijah pred več leti se je pri nekaterih oficirjih pokazala predpisana politična in narodnostna nevtralnost v kaj čudni luči in to isto se lahko še v veliko večji meri reče sedaj. Ali ne čuti oficirski kor, kaj si ljudje morajo misliti, ko vidijo za poflikanimi okni kazinske kavarne same oficirske uniforme? Kaj ni še to dejstvo dokaza dovelj, kako je obledela zavest politične nevtralnosti? Komaj je bila končana iz narodnostnih in političnih nagibov uprizorjena demonstracija zoper kazino, pa je v tej glavni trdnjavi narodnostnih in političnih nasprotnikov slovenskega prebivalstva že zopet videti ves oficirski zbor! Kakor smo že opetovano rekli, zadeva krivda na vsem tem vojno upravo, oziroma vojno ministrstvo, ker sili oficirje in vojaške uradnike da morajo biti člani »Casinovereina«, iz česar izhaja čisto naravno, da smatrajo oficirji kazino kot tisti lokal, kamor naj po želji ministrstva zahajajo in srdite nasprotnike slovenskega naroda za tisto družbo, ki jim jo ministrstvo priporoča. Od tega dejstva je pač le en korak do mnenja, da naj se oficirji kolikor toliko identificirajo s kazino in naj bodo prijazni kazinskim stremljenjem. Potem pa naj se kdo čudi, da se zgode velike nesreče. Pred nekaj leti, ko so politične demonstracije pred kazino med drugim provzročile tudi to, da je na politično in narodnostno nevtralnost nekih oficirjev patila kaj temna senca, tedaj je vse slovensko prebivalstvo zahtevalo, naj oficirji in vojaški uradniki zapuste kazino, naj se postavijo na stališče stroge politične in nacionalne nevtralnosti in naj si ustanove svoje lastno nevtralno središče. Mestna občina ljubljanska je takrat z redko generoznostjo obljubila izdatno pomoč. Vzlic temu se ta namen ni posrečil. Oficirski kor je ostal v kazini, dasi je bilo lahko opazovati, da kazinska atmosfera nima ravno dobrega vpliva na politično in nacionalno mišljenje oficirjev in dasi je bilo čisto vidno, kako se med oficirskim korom in med civilnim prebivalstvom slovenske narodnosti poraja vse večji antagonizem. Kdor pozna razmere, tistemu je popolnoma jasno, da je kazina v veliki meri vzrok postopanju mnogih oficirjev v usodnih nočeh 19., 20. in tudi 21. t. m. Danes nam ne hodi na misel, da bi zahtevali, naj oficirji zapuste ka- zino. Dovolj je, da je vojna uprava toliko let prezirala- zahtevo slovenskega prebivalstva, naj se oficirji ločijo od kazine, da se ohrani politična in narodna nevtralnost oficirskega kora. Če se vojni upravi ne zdi potrebno poskrbeti, kar zahteva interes dobrega razumevanja med oficirji in civilnim prebivalstvom, če je vojna uprava s tem zadovoljna, kar smo v predstojećih vrstah konstatirali, potem — je tudi prav. Slovensko prebivalstvo bo vedelo, kako se mu je vesti, konsekvence pa naj vojna uprava prevzame na svojo vest. Politični položaj. Dunaj, 27. septembra. Včeraj so bili voditelji nemških strank češkega deželnega zbora pri ministrskem predsedniku ter mu skušali dokazati nezdržljivost sedanjih razmer nele v češkem dež. zboru, te-muč sploh v celi državi. Zahtevali so, naj se da Nemčiji zadoščenje s tem, da se takoj zaključi češki deželni zbor ter odstopi deželnemu maršalu Lobkovicu. Nemški poslanci so dobili od ministrskega predsednika take obljube, da so se morali s častno besedo zavezati, da bodo o tem molčali. Glede zahteve, da bi se češki deželni zbor zaključil, jim ni mogel baron Beck ničesar obljubiti, ker bi bilo potem v nevarnosti zasedanje državnega zbora. Konference se bodo \ še nadaljevale. Položaj se smatra za zelo resnega. Nemški poslanci hočejo obstrukcijo v češkem deželnem zboru. Iz Bosne in Hercegovine. Dunaj, 27. septembra. Takoj po zaključenju delegacijskega zasedanja se izvrši sprememba v upravi Bosne in Hercegovine. Stališče barona B u r i a n a je postalo nezdrž-ljivo. Na njegovo mesto pride madžarski aristokrat, ki je poseben zaupnik nadvojvoda - prestolonaslednika. Jezikovni spor na Češkem. Praga, 27. septembra. V pravnem sporu odvetnika dr. Razi-ja, ki so mu pred trgovinskim sodiščem v Hebu prepovedali govoriti češko, je sedaj razsodilo praško nad-sodišče, da ima češki odvetnik pravico, govoriti pri sodišču v Hebu češko in da se mora tudi zapisnik pisati češko. Volilna reforma na Ogrskem. Budi m p e š t a, 27. septembra. Grof T i s z a je izjavil nekemu dopisniku, da je koalicija glede volilne reforme prevzela obveznost le na -pram vladarju. Le ako vladar odveze koalicijo njene obveznosti, bi dobila proste roke ter bi mogla postopati tako, kakor zahtevajo interesi dežele. — Glasilo socialnih demokratov prinaša iz nove vladne volilne reforme nekatere važne podatke. Minister notranjih del trdi, da so bili v tej stvari ministrstvu ukradeni akti ter je uvedel strogo preiskavo. Konflikt med Bolgarijo in Turčijo. Dunaj, 27. septembra. Bolgarski zastopnik na Dunaju je izjavil, da se bolgarska vlada ne bavi z mislijo o proglasitvi Bolgarije za neodvisno. Vlada se sedaj bavi poglavitno z orijentsko železnico. Nobena bolgarska vlada ne misli na to, da bi dala zopet iz rok orijentsko železnico. Bolgarija mora imeti to železnico, ako se naj ne škoduje hudo trgovini. — V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da se resno razpravlja o vprašanju glede neodvisnosti Bolgarije, Bolgarija ostane najbrže tudi potem se vedno kneževina. Podpora Avstro-Ogrske pri proglasitvi neodvisnosti je Bolgariji zagotovljena, a tudi Nemčija bo zavzela v tej stvari stališče Avstro - Ogrske. Angleškemu kralju je knez Ferdinand že po- leti naznanil svoj načrt, a kmalu potuje knez v ta namen v Pariz. Carigrad, 27. septembra. Pod sultanovim predsedstvom se je vršil kronski svet, ki sta se ga udeležila tudi veliki vezir in vojni minister. Razpravljalo se je o tem, da hoče Bolgarija izzvati rešitev pre-pornih vprašanj. — Grško časopisje na Turškem prinaša razburljive članke o postopanju Bolgarske sploh, posebno v Macedoniji. Otvoritev delegacijskega zasedanja. Budimpešta, 27. septembra. V političnih krogih pričakujejo z veliko napetostjo prestolnega govora, s katerim otvori cesar delegacije. Prestolni govor se je sestavil v daljši konferenci med obema ministrskima predsednikoma in baronom Aehrenthalom. S posebno napetostjo se pričakuje, kaj bo povedal prestolni govor o balkanskih zadevah,ker bo pri tej priliki vlada povedala, kaj namerava ukreniti glede uprave v Bosni in Hercegovini. Prestolni govor pa bo nadalje razpravljal tudi o notranjih razmerah v monarhiji. Kram za Ljubljano. Kranj, 26. septembra. Kranjski občinski svet je v današnji izvanredni seji sprejel nastopno resolucijo občinskega svetnika drja. Valentina Štempiharja: Občinski odbor kranjskega mesta se pridružuje globokemu in iskrenemu žalovanju, ki pretresa zaradi nedolžnih žrtev, padlih dne 20. septembra t. 1. v Ljubljani, vsako slovensko in sploh vsako čuteče srce. — Občinski odbor obžaluje, da predsedstvo deželne vlade in vojaško povelj-ništvo v usode polni noči ni pokazalo tiste previdnosti in tistega takta, ki bi bil preprečil katastrofo in izreka nado, da bodo poklicani faktorji ukrenili vse, da postanejo taki nedo-statki v prihodnje nemogoči. — Za spomenik padlih žrtev se dovoli 100 kron in v podporo ranjencev 200 K, skupaj 300 K. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. septembra. — Adresa slovenskega ženstva na njegovo ekscelenco ministra Praška se glasi takole: Vaša prevzvišenost! Zenstvo obupane Ljubljane, katero je čutilo v Ptuju moč nemške kulture in nemške pesti, se zateka k vam, prevzvišenost. Sin ste mogočnega slovanskega naroda, zatorej nas, ki smo v nesreči, ne morete in ne smete prezreti. Naši zidovi so obškropljeni s krvjo krivično prelito in po naših bolnicah se še zvijajo obstreljene žrtve. Toda vse to še ni nasitilo tistega, tudi pri bratih na severu v žalostnem spominu stoječega germanskega furorja. Ta divja proti Ljubljani, ker se mu je sprožilo še premalo pušk, ker se je prebilo še premalo slovanske krvi. Žalibog tudi iz ministrstva se oznanja črna vojska proti našemu mestu, katero naj se potepta v tla, dočim naj ima razdivjano nemštvo v Ptuju, Mariboru in Celju tudi še nadalje svoje gorko gnezdo. Prevzvišenost, tega ne dopuščajte! Preskrbite pravico tudi s krvjo obliti beli Ljubljani!« Gospe in gospodične, ki nabirajo podpise za to adreso, naj vrnejo nabiralne pole čim najpreje! — Dr. Tavčar, katerega je minister Prade po dunajskih listih ostro napadal, odposlal je omenjenemu ministru tole pismo: Vaša ekscelenca! V pogovoru z enim izmed urednikov lista »Neue Freie Presse« ste vaša ekscelenca omenili sledeče .»Zlasti pa se mora ostro zavrniti trditev dra. Tavčarja, naj se ljubljanski Nemci smatrajo za tale, v slučaju da bi se kje drugod kaj ukrenilo proti Slo- vencem.« Obžalujem, da je član vlade smatral za dostojno, na podlagi neresničnih dejstev postaviti na sramotni oder mojo osebo, ki komaj kaj pomeni v javnosti. Ko bi se bili Vaša ekscelenca, predno ste me napadli, poslužili uradnih informacij, ki so Vaši ekscelenci gotovo na razpolago, bi se bili prepričali, da nisem govoril bedastih besed, ki se mi podtikajo. Ravno nasprotno! V svojem govoru v občinskem svetu sem apeliral na razsodnost Slovencev in na preudarnost Nemcev, ki sem jih svaril pred pretiravanjem in razširjanjem lažnivih poročil. Tudi na vlado sem apeliral, naj ji ne pride na misel, nastopati v Ljubljani z mečem v roki, v Ptuju, Celju in Mariboru pa držati roke križem, ko se Slovencu lastnina uničuje in njega samega poškoduje. Vsak pameten človek obsoja izgrede pa ne samo ljubljanskih, kakor Vaša ekscelenca, ampak vsakatere. To je pa gotovo: Vojaki so v Ljubljani streljali, kakor bi ne bili v podobnih razmerah nikdar streljali v Inomostu ali na Dunaju. Dvoje krvavečih trupel loči sedaj slovensko in nemško prebivalstvo Ljubljane! Ali je bilo treba, da je prišlo tako daleč ? V interesu Slovencev kakor nič manj v interesu Nemcev ljubljanskih bi bila stroga preiskava o tem, so se li izpolnili vsi zakonski predpogoji, predno se je začelo rabiti orožje, ali se je streljalo kar tjavendan kakor na bežeče zajce! Tako preiskavo zahtevamo mi; blagovolite Vaša ekscelenca to zahtevo podpirati! S tem bodete Vaša ekscelenca ljubljanskim Nemcem več koristili, kakor če na podlagi neresničnih dejstev napadate mojo neznatno osebo. Vaši ekscelenci najvda-nejši dr. Ivan Tavčar L r. — V Ljubljani, 28. septembra 1908. — Bedasta poročanja nemških listov! Da bi opravičili prelitje slovenske krvi v Ljubljani, sedaj zabiti nemški listi — tudi »Fremdenblatt« je med njimi — z vso resnostjo poročajo, da je Maver samo »schiessen« komandiral, ne pa tudi »Feuer!« Pač pa je moštvo, komaj je čulo besedo »sehiessen!« kar pričelo pokati, ne da bi čakalo daljšega poveljevanja svojega poveljnika. Nemški listi pri tem ne opazijo, kako grdo so s svojim poročilom insultirali avstrijsko armado! Saj vendar veste, kaj je takoimenovana »Feuerdisciplin?« Vraga, da bi lajtenant sedem man-deljcev pri šaržiranju ne mogel v rokah držati, kje pa smo potemf Kaj bi se takemu oficirju in njegovim možakarjem zgodilo na Pruskem, če bi v neoboroženo množico šaržirali brez predpisane komande! Odgovorite nam na to, židje dunajskih listov t In v kako luč stavljate s tem disciplino pri 27. polku, pomislite vendar, kaj bo, če bi se »im Ernstfall« tako streljalo! Saj vendar pri omenjenem nemškem polku niso sami re-kruti! Vse to, kakor rečeno, omenjamo le zategadelj, da označino skrajno lažnivo, pa tudi skrajno neumno poročanje nemških listov v Ljubljani! — Krakovski »Czas«, veleugled-ni list poljskih konservativcev je bil zaplenjen zaradi članka o ljubljanskih dogodkih, ki ga je spisal g. dr. L. L e n a r d. Dejstvo, da se je tak list, kakor je »Czas«, zavzel za naše pravice, je jako dobro znamenje. — Preganjanje slovenskega časopisja. Zadnja številka »Notranjca« in zadnja številka »Našega Lista« sta bili zaplenjeni zaradi poročil o dogodkih v Ljubljani. — Mali Lazzarini, nadporočnik pri belgijskem polku, je zmerjal Slovence s »slovenische Bestien«. Ne vemo, kaj poreče k temu njegova mati, ki je bila prej kravja dekla in potem hišna, predno jo je njegov oče poročil. Lazzarinieva mati je doma iz Besnice nad Kranjem, kjer ni bilo ne takrat in tudi ni zdaj nobenega Nemca; psujoč Slovence s »Slovenische Bestien«, je Lazzarini psoval svojo lastno mater. — Čevljar Szantner v Ljubljani je tako ošaben nemškutar, da kljubuje občni želji slovenskega prebivalstva. Na svoji prodajalni ima sa-monemški napis, kar kaže, da ne mara slovenskih odjemalcev. Obenem pa razpošilja prav sedaj cenik v slovenskem jeziku, da bi nalovil slovenskih odjemalcev. To je že impertinentno. Občinstvo naj si zapomni, da je Szantner ne nič ur. — Na Pivki se vedno bolj izvršuje geslo »Svoji k svojim«. Skoro vsi trgovci so se že izrekli: niti vinarja več dati nemškim tvrdkam. Prvi, ki je šel z dolgim nosom od svojih dosedanjih odjemalcev, je bil zastopnik firme H. Kenda. Zvijal se je potnik Wissiag, ki hoče znati slo-slovensko, češ, da vsaj govori slovensko in da otroci Kendovi vsi znajo slovensko, a pivška stena je trdna in se dala omehčati. Tako je prav; samo dosledni moramo biti!! — Vprašanje na oskrbnika jet-nišnice c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, Rabitscha. Pojasnite nam, kakšen posel ima pri vas in v vaši pisarni dannadan zloglasni, celo »Kranjski hranilnici« presedajoči kolovodja nemško - nacionalnih haj-lovcev in lažnivi dopisun graške »Tagesposte«, Dzimski? Pa menda vendar ne krpata skupaj zloglasnih lažnivih dopisov ali pa nam pripravljata Dzimskega za riče t * Kaj poreče k temu c. kr. deželnosodno pred-sedništvof — Nemci bojkotirajo slovenske trgovce. Nemci so začeli bojkotirati slovenske trgovce. Sklenili so, da niti eden in na noben način ne bo šel v slovensko trgovino. O tem sklepu smo izvedeli od jako zanesljive strani. Veseli nas ta sklep, nam bode vsaj za zgled, kako moramo Slovenci postopati. Slovenci še nikoli nismo znali nastopiti, nas mora vselej tujec poučiti. Da ne bodo slov. trgovci na škodi, moramo vsi brez izjeme kupovati vse pri Slovencih. Podpi-rajmo slovenske trgovce in obrtnike, kupujmo in naročajmo le pri teh. S tem bomo tudi za vselej preprečili, da bi tekla nedolžna kri. Tuji živelj izgine v kratkem, ako ga ne gojimo. Nemci nameravajo napraviti poseben atentat na narodno zavednost slovenskega občinstva. Sliši se, da bodo nastavili izredno nizke cene ter hočejo na ta način privabiti Slovence. Pri življenskih predmetih ne bodo delali posebnih umetnosti, ker nemški trgovci večinoma niso tako trdni, se več bahajo in jih bo v kratkem minilo veselje delati v izgubo. Pri manufakturnem blagu se pa bo goljufalo, se bo prodajalo slabše blago ceneje. Posebno pri manufakturi se odjemalce lahko opehari in zategadelj svarilno občinstvo, naj se ne da preslepiti z nizkimi cenami. Sicer pa smo prepričani, da nobena Slovenka, noben Slovenec ne bo prodal svojega prepričanja za tiste vinarje, ki bi si jih prihranil, ako bi kupil v trgovinah narodnih sovražnikov, kak predmet ceneje. Te sramote ne smemo trpeti, da bi nemško časopisje nas blatilo, češ, Slovenca narodni čut je vreden le enega krajcarja. Slovenska mati in gospodinja! Kadar misliš prestopiti tujčev prag, spomni se žalosti slovenskih mater nedolžno ubitih žrtev Adamiča in Lundra. Spomni se tisoče v solz, ki jih je pretočil slovenski rod ob odprtem grobu narodnih mučenikov. Glasno je jokal ob grobu slovenski narod, ki se je zbral iz vse slovenske zemlje in prisegli smo, da hočemo složno delati vsi za enega, eden za vse, in v najkrajšem času se iznebili morilcev. Podpirajte slovenske trgovce, nadomestite jim nemške odjemalce, ki bodo izostali. Ne prodajajte svojega narodnega prepičanja za vinarje. Kolikor bodo sedaj ceneje prodajali, za toliko bodo pozneje dražji, ako ne poskrbimo za to, da jim bo zmanjkalo sape. »Svoji k svojim!« — Obisk pri ranjencih v bolnici. Poleg dijaka Božidarja Borštnika leži Pavel Štrukelj, delavec na Ljubljanici. Njegov obraz je upadel, izmučen; vidi se mu na licu, da še ni nikoli videl boljših dni in njegove žuljave roke kažejo, da si služi v potu svojega obraza vsakdanji kruh za-se in za svojo rodbino. Na vprašanje, kako se mu je prigodila nesreča, je jel pripovedovati tako-le: Bil sem v službi pri tvrdki Supančič pri osuševalnih delih na Ljubljanici. V nedeljo 20. septembra sem bil na delu dopolu 8. zvečer. Ne da bi vedel, kaj se v mestu godi, sem se napotil obiskat svojo teto, ki stanuje v Kri-ževniških ulicah. Šel sem v mesto za Gradom ter hotel mimo magistrata po Mestnem trgu priti na ono stran Ljubljanice. Ker sem na Mestnem trgu videl polno ljudi in tudi vojaštvo, sem krenil mimo stolne cerkve HS Pogačarjev trg, mislec, da bom za Ljubljanico najložje prišel na Jurčičev trg in od tamkaj v Križevniške ulice. Ko sem stopil na Pogačarjev trg, sem zapazil, da ljudje bežijo. Na stopnicah, ki vodijo s Pogačarjevega trga proti cerkvi, sem nekoliko postal, na to pa sem se obrnil ter bežal z drugimi ljudmi. V tistem trenotku je počil strel, za njim še več strelov. Ne da bi čutil kakšne bolečine, se mi je zazdelo, da mi postaja noga težka. Takoj mi je prišlo na misel, da sem morda ranjen, vendar sem hitel, kolikor je bilo mogoče, naprej, ker sem se bal, da bi bil vnovič zadet od krogle. Prišel sem do magistrata. Na stopnicah ob vhodu na magistrat v bližini policijske stražnice so me zapustile moči, da sem padel na tla. Za hip sem padel v nezavest. Ljudje, ki so se zbrali krog mene, so me dvignili ter me prenesli v stražnico, kjer so mi zdravniki obvezali rano. Na to so me prepeljali v bolnico.« »Ali ste videli na Pogačarjevem trgu,da bi bil kdo izmed ljudi metal kamenje na vojake?« je vprašal naš poročevalec Pavla Štruklja. »Nihče ni metal kamenja,« je kategorično odgovoril, »vsi smo v največjem strahu bežali pred streljajočim vojaštvom proti trgu pred škofijo.« Štrukelj je ranjen nizko v stegno od zadaj. Krogla mu je razbila glavno žilo (profunda fe-moris) ; k sreči je prejektil obtičal v kosti, sicer bi ranjenec izkrvavel. Kroglo so mu zdravniki ekstrahirali. Stanje njegovo je zadovoljivo, vendar bo trajalo še precej časa, prodno bo okreval in predno bo mogel zopet služiti kruh za stradajočo svojo de-co. Poleg Pavla Štruklja leži Josip Simončič, kleparski pomočnik pri Gradišarju na Tržaški cesti, doma iz Novega mesta. Ta je pripovedoval o dogodku v kritični noči tako-le: »V nedeljo zvečer sem v gruči ljudi šel mimo »kresije«. Pred trgovino »Pri solncu« smo nekoliko postali. V tem je pridrlo za nami vojaštvo. Vse je bežalo in z ljudmi tudi jaz. V istem hipu je že pokalo. Zasvetilo se mi je pred očmi in gorko mi je postalo. Ker nisem čutil posebne bolečine v nogi, sem bežal mimo šenklavške cerkve. Tam sem padel. Prihitel je sluga »Vzajemnega podpornega društva« ter me odvede! na magistrat, kjer me je obvezal vojaški zdravnik. »Ali je kdo izmed ljudi v Vaši bližini metal na vojake kamenje?« je vprašal poročevalec. »Nihče ni metal kamenja, ker na trgu sploh ni kamenja, sabo ga pa tudi nihče ni imel«, je odgovoril Simončič, — Poročilo o ranjenima Golavšku in Tomšieu priobčimo jutri. — V vojašnici pozivajo na bojkot! Častuik 27. pehotnega polka pi. Kaiserfeld je te dni na dvorišču kasarne zbranim vojakom zabičeval, da morajo kupovati samo pri Nemcih. Dobro, če oficirji v svoji službi pozivajo na bojkot Slovencev, potem se tudi Slovencem ne sine zameriti, ako bodo odslej z vsemi sredstvi delovali za svojo gospodarsko osamosvojitev od Nemcev. — Odmevi ljubljanskih dogodkov v Kranjski gori. Veličastna manifestacija se je vršila v Kranjski gori dne 22. septembra ob osmi uri zvečer. Ta dan bo ostal vsem Kranj-skogorčanom še dolgo časa v živem spominu; kajti bil je za celo vas dan globoke žalosti in skrajnega ogorčenja. Crne zastave in slovenske tro-bojnice s črnim florom so visele skoraj z vseh hiš ob glavni cesti. Ljudje so postajali v gručah in se živo zgo-varjali o velikih krivicah, ki so se zgodile Slovencem zadnji čas širom naše lepe domovine, zlasti o nedolžnih mladeničih, ki sta v Ljubljani prelila kri. Nihče ni čutil veselja do dela, ker je bilo vsakemu nekam čudno in tesno v srcu, zdelo se je, kot bi viselo v ozračju nekaj bridkega in strašnega. Opoldne in ob štirih popoldne so milo peli mrtvaški zvonovi in vsem, še tako trdosrčnim ljudem, se je omehčalo srce, z njih obrazov je pa gledalo ogorčenje in bridka žalost, ki jim je razjedala dušo. Marsikatera solza je kanila, marsikatera mati je zaplakala,pa tudi marsikatera pest se je krčevito stisnila. Vrli načelnik požarne brambe se je takoj zavedel narodne dolžnosti na ta dan, ko je žaloval vesoljni slovenski rod. Zbral je ob osmi uri zvečer pred gasilnim dom ognjegasce v polni Opravi in s črnimi znaki na čeladah, da narede pohod skozi vas in tako skažejo zadnjo čast nedolžnim žrtvam, ker se niso mogli udeležiti pogreba v Ljubljani. Ravno tam pa se je zbrala tudi tako ogromna množica občinstva — bilo jih je okrog 500 — da kaj takega ni mogel nihče pričakovati v naši vasi. Trobenta je zapela in požarna hramba je odkorakala z zastavo s črnim florom, spredaj in ob straneh pa so svetili dečki z gorečimi baklami in lampijončki. Za temi so nesla tri dekleta slovensko trobojnico s črnim florom, za njimi pa so šla dekleta in žene, ki so se zbrale v tako častnem številu, da s ponosom lahko rečemo, tudi Kranj-skogorka se je začela zavedati, da se gode njenim otrokom v Avstriji vne-bovpijoče krivice in da tudi ona hoče protestirati. Za ženami so korakali dečki, za temi moški. Vse gostilne so bile med sprevodom zaprte in neraz-svetljene. Impozantno je bilo videti, ko se je premikal ta veličastni sprevod z bakljami in lampijončki skozi črno noč in ko je odmevala ml sivih gora glasna trobenta in burni živio- klici. Tako veličastnega sprevoda še ni videla Kranjska gora. Sprevod se ustavi pred občinskim uradom, kjer zapojo vsi z odkritimi glavami »Hej Slovani«. Nato pride župan dr. Ti-čar in načelnik ognjegascev mu pove v nagovoru, da hočejo izkazati zadnjo čast nedolžnim žrtvam in protestirati zoper krivice, ki se gode slovenskemu narodu. Župan dr. Tičar, ki ga je ljudstvo poslušalo z odkritimi glavami, je v krasnem, globoko v dušo segajočem govoru omenil na-silstva, ki so jih zakrivili v zadnjem času Nemci zoper mirne Slovence in se ginjen spominjal nedolžnih slovenskih žrtev v Ljubljani ter prosil, naj se izvrši manifestacija mimo tako, da bo v čast ponosni dolinski metropoli. Ljudstvo mu je priredilo burne ovacije in se pomikalo v sprevodu čez most do konca vasi in zopet nazaj do gasilnega doma, kjer je zapel izborni pevski zbor požarne hrambe uekaj narodnih pesmi, nakar se je ljudstvo povsem mirno in dostojno razšlo. Nato je šla požarna hramba v hotel »Razor« in velik del ljudstva je šel za njo v svesti, da se bo zopet enkrat navdušil ob lepih narodnih pesmih, ki vro iz grla vrlih pevcev ognjegascev. In ker je ravno prilika nanesla, je govorilo več govornikov, med njimi tudi žuljan dr. Tičar, na čigar prošnjo se je zapela žalostinka v spomin padlim žrtvam. — Tako se je izvršila manifestacija. Nedolžna slovenska kri, ki je močila ljubljanska tla, bo tudi v Kranjski gori pognala žive kali za blagor domovine in bo razkužila kranjskogorsko ozračje nemčurskega duha. In Kranjska gora kot dolinska stolica kliče beli Ljubljani in celi mili domovini: Ne žalujte, ne plakaj-te! Kajti ta dva nedolžna slovenska mladeniča, ki so jih kruto ubili, nista umrla, ampak njih duh živi in bo večno živel med nami. Kakor je bog vodil Izraelce iz egiptovske sužnosti, tako bo vodil Slovence duh teh nedolžnih mladeničev iz nemške sužnosti v obljubljeno deželo slovanske svobode. — To je mož! Naroden trgovec na Notranjskem je v naši tiskarni naročil »spominske karte«, ki jih bo dajal trgovskim potnikom nemških firm. Na teh kartah je v nemškem jeziku zapisanoj »Kako se upate, potovati sami po slovenski zemlji, ko vpijete po nemških časopisih, da niste varni ne svojega imetja in ne življenja? Morali bi priti v spremstvu orožnikov ali pa vojakov. Ali se ne sramujete vneboupijočih laži, da nas mirne Slovence blatite in kličete vlado, orožnike in vojake na pomoč? Lačni ste — slovenskih novcev, žejni ste — slovenske krvi. Idite! Ne kupim od vas ničesar in povejte svojim gospodarjem, naj ne pošiljajo svojih potnikov k Slovencem, katere Nemci tako smrtno so-v ražite.« — Bojkot Koslerjevemu pivu v Celju! Tudi v Celju se toči to slabo pivo. Slovenci, ne pijte več te pijače! Ž njo napajali so v Ljubljani nemške vojake, ki so streljali na nedolžne Slovence. Kri ni voda! — V vsem mestu je snoči vladal mir. Ljudstvo se je brez ugovora pokorilo odredbam rediteljev »Združenega narodnega odbora«. Mir se v mestu ni nikjer kalil, samo nemški igralci so v Šelenburgovih ulicah poskusili izzivati, da so bili tamkaj nastavljeni reditelji primorani stopiti v akcijo. Ob 10. so reditelji pri »Slonu« in »Malica« opozorili goste na policijsko uro in jih prosili, naj zapuste lokale. Vsi gostje so se rade volje odzvali prošnji. V kazini je naznanil policijsko uro stražnik. Gostje so zapustili kavarno in gostilniške prostore in se zbirali v velikih gručah pred verando. Ker se le niso hoteli raziti, so jih pozvali reditelji, naj jim ne otežujejo odgovornega posla ter mirno odidejo domov. To je gospodo silno razburilo, da so jeli glasno protestirati proti temu, da jih poživljajo k iniru in redu »Leute, die slovenische Abzeichen haben« (roditeljske znake). Posebno glasni so bili dr. Z a n g g e r , ki je prišel iz Celja v Ljubljano menda nalašč za to, da povzroči kak konflikt, dr. S t a u d a c h e r , ki je kričal, da ne razume slovenski, in P a m mer, rav. »Kranjske stavbne družbe«. Gručo je končno razgnalo orožništvo. Dr. Zangger in Pammer sta se šla na to s svojo družbo pritožit v vojaško preskrboval išče, češ, da so jih reditelji izzivali. Pammer je tam kričal: »Die Deutschen in Laibach sind vogel frei«. Navzoči orožniški ritmoj-ster Bregenzer je temu Pain-merjevemu vzklicu pritrdil glasno rekoč: »Ja, vogelfrei sind sie!« — Brez komentarja! — Reditelji so med tem poskrbeli, da so se izpraznile gostilne pri »Roži«, »Lipi«, »Črnem orlu« in kavarna »Apolo«. V »Narodni kavarni« so zaprli že pred policijsko uro. Ob 11. so bile že vse ulice v osrčju mesta malodane prazne. — Nemški »Volksrat« za Kranjsko je izdal oklic, ki je tako hinavski, da se človeku kar studi. Ti ljud- je govore o državljanski svobodi, o pravici in človečnosti v trenotku, ko vise po vsi Ljubljani še črne zastave, kličoče v spomin krvave dogodke nepozabne, zgodovinske noči 20. septembra. — »Politika« v Belgradu prinaša obširna, jako zanimiva poročila o ljubljanskih dogodkih. — Glavna tabačna zaloga v Ljubljani, je sicer c. kr. a ravna se v njej tako, kakor bi bilo kako kazin-sko podjetje. Na slovensko zahteva-nje človeku še ne postrežejo; delajo se, kakor bi slovenski ne razumeli in puste ga čakati ali pa so celo sirovi ž njim. Ta predrznost ima svoj izvor v tem, ker se glavna tabačna zaloga zaveda, da ima monopol in si sme vsled tega vse dovoliti. Posebno sirovo in grdo se ravna s posli slovenskih trafikantov. Znanih nam je že mnogo slučajev in poskrbeli bomo, d m jih izvemo še več. Na tej podlagi se bo potem že dalo na pristojnem mestu pojasniti v glavni tabačni zalogi vladajoče razmere. — Demonstracije v Šiški. Tminom a so včeraj popoldne šli Belgijci v Šiško. Vsa Ljubljana se je ustrašila, kajti Šiška je narodna, in ljudje so se e začudenjem vpraševal. : Kako more biti vojaška oblast tako kratkovidna, da pusti Belgijoe v Šiško, ko mora vender poznati razpoloženje ljudstva. Is Spodnje Šiške se nam piše o včerajšnjih dogodkih: Popoldne okrog tretje ure so imeli nemški vojaki 27 pešpolka drznost aretirati mladeniča, kateri jim je zaklioal „faju. Peljali so ga po glavni cesti na orož-niško postajo Ssve si Spodnji ŠiŠ-karji tega niso pustiU dopasti, radi česar so nagnali nemške vojake z bali uski mi krogi jami, dasi so potego vali bajonete. Junaki 27. pešpolka spustili so se v tek ter jo vdrli v bližnjo gostilno po domaČe k AnČniku v Spodnji Šiški, kjer so se proti prepovedi gostil ničarke, H je bila sama doma, zaklenili v hišo. Takoj se je nabralo par sto ljudi, katera množioa je demonstrirala proti nasilstvom nemških vojakov ter zahtevala, da vojaki zapuste gostilno, česar pa ti niso boteJi storiti. Razjarjena množioa je vpila: Sramota za gostilničarja, da nemške vojake zapira. Konstatirati pa moramo, da je gostilničar gosp. Peter Barja zaveden Slovenec; ravno tako tudi njegova soproga; vendar si pa gost»luičarka, ki je bila sama doma, ni mogla pomagati, ker je šest vojakov 27. pešpolka vrata tičalo. Po vojake prišlo je nato 20 orožnikov, kateri so jih vzeli lepo medse ter jih sprenrH v Ljubljano. Postopanja orožnikov ne bomo opisovali. Omenimo le, da je neki 18letni fant vojakom 27. peš polka rekel „ftju, na kar so ga orožniki, 5 po številu, zveza U kot živino in odvedli v Ljubljano. Pohvaliti moramo še zavednost Šišenskega ženstva, katero je zahtevalo od orožnikov neustrašeno, da govore slovensko, ker 80 na slovenskih tleh. Tudi naš g. župan, ki meni, da je vsega-mogočen, slišal jih je od zavednih Slovenk, da mu bode pač še dolgo po ušesih zvenelo. Danes zjutraj ob 3. pobili so na „šulferajnski" šoli v biški šipe. Orožništvo je 3 demonstrante aretiralo. — Nikomur delati krivice! Dneve vsesplošne zmedenosti je marsikdo porabd, da si je ohladi kako staro jezico Uredništvo je moralo verjeti svojim poročevalcem, ker ni bilo časa, se o vsakem slučaju posebej informirati. Tako smo naknadno zvedeli, da se je zgodila krivica ravnatelju učiteljišča g. Čemivou, še bolj pa vadničnemu učitelju g. Jakliču, našemu mnogoletnemu naročniku Ni namreč rea, da bi bil ravnatelj črni veo prepovedal gojenkam in gojencem nositi žalne trakove. Ako je to trdila učiteljica Stupioa, si je prepoved enostavno izmislila. Še bolj smešna je trditev, da si g Jaklič ni upal gledati pogreba iz strahu, da se ne zameri ravnatelju Resnioa je temveč, da je g. Jaklič poslal svojo obitelj k pogrebu, sam pa je, ker je imel do 4. pop. šolo, gledal nato v družbi treh tovarišev sprevod v ospredju na najvidnejšem prostoru. Krivioe delati nikomur! — Nemška provokacija. Včeraj je šest Belgijoev na sprehodu po gozdu proti Šiški csteotativno prepevalo: „Die Wacht am Rheinu. Brez komentarja! — Zelena piika nemškega notarja je včeraj, stopajoč mimo gospe dr. Tavčarjeve, glasno spregovorila: D as dumme Gesicht. Tudi brez komentarja! — Oficir Belgijcev je hodil včeraj po Dunajski cesti. Onstran ceste je pribropel star mož, ki se mu je bolezen poznala na licu; kašlj al je, in Časih, kakor je sploh pri takih bolmkih, moral je pljuniti. Omenjeni clioir je pritekel k njemu ter ga po vsi sili hotel aretirati. Istotako brez komentarja! — Gibanje la gospodarsko OSSmOBVOtO slovensko se začenja razširjati. Obseči pa mora vse kroge. Trgovoi in obrtniki slovenski imajo pri tem gibanja tudi svoje neopust-Ijive dolžnosti. Imeti morajo dobro blago po primernih cenah. Ogibati se pa morajo tudi oni vsega, kar krepi nasprotnike. Slovenski trgovec in obrtnik, ki se poslužuje nemških denarnih zavodov, zakrivi neodpuuten greh. Do-volj je ktlantnih slovenskih! Kdor greši proti temn, naj si bo svest, da se nastopi proti njemu, kakor proti odjemalcem nemških trgovin Union* Bank je nemško židovsko podjetje. Nobene zveze s to banko, Slovenci. Narodni ponos, kje si! Za to banko pohišuje in kroŠnjari neki semit Ber-ger okoli naših trgovoev. Do vrat in na hlad Ž njim, Slovenci! — Dzimski je pe protestnem shodu prišel v kolonijo delavskih hiš Kranjske hranilnice, klical v pisarno stanovalce ter jih strogo zasliševal, ali se je kdo ude ežil protestnega shoda. Seveda je bilo vsakemu pripravljeno strogo maščevanje, komur bi bil mogel ta nemški nSoharfriohteru dokazati udeležbo. — Židovsko ■ nemlko tvrdko Spitzer & Klappkolz v Jičinu zastopa v ljubljanski okolici neki že-lezničar ter dobiva toliko odjemalcev, da delata dva krojača obleko iz blaga te tovarne. Čemu dajati denar nemškim Židom, ko imamo vendar toliko solidnih slovanskih tvrdk, na pr. Prokop Skorkowsky v Hampolou na Češkem in dr. — Kako sodijo o nemškem časopisju nemšm častniki drugod. Nemški Častnik iz neke gahške g»r-nizije je pisal svojim staršem: „To je strašno, kar se sedaj vse čita v nemških časopisih o Ljubljani. Pri nas je vse razburjeno nad Nemci. — Gospa Hayno izjavlja, da se s poročnikom Maverjein m srečala na ulioi po onem času ko mu je odpovedala stanovanje torej tudi ue more biti resničen dogodek, o katerem so listi pisal. — Slaščičar Voltmann, ki ima tudi v slovenskem gledališču prodajo peciva, je odpustil iz službe pošlo« vodja Alojzija Dežmana brei vzroka, le zato ker je Slovenec. Dež-man ima troje nepreskrbljenih otrok. Pripomniti je, da je bil Dežman najboljši slaščičar Voltmannov, ki mu je zadnja leta držal vso trgovino pokonci. — Konfiskacija Notranje a1 Državno pravdništvo je zaplenilo v soboto izhajajoči tednik nNotran|ecu ?u sicer cel uvodnik in 12 notio. Izvzemši inserate je tedaj skoro ves list zaplenjen. Konfiskacija se je izvršila tako pozno, da ni bilo možno več prirediti nove izdaje, kar bi tudi naročnikom veliko ne hasnilo. ker bi dobili ves list pobeljen. Pomnožena izdaja izide že sredi tedna. Konfis-kovan je uvodnik pod naslovom: „0b 60 letnici cesarjevega vladanja. — Za študentom in delavcem — kmet!a, dalje notica o ljubljanski tvrdki Hol-zer, 2 notici o Koslerjevem pivu, ki se toči v Postojni pri Garzarolliju, o Članih postojnske kazine, o krepki nemški gospodarski organizaciji, o kranjski hranilnici, o slovenski potr-pežlpvosti in popustljivosti napram so vragu, o nemškutarjenju po Notranjskem, o Andrettovi tovarni salam in klobas v Ljubljani, končno o dr. Egra in nekater h notranjskih prvakih, ki ga podpirajo itd. — Lajtenant Maver dobiva sedaj dopisnice pod naslovom «der strammste deutsohe Lieutenant". čisto brez vsakega komentarja! — Gospa dr. Bokova in njena nadebudna hčerka sti v kupeju silno zabavljali na črno oblečeno damo, ki se je i njima v enem kupeju proti Radovljici peljala. Ti dami nemškega gemutha sti zabavljali v francoskem jeziku Tako brez komentarja! — Dve policijski moči j> dobila deželna vlada iz Dunaja. Prav! Pozornost teh dveh naj se med drugim posveti tudi zaplenjenim kaitam, katere so nemški vojaki domu poslali i u katere je pošta zaplenila Na te karte opozorimo tudi vojaško komisijo, ki sedaj v Ljubljani preiskuje. Prosimo! — Gostilničar Zajec na Rimski cesti je tudi odpovedal Koslerjevo pivo ter naročil Aueijevo. — Profit bi radi napravili. Vesoljno nemško Časopisje z ministrom Pradejem zahteva z največjo silovitostjo, naj država priskoči Nemoem na pomoč in naj ljubljanskim Nemoem „za pokritje škode" hitro izplača najmanj 50.000 kron. Resnična Škoda znaša kvečjemu 4000 kron. S 4000 kronami se dajo popraviti vse razbite šipe. Toda Nemci bi radi napravili masten dobiček pri svoji „nesreći » zato tako vpijejo po nemških listm. kako hudo se j»m godi. 50 000 arofl — to bi jim seveda dišalo! — Nemški Iintallnčok j* vč| raj hčerko dr. Ilesiča, ki je imela žalni trak, tako le Človekoljubno ogovoril: „Du Fratz du, um v/astrauerst du denn ?M — Za slovenske aloikJoJe, j" službujejo pri nekaterih ljubljanskih Nemcih, so nastopili hudi Časi. Psovke in žalitve so na dnevnem redu. Neka gospa" se je celo tako daleč izpoza-fcjla, da je svojo služkinjo suvala in tepla. Vložena je kazenska tožba proti jjjej. Ni Čud h, če slovenske služkinje tromoma zapuščajo službe pri nemških gospodarjih. — Le malo potrpljenja, Zadnjih deset dni dobivamo toliko prispevkov za naš list, da bi morali izdajati po sto strani obsežne številke, Je bi hoteli priobčiti le najmanjši del. zahvaljuje se dopisnikom za njih naklonjenost jih prosimo, naj potrpe. Kar se bo dalo porabiti, se porabi v celem obsegu ali v okrajšani obliki. — Ljubeznjiv oficir. V soboto od s/44 pop. je stala skupina oficirjev pred kazino. Mimo je prišlo več oseb s flori na rokah. Eden ofioirjev je vzkliknil: „Diese Trauer, dieses ent-setzliche Trauer-Gesindel u — Nasilni VOJafci. Kdor opažale nastopanje Belgijcev, dobi vtisk kakor bi za vzdrževanje reda in miru tako silno zavzeti krogi hoteli za vsako ceno imeti novih konfliktov. Nikdar ni bilo na cesti toliko Belgijcev, kakor zadnje dni in zlasti včeraj. Da prebivalstvo Belgijcev ne vidi rado, to je pač več kot umljivo, a način, na kateri nastopajo Belgijci, je tak, da mora prebivalstvo razburiti. Belgijski vojaki se zaletavajo v ljudi, ne slučajno, nego namenoma, in jih potem še psujejo z ^windisoher Hunda. Posebno surovo se vedejo napram šenstvu. Dovoljujejo si pa še več. Dasi niso v službi, napadajo ljudi in iih aretujejo pod pretvezo, da so jih žalili. iS kako pravico si dovoljujejo Belgijci kaj tacega? Zgodilo se je že več takih slučajev. Včeraj popoldne bi vsled tega kmalu nastal velik konflikt. Na Dunajski cesti in sicer ob strani kavarne Evropa je šel neki delavec, na drugi strani ceste ob žnpmovi hiši pa so šli trije Belgijci. Delaveo je imel Čik v ustih in je pljunil na tla. belgijoi so to videli in dasi so bili vsaj petdeset korakov od njega, so pridrveli Čez oesto in se zaleteli v moža. Vojak, čigar bodalo ima št. 3792 je bil posebno nasilen. Prizor je privabil več sto ljudi in ogorčenje je bilo tako veliko, da so člani mirilnega odbora s pomočjo policije komaj vzdržali red. Neki četovodja Belgijcev je pri tem izustU krilate besede „wer uns beleidigfc, der beleidigt Seine Majestat." Tudi včeraj dopoldne se je nekaj tacega primerilo in je bil od belgijcev na Mestnem trgu aretovan neki nadušljivi mož. ki ga je policija seveda takoj izpustila. Koliko Časa bo pa to početje še trajalo? — Nemška olika. Na dan po greba narodnih mučenikov so se pred liso št. 32 na Sv. Petra cesti sešli neki nemški gospod, neka dama in neki mlajši oficir belgijskega polka. Gospod in dama sta izrazila svoje začudenje nad številom udeležnikov, na kar je oficir rekel: Ja. das hatte ich nicht geglaubt, das es so viele slovenische Schweine gibt. — Ksko fabricirajo ranjence« Narednik Schmitt, ki ga navaja „Tagespost" tudi med ranjenimi vojaki, je hodil po kritični nedelji dva dni neobvezan okoli, tretji dan pa je dobil povelje, da mora iti k zdravniški viziti in si obvezati glavo radi ?,Quetschung am Hinterbaupt" Pri kateri kompaniji 27. pešpolka r>a službuje narednik Schmitt? Pri Maverje-vem oddelku ga ni bilo. — Informacijski odsek je zbral mnogo interesantnoga gradiva o dogodkih minulih dni. Zaslišal je okrog 100 očividcev, med njimi 23 takih, ki so bili pri streljanju vojakov pri rkresijiu navzoči in večinoma sami v ognju. Nepobitno je po izjavah teh povsem verodostojnih prič dognano, da je vojaštvo streljalo na ljudi, ki niso drugega storili kot peli in žvižgali, ki niso vrgli nobenega kamna na vojaštvo, da je streljalo za beže-Čimi in sicer ne v salvi, ampak posamezne strele in da je za bežečimi ljudmi streljaje teklo. Zbrano gradivo se bo geveda na pristojnem mestu uporabilo. — Poročnik Konlg je vč^rfj zopet drzno izzival po mestu. O požar jaino pristojno vojaško oblast, ki doslej še ni našla povoda, Kbaiga niti odstraniti iz Ljubljane, niti disciplinirati, da je po pričah dognano, da 8o vojaki pod poveljstvom poročnika Kouiga v nedeljo pri streljanju na Pugačarjevem trgu ploskali, kar je shšal tudi vladni komisar svetuj k Wratschko. — častniki so s noč i v gručah stali pred vojaškim preskrbovališčem, prav tako kakor pred usodepolnimi dogodki dne 20. t. m. Ljudstvo je bilo fcaravno vsled tega razburjeno in se je jelo v velikih gručah zbirati pred „Slonom" in pred pošto. Ker se je bilo bati, da bi ljudje jeli demonstrirati proti Častnikom, zlasti ker se posamezniki izmed njih kaj radi prav izzivajoče obnašajo, so reditelji prosili polkovnika Radiče?ića, naj Častnikom ukaže, da naj ne stoje zunaj na ulici, marveč naj bodo pri svojem moštvu na dvorišču. Posredovanje je izdalo in častniki so se morali umakniti z ulice v vojaško preskrb o vališče. — Poročnik I?ančič 27. polka se je anodi tako isaivajoče obnašal, da so morali reditelji „Združenoga narodnega odborau posredovati pri polkovniku Radičeviću, da ga je odstranil. Poročnik se je sprehaiai med kazino in pošto po sredi ulioe držeč desno roko na ročaja svoje sablje pripravljen takoj udariti. Ljudje, katerih je bila polna ulica, so se jedva mogli izogibati njegovi sablji, ki je skoro vodoravno štrlela od njega. Med ljudstvom je vladala takšna nevolja proti poročniku, da bi ga bilo insultiralo, ako bi pomirjevalno ne vplivali nanj reditelji .Združenega narodnega odbora^ na čelu jim dr. D. Majaron. — Pretakava proti dr. Poganu je že ustavljena, ker se je izkazalo, da so bile obdolžit ve orožnikov popolnoma neresnične. — Rusi na grobu žrtev z dno 20- septembra Danes opoldne je položila deputacija slučajno v Ljubljani navzočih Rusov na grob Adamiča in Lundra krasen venec z rusko trobojnioo in napisom: ^Nedolžnim žrtvam nemške zlobe ruski bratj e.u S kopališča je odšla depu-cija k županu Ivanu Hribarju, da mu izreče svoje sožalje nad ubogimi žrtvami, njihovimi rodbinami ter vsemi oškodovanci v noči 20. sept. t 1. — Sodne poravnavo med slovenskimi Strankami v Maribora. V soboto bi se bili morali pred mariborskimi porotniki vršiti dve tiskovni obravnavi proti nSlovenskemu Gospodarju", ki so ga tožili zaradi razžaljenja časti okrožni zdravnik dr. Karba na Vranskem in urednika Spindler in Lesničar iz Celja. Tik pred obravnavo pa so se vsi trije poravnali s pogojem, da „Slov. Gospodar" prekliče žalitve, plača vse stroške, ter daruje primerno vsoto za družbo Sv. Cirila in Metoda. — Občina Borovnica. Pri občinski seji dne 27. septembra t. 1. v Borovnici je izrekel občinski odbor soglasno sožalje nad nedolžnimi žrtvami od 20 septembra ter ogorčenje nad postopanjem vojaštva. Občinski odbor je tudi dovolil 25 kron za ranjence od 20. septembra ter 25 kron za spomenik padlima žrtvama. Občinski odborniki so tudi sklenili, da bode vsak v svojem okoli&u kar najbolje vplival na občinstvo, da nihče ne prestopi v Ljubljani praga nemške oziroma nemČurske trgovine. — Občinski odbor ribniški je sklenil v svoji seji z dne 26. sept. 1908 soglasno sledečo resolucijo: 1.) Odločno obsoja nasilni nastop proti skupščinarjem Sv. Cirila in Metoda v Ptuju, ki je izzval upravičeni odpor v Ljubljani. 2.) Izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani 20. sept. 1908 tekla nedolžna slovenska kri, ker je c. kr. vojaštvo streljalo brez pravega povoda na bežeče ljudi. 3) Zahtava najstrožjo preiskavo in neizprosno kaznovanje krivcev. 4) Najodločneje protestira proti nesramni obrekljivi in v dno duše se gabeČi pisavi „kulturnih" nemških listov. 5) Iskreno pozdravlja složni nastop vaeh Slovencev, ki so se našli ob grobu narodnih mučenikov. Dalje je sk'.enil: Da se p* dari v bolnišnici se nahajaj očim ranjencem 60 kron, za spomenik umorjenim naj se pa prispeva K 40. — Divaški sejem. Na semenj v Divačo je prišel tudi znani nemcur Gotzl. Ženska, katera je bila zlepa opozorjena, da naj takoj oddide iz slovenske Divače — tista baba namreč, ki je ploskala v Ljubljani ob pogrebu slov. žrtev — se je nekaj pro-tistavila ter izrazila sledeče besede: „Ich werde alle Windisohen klagen." Prvič bila je obveščena, ker pa ni odnehala, bila je izpod ena. Odpotovala je z brzovlakom ob 9. uri zjutraj. Odpraviti moramo iz slovenske Divače tudi tisto „Bahnhof-buohhand-lung", Bahnhofrestauration", ter nem-Čurja restavraterja, kajti tuke j so slo venska tla, ter zahtevamo odstranitev tega nemčurja. Tudi poštni pečat „Di-vaČa Babnhof** bo moral izg*uiti »n sicer kmalu; akone bodemo bojkoti-reli tudi to. Obračamo se na državne in deželne poslauoe, da ukrenejo vse pot ebno. Ali je to lepo, da, potnik ako pride v kolodvorsko restavracijo, ne sliši drugo kot nemško. Razven enega, ki te dni odrine, ne zna nobeden slovensko, ter ne postreže kut sa m onem šk1'. — Bojkot laškib trgovcev v Gorici nam kaže, da je to najspeš-nejše sredstvo za osamosvojitev Slovencev na gospodarskem polju. Prav tako dosledno kot se držijo goriški Slovenci gesla „Svoji k svojim, naj bi tudi v vseh drugih slovenskih pokrajinah podpirali Slovenci samo narodne trgovine. Na ta način bi se kmalu otresli tujčeve premoči, obenem pa bi vzgajali v svojih ljudeh podjetnost in veselje do narodnega gospodarskega dela. Potrebno pa je, da Slovenke ne pazijo samo, kje kupujejo, temveč tudi kaj kupujejo. Ni vse eno, ako se daje prednost nemškemu izdelku, Če lahko kupimo slovenski izdelek, ki ni nič slabši od prvega. Tako opozarjamo slovenske gospodinje, naj nikari ne kupujejo nemških kavinih primesi (cikorije), ki se raapeČavajo v alovenskih ovitkih, da bi se s tem premotilo slovensko občinstvo. Saj imamo ravno sa ta predmet solidno domače podjetje podjetje „Prvo jugoslovansko tovarno kavinih surogatovu v Ljubljani, ki izdeluje znano izvrstno „Z vez dno" kavino primes, od katere dobivajo razna slovenska in hrvaška društva znatne prispevke. Ta izdelek naj se udomači v vsaki slovenski hiši! Na Sv. Joštn se je včeraj v spomin nedolžnih žrtev z dne 20. septembra 1908 v spominsko knjigo ^Slovenskega planinskega društva" zapisala sledeča pesem: Adamič mrtev, Lun der mrtev .... Dovolj, dovolj nedolžnih žrtev! Življenjenje novo, lepše klije iz mučenikov naj krvi, usode lepše zor zašije Slovencem naj bodoče dni. Zastonj življenja nista dala: Kri mučenikov trdna vez; iz te krvi bo sila vstala, ki nemški nam razbije jez! Naš boj bo boj do zadnje srage in neizprosen bo naš boj ; naprej moj rod do slavne zmage in tromba bojno pesem poj: „Naprej zastave Slave I" Zrn železniškega zdravnika v Škof] Loki je imenovan dr. Karel Zakrajšček, zač. distriktni zdravik, s čemer je splošni želji železniških uslužbencev ugodeno. Veselica ..Dolenjske podrnt-nlce Prosvete" v Novem mestu je nepričakovano dobro izpala, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti veliki požrtvovalnosti in zanimanju Novo-ineščanov. Čistega dobička je 467 K 24 v Od tega je dobil „Radogoju 350 K 43 v, „Dolenjski podružnioi Prosvete" ostane 116 K 81 v. Odbor. Dražbi sv Ciril in Metoda je izročila gdč. Vičičeva 102 K 40 v, katere je nabrala med trgovskimi so-trudniki. — Gojenke mestne višje dekliške šole j u dekliškega liceja so dale naši družbi 22 K 15 v, preostanek zbirke za venec žrtvama. — Gosp. Vaso Petričič je daroval 25 K, gosp. Ivan Samec 10 K mesto venca žrtvam. Hvala! Dražba sv. Cirila In Metoda je izdala v oslavo jubilejnega leta dve mladinski knjigi: nNaš cesar Fran Josip L" (oena 40 v) in nFranc Jožef I u (oena 30 v). Priporočamo ju vsem šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom, da si ju nabavijo ter razdele med otroke. č:sti znesek pripade družbi, knjiga sama pa je zelo primerna jubilejnemu letu. NaroČila je oglasiti družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, katerim se bode zastonj prilagala knjiga „Andrej baron č eho vin", slavni slovenski junak. Hrvatje za Slovence. Župnik v Kutjevu v Slavomji Pajo Krem p« ler bo dne 1 oktobra služil rekviem za naše žrtve z dne 20. septembra. Na ta rekviem pozivlje vse prijatelje Slovencev in človeČanstva. Slovenska drama Tudi med Člani slovenske drame se jo izvršilo nekaj izprememb. Angažev&li so se izmed naraščaja dramatičue šole gg. Križaj, Grom, P eček, V a v p o ti č in Belič, ki se bodo uporabljali — zlasti pri ljudskih predstavah — v večj h in manjših vlogah. Mesto gospe Josipine Kreisove, ki je baje zaradi bolezni odpovedala svojo pogodbo šele 1. septembra t. 1. in mesto gospe G. Danilove, ki je sprejela angažma v Trstu že meseca aprila, sta se a o ga zevali dve novi igralki in sicer gdč. L Kavcka s Sedi bova za naivne in gdč. A. Vintrova tudi s Srni bova za seotimentalne in dramatične vloge. Poleg g. H. NučiČa je angaževan za ljubimske vloge g. Lj. I liči 6 in kot komik poleg g. Moleka g. Fr. Bohuslav. Odtalo osobje je ostalo: gospa Z. Borštnikova - Zvonarje v a, gospa Štefanija Dragti-novičeva, gospa Magda Ro novak a. gdč. Kamila Šubertov a. ga. Berta Bukšekova, gdč. Ter. Thalerjeva ter gospodje A. Danilo, Leon Dragutinovi č, Jo s. Povhe in J o s. Toplak. Iz dramatične Šole bo sodelovalo še 24 dam in gospodov. Celjski slovenski srednješolci so darovali namesto vencev narodnima žrtvama, padlima vsled barbarstva nemških vojakov, družbi sv. Cirila in Metoda vsoto 32 K. „RadO0Oju" je poslal g. Otmar Skale, pravnik v Novem mestu, 350 K 43 v kot tri Četrtine Čistega dobičke veselice dolenjske podružnice „Prosvete". Odbor „Radogoja" so dolenjskim d j kom za ta čin dijaške samopomoči najiskreneje zahvaljuje. Poučni izlet „Presvete" v ljubljansko tobačno tovarno bo jutri ob dveh popoldne. Zbirališče ob '* ,2 pred glavnim vhodom tovarne. Vabimo slavno občinstvo, da se udeleži izleta v največjem številu. Vsakdo dobrodošel. Zrelostni Izpiti na ljubllanskl realki. 23. in 24. septembra so se vršili zrelostni izpiti na ljubljanski realki. Oglasilo se je 12 kandidatov, med njimi 1 eksternist. Razen ekster-nista ki je bil reprobiran na pol leta, so vsi prebili skušnjo. Med abitu-rijenti so Slovenoi: Kraigher Juri is HrašČ pri Postojni, Poljaneo Leon in Premelč Stanko is Ljubljane ter Srebro Božo iz Brežic. Naučno ministrstvo je dovolilo, šele sdaj, da se na kranjskih gimnazijah — izvzemši kočevsko in nemško v Ljubljani — poučuje grščina v tretjem in ver o nauk v petem razredu v slovenskem jeziku. Slovenko I Združeni damski odbor prosi, naj se podpisovalne pole za petioije na ministra Prašeka kakor hito mogoče vrnejo. Rasatava „Otrok.11 Za s r e d nj e-Šoloe se je vstopnina znižala na 10 vinarjev. Prodala tobaka se le opustila z današnjim dnem na Starem trgu 21 v trgovini Vivod Mozetič. Za ponesrečence je dala veletrgovina Fr. Ks Souvan v Ljubljani 300 K. Plemeniti darovateljici srčno zahvalo! Za nedolžne žrtvo 20. septembra se je nabralo v soboto zvečer v družbi „Savanov" v kleti hotela „Union" 25 K, od katerih je daroval poštni uradnik g. Cu§ 13 K. Detektivi z Dunaja hodijo po mestu. Slovensko občinstvo opozarjamo na to dejstvo. Mica Kovačeva se je v soboto pojavila v. neki gostilni v Kolodvorskih ulicah v osebi 22letnega krojaškega pomočnika Ivana Gušiča iz Vidošič pri Črnomlju. Navedeneo se je napotil iz Medvod proti L ubijani. Ko je tu krenil v gostilno in tam zapil in zajedel nekaj čez 2 K, je hotel oditi, ne da bi bil poravnal dolg. Poklicali so stražnika, da je Gučiča aretoval. ZlOftna roka je v soboto zvečer na cepišču prog južne in Dolenjske železnice prestavila prestavljaČe tako, da bi se bila lahko pri brzovlaku, ki je vozil iz Trsta proti Dunaju zgodila nesreča, ako bi ne bil preteče nevarnosti čuvaj če pravočasno opazil. Želeti je, da priedejo zlobnežu na sled. Pes ugriznil je včeraj Šolsko učenko Jožefo Koširjevo ter jo na levi roki lahko tesno poškodoval. Lastnik psa je znan. Izgubljene reči Pri blagajni na južnem kolodvoru dne 26 t. m. k polnočnemu brzovlaku na Dunaj, je bilo izgubljenih 20 K. Najditelj se prosi, da jih pošlje na uredništvo tega lista. Izgubil se Je majhen psiček rjave barve, mlad, z nagobčnikom in znamko št. 457. Kdor ve za njega, ali ga ima, naj ga izroči proti nagradi v Ilirski udoi št. 19 pritličje, desno. Telefonska m brzojavno poročila. Žu j kiti Lueger o dogodkih v Ljubljani. Dunaj, 28. septembra. Župan Lueger je poklical k sebi žurnaliste in jim med drugim rekel: »Kar Slovani sedaj delajo, zlasti Slovenci v Ljubljani, to presega že vse meje!« (A kar delajo Nemci in nemcur j i v Ptuju in drugod i, pa je vso prav in lepo? Opomba uredništva.) Demonstracije v Lvovu. Lvov, 28. septembra. Socialisti so včeraj tu priredili velike demonstraciji1 za uvedbo splošne in enak«1 volilne pravice v deželni zbor. Posebna deputacija je šla v tem oziru intervenirat k deželnemu maršalu grofu Badeniju, ki se je pač izjavil za razširjenje, ne pa za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Zvečer so bile po mestu velike demonstracije. Policija je morala intervenirati. Ranjenih je bilo 17 oseb. Obstrukcija v delegacijah in v parlamentu? Praga, 28. septembra. Na shodu češke agrarne stranke so posamni govorniki v navzočnosti ministra Praška ljuto napadali vlado. Predložila se je resolucija, naj češki agrarni poslanci že pred otvoritvijo parlamenta prično z obstrukcijo v delegacijah. Končno sklepanje o tej resoluciji se je odgodilo. Demonstracije v Celovcu. ColOVOO 28. sept. SnoČi so se ponovile protislovenske demonstracije. Nemški demonstrantje so strgali s stene tablo odvetnika dr. Ferdo Mullerja ter jo odnesli. Izgredi v Ptuju. Ptu|| 2S septembra. Nemški po-balini Jursohinagg, Laokner in drugi so noooj ponoči v Ptuju pobijali brez povoda šipe na slovenskih hišah. Nemška kultura poganja lepe sadove! Storil oe so vse zaprli. Ali se bo v Ptuju uvedlo tudi takšno izjemno stanje, kakor v Ljubljani. Ptuj, 28. septembra. V mestu je zbranih nad 80 orožnikov, vendar razsaja nemški mob naprej. Danes zjutraj so pobijali pri belem dnevu in nemoteno okna na „Narodnem domu", pri krčmarju Mahorčiču, na okoliški Šob', prostiji in drugod. Ptujski okraj zs Ljubljano. Ptuj, 28. septembra. Na 8 protestnih shodih društva nPosoru v ptujskem okraju se je soglasno sklenil izraz globokega sežalja nad Ljubljanskimi žrtvami in ogorčen protest proti nemškemu nasilstvu. Slovenoi na štajerskem se^bude. Ptuj, 28. septebra. Včeraj je bilo v ptujskem okraja 8 ve ikih shodov, ki so bili vsi mnogobrojno obiskani. Povsod se je razpravljalo o narodnem gospodarskem programu. Ljudstvo se povsod zbuja in z navdušenjem orga-nizuje za gospodarsko samoobrambo. Shod v Ljutomeru je vlada prepovedala. — Vlade je novega gibanja strah in cela Spod. Štajerska mrgoli tujih orožnikov. Zopet nemška tolovajstva v Ptuju. Ptuj! 28. septembra. Snoči je ptujska sodrga zopet pobijala šipe na hišah in stanovanjih vseh Slovenoev. Ali bodo vladni organi t adi tako nervozni, kakor so v Ljubljani. Vransko, 28. septembra. Ta se je vršil včeraj impozanten ljudski shod. Podrobnosti slede. Obstrukcija v deželnem zboru goriškem. Gorica 28. septembra. V današnji seji so pričeli slov. klerikalci tehnično obstrukcijo. Predložili so 42 nujnih predlogov, med njimi take reči, ki so obliublene v znani vladni gospodarski akciji za Primorje, ali pa, ki so že dognane ali pa so jih zanemarili prav klerikalci Predložili so tudi spremembo volilnega reda in ves stavbeni red, kar je vzelo mnogo časa. Nad dve uri so čitali deželni uradniki te nujne predloge, ob 1. popoldne ni bila seja več sklepčna, ker so odšli skoro vsi Italijani in slovenski klerikalci. Laški liberalci imajo pripravljenih za obstrukcijo 60 nujnih predlogov. Prihodnja seja bo najbrže v sredo. Prtčitala se je v tej seji zahvala ljubljanskega mestnega obč. sveta dež. zboru goriškemu za izraženo sožalje za nesrečne žrtve z dne 20. septembra. Ranjenoi v Lvovu. LvOV, 28. septembra. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo ranjenih 18 oseb. Novi solnograšfcl deželni predsednik. Dunaj Za dtželnega predsednika na Solnograškem je imenovan podpredsednik pri tržaškem namestništvu grof S ona f f go 11 o h, ki je bil svoje dni tudi v Ljubljani. Češki namestni* na Dunaju. Dunaj, 28 septembra. Češki namestnik grof Coudenhove je bil danes poklican na Dunaj. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Pešti. Budimpešta, 28 septembra. V Četrtek pride semkaj nadvojvoda Fran Ferdinad, da se udeleži sprejema španskega kralja. A*ti o ogrski volilri reformi. Budimpeftta, 28 septembra. Glasilo nacionalno demokratske stranke „Nepszavaa priobčuje faksimile aktov o volilni reformi Policija še ni našla krivca, ki je izdal uradne spise. Avstrijski socialisti za volilno reformo na Ogrskem. Dunaj, 2S. septembra. Včeraj so imeli zastopniki vseh avstrijskih socialno demokratskih organizacij tu shod, da zavzamejo stališče napram volilni reformi na Ogrskem. Slovenske socialne demokrate zastopa Kristan. Roparji na vlaku. Vilna, 28 septembra. V včerajšnji noči so roparji na postaji Ve-stani napadli poštni vlak, na katerega so metali bombe. Ena oseba je bila ubita, 5 pa teško ranjenih. Na tiru so kasneje našli Še 6 bomb. Španski kralj v Pari tu. Pariz, 28 septembra. Španski kralj Alfonz je imel dolgotrajno konferenco s predsednikom Fallieresom in ministrom Piohonom o maroškem vprašanju. Zvečer se kralj Alfons odpelje v Monakovo. Za ustsvo. Aleksandrija, 28. septembra. Tu so bile včeraj velike demonstracije sa uvedbo konstitucije. Najbornejše demonstracije so bile pred palačo ke-diva. Množico je razgnala policija. Ministrski svet. Dunaj, 28 septembra. Jutri bo imel ministrski svet sejo, v kateri bo razpravljal o položaju v češkem deželnem zboru in o ljubljanskih dogodkih. Kolera na Ruskem. Patrograd. 28 septembra. V zadmih 24 urah je na koleri zbolelo na novo 268 oseb, umrlo jih je 148. Skladišče bomb. Tiliis 28. septembra. Policija je odkrila veliko skladišče bomb. V skladišču so našli nad 100 bomb in mnogo drugega razstreljiva. HeteorolotfCno porotno, ▼ttina nad morjem 906. 8r«dnji cr»£ni U«k 78« 9 mm E o. u Cas opaso-Vanja 8 tanje barometra ▼ mm • o fio 1 a ► Vetrovi 26 9. z v. 738 2 15.41 si. jzah. oblačno 27. 7. zj. Z pop. 7383 7371 21*0 brezvetr. si. jjzah. megla del jasno ■ 9. zv. 737-01 15-0 si. zahod del. obl. 28. 7.zj. 2. pop. 7365 738-2 135 18*4 si. svzh. sr. jvzh. del. jasno jasno Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura 16-8° in lSS'^'norm. 13*4° In 13-3". Padavina v 24 urah OO.mm in 0 0 mm. Izjava. Ker se po Ljubljani Sirijo govorice, da je modna trgovina A. Vivod-Ifozetič nemSka tvrdka, zato izjavlja podpisana tvrdka, da so vse take govorice laž in da se bode proti širite -Ijem teh govoric postopalo na pristojnem mestu. Modna trgovina a klobuki A. Vi ved Mozetič }e narodna« slovenska tvrdka. 3470—1 Obenem obveščam slavno občinstvo, da se je ondi izvršujoča prodaja tobaka opustila z današnjim dnem. fi Oivod-JKozotK. Izjava« Z ozirom na govorice, ki krožijo po Ljubljani in z ozirom na kritiko v „Slov. Narodu" glede kavarne rPri slonu" si Štejem v dolžnost, podati javnosti naslednje pojasnilo: Na dan pogreba narodnih mučenikov sem jaz kavarno zaklenil ob določeni uri, tako, da je bil ves promet ustavljen, zagrnil okna in prižgal vse luči. V kavarni pa so ostali nekateri hotelski tujci, ki so proti moji volji odgrnili dve okni. Obžalujem, da se je to zgodilo, zagotavljam pa, da pri tem ,nisem imel nobenega zlega namena, kaj še, da bi se to tolmačilo kot pomanjkanje pijetete. Priče za vse to so na razpolaganje. Valentin Jtfargutti 3469 računski marke r. * Za vsebino tega spisa Je uredniStv« odaovorno le toliko, kolikor določa zakon Zahvala. Za brezštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki nam dohajajo iz cele Slovenije ob smrti našega Ivana kot nedolžne žrtve z dne 20. se jtem-bra 1908, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem, znancem in drugim dobrohotnim, nam neznanim sočustvujočim srcem. Nedostaje nam izrazov, ki bi se ž njimi zamogli vsem primerno in zadostno zahvaliti za vse presrčne fešilne besede. Bog plačaj ! V Ljubljani, 28. septembra 1908. Globoko žalujoča rodbina Adamič. Gostilna na Turjaškem Trgu itav. 1 (bivši „KatpUftkl dom") se da v najem s koncesijo vred za tako] alt za no* vember L L 3439—2 * Več v pisarni Filipa Supančiča, atavbnlka v Ljubljani, Bleiweiso v a cesta št 18. Dr Fran Dolšali ne ordinuje ^ od 28. sept. do 15. oktobra. elod in 3464-1 smerekove storže za časa zrelosti kupuje vsako množino R. & E Rooaa nasL, Kranj. Sprejme se tako) pod ugodnimi pogoji trMd pomočnik manufakturne stroke, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. 3463-1 Naslov pove uprav. „Slovenskega Naroda11. Mesečna soba velika, svetla, a posebnim vbodom, na vogalu Rimske in Bleturetfove ceste, ao odda. 3465-1 Več se izve v trafiki tam. Dijaki ao sprejmejo pod primernimi pogoji na brano in stanovanje. 2913—M Naslov v nprav. „Slov. Naroda". Na prodaj Je po ugodni ceni v bližini kolodvora hiša v Ljubljani a šestimi stanovanji In vrtom. Poizve se v npravnistvn „Slov. Naroda*4. 3440—2 42 2716 Glavna zaloga v lekarni Ub. pl. Trnk6czy]n v UubUonl. 3 1 * s H S # C # a 8 m « - 1 Primarius dr« Ih Gregorič j ut>l j a n ca kronska ustna vodo EUODin Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 do 15 kapljic v kozarec vode. ^ C— 2 kroni. t 9 9 m l # S 1 9 r Preda m posestvo v konllikem okraju na fttajer akem. Posestvo, h kateremn spadata dvo solidno zidani bial in 2 gospodarski poslopji, meri 20 oralov rodovitno zemlje in je posebno pripravno za živino, sadje in vinorejo. Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 3468—1 • Glavna zaloga't lekarni Ub. pl. Trnkoczyja u LJubljani. Kdor kočo varno, mirno In hitro _ I rnntl* L n potovati; na| se V Al r ll i i obpne M od V Ml m I Ml ¥*soke c* kr-uiuiihiu 4ej€|j|e vlade potrjenega glavnega zastopnika: Jr. Seunig, UubUaira, Kolodvorske ulice 28 Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani": 2343 14 Kaiserin Aug. Victorfo, nosi 25.000 ton Amerika . . £ . „ 24.000 „ President Lincoln . „ 20.000 „ President Grant . ,f 20.000 „ Vožnja LJubljana - Hamburg traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo l1 o dni, ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej. 3384—1 A. 375/8/4 v ■ Pri o. kr. okrajnem sodišču v Rudolfovem je po prošnji dedičev naprodaj po lavni dražbi hita štev. 19 v Kondlji paro. štev. 36, vi. štev. 58 k. obč. Kandija, za katero se je ustanovila izklicna oena v znesku 9000 K — Dražba se bo vršila dne 9. oktobra 1908 dopoldne ob 10. uri pri g. notarju dr. Alb Pomiku v Rudolfovem. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Draibeno izkupilo je položiti v gotovini do 1. novembra 1908. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri notarja dr. Alb. Poznikn. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo oddelek I. dne 20. septembra 1908. Pravkar izšlo! Pravkar izšlo! : pravkar je izšla knjiga: ::: poezije ::: doktorja franceta prešerna (Ijučska izdaja) -'. - IL natisk :: :: Uredil £. pintar 3454-2 Cena mehko vezani knjigPK 1:— po pošti X 110; cena v platno vezani :: knjigi X V40, po posti X V60: :: Pravkar izšlo! pravkar izšlo! Gospodična se sprejme na brano in atanovanle v Gosposkih ulicah it 4. I nadstropje, desno. 3142—2 Pristen dober 309 19 se dobi pri L 'SEBENIKU V Spod. ŠIŠKI. 2 soda po 30 hektolitrov,; prav dobro ohranjena, Ima na proda] J. Zorman, trgovec z vinom v Sa Šiški pri LJubljani, telefon St. 263 Mesarskem pomočnika 2 učenca 2 sprejme takoj Ivana Košenina meaar, LJubljana, Kolodvorske ulico št 6. 34C6-4 JO Ansieškem skladišču obleki O. Bernaiovlč U LjUUjODl, HeStDl ft SteV. 5. obsega zaloga če« 25.000 komadov najnovejše jesenske in zimske konfekcije i BI za gospode« dame dečko, deklico ln otroke en«iovlt< Prodaja na debelo z znatnim popustom. Vi"ski mošt sladek, pristen, bel in rdeč, domaČ pridelek tvrdke gr. JVovako^ič ta^ Be to« v Sodnijski ulici st. 4 In na Rimski cesti st. 5. ^ Svoji k svojim ? Velika zaloga Svoji k svojim vsakovrstnem pohištvo! od navadne do najfinejše orste po najnižjih cenah. I PETER JERAJ I _J kr. avstrijsko |& državne železnice. TRST, ulica Vincenzo Bellini štev. 13 3171—7 ter vogal ulice Sv. Katarina. Izvod iz voznega reda, Veljaven od dnu 4»dbod U L|ubljaae Jaz. teLi S"50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7*oe *jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. It, žčiTret, c. kr. drž. žel., Beljak čez Po-drocico, Celovec v Prago. yo7 utrpj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*20 pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 11*38 prodpoidno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jtacnice, Trbiž, Beljak juž. že!., Gorico