V Ljubljani, 1. marca 1907. Leto lil. Št. 9. Izhaja »sako soboto in velja po pošli za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO POLITIČHEGA I?J GOSPODARSHEBA DRUŠTVA ZA N0TRAH3SH0 V POSTOJNI. c Inseratl se računajo za celo stran 36 K, za 3 k strani 25 K, za -U strani 18 K, za »/s strani 9 K, za >/w strani 5 K, Vso strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po- ..— pust. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik“. D Volilni shod v Bistrici. Volilno gibanje je krepko zavelo po Notranjskem. Kmetje ilirsko-bistriškega okraja so prvi nastopili z večim shodom. Ker niso kmetje sami organizirani v društva in odbore, je posodilo „Slov. društvo" ime. Tako je postala oflcijelna sklicateljica shoda narodno- napredna stranka v Ljubljani. Udeležila se ga je tudi notranjska kmetska stranka, ker je povsem pravilno, da se na javnem shodu razmerje med narodno-napredno in med agrarno - stanovsko stranko pojasni. To se je tudi zgodilo na način, ki izključuje vsako nejasnost in ki enkrat za vselej pobija tiste očitke klerikalcev, ki bi radi kmetsko stranko razglasili kot nekak pri¬ vesek narodno-napredne stranke: Potem ko je na shodu v burno odobravanem govoru izjavil pooblaščenec iz- vrševalnega odbora narodno-napredne stranke dr. No¬ vak, da njegova stranka priznava opravičenost po¬ polnoma samostojne politične organizacije kmetov, četudi se tedaj to zgodi izven narodno- napredne stranke, da temu gibanju nikakor ne naspro¬ tuje, ampak ga celo pozdravlja, so zastopniki snu¬ joče se kmetske stranke povdarili njeno neodvisnost in ob enem izrazili zadovoljstvo nad tem, da je narodno- napredna stranka tudi zanjo, ker na ta način je varo¬ vana kmetom samostojnost in se med strankama izključi konkurenčno tekmovanje, ker si delokroga ne naspro¬ tujeta. Klerikalci bi seveda radi videli, da bi si stranki v nepremišljenem zavistnem stremljenju po trenotni strankarski moči skočili v lase. Tega veselja ne na¬ pravijo klerikalcem niti naprednjaki niti kmetje. * * * Ilirsko-bistriški shod je v vsakem oziru sijajno vspel. Zborovalna dvorana je bila tako natlačeno polna, da so morali stati poslušalci celo pred vratmi na hod¬ niku. Zbralo se je 280 mož - volilcev, večina kmetov neomahljivih in samostojnih. Shoda so se udeležili precej polnoštevilno ne le volilci bistriške, trnovske in jablanske občine, med nas so prihiteli tudi zavedni kmetje iz Matenje vasi, Orehka, Rakitnega, Koč in Prestranka; na shod je došlo tudi večje število Zagorcev in nekaj Knežanov. Z zadovolj¬ stvom povdarjam, da so navzoči zborovalci sledili stvarnim in jedrnatim govorom s čimdalje večjim za¬ nimanjem. Kmetje so mestoma dali duška tem izrazom z glasnim odobravanjem in burnim ploskanjem. Shod se je vršil v najlepšem redu in nobenega ni bilo, ki bi le najmanje skušal motiti shod. Predsednik shoda je bil g. Rudolf Valenčič, posestnik in tovarnar iz Trnova - Bistrice. Predvsem pozdravi navzoče volilce, zlasti g. deželnega poslanca Fr. Arkot-a iz Postojne in g. dr. Novak-a iz Ljubljane. I Posebno prisrčen pozdrav pa velja kmetom iz Matenje vasi, Orehka in Prestranka. Pri vseh stanovih opažamo — tako govori g. predsednik dalje — da se organi¬ zirajo, ker skupen nastop izda mnogo več kakor klic posameznika. V zadnjem času so se zboljšale plače duhovnikom in uradnikom; tega jim noben pravičen človek ne zavida, a nekaj je, kar sili človeka, da po¬ vzdigne svoj glas, to namreč, da se nobeden ne briga za kmeta. Zato so kmetje prišli do spoznanja, da si morajo sami pomagati. Ravno na Notranjskem so tla najugodnejša, da vzklije iz tega gibanja kmetov močna kmečka organizacija. — Kot podpredsednika izvolim g. J. Duriava, posestnika iz Matenje vasi. Po novem volilnem zakonu imenujem tudi reditelje, ki imajo skrbeti za red in mir med shodom. Najprej je povzel besedo deželni poslanec Fran Arko, ki je v svojem govoru izjavil, da je z radostjo prišel na današnji važni shod, na katerem naj se po¬ govorimo o državnozborski kandidaturi. Naš volilni okraj je pretežno poljedelski, zato je naravno in ne mo¬ rejo drugi stanovi imeti nič proti temu, če izberemo kandidata iz kmetskega stanu. V nadaljnjem govoru Stran 66 . NOTRANJEC Letnik III. je našteval govornik naloge kmetskega poslanca. Pov- zdigi živinoreje kot glavne panoge kmetijstva mora predvsem posvetiti svojo delavnost. Skrbeti mn je za dobro plemensko živino, da tedaj vlada podpira občine, da dobe pod ugodnimi pogoji dobre bike - plemenjake, — da podpira osnovanje živinarskih zadrug. Da se pridela več krme, naj se uvedejo z državno podporo vzorna gnojišča, država naj kmeta podpira pri nakupu umetnih gnojil. Tudi za izboljšanje pašnikov se da obilo storiti z napravo hlevov in napajališč in umnim gnojenjem, kakor se to vidi n. pr. na Koroškem. Vlada naj bi večjo pozornost obrnila na sirarne, posebno v takih krajih, ki so od železnice oddaljene. Za take si¬ rarne naj bi se napravile centralne kleti. Mlekarstvu in mlečni trgovini mora poskrbeti podpore in ugodnosti na železnici. — Z državno podporo naj se osnujejo drevesnice, sušilnice in se naj pospešuje dobro razpe¬ čavanje sadja. — Za povzdigo konjereje naj država ustanovi žrebetišča. Ravno ker nimamo na Notranjskem primernih pašnikov ozir. žrebetišč, v katere bi kmet v pašnem času dal žrebeta, zato konjereja ne napreduje. Omenja nadalje prašičereje, ki naj bi se pospešila tako, da bi ne bilo treba uvažati k nam tujih prašičev. Važen delokrog poslancu so melioracije, glede katerih je bila naša domovina dozdaj prava pastorka države. Koliko let že čakamo na uravnavo Pivke! Izdatnejše Listek. Kmečka vstaja. Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Hrvaški spisal Avgust Senoa. (Dalje.) „Prisegamo,“ zagrmi po dolini. Tedaj skoči Vagič pred Gubca in vzdigne sabljo. „Matija, bodi nam Kralj!“ „Molčite,“ zakliče Gubec, „iyčem biti več kot svoboden. A spomnimo se kralja nebes!“ In skine kalpak in poklekne; — za njim pokleknejo kapetani in ves narod. Gubec moli. „Bože pravični! Bože milostivi! Evo na trdi zemlji kleče tvoji ubogi otroci. Iz globokega srca ti kličemo: Usmili se, osvobodi nas ! Odprto je pred Tabo naše srce, Ti vidiš, da smo pravični. Osvobodi nas Amen !“ „Amen“, zamrmrajo vsi, „Amen“, zašepečejo ustne Janine, ki je klečala pred cerkvenimi vratmi in zrla v Gubca. Na vshodu poči puška. Po vrhovih' pa zablisne orožje gosposke vojske. „Na noge bratje: Gospoda gre. Dobrodošla. Za staro pravdo, za sveto svobodo v imenu božjem." * * * Od Jakobovega se glasi čuden šum, kakor morje. Kakor črn zmaj se bliža po snegu. Prvi so pri Sv. Petru banski huzarji. Počasi jašejo. Sedaj so v dolini pod podpore smemo zahtevati za osuševanje travnikov. — Ljudje in živali še veliko trpe, ker manjka vode. Vodovodno vprašanje je eno najbolj perečih zadev. — Dobre prometne zveze bi pripomogle, da bi imeli gozdovi in svet sploh večjo vrednost. — Glede carinskih tarifov naj se postavi poslanec na strogo agrarno stališče in naj varuje domače izdelke tuje konkurence. — Delavcem se naj uvede zavarovanje na starost- in onemoglost, stem bo pomagano tudi kmet¬ skim občinam, ki morajo sedaj skrbeti zanje, a nimajo dovolj sredstev za to breme. Govoru posl. F. Arko-t a, v kterem je podrobno našteval kmetski gospodarski program, in ki ga vsled pomanjkanja prostora prinašamo le v kratkem izvlečku, je sledilo živahno odobravanje poslušalcev. (Konec prih.) Politične vesti. „Nova doba." Pod tem naslovom je začelo iz¬ hajati v Ljubljani dvakrat na teden glasilo nekaterih naprednih izobražencev, ki si žele globoke premembe vsega slovenskega javnega življenja. Dosedanje številke so prinesle sicer ne poljudne, a dobre članke, ki kažejo resno in temeljito umevanje obravnavanih vpra¬ šanj. Zato novi list lahko priporočimo vsakomur, ki se strmim bregom. Ena, dve, tri zaplaniti iz kleti in dva, trije konjiki se zvale v sneg. A večja četa se bliža. Izza žive meje do kleti pomole kmetske kučme. „Ogenj“, ukaže Pasanec in svinčena toča vrže huzarje raz konj. Boben zadoni. Pešci gredo. Pojavi se krepka četa sivih hajdukov. Prve so kmalu požele kmetske puške. Juriš! zakriči poročnik vojakom in pešci začno lezti v hrib; a drug za drugim se zatrklja obstreljen nizdol. Juriš! kliče poročnik in se zgrudi ranjen. Z nova naskočijo. Vse je tiho. Ha, menda ti vragi nimajo več smodnika. Vojaki hite nad hišico, razbijejo vrata, kmetje beže. Iz kleti se dobro strelja. Kar zablisne orjaški plamen, klet vsa polno vojakov zleti v zrak, kakor dež pa¬ dajo roke, noge na krvavi sneg. Strah in jeza popadeta vojsko. Naprej! zahrešči Alapič, ki je prijahal do prvih čet. Kot črna reka so se razlile čete po bregih, konjiki pa so napredovali po cestah. Že je došla vsa armada do početka topliške doline. Tedaj Alapič zakliče, da se naj vsi ustavijo. Treba biti opreznim! „Gospoda“, reče, prosim, ,,pazite na čete, da se ne osramotimo, kmetje so besni in dobro oboroženi. Pešci bodo stopali v sredi, konjiki pa bodo napadali s strani. Sedaj pa naj vojska dve uri počiva. Postavite prednje straže." * * * Bilo - je krog 9. ure dopoldan, ko so bobni zaro¬ potali in trobente zapele. Alapičev trobec zatrobi, a za njim vsi trobentači, zastavonoša dvigne bansko za¬ stavo. Naprej, zaukaže Alapič. Armada se je širila preteč zagrabiti Vagiča. Že začno pokati puške pred- Letnik III. NOTRANJEC Stran 67. želi seznaniti povsem objektivno z vsemi strujami v slovenskem političnem življenju. Deželni zbori bodo porabili redki čas zasedanja, da izvrše kaj koristnega za svoje dežele. V štajarskem deželnem zboru je bil v odseke voljen po 1 Slovenec. Tržaški Slovenci se odločno upirajo uveljavljenju no¬ vega volilnega reda. Maloruski dijaki so na večne krivice, ki jim jih delajo Poljaki na vseučilišču v Lvovu, slednjič od¬ govorili s silo. Razbili so na vseučilišču, kar jim je prišlo pod roke. Zato jih je začela preganjati sodnija. Nad sto dijakov so zaprli. Ker se je zasliševanje vršilo silno počasno in so bili že 14 dni v zaporu, so sklenili dijaki toliko časa stradati in odklanjati hrano, da jih izpuste. In dosegli so svoj namen. Vsa javnost se je zavzela za dijake in kmalu so bili prosti. Vprašanje samostojnega maloruskega vseučilišča je stem storilo zopet krepek korak k vspehu. Izid ruskih volitev je za vlado neugoden. Iz¬ voljeni so svobodomiselci in revolucijonarci. Domače vesti. Občinske volitve v Postojni so spravile Slo¬ venčevega postojnskega sotrudnika ob pamet. Nekateri trdijo, da mu je tako prišlo vsled padca. Je že mogoče. njih straž. Skoz grmovje in trnje poleti gospod Arbanas s Turopoljci, da prime Vagiča z desne. Izza obkopov so mu kmetje redčili čete. Hujše so naskočili na drugi strani banski huzarji, razgnali kmetske konjike. Vagič se umika nagleje in nagleje v ožino doline. Huzarji so že blizu, ta hip obrnejo vsi puške nanje, Pozebec pa strelja iz topov med nje. Kakor snopje padajo, a sekajo naprej; pred njimi poveljnik Plovdin. Udrite kmetske pse! Pohite nad Vagiča. A novi prasket iz kmetskih pušk razžene četo, sam Plovdin pade in nje¬ gova konjiča ga pohodi. Kmetje udarijo še hujše, ko vidijo, kak6 je pal kapetan. Tedaj prihiti Alapič. Oko mu plamti, ustnice drhte; bansko zastavo iztrga za¬ stavonoši: „Naprej, udri! Sramota. Teh razbojnikov se bojite, teh sužnjev, naprej Uskoki." Že vrši bitka po vsem prostranem polji. Topovi prizadevajo kmetom sila škode. Najhujši je boj ob cerkvici, kjer stojita Gubec in Mogaič. Za staro pravdo! ori se vojvodin glas. Kakor risi planejo Stubičani na vojake. Sekira blišči, puška grmi; Gubčevo oko siplje strele, njegov buzdovan bije, a poleg njega seka Mogaič kakor angelj smrti. Četa od hajdukov je popolnoma obkoljena od kmetov. A hoče se presekati. „Razmečite kmetski plevel", kriči poveljnik, a Mogaičev samokres ga zvrne s konja. Vsa vojska pritisne na stubiški obkop. Smrt kraljuje. Sekira kolje glavo, nož para rebra. Prvi uskok pripleza na obkop. A ta hip ga že strmoglavijo, A pripleza drugi, tretji. Topovi utihnejo. Oj ! Vojska je na okopu. Kmetje beže, mečejo orožje Brez dvojbe se pa možu hudo blede in to je toliko olajševalna okoliščina, da ga bomo kot takega presojali. Le poslušajte ljudje božji, kaj ta mož piše. „Slovenca“ imenuje smetišnico zato, ker je objavil stvarni in popolnoma resnični popravek poslanca Fr.Arkota. Laži, ki jih trosi v eni zadnjih številk ,,Slovenca" njegov sotrudnik, spadajo res le v smetišnico. Pa kaj bi se s takimi ljudmi še nadalje bavili, res ni vredno. Okrožno bolnico v Postojni se bo vsled sklepa zdravstvenega okrožja razširilo za toliko, kolikor je potreba, da bo dobila od c. kr. deželne vlade pravico javnosti. Kmetje! Pripravite se, agitujte vsi, pridite vsi na veliki shod »Notranjske kmetske stranke« v Št. Petru, Mi se vpši ir nedeljo, 17. mapca t. X. „Notranjska kmetska stranka" hudo vznemirja klerikalce. Če so šli pristaši kmetske stranke na bistriški shod, ki mu je slučajno — ne da bi za to vedeli — ime dalo „Slovensko društvo", je to zanj že ,,dokaz", da so snovatelji te stranke »liberalci". Klerikalcem po¬ vemo, da znamo priti enkrat tudi na kak shod, ki ga skliče „S. L. S.“, pa ne vemo, če nas boste — kar bi bilo dosledno — proglasili za »klerikalce", pravijo celo, da vam ne bi bilo čisto prav, če bi prišli. Somišljeniki, ne pozabite noč in dan povdarjati, da snujete od narodno- stran. Lepoič, ta črna podla duša, je zaklical iz strahu: bežimo. Ubije naj ga bog. Zmaga! viče Alapič. Kakor široka reka se zavali vojska preko obkopa. Nato se širi na obe strani. Le tu in tam se kmetje še krepko vstavljajo. Zrinski konjiki so neko četo že dvakrat brez uspeha naskočili. Navale v tretje. Plamtečega pogleda kliče Mogaič: »Bratje, ne vdajmo se", prebode častnika, a padajoč izpali ranjenec samokres in pogodi junaka v srce. Mogaič se zgrudi. Stubičani vsi besni odbijejo tudi ta napad. Gubec vzdigne bledega, ranjenega mladeniča, spodbode konja in zakliče Pasancu: »Drži se, takoj se povrnem." Gubec odnese Mogaiča v cerkvico. A Jane ni tam. Položi ga na zemljo in odgrne prša. Rdeča kri teče junaku iz srca. »Peče, peče", zašepeče ranjenec. »Čakaj, sinko", vzdihne vojvoda, »da Ti zavijem rano." »Pusti, naj teče kri, za to ni več leka", se na¬ smehne Juri, naj teče. »A kje je moja Jana", vzdigne glavo. »Ne vem, ne vem sinko", reče Matija. »Ah poljubi jo zame. Pazi nanjo! Prosim Te. O Lepoič. Ali čuješ? Še se bijejo." »Še, a to je zadnji vzdih naše svobode." »Zakaj, oh zakaj — ujec — peče-", mladenič se strese, stisne Gubcu roko. Mrtev je. (Dalje prihodnjič). Stran 68. NOTRANJEC Letnik III. napredne in od klerikalne stranke v vsakem oziru ne¬ odvisno agrarno stranko! Pod klopjo. Dne 27. t. m. se je vršila kazenska razprava pri okrajni sodniji v Ilirski Bistrici. Tožen je bil znani klerikalni agitator iz Zgornj. Zemona Janez Gržina. Obdolžil je svojega soseda, naprednega kmeta krive prisege, ker ni hotel napeljati vo.de na njegov mlin. Razun stroškov in odškodnine je moral toženi plačati 10 K za Ciril-Metodovo družbo, da se je izognil obsodbi. — Kadar pride čas dokazati komu krivdo, zbeže v koruzo, drugače pa ti hinavci blatijo pošteno ime svojega bližnjega. V Bitinjah pri Premu se vrši v nedeljo, 3. marca popoldne volilni shod pri „Klobučarju“. Sklicatelj je »Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko". »Narodno izobraževalno društvo." v Črnem vrhu je priredilo v nedeljo, 24. februarja javno preda¬ vanje. Došel je g. c. kr. okr. živinozdravnik Majdič iz Logatca, ki je govoril o raznih pasmah goveje živine, o njih lastnostih, o podedovanju in o porodništvu. Ljud¬ stvo, ki je napolnilo obširno dvorano Gasilnega doma skoraj do zadnjega kotička, je z vidnim zanimanjem sledilo g. govorniku, čigar predavanje je bilo resnično zanimivo. — Prihodnji mesec priredi društvo, če bo le mogoče zopet zanimivo javno predavanje, nakar že danes opozarjamo! — V februarju je bil v Črnem vrhu dr. Krek iz Ljubljane. Ponujal je za kandidata za državni zbor sebe ali pa Gostinčarja tistega pometača iz Ljubljane, ki bi najraje vse črne hlače oblizal. Na shodu je grozno samega sebe hvalil. Rekel je tudi pri neki priliki da se bolj razume na bike kot ravnatelj Kmetijske družbe g. Pirc. Razodel je, da je državnozborski mandat naših okrajev za klerikalce na »vagelci". — Črnovršci obče, mislijo, da bi moral biti njih poslanec mož iz kmetskih vrst, pa naj je že te ali one stranke, ne pa kak duhovnik ali advokat, ki vedno in povsod na svoj žep gleda. — Trebčani spadajo pravzaprav k Črnem vrhu, vendar jih načrt vodovoda prav nič ne upošteva. Seveda se od Črnovrščev pravzaprav ne more zahtevati, da bi plačevali cevi za precej oddaljeno trebško vas. Vendar bi bilo pi’av, da se z ozirom na nas Zadložane, ki imamo ob suši do Trešč bližjo pot še kaj pametnega ukrene pri kolavdaciji. Kakor slišimo sta bila Balantinov in Markov gospodar v tej zadevi v Ljubljani. Trebčani po večini sicer nočejo nič kaj politično samostojno nastopati, v naj večjo srečo si štejejo, če morejo plaziti okoli duhov¬ nikov, vendar srčno želimo, da bi se njih vodovodna zadeva ugodno rešila, ker v gospodarskih rečeh ne poznamo strankarstva. Zadložan. Most pri Velikem Otoku bo občina postojnska pričela graditi takoj spomladi. Delo se bo izvršilo po načrtu, ki je bil napravljen za novo cesto Postojna- BukovjeT Pasja steklina se vedno pojavlja. Dne 15. fe- bruarija je pritekel stekline sumljiv pes k žrebetišču na Prestranek, kjer so ga ubili. Uradno se je dokazalo, da je bil res stekel. Od kod se je pes priklatil se ne ve in dobro bi bilo, ako bi se dognalo od kod in čegav je bil. Pes je bil kratke dlake, srednje velikosti, bel, rumenolisast, glava rumenkaste barve z belo liso sredi čela. Pasji kontumac je c. kr. okrajno glavarstvo postojinsko podaljšalo do konci majnika 1907 in sicer za občino Slavino in St. Peter in po vaseh Rakulik, Črmelice, Sajevče, Dilce, Hruševje in Slavinje v hreno- viški občini. Sreča v nesreči Franc Pavčič, 7 leten deček iz Vel. Otoka se je drsal na majhnih saneh na hribcu nad vaškim vodnjakom. Sani so mu zdrsnile čez rob, da je padel naravnost v vodnjak. Matija Černjač iz Vel. Otoka in Fran Miklavčič iz Zagona sta ga potegnila iz vod¬ njaka k sreči še pravočasno. Saje so se vnele v dimniku v šoli, Dolenjavas pri Senožečah dne 20. februarja ob 7. uri zvečer. Pre¬ tila je nevarnost sosednim, s slamo kritim poslopjem. Krivda zadene dimnikarja, ki je ometal dimnike isti dan zjutraj. Stekel pes. V pondeljek, 18. t. m. se je v Bistrico priklatil stekel pes ter je vgriznil učenko I. Margon, dalje Antona Wohlabskyja in Frana Mohoriča. Prva dva so oddali v Pasterjev zavod na Dunaj. Pes je bežal odtod v Trnovo, kjer ga je 14letni Jožef Benigar iz Trnova — kojega je tudi napadel — z gnojnimi vilami prebodel. Stekline sumljiv pes je ugriznil g. Ivana Brgoč, posestnika in trgovca v Kleniku pri St. Petru. Odpeljal se je v Pasterjev zavod na Dunaj. Ponesrečila sta v premogokopu v Thomas Bo v Severni Ameriki dne 4. februarja brata Jožef in Janez Bizjak iz Hrašč pri Postojni in Franc Šabec iz Trnja pri Št. Petru. Jožef Bizjak in Franc Šabec sta bila oženjena. Prvi je pustil ženo in 3 nepreskrbljene otroke drugi pa ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Oba sta bila komaj pol leta v Ameriki. Popravek. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov¬ nega zakona z dne 17. decembra 1862 drž. zak. št. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno pod zaglavjem »iz Hotedršice" v štev. 7. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem rekel, da bom oddal letos vse sedeže na dražbo, res pa je, da sem rekel, da se bodo sedeži brez last¬ ninske pravice oddajali na dražbi po smrti dotičnega. 2. Ni res, da sem hotel, da bi se sedeži vsacih 20 let licitirali, res pa je, da kaj tacega zahtevati ne morem, ker se sedeži oddajajo dosmrtno. 3. Ni res, da bi daro¬ vali kmetje les za cerkvene sedeže, ker ga tudi kmetje niso imeli, res pa je, da je ves les za cerkev daroval knez Windischgratz. 4. Ni res, da je vsaka oseba vlo¬ žila še 2 gld. in da bi se napravila kakošna pogodba, res pa je, da se v tem obziru trditve kmetov ne vje- majo in da pogodbe ni najti. — V Hotčdršici, dne 18. svečana 1907. Alojzij Jarec, župnik. Letnik III. NOTRANJEC Stran 69. Narodno gospodarstvo. Trimesečen mlekarski tečaj priredi c. kr. kme¬ tijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom na Vrhniki, in sicer od dne 1. aprila do 30. ju¬ nija 1.1. Tečaj bo teoretično-praktičen ter se bo poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z mlekom pouče¬ valo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. Nadalje se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poučevalo o oskrbovanju in krmi molzne živine, o kužnih boleznih ter o mlekarskem knjigovodstvu in računstvu. Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in poleg tega tudi na oskrbovanje mlekarskih strojev in tudi parnih kotlov. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme le 12 udeležencev, ki dobe brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziroma deželnega prispevka. Prošnje za sprejem je poslati do 20. marca 1.1. na podpisani odbor. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mle¬ karske zadruge. Po končanem tečaju se morajo udeleženci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren. — G-lavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 28. februarja 1907. Štiridneven poučni tečaj o kmetijstvu pri¬ redi c. kr. kmetijska družba kranjska od 4. do 7. marca 1.1. v Gorjah na Gorenjskem. Spored predavanjem bo naslednji: Gustav Pirc, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe bo učil naslednje predmete: Kaj je kmetijstvo? Ved- nostna podlaga kmetijstvu. Redilne snovi v zemlji in v krmi. Gnoj in gnojenje. Prosti razgovori. — J. Legvart, deželni mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Živinoreja in temeljni pogoji njenega uspevanja. Ple- menjenje, oskrbovanje in krmljenje govedi. Vzgoja in poraba govedi. Razkazovanje hlevov in nasveti za njih zboljšanje. Obdelovanje travnikov. Prosti razgovori. — Frančišek Gombač, deželni vinarski komisar, bo učil naslednje predmete: Vzgoja in oskrbovanje sadnega drevja, bolezni sadnega drevja. Umna poraba sadja itd. —J. Legvart, deželni mlekarski nadzornik, bo učil še naslednje predmete: Pravilna molža. Prašičja reja. Mlekarstvo. Perutninarstvo. Razkazovanje v svinjakih, v mlekarni itd. Prosti razgovori. — Josip Stegu, c. kr. okrajni živinozdravnik, bo učil naslednje predmete: Zdravstvo živine. Prva pomoč pri živinskih boleznih. Pomoč pri porodih. Praktične vaje na živini. Prosti razgovori. Mlekarski in perutninarski tečaj za gospo¬ dinje ali njih hčere priredi c. kr. kmet. družba kranjska od 20. do 23. marca 1.1. na družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani, v Marijanišču na Poljanski cesti. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme omejeno število gojenk, ki bodo morale za hrano in stanovanje same skrbeti. Za sprejem se je zglasiti do 10. marca t, 1. Pobliže glej „Kmetovalca“. Mlekarjem v premislek priobčimo na izrecno željo sledeči dopis: Že večkrat sem se prepričal, da sir iz naših mlekaren daleč zaostaja za švicarskim, ne le kar se tiče okusa, temveč tudi glede maščobe, katere je deloma malo deloma prav nič v njem. In za tak sir, ki je bolj kavčuku kakor siru podoben, se mora v naših trgovinah plačevati po 2 K kg. Mlekarne dobijo mleko po 10—12 h liter od udov, poštnine z daljne Švice ni treba plačati, in vendar morajo tudi udje mlekaren tak sir, ki bi bil z 80 vin. za kg preplačan, mlekarnam po 1 K 60 h kg plačevati! Ker so skoraj vse mlekarne pod nadzorstvom sl. c. kr! kmetijske družbe kranjske, bi bilo prav, ako bi ta po svojih zvedencih dala pregledati, kar se tiče sira, kakšno mleko se zasiri in po čem se sir prodaja, ker to ni prav, da se mora tako blago tako drago plačevati. O zgodnji paši na travnikih. Zgodnja paša, kakor je v navadi v nekaterih krajih, izda malo. Ker se vse omuli in obje, škoduje travniškim rastlinam. Zato naj se skuša pridelati več krme, da ne bo treba iskati zgodnje paše po košenicah. Izboljševanje opešanih travnikov je mogoče z gnojenjem in skrbnim obdelavanjem. Na opešanih travnikih in sicer najbolj na krajih, kjer je ruša močno oslabela, treba je nasejati dobrega travnega in detelj- nega semena. Seneni drobir ali sempir je zanič. Preiska- vanja so dognala, da je v njem le prav malo dobrega semena (komaj za eno desetino), največ je v njem se¬ nenih mrvic. Kdor seje sempir, bo dobil dosti plevela, pa malo trave. Pri semenu štediti je slabo. Večji stroški za večjo množino boljšega semena se izplačajo. Starih deteljišč ne smemo puščati za travnike. Najslabša trava se pokaže po lucerni. V take travnike se vgnezdi mnogo plevela n. pr. regrata. Najboljše je obdelati stara deteljišča za njive. Krtine, seveda le poravnane (z železnimi grab¬ ljami ali z brano), niso slabe za travnik, ker je v njih rahla prst, ki je pozimi prezebla. Ta prst je rodovitna. Krtov ne smemo preganjati, ker so koristni; hranijo se z bramorji in drugimi škodljivimi žuželkami a ne s koreninami, kakor mislijo nevedneži. Jarke, skopane poleg njiv in travnikov, za osuševanje ali namakanje je treba spomladi očistiti, da se ne vstavlja na njih voda. Travniške brane bi ne smeli pogrešati nikoder, kjer je veliko mahu, kjer je zemlja težka, ruša pa gosta. Sadno drevje, poškodovano od zajcev, se po¬ pravi le, če skorja ni oglodana krog in krog debla, tudi, če je rana preširoka, drevo težko ozdravi. Poško¬ dovana mesta je treba z ostrim nožem gladko obrezati. Zamažejo se rane z gosto zmesjo iz ilovice in krav- jeka ter se ovijejo z močno cunjo. Redilna in zdravilna moč medu je vedno bolj pripoznana. Žlica medu ima več redilne vrednosti Stran 70. NOTRANJEC Letnik III. kot jajce ali J / 4 litra mleka. Med ima mnogo železa v sebi, zato ga nekateri zdravniki priporočajo proti ble¬ dici. Med je posebno pripravno zdravilo za otroke in mlade deklice. Po svetu. * Nesreča na morju. Pri vasi Hok van Holand v Severnem morju se je potopil parnik „Berlin“. Mrtvili je krog 120 ljudi, med njimi tudi krmilar, ki je najbrže kriv nesreče. Med potopljenimi je mož, kateremu je bolna žena izročila svojega sinčka, da ga popelje k očetu. Morje ga je že priplavilo na breg. Solze nam stopijo v oči: Mrlič je namreč oklepal s trdimi rokami varo¬ vanca. Drug gospod je potoval na sestrino svatbo, in zopet drugi k staremu očetu. Na ladji je bila večja družba pevcev in pevk, ki so peli v Londonu, potem poslanik angleškega kralja Edvarda in kupčevalca z di- jamanti. Za dijamanti, ki so vredni 19 milijonov kron človeštvo pač ne bo žalovalo, pisma angleškega kralja pa so že najdena in perziski šah jih bo malo pozneje čital. Najbolj se nam smilijo pevci. Njih veseli poklic je v največjem nasprotju s tužno smrtjo v valovih. Slučaj je, da so potopljenci samo bolj revni pevci, ki so se kakor hitro mogoče odpeljali zaradi varčnosti v dom. Skazalo se je pri njih zopet, da je za revnega vožnja dostikrat najdražja. Pri ti nesreči so se skazali nekateri možje za junake. En del ladje je še molel iz morja in na tem delu je stalo nekaj ljudi in prosilo z vzdignjenimi rokami za rešitev. Njih obupni klici so se slišali do obrežja. Bil pa je tak vihar, sneg, taki valovi, da 34 ur nikakor nabilo mogoče priti tjakaj. Čakalo je na parniku 25 oseb rešitve, 10 izmed njih pa je umrlo gladu in mraza. Delili so si zadnje ostanke živeža, ker so bili poman- kljivo oblečeni so tiščali skupaj, vendar jih je 10 umrlo in jih je morje odplavilo pred očmi ostalih. Mornarji, ki so rešili ostalih 15 ljudi so se izpostavili smrtni nevarnosti in so občudovanja vredni. Ostro kazen pa zaslužijo roparji, ki so nekaterim priplavljenim mrličem odvzeli denar in prstane, kar se pozna, ker so prsti mrličev zaliti. Zdaj pomaga policiji vojaštvo varovati obrežje. Enako delo, enako plačilo? Dne 15. februarja tega leta se j e vršila na Hrvatskem konferenca zastopnikov dežele in visoke vlade, na katerej se je pretresala uredba učiteljskih plač. V konferenci so sklenili, da se samo oženjenim učiteljem poviša plača za 400 kron, katere se uračunajo tudi v pokojnino. Res zanimivo, da je genijalna ideja, ki so jo rodili naši klerikalci ob zvi¬ šanji kranjskih učiteljskih plač, našla zdaj tudi na Hrvatskem pristaše! Dolgovi vojvode. Dne 30. januvarja je umrl v Parizu vojvoda Berghes v starosti 57 let. Pred dvajsetimi leti je bil poslanik na Dunaju ter je po desetletnem bivanju tu zapustil več milijonov krono dolga. Mati vojvode, ki je imela velikansko premoženje, ga je pri¬ silila, da se je preselil v Ameriko, kjer je živel več let, pozneje se je vrnil domu. Ko je mati umrla, so upniki zahtevali denar, niso pa dobili mnogo, ker je mati le del svojega premoženja pustila upnikom, vse drugo pa določila v uporabo sinu. Začele so se pravde z upniki, ki so trajale že štiri leta, nekateri so se pobotali z vojvodo, drugi pa so raje čakali na njegovo smrt. Ta ga je dohitela nepričakovano hitro in upniki bodo prišli do svojega denarja. Tudi oni prijatelji vojvode, ki so mu na Dunaji posojevali denar in, ki se že niso zmenili več zanj, ker so menili, da je izgubljen, bodo zopet dobili svoj denar. Drago jajce. Ravnatelj zoologičnega muzeja pro¬ fesor Rehenow ima jajce izumrle ptičje vrste Epiornis. Za to jajce je dal ravno 2400 kron, ne več, ne manj. Lupina jajca je bela ko sneg ter drži 6 litrov in pol, toliko kot 150 kokošjih jajec. Žrtve dela v Ameriki. V'Zj edin j enih državah ponesreči se vsako leto 550.000 delavcev pri raznovrstnih industrijalnih podjetjih. Čim bolj raste hitrost ameriških železnic, tem bolj se množi število,žrtev, čim bolj na¬ preduje rudarska industrija, tem več je žrtev. V ame¬ riških tovarnah in livarnah za železo je bilo ubitih ali pohabljenih za vse življenje 225.000 ljudi. Na železnicah propade 94.000 ljudi; v rudnikih 12.000, pri poljedel¬ skih opravilih je 9000 žrtev in pri ostalih opravilih pri zidanju hiš, kanalov, prekopov, tunelov so dosegle žrtve število 235.000. Od ponesrečenih je 15% ubitih na mestu dela. Število za delo nesposobnih znaša danes v Zjedinjenih državah 10 milijonov. Med ponesrečenci je ogromna večina Evropskih izseljencev. Krvava sta¬ tistika, ki tudi govori o orjaškem napredku industrije in o moči kapitala ! V mlinsko kolo zamotala. Mlinar Glin car v Gorenji Avstriji je šel gledat, ali sta njegova hlapca vže očistila mlinsko kolo od ledu. Ko je prišel tja, je ugledal oba hlapca mrtva v vodi. Mlinsko kolo jih je stlačilo. Pri plesu umrl. V mestu na Češkem je padel 58 leten tovarniški delavec pri plesu od kapi zadet in kmalu potem umrl. 70 let učitelj. Pač redko starost je doživel učitelj Rusi v Švici. Star je 101 leto in je 70 let izvrševal svoj lepi in težki poklic. Po nedolžnem obsojena. Samostanska prednica Elza plem. Hajsler je bila obsojena na 6 letno ječo, češ daje zastrupila svojo deklo. Zaprta je bila 2% leti, ko se je skazalo, da je nedolžna. Bavarsko justično mi- nisterstvo ji je priznalo 4450 mark kapitala in 114 mark mesečne plače do smrti kot odškodnino. Deklica za 70 kron. V Budapešti so aretovali policaji že znanega hišnika Kisa, ki je 19 letni deklici obljubil zakon in jo zapeljal. Dva dni jo je imel pri sebi, potem pa jo je prodal v Kaposvar v javno hišo, češ da bo tam služila. Dekle je spoznala, kje je in ga naznanila policiji. Posestnica tolerantne hiše je izjavila, da je dala Kisu za dekle 70 K. Letnik III. NOTRANJEC Stran 71. Za kratek čas. | Dober glas. Soprog: »Dragica, o nenavzočih smemo vedno le najboljše govoriti! 11 Soproga: „Saj je to, kar sem Ti pravila, še najboljše, kar vem o tej ženski. 1 ' Pri telovadbi. Učitelj: „Kaj pa ti Matijček mahaš še z rokama naprej, ali nisi slišal, da sem rekel ,,stoj!“ Matijček: „Gospod učitelj, to sem naredil le za nameček. “ Pri pogrebu. Mati: „Pa, Nežika, k pogrebu vendar ne boš pokrila novo, rdečo svileno ruto, to se ne spodobi ?“ Nežika: „Oh mati, če je ne smem po¬ kriti, me pa ves pogreb več ne veseli. 11 Olajševalno. Sodnik tatu: Torej vi ste se udeleževali pri tatvini ? Tat: „Ne, gospod sodnik, jaz sem samo svetil. 11 Čudno. Pisar: „Gospod doktor, prosim dajte mi nekoliko na mojo plačo naprej. Rad bi si kupil kaj jesti. 11 Odvetnik: „No, no, to je pa čudno, saj sem vas vendar ravno pred nekaj dnevi videl še jesti!“ Loterijske številke. Dunaj, 23. februvarija .... 87 40 6 9 73 Brno, 27. februvarija .... 34 80 5G 85 13 Jeden milijon triletnih s adik ima naprodaj Josip Dekleva v Postojni. Oves semenski JillhaHBT dobi se od 100 kg dalje po 26 kron prosto Ljubljana, j Trgovci dobe znižane cene. M. Lavrenčič, Šiška pri Ljubljani. Tržne eene v Ljubljani. Žito: Pšenica.» » 16'— > » Rčž. » > 1440 > » Ječmen.> > 14’80 » » Oves. . » » 17'— » » Ajda.» » 17'— » > Kože: Goveje z rogmi vred .... » » Telečje.» » Svinjske.» » Lisičje .... » » Kunine (belice).> » » (rumenice) » » Dihurjeve.» > Vidrne.> » 110 -— » » 150 - — » » 100 -— * * 14'— » » 42'— » » 55’— » » 6 -— > » 24'— » > 16-— 48-— 66 -— 6-50 28-— cS P. ci Si Izjava. Izjavljam, da sem g. Antona Dietrieha, trgovca in trškega oskrbnika na časti užalil, ker sem mn v dopisih očital de¬ janja, katerih on ni bil kriv. Sprevidel sem, da so ga njegovi osehni nasprotniki hudo obrekovali in mn hoteli poštenje krasti. Obžalujem gosp. Antonu Dietrichn storjeno krivico. Postojna, 27. februarja 1907. Fran Ticlij. j ©MOTOR® j skoraj nov in malo rabljen se c ©mo ppoda. Vpraša naj se pri g. Antonu Drofenik v Postojni. Na prodaj je — hišB št. 15 u Zalogu pri Postojni = z vrtom, travniki, poljem in gozdom vred. — Kupci naj se oglase pri lastniku. Kdor tega ne uvažuje, se 1 pregreši na svojem lastnem telesu! Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vinarjev. - Škatljica 80 vinarjev. -— Zalogo ima J. Hus lekarnar v Vipavi. Prostovoljna razprodaja. One 26. marca (907 se bode prodalo 40 glav goveje živine (Pincgavshe pasme) (med temi: breje krave, telice, biki in živinčeta) na prostovoljni javni dražbi proti gotovemu plačilu. Kupljeno je takoj seboj vzeti. Dražba se prične označenega dne ob (O uri dopoldne pri posestniku Josipu Dekleva v Postojni h. št. 118 . Stran 72. NOTRANJEC Letnik UL Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9 .— 12 . ure JU Daje posojila proti vknjižbi po 5°/o in amortizaciji - dopoludne. - najmanj 1 %, na osobni kredit po 6 %. Il@ Obrestuje hranilne vloge po 4V a °/ 0 brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. 13 ) © @ Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. Izdajatelj Maks Šeber. —■ Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani. S hiši gospe Helene Orešeh 1 Posipi • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 r>' 0. SEM v* V\ izrršajej«. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. Ljubljane EDVRRD TRVČBR v Ljubljani št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari TišSeriavS gostilni. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5-— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 8*— za osebo. v New-Yorl< vosi se najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnim. parohrosiš, takozvanimi — cesarsfcimi brzdparniki . Kaiser WilheSm 81., Kronprimz tSTillieliii in Kaiser Wilfiem der Grossa, kateri so naj večji in najvarnejši na svetu. Vožnja po morju traja s amo 5 do 6 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnita in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno IMS SEIEI v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotograficni atelije. ssa ©si Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd.