SVOBODNA SLOVEN DA
LETO (ANO) XLVI (40)
Štev. (No.) 38
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 1. oktobra 1987
Zahtevamo isto
' ■
Partija - povoženi razred
Stališča politične emigracije do položaja v Sloveniji so bila vedno jasno izražena in nedvoumno povedana. Naš pogled nazaj se je opiral na trdna stališča, pravtako pa tudi naš pogled v narodni naprej. Tako kot smo vedno stali na demokratičnih stališčih in smo se v imenu te demokracije uprli med revolucijo stalinističnemu komunizmu, za katerega smo vedeli, kaj nam obeta ■— in kar je nato tudi do pičice izpolnil — smo še v naprej zahtevali za našo domovino demokratično ureditev.
Demokracija, kot jo pojmuje zahod — in ne „ljudska demokracija“ vzhodnih držav — je bila vedno naša zahtev^, v katere imenu smo se borili proti diktaturi novega razreda komunističnih mogotcev v Sloveniji,
V raznih člankih v zadnjih časih, predvsem v člankih popularne Mladine, je popolnoma jasno izražena zahteva po demokatizaciji, po eliminaciji „od zgodovine povoženega razreda“. Slovenskim intelektualcem, ki so predvsem pisali v Novo revijo, so se pridružili mladi v najbolj brani Mladini. In oboji so se pridružili
Kot smo že preje poročali, so slovenske oblasti zaplenile junijsko številko mariborskega ‘študentskega lista Katedra. Sodišče je pojasnilo, da je bila Katedra zaplenjena zaradi odlomkov v člankih Resmana in Korade: „zaradi neresničnih novic in podatkov ki bi lahko povzročili hujše vznemirjenje občanov.“
Ko so pozneje razni oporečniki in borci za demokratizacijo protestirali, so se morali zelo paziti, da v svojih kritikah niso citirali inkriminiranih stavkov, niti omenjali besedila sodb, kajti v njih so bili omenjeni tisti stavki. Vendar se je dalo po raznih potih izvedeti, za kaj je ravno šlo.
Resnik je omenjal, da je neki sloj (kateri, lahko sami uganete) v Jugoslaviji „osovražen politični sloj“. In v drugem članku, iz katerega citira Matevž Krivic v Delu samo odlomke, da se še sam ne pregreši, pravi: „da Zveza komunistov pod auroi socialističnih idealov skriva lastno... (izpuščen pridevnik — op.
M.	K.) prakso, v kateri je generacije in generacije državljanov zmeraj znova skušala... (izpuščen domnevni neresnični očitek...),“
Kdo bi se lahko v demokratičnih deželah nad tem „vznemirjal“. Pač pa razumemo novi razred partijskih zajedalcev, da se nad tem zgražajo oziroma se boje da občani temu pritrdijo.
Pa še en očitek je našlo sodišče v Katedri: „V Mariboru se načrtno proizvajajo razmere in razmerja, v katerih uspeva le neumnost, podlost, hinavščina^ maščevalnost, skratka bestialnost vseh vrst.“ A tega ni sodišče spoznalo za „vznemirjajočega“ ker pač za to ne dolži pisatelj direktno partije kot gornji dve prepovedani besedili.
Pa še eno prepovedano besedilo je našlo sodišče. In to je odprto pismo Sešelja podpredsedniku države Ham-diju Pozderacu.
Šešlja že dobro poznamo. Leta 1984 je bil ta univerzitetni profesor v Sarajevu obsojen zaradi „pro-tidržavne propagande“ na 8 let, kar so pozneje znižali. Odkar je bil izpuščen, ni mogel najti dela in njegovi dve knjigi — Veleizdajniški proces in Hajka na heretika — nista našli založnika. Nekaj je še lahko objavljal v ljubljanski Mladini, a sedaj so tudi njemu zaprli pot.
V tem članku v Tribuni je Šešelj namreč obtožil predstavnika Bosne in Hercegovine v predsedstvu Jugoslavije (zdaj bivšega) podpredsedni-
našim zahtevam po spremembi domačega režima, ki je za vse dobro misleče tu in doma najhujše zlo, ki je zadelo naš narod.
Vsi — tako intelektualci kot mladi kot mi v političnimi emigraciji — zahtevamo svobodo: politično svobodo, idejno, ekonomsko, versko in kulturno svobodo. Nas te svobode ni strah, mi zaupamo, da bo v tej svobodi razčiščena tudi naša zgodovina in da nam bo dala prav. In v tej svobodi bo tudi možno za ves narod plodno sožitje med občani, čeprav smo in bomo v nekaterih pogledih različnega mnenja, drugačnih pogledov na svet in na marsikaj. A če nas druži svoboda, demokracija in ljubezen do naroda, se lahko vedno najdejo poti za sodelovanje na vseh vseh področjih.
Ko bo diktatura — ne proletariata, ampak izžemalcev vladajočega razreda — segnila na „smetišču zgodovine“, bomo lahko vsi nastopili novo pot v bodočnost, ki bo po tolikem trpljenju nas v zdomstvu kakor domačih pod rdečo pestjo peljala v zrelo življenje slovenskega naroda.
Tine Debeljak ml.
ka, in za prihodnje leto določenega predsednika države, Hamdija Pozderaea, da je ukradel rokopis nekega mladega študenta in ga objavil kot knjigo pod svojim lastnim imenom.
Šešelj je pozval Pozderaea, naj prizna tatvino in naj čimprej odsluži za tatvino določeno zaporno kazen enega leta, da bo tako lahko „spuščen iz ječe pravočasno1, da bo lahko prevzel posle predsednika države.“ Tudi je dejal Šešelj, da bodo lahko tako časopisi v tujini naslavljali Pozderaea kot „plagiatski določeni predsednik Jugoslavije“ ali „intelektualni tat na čelu jugoslovanske federacije“. Gotovo je imel Šešelj prav, kar je dokazala poznejša afera z Agrokomerc om, kjer je lahko vsa Jugoslavija videla, da Pozderac ni bil samo intelektualni, temveč tudi finančni tat.
Ljubljanska Mladina je hotela ponatisniti nekaj odstavkov iz tega šešljevega članka v svoji 26.-27. številki 31. julija letos. V isti številki je Mladina tudi objavila pismo, ki ga je politični emigrant dr. Ciril Žebot iz ZDA poslal uredništvu v objavo.
A partija je udarila znova. Še predno je bila revija dokončno natisnjena, so iz tiskarne poslali še nerazrezane pole državnemu tožilcu, ki j© takoj pepovedal razpečavanje, torej je predhodno cenzuriral revijo!
Sodišče je to potrdilo zaradi širjenja Sešljevih napadov na „predstavnika države“, o Žebotovem pismu pa je bilo rečeno1, da vsebuje „neresnične podatke“. In kateri so bili ti podatki: v vsem je šlo za reci in piši šest besed. Naj jih navedemo: da je „partijsko vodstvo zavestna (!) povzročiloi državljansko vojsko“ na Slovenskem.
Tu tiči torej zajec. Ne toliko dejstvo, da politični emigrant piše v ljubljansko revijo, ampak to, da v članku dolži partijo, da je ona povzročiteljica, revolucije. Tega se doma še ne sme pisati. Lahko se prizna, da so pobili nasprotnike v Kočevju, a ne, kdo je to odločil. Lahko priznajo, da je Pozderac kradel, a ne, da je kradel z njim ves partijski vodilni aparat. A kot lahko beremo tu poleg, je Mladina danes zapisala ravno to: ne posamezniki, kriv je „povoženi razred“ partije.
Ko je bila Mladina zaplenjena, je nato izšla ponatisnjena v naslednji številki, kot običajno ob taki priložnosti, na katere je pač že navajena.
JUGOSLOVANSKI
PODPREDSEDNIK
ODSTOPIL
Po poročilih raznih agencij je podpredsednik jugoslovanske vlade, 63-letni Hamdija Pozderac, pred nekaj dnevi odstopil. Vzrok je bil finančni škandal živilskega podjetja Agroko-merc iz Velike Kladuše v Bosni. Nekrite menice imenovane firme so povzročile konkurze več jugoslovanskih podjetij. Zaprtih je že več funkcionarjev z direktorjem Finkertom Abdičem na čelu. Po poročilih jugoslovanskega Tanjuga je Abdič obdolžil Pozderaea, da je vedel za nepravilnosti v podjetju in jih celo odobril. Toda kasneje je pa Abdič to obtožbo zanikal.
Pozderac je od leta 1985 zastopnik Bosne pri centralni vladi in predvidevali so, da bo drugo leto nasledil sedanjega jugoslovanskega predsednika.
Afera Agrokomerc zajema vedno večji obseg in inozemska javnost z zanimanjem sledi nadaljnjemu razvoju.
Vedeti moramo, da je Hamdija Pozderac tudi vodil komisijo za spremembo ustave, ki pelje v največji centralizem. Pod pritiskom je tudi zunanji minister Dizdarevič, pa tudi o predsedniku vlade Mikuliču se govori, da je za ta škandal vedel, a da ni nič storil!
ZAHTEVE “MLADINE”
Ljubljanska Mladina z dne 11. septembra pa je v uvodniku javno zahtevala naslednje, kar že presega ekonomsko področje in je čisto politične narave. Tu poleg objavljamo ves ta uvodnik, ki je najbolj odločna zahteva po demokratizaciji, kar smo jih brali v domovini!
Prinesli smo že podrobno poročilo o predavanjih v Dragi, sedaj pa naj priobčimo še nekaj odmevov, ki jih je bilo deležno predavanje dr. Andreja Finka v raznih občilih.
Naj začnemo s časopisi v Sloveniji. Prvemu poročilu, Razmišljanja o slovenstvu z druge strani Atlantika, ki vsebuje objektivno vsebino predavanja, dr. Finka (priobčili smo ga pred dvema tednoma v 36. štev.) so sledila v Delu druga, ki pa se zaključijo 9. septembra z razmišljanjem Slavka Pezdira „Kje, domovina, si?“
Iz tega povzemamo dele, ki se dotikajo naše problematike ali mišljenja. Zanimivo je, da nas v Delu, ki je glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva — bivše OF, ne zamolči jo ali jemljejo z zaničevanjem, ampak resno — sicer kot nasprotnike
—	in na dostojni ravni. Žele si celo, da bi se taka izmenjavanja mnenj
—	vštevši Finkovo — lahko vršila v Ljubljani, čemur se tudi mi pridružujemo.
„Američan slovenska porekla, sin politične emigracije v Argentini, premišljevale© iz matične Slovenije
—	vsak od njih je izhajal iz svojih ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■
Namesto Žebotovega članka zeva praznina, v Sešljevem članku so celi odstavki počrnjeni. In v uvodniku in končnem članku Mladina protestira proti tej predhodni cenzuri in se izjavlja za svobodno širjenje vesti in mnenj, kot je pač normalno za demokratsko državo.
In Mladina jo ostala zvesta svoji obljubi. V svoji zadnji številki je v uvodniku postavljena teza, ki jo lahko preberete na tej strani.
Korak za korakom...
TDml.
MLADINA, št. 30,
11.	septembra 1987
KORIST
OD AGROKOMERCA
Predsedstvo države deli pravne nauke, CK daje finančne nasveL te, izvršni svet izraža svetovnonazorske sentence. Jugoslovanski vladajoči razred je nai najboljši poti, da svoj poraz spet enkrat spremeni v poraz državljanov. Z običajno taktiko: izogibajoč se temu, da bi zares storili, kar je na njihovem področju njihova dolžnost, nas oblastna in politična telesa spet enkrat pitajo s peskom praznih obrazcev: „kdor je kazensko odgovoren^ naj kazensko odgovarja, banke naj delajo po ban-čniško, na trgu naj vlada trg...“ A mi jim vračamoi z drugimi samoumevnostmi: politiki naj odstopijo, državljani naj odločajo, podjetniki naj delajo profit...
Peščico najbolj neposrednih odgovornih so obtožili za „kontrarevolucijo“: spet bomo imeli politični proces, zato da ne bi prišlo do obračuna. z razredom, ki je uničil in ponižal deželoi
Sive eminence in nadrejeni so že povedali, da niso nič vedeli; pričakujemo še1, dla bodo male ribe zajavkale, da so samo izpolnjevale ukaze, pa bo slika popolna. Žal tudi znana. če so vedeli, so kolaborirali; če niso vedeli, niso izpolnjevali svojih dolžnosti; v obeh primerih morajo s svojih položajev.
Očitna je težnja, da bi odgovornost omejili na najožji krog. A celo maksimalna razširitev odgovornosti zdaj ni več zadosti: zdaj gre za to, da z oblasti odide sedanji vladajoči razred.
Kakor je v prejšnji številki Mladine pokazal Miha Kovač s primerja-
spoznavnih možnosti, vsem pa je bilo skupno iskanje jedra slovenstva na robu 20. stoletja, slutenje poti do oblikovanja skupnega duhovnega prostora vseh Slovencev.
Sin slovenske politične emigracije v Argentini, dr. Andrej Fink, docent za zgodovino diplomacije in mednarodnih odnosov na dveh univerzah v Buenos Airesu, se v svojem jezikovno' in slogovno bleščečem predavanju, polnem pomenljivih citatov iz naše klasične literature in sodobne esejistike, ni zmogel dvigniti nad okamenelo izročilo tragične preteklosti, ki je z nezaupanjem in celo sovraštvom zaznamovala ne le pobegle očete, ampak tudi skrbno slovensko vzgojene sinove. Njegov pogled iz političnega pregnanstva prisega na krščansko izročilo, hkra-
vo med Pozderčevim in Hoxhevim primerom, v Jugoslaviji vlada koalicija lokalnih veljakov. Agrokomerc je to dokazal — kakor je bilo to razvidno že iz mariborskih škandalov.
Tk razred, ki vlada na način A-grokomerca ali mariborskega mračnjaštva, nam trenutno piše ustavo; republike je treba uničiti zato, da se vzpostavi menjava med lokalnimi vojvodi in centralno vladavino^ ki je ti mogotci1 plačujejo v zamenjavo za vojaško, policijsko in „zakonsko“ varstvo svojega gospostva.
Od Agrokomerca in Maribora in ljubljanske zaplembe bo kaj koristi, če bodol: 1. pripeljali do ustavitve sedanjega spreminjanja ustave; 2. pripeljali dol odprave opor, ki si jih je sedanji režim postavil v, zakonih (ekonomski zakoni od deviznih do bančnih; zakon o javnem obveščanju; uzakonjeno denarno in vsebinsko uničevanje šolstva, znanosti, kulture, telesne kulture; člen 133; itn.);
3.	pripeljati do uvedbe neposrednih volitev in do uzakonitve neodvisnosti sodstva. Itn.: sprememba režima v vojašnicah in zaporih, podreditev vojske demokratični1 politiki, ugovor vesti, dejanski nadzor državljanov nad porabo davčnega denarja...
Za demokratične in razsvetljene sile v vladajoči politiki je alternativa jasna: alli bodo v imenu nacionalizma še naprej trpele „domače“ lokalne mogotce in v imenu solidarnosti med! oblastniki še naprej financirale vladavina zgodovinsko povoženega razreda — in se tudi same pustile povoziti zgodovini; ali pa se bodo končno vključile v jugoslovansko napredno fronto, se povezale z demokratičnimi silami v vsej Jugoslaviji in zadale milostni udarec odpisanemu razredu — ter s tem pomagale sprostiti zgodovinska sile jugoslovanskih ljudstev.
Ali s civilno družbo proti vladajočemu razredu — ali z vladajočim razredom nai smetišče zgodovine.
JANEZ NOVAK
ti pa ne obeta popuščanja in strpnosti do drugače mislečih, ki šo po njegovem prepričanju edini krivci, da „vsem Slovencem danes nekaj manjka; Slovencem v svetu domače zemlja, v zamejstvu spoštovanje vseh narodnostnih pravic, v matični domovini pa, svoboda.“ Razmere za obdobje zrele sinteze, se pravi čas treznega in strpnega dialoga, v katerem bomo vsi udeleženci pripravljeni in sposobni ugledati in priznati dejstva, kakršna so, in na njihovi osnovi zgraditi trdne temelje svoje skupne domovine, torej tudi med potomci politični emigracije še niso dozorele.
Razmišljanja s treh koncev obstoja slovenskega rodu, katerih izpoved in izmenjavo omogoča Draga, gotovo nosijo v sebi vso težo zgodovin-(Nad. na 2. str.)1
OTVORITEV DRAGE 87: od leve Sergij Pahor, dr. Rudolph Susel,
dr. Andrej Fink.
Zakaj so zaplenili Katedro in Mladino
■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■a
Odmevi iz Drage
Koncert Marka Bajuka
V soboto, 12. septembra, je nastopil s samostojnim koncertom v naši dvorani mladi slovenski baritonist iz Mendoze, Marko Bajuk. Pokazal se je kot dober in še mnogo obetajoč umetnik iz glasbeno bogate družine Bajukov.
Rojen pred 30 leti kot vnuk nam ljubega in spoštovanega ravnatelja Marka Bajuka je rasel v okolju, ki je ugodno vplivalo na njegov glasbeni razvoj. Bog ga je obdaril s talentom, sam pa je prispeval voljo in vztrajnost.
Študiral je na višji glasbeni šoli v Mendozi, po diplomi leta 1981 se je izpopolnjeval v Mendozi, Čilu in v Teatru Colón: leta 1984 je odšel na, izpopolnjevanje v Avstrijo in Italijo, leto nato je dobil prvo nagrado na natečaju Centro de Egresados de Música, nato „mención de honor“ na natečaju Franz Lizst v Buenos Airesu. Nastopal je že v Mendozi, San Luisu, Santiago de Chile, pa tudi v zlati dvorani v Colonu in drugje. Poleg tega se je posvečal tudi dirigiranju; iz tega predmeta je tudi dosegel licenciaturo na mendo-ški univerzi.
Med slovensko skupnostjo v Buenos Airesu smo ga imeli priložnost spoznati lani, ko je dirigiral skupne pevske zbore v Slomškovem domu. že tam smo lahko občudovali njegovo tehniko, znanje in obvladanje pevcev. Sedaj pa smo ga lahko slišali v slovenskem okolju kot izvrstnega pevca.
Podal nam je dvajset zahtevnih del Schumanna, Brahmsa, Mahlerja in Straussa, v drugem delu pa tudi
slovenske: dve Vilharjevi — Ukazi ter Kam na Prešernova teksta, Davorina Jenka Dve utvi na Levstikov tekst in Gerbičevo Pojdem na prejo (Župančič) ter Maškovo Je to i-skreno (Prechtler-Klopčič).
Na klavirju ga je spremljala njegova kolegica na mendoški glasbeni šoli Maria Teresa D’Amico, ki je odlično odigrala navedene teme, tako klasične kot njej drugače neznane slovenske.
Solist nas je mirno in dostojanstveno, a s polno mero domače topline ponesel v klasični svet glasbe. Tehnično izdelan glas je lepo izražal občutje pesnika in polnost umetnine.
Poslušalci so tudi pozorno dojemali in občutili slovenske pesmi, predvsem Pojdem na prejo ali Vilharjevo Kam.
Ko je končal, je solista dvorana gromko pohvalila z aplavzom, tako da je moral dodati še dve pesmi argentinskih skladateljev: Agua en la tarde (Eliseo Castro), Como la flor de los ceibos (Juan Salomon) in ponoviti Pojdem na prejo.
Slovenska skupnost, ki je imela priložnost prisostvovati in uživati ta koncert, se najlepše zahvaljuje tako njemu kot solistki Mariji Tereziji D’Amico za umetniško dovršenost in estetski užitek.
Ko sedaj odhaja mladi baritonist v Evropo, da bo* morda pel v osrednji ljubljanski Operi, mu želimo vso srečo in uspeh, pa, tudi upanje, da ga še kdaj slišimo z odra Slovenske hiše.
Milena Ahčin
«■■■■■■■■«■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
ODMEVI Z DRAGE .(Nad s 1. str.)
skih okoliščin in družbenih razlik, iz katerih rastejo njihovi avtorji, četudi se z njimi ne moremo strinjati kar v celoti ali počez, ne moremo spregledati dejstva, da rastejo iz globokih korenin slovenske kulture in se želijo dejavno vključiti v njem nadaljnji razvoj. Misli potencialnih •članov „tretje slovenske univerze“ bi morali vključevati v stalno odprti dialog o slovenstvu in Sloveniji, katerega začetek je lahko Draga, nadaljevanje pa bi morala omogočiti in spodbujati matična Slovenija. In morda bi hitreje obrusili še vedno zlovešče konice nezaupanja in nasprotij, če bi omogočili tako izmenjavo mnenj v naravnem središču slovenstva. Le zakaj smo se pripravljeni pogovarjati z drugače mislečimi, tudi odkritimi nasprotniki naše družbene ureditve, prej, če so tujci, ne pa takrat, ko gre za naše rojake po svetu? Seveda pri tem mislimo na tiste rojake, ki med vojno niso svoje vesti obložili z zločini nad lastnim narodom in na tiste, ki se ne zavzemajo za nasilno spremembo družbene ureditve v matični domo-
vanju r „Imam neprestan občutek, da me neka neznanska sila privlačuje in veže na Slovenijo — veže odrešujoče, ne bremenilno. Z zvestobo pravemu tisočletnemu . krščanskemu slovenstvu se počutim povsod doma. Rekel bi: počutim se suverenega. Moje slovenstvo je bistven element moje osebnosti.“ Vrstil je tudi „deklarativna stališča“ do „vodilne ideologije“ v Sloveniji. Tem je oporekal pisatelj Hofman: Svoboda, demokracija, partija... „v preostrem tonu in neumestno so izzvenele“. Hofman je dejal: Korak za korakom je treba demokratičnosti utirati pota. „V letu tvojega, rojstva je vsaj dvanajst slovenskih pisateljev bilo po zaporih, za tem pa so delali korak za korakom v danih možnostih ... v strukturah, v katerih živim, si želim tudi sam živeti in si v njej prizadevati k vedno večji demokratičnosti za svoj narod.“
V prihodnji številki bomo objavili poglede na predavanje dr. Finka, ki so jih izrazili naši zamejski listi.
Povolilni razvoj je še kar mirno potekal, pa je naenkrat udarila strela vojaškega nemira. Preteklo nedeljo zvečer in v ponedeljekovem jutru je javnost zvedela za težave v vojašnici Tablade, zahodno a. domala na robu mesta Buenos Aires. Pozneje se bomo vrnili k tej zadevi, ki jasno kaže, da vojaška fronta ni mirna, in da ima vlada precej skrbi tudi na, tem področju. Kje pa jih nima? Domala povsod. Doslej je bila v zadnjem času najbolj vidna sindikalna fronta. In temu predmetu bomo danes pretežno posvetili naše komentarje.
NAMEN IN MOŽNOST
Ko se je predsednik Alfonsin vrnil iz Chapadmalala, kjer Je skupaj z vsemi člani novosestavljene vlade nekaj dni preživel neke vrste politične „duhovne vaje“ je zatrdil: „Treba se je sporazumeti s peronizmom in s CGT.“ Ni jasno ali je bil to izraz delavnega načrta ali bojna napoved. A ni dvoma, da je predsednik javno priznal s tem, da pripisuje Glavni delavski konfederaciji kategorijo politične opozicije.
Večkrat smo v našem opisovanju dogajanj trdili ta pretekla štiri leta, da dejansko peronizem ni izvajal dela politične opozicije. Stranka, ki so jo globoko pretresali notranji boji, res ni mogla posvečati pozornosti temu, kar se je dogajalo v državi, in temu, kar je delala radikalna vlada. Dejansko radikali v nobenem trenutku niso izgubili politične iniciative in peronizem jim je v vsem le sledil kot neke vrste prikolica, a ni bil zmožen lastnih korakov.
V takem položaju je vloga opozicije kot zrel sadež padla v naročje glavnega tajnika CGT. Saul Ubal-dini in njegova skupina so ta štiri leta vodili oster in nespravljiv boj proti radikalni vladi, in našteli bi lahko kakih sedem splošnih stavk, ki so, vsakič za določen čas (ponavadi 24 ur) domala omrtvili državo in jasno pokazali ljudsko nezadovoljstvo. To je vladi uspelo preprečiti le zadnje mesece, ko je v Ubaldinijev hrbet porinila nož sporazuma z graščaki „pravovernega“ sindikalnega peronizma skupine „petnajstih“ („los 15“). Tako je na delavsko ministrstvo prišel sindikalist Alderete, in končal s splošnimi stavkami. Še danes se sicer radikalni pametnjaki sprašujejo, kdo je koga opeharil, kajti Alderete je v vladi prevzel vlogo, ki jo je Ubaldini igral v družbi. A to je že druga zadeva.
Ves ta čas, ko je CGT nosila odgovornost opozicije, in zahtevala spremembo vladne politike (izjave
Poročilo iz Londona
vini.
Bomo znali prisluhniti času in živim hotenjem Slovencev doma in po svetu ter resnično zasnovali skupni slovenski prostor odprtega in strpnega dialoga, da bomo lahko zapeli z Župančičem: „glej, in zdaj vidim: silna; brezmejna si (domovina), v daljo kot seme razsipaš svoj plod.“
Drugo poročilo smo vzeli iz Družine, verskega tednika. V številki 35 z dne 11. septembra je jz- poročal široko o poteku Drage, o dr. Finku pa je napisal najprej pozitivno oceno o njegovi slovenski zavesti. O njegovem govoru pa ni napisal nič (tako, da morajo tisti, ki bi radi izvedeli, kaj je govoril, kupiti Delo) pač pa na široko navaja Hofmanove u-govore.
Berimo:
(dr. Fink premišljuje:) „kako kljub tujejezičnemu okolju ohranjati slovensko skupnost v Argentini; to okolje do nas ni bilo sovražno, se ni prizadevalo, da bi nas uničilo. Argentina ni bila za nas nekakšen topilni lonec, ni nam bila mačeha. Naši starši so šli iz starega kraja, toda slovenstvo so nam ohranili. Zato pa je naša slovenska skupnost v Buenos Airesu, čeprav najmanjša med narodnostnimi skupnostmi, danes duhovno in kulturno domala najmočnejša.“ Svojo zavestno pripadnost slovenstvu je poudaril tudi v preda-
Londonski „Times“ v svoji številki za 14. september objavlja poročilo o bosanski aferi v zvezi s finančnimi transakcijami bosanskega podjetja „Agrokomerca“, ki ga je izdelalo u-redništvo na temelju poročil, ki jih je list dobil iz Jugoslavije. V poročilu beremo:
„Vladajoča jugoslovanska komunistična partija je izključila 42 članov, 28 nadaljnjih pa čaka sodni postopek v zvezi z velikim finančnim škandalom, ki je vodil v odstop državnega podpredsednika Hamdija Pozderaca, kakor je včeraj objavila uradna tiskovna agencija Tanjug.
izključitve in nenaden odstop podpredsednika Pozderca, zatem ko se je pokazalo, da je bil zapleten v a-fero, so okrepili vtis, ki so ga dobili beograjski diplomatski krogi, da namerava Jugoslavija uvesti močnejše vodstvo v svojem pomanjkljivem gospodarstvu. Takšne poteze bodo morda ugodno sprejeli zahodni upniki in Mednarodni denarni sklad, katerega funkcionarji se bodo kmalu sestali z jugoslovanskimi voditelji za pogovore o predlogih za dolgoročno ureditev dolga v vrednosti 12 milijard funtov.
Odstop podpredsednika Pozderca prihaja v času velikega javnega o-gorčenja zaradi tega škandala in po sklepu tiska, da se ne vda političnemu pritisku v poskusu, da se škandal potlači in zakrije. Tuji diplomati v
Beogradu sodijo, da smatrajo razkritje afere za veliko zmago tiska.
Jugoslovansko gospodarstvo je v resnih težavah in zvezna vlada skuša uvesti nekaj finančne discipline, da bi tako preprečila popoln gospodarski polom. Kakšnih 63 jugoslovanskih bank, ki so sprejemale fiktivne menice Agrokomerca, zdaj razmišlja o tem, kako naj svoje izgube zmanjšajo na minimum. Toda bosanska republika noče jamčiti novega kredita in zato so izgledi bank, da bi mogle rešiti posojeni denar, dejansko nični.
Podjetje samo, ki zaposluje kakšnih 13.000 ljudi, bodo morda morali zapreti. Nova zvezna zakonodaja, po kateri se bodo nedobičkonosna podjetja morala zapreti, je zdaj že stopila v veljavo in opazovalci menijo, da bo zaradi tega vsaj 200.000 uslužbencev izgubilo zaposlitev.
Bosanski .škandal je resno škodoval verodostojnosti jugoslovanske u-reditve. Še hujše je pa to, da je kriza izbruhnila v času, ko se je potrpežljivost javnosti zaradi osebnih gospodarskih trdot znižala na zelo nizko raven.“
KOMENTARJI
Lahko pa pogledamo tudi nekatere komentarje, ki jih časnikarji zahodnih držav objavljajo v svojih časopisih o tej škandalozni aferi.
Tone Mizerit
CGT so bile bolj podobne političnim manifestom kot pa delavskim zahtevam), je peronizem izvajal preu-stroj svoje notranje zgradbe. Nekaj mesecev pred volitvami je v teh bojih sklenil prvo zrelo premirje, in se ljudstvu pokazal kot civilizirana in socialno čuteča alternativa nasproti „nesocialnemu radikalizmu“. Zmaga jim ni ušla. A radikalizem je spoznal, da ima sedaj dve močni o-poziciji: peronizem, ki je notranje vedno bolj povezan, in sidikalizem, ki ne bo zapustil svojih položajev. Morda bo laže pogajati se s prvim kot z drugim. Namen sicer obstaja, a kakšne so možnosti za uspeh?
KJER NI, SE UBALDINI NE DOBI
Za pretekli petek, 25. septembra, je bil sklenjen prvi sestanek med novim delavskim ministrom in predstavniki CGT. Ideler Tonelli, dosedanji tajnik za pravosodje je naslednik Aldereteja na tem ključnem položaju. Znan je kot bister in spreten mož v pogajanjih. A tu je kaj malo prostora za debato. Tudi priložnost sestanka ni bila najboljša. Prav ta teden je vlada objavila ponovno povišanje tarif. Razna goriva, plin in elektrika so se ponovno povišala, to pot kar za 10 odstotkov; prevozna sredstva za 13 odstotkov. Tako je v mesecu septembru transport poskočil za 24 odstotkov, goriva za 19. Tudi inflacija, računajo, se bo sukala okoli 13 ali 15 odstotkov. In oktobra ne bo mnogo bolje.
V takem položaju je Tonelli povedal sindikalistom, da bo vlada povišala plače za 10 odstotkov. To seveda pomeni ponovno izgubo kupne moči celotnega delavstva, in predstavlja nov padec v nenehnem razvoju obubožan ja. Spričo tega CGT zahteva za september povišico za 17 odstotkov. Minister je seveda odgovoril odklonilno, a stvar bo še predložil predsedniku. Seveda, kjer ni, ni. •In potrjeno vodstvo gospodarskega ministrstva smatra, da je prvi pogoj za borbo proti inflaciji grobo stiskanje delavskih plač.
Zaenkrat se CGT še ni odločila za protest. Še več, Ubaldini je izjavil, da ne bodo pripravili nobenega „bojnega načrta“, dokler ne poskusijo vse mirne načine za dosego svojih zahtev. V sredstva mirnega postopanja je seveda vključen sestanek s predsednikom, ki bo prej ali slej prišel na vrsto. A velikih uspehov ne bo.
KDO BO KOGA
Seveda tudi v radikalni stranki sami ni vse v redu. Mnogi niso zadovoljni z delovanjem ministra Sou-
$
Eden teh je Georg Schopflin, ki
na Londonski šoli za gospodarske vede predava o politikah evropskih komunističnih držav. Ta v „Timesu“ istega dne pravi:
„Bosno upravlja skupina trdolina-ških novo-stalinistov na centralistični način. Vsaka najrahlejša kritika izzove težke zaporne kazni. Le malo-katere druge republike in pokrajine, ki uživajo veliko mero samouprave, hočejo hoditi po bosanski poti, vendar oklevajoče priznavajo uspešnost bosanskega načina vladanja.
Toda istočasno Bosance smatrajo za arogantne in nekako plemensko u-smerjene. Muslimani so postali najmočnejša etnična skupina v Bosni, pri čemer močna srbska in hrvaška manjšina včasih imata občutek, da se njune koristi zapostavljajo. In to vzbuja pozornost v Beogradu in Zagrebu.
Toda, ko so v Jugoslaviji pred dobrim letom izbirali novega ministrskega predsednika, so izbrali Bosanca Mikuliča v pričakovanju, da bo „stvari uredil“. Mislil so, da bo v Beogradu, v zvezni vladi, napravil nekaj reda. V hesnici se nič kaj takšnega ni dogodilo in Mikulič je več ali manj priznal svojo nemoč spričo jugoslovanske gospodarske krize in političnega zastoja. Inflacija dosega, kakor cenijo, stopnjo 150 odstotkov na leto in voditelji jugoslovanskih republik se ne morejo sporazumeti o zdravilu za sedanje težave.
Škandal v bosanskem Agrokomer-cu je tipičen primer tega, kar se dogaja, kadar je politična ureditev
rouilla. Te dni je zasedal državni komite in tam so padale ostre samokritike pa tudi „drugokritike“, in gospodarski minister ni izšel ravno neomadeževan iz te nevihte. Tam naj bi padla sledeča fraza, „če bo šlo tako naprej, moramo končati z njim, preden bo on končal z radikali.“ Razni povolilni študiji so namreč jasno pokazali, da je tisti del volil-cev, ki je podaril svoj zmagoviti glas peronizmu, pokazal radikalom hrbet prav zaradi gospodarske polomije.
Nezadovoljstvo pa se kaže, in ne ravno z gospodarsko politiko, tudi v oboroženih silah. Primer v Tabladi je eden, a ni jasno, če prvi dolge verige nezadovoljstva nižjih in srednjih oficirjev. Tu se je nemir začel, ker so zamenjali šefa postojanke. Dosedanji poveljnik je bil oficir, ki se je udeležil dogodkov velikega tedna. Tedaj ni svojega oddelka popeljal nad upornike, marveč je mirno sedel in gledal. Sedaj je dobil odlok za premestitev s poveljniškega mesta na drugo, kjer bo uradnik, ne komandant.
V	tem je vsa taktika sedanjega vodje generala Caridija. Ker je čas povišanj, odlikovanj in tudi premestitev, se počasi izloča iz odgovornih mest ali se pušča na dosedanjih mestih in saržah, nesigurne elemente, ali tiste, ki so se aktivno udeležili velikotedenskega odpora proti poveljstvu. Ni čudno, da ti ukrepi povzročajo nejevoljo in odpor. Razlog upornikov je, da je bilo tedaj dogovorjeno, da bo edina kazen padla na polkovnika Rica, drugim pa se ne bo nič zgodilo in proti njim ne bo podvzet nikak ukrep. Sedaj pa jih počasi izločujejo ali jim onemogočajo napredovanje v činih.
V	Tabladi je bila stvar, po o-sebnem Caridijevem posegu več ali manj urejena. Nastopil je nov poveljnik in uradno se je stvar zaključila. Kaj pa „neuradno“? K temu je treba, dodati vso težavo potrebne vojaške rekonstrukcije (sedanja argentinska vojska ima malo opraviti s koncem dvajsetega stoletja in z državnimi potrebami in težnjami), in pa rastoče nezadovoljstvo zaradi tudi nizkih plač oficirjev in podoficirjev. Tudi nebo nad vojaškim obzorjem ni ravno bistro in jasno.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
33.
Zmanjkalo je soli. Grem v trgovino in rečem: Un kilogram sol“. Trgovec me začudeno pogleda. „?“ Ponovim. Medtem se spomnim, da je „sol“ kasteljansko — „sal“ in „sol“ — sonce. Zahtevala sem: „Eno kilo sonca!“
tako prikrojena, da ščiti gospodarstvo pred tržnimi silami. Glavni direktor Agrokomerca Fikret Abdič je podjetje vodil kot nekakšen fevd, ker je svoj politični vpliv mogel uporabljati za utišanje vsake kritike. Razširite to načelo na vso Jugoslavijo in človeku postane precej jasno, zakaj se je država znašala v takšni zmedi.
Toda odstop državnega podpredsednika Pozderca omadežuje bosanski novostalinizem in trdolinaška zdravila, ki so povezana z njim. To bi moglo voditelje drugih republik prisiliti, da začnejo razmišljati o neki meri odprtosti in rahločutnosti za nove ideje in med seboj tekmujoča mnenja, v čemer mnogi vidijo predpogoj za učinkovite rešitve in ki ju že kaže slovensko politično vodstvo. Slovenija je, skupaj s Srbijo in Hrvaško, ena od bolj razvitih republik Jugoslavije.
Končno, Pozderčev odstop bi mogel postati grožnja ne samo Mikuli-ču samemu, ampak tudi bosanski tr-dolinaški politiki. Delo ministrskega predsednika bo ogroženo, ko se bo distanciral od afere Agrokomerca in tudi njegova bosanska domača baza moči bo oslabljena.
Afera bo tudi hud udarec najmlajši partizanski generaciji, ki ji mnogi Bosanci pripadajo. Med vojno so se borili kot mladoletniki in so zdaj v svojih petdesetih letih. Ti ljudje so pravtako trdovratni v naporu, da ostanejo na oblasti in da ohranijo svoje privilegije kot so bili člani starejše generacije.
! Buenos Aires, 1. oktobra 1987
ST OIBjOD N A SIL.OTENIJA
NOVICE IZ SLOmiUE
MURSKA SOBOTA — Z geotermalno energijo mislijo kmalu začeti greti prostore v murskosoboških stanovanjih. Vodo bodo črpali iz globine več kot tisoč metrov; ta bo prihajala s temperaturo več kot 50 stopinj Celzija in do štirideset litrov na sekundo. Prvi dosežki bi se pokazali v dveh, treh letih.
AJDOVŠČINA — Čez 50 tisoč ton sadja bo predelal letos v sok in druge izdelke Fructal, ki je največji jugoslovanski proizvajalec sadnih sokov. Kljub pomanjkanju nekaterih vrst sadja (jagode, ribezelj, marelice), so letos že za 15% zvišali proizvodnjo in prodajo.
(DUNAJ, Avstrija — Plečnikova razstava je odprta od 9. septembra v zgodovinskem muzeju mesta Dunaja na Karl-Platzu. Poleg običajnega razstavnega materiala so organizirali tudi ogled Zacherlove hiše in pa orgelski koncert v cerkvi Sv. Duha v Ottakringu, ki je tudi Plečnikovo delo in je prva sakralna stavba v Evropi, izdelana v železo-betonu.
TOKIO, Japonska — Fotograf Gorazd Vilhar že dve leti in pol živi v Tokio in njegova dela se vedno večkrat pojavljajo na straneh raznih fotografskih revijah. Zdaj pa je predstavil razstavo 36. barvnih fotografij z naslovom Barva in svetloba Japonske — Boginji svetlobe. Z njih naj bi vel nov, za Japonce drugačen način občudovanja njihovega ambienta.
BAYREUTH, ZRN — Alenka Kham-Pičman je v Mestni biblioteki pripravila samostojno razstavo koloriranih risb, doživetih ob verzih Bojana Piska Skrita gaz iz ciklusa Drevje. Avtorica je arhitektka in akad. slikarka in bo razstavljala tudi v Parizu. Za to priliko je pripravila tudi katalog s prevodi verzov Bojana Piska v nemščino, italijanščino, francoščino, hrvaščino, arabščino in kitajščino.
LJUBLJANA — Slovenski izvoz na konvertibilni trg (za močne valute) se je v prvih sedmih mesecih popravil, v primeri z lanskim obdobjem. V tem času je Slovenija ustvarila 27,5 odstotka celotnega jugoslovanskega izvoza in izboljšala lanski odstotek. Uvozila je za 1,49 milijard dolarjev, izvozila pa za 1,48 milijard dolarjev.
SALZBURG, Avstrija — Mezzosopranistka Marjana Lipovšek je v dvorani Mozarteuma imela koncert samospevov, s katerim je potrdila svoje izredne pevske zmožnosti. Kritiki so bili navdušeni nad petjem del Musogor-skega, Brahmsa, Schuberta in Čajkovskega ter pohvalili natančnost artikuli-
ranja in fraziranja, razumevanje sloga in zmožnost vživetja v najrazličnejše dramske situacije.
PTUJ — Toča je spet (4. avg.) divjala po Slovenskih goricah in povzročila precej škode; predvsem so trpeli vinogradi, pa njive s koruzo in sladkorno peso. Na žalost obramba proti toči tudi to pot ni bila uspešna.
BLEiD — čebelarski sejem je zbral tako ljubitelje čebel kot tudi nevedne-že. Vsi pa so mogli ogledati različne, načine čebelarjenja na Gorenjskem, roj v drevesu in druge zanimivosti. Poleg tega pa so bile v prodaji tudi čebelje drulžine, med pa sploh.
LJUBLJANA — Del avtoceste Bratstva in enotnosti (?) od Šmarja-Sap pa do Višnje gore so začeli graditi proti koncu avgusta. V načrtu imajo dograditi teh 12 km do srede leta 1989. To delo bo, po sedanjih cenah, stalo 22,7 milijard dinarjev (en dolar — 825 din).
LJUBLJANA — Inflacija je v juliju bila 6,9%, v primerjavi z lanskimi julijskimi cenami pa so letošnje višje za 117 odstotkov.
UMRLI SO OD 12. do 19 avgusta 1987:
LJUBLJANA — Ivanka Ulaga; prof. Zoran Brdovnik, 59; Marija Malerič roj. Gnezda; Ivan Klanjšček, 73; Justina Kralj; Boris Koritnik; Cecilija Koren-čič; Simon Tratenšek, 80; Josipina Lakovič roj. Manfreda; Rudi Puhar; Klara Senčar, 82; Oto Rubido; Zinka Korošec; Jakob Modrijan; Angela Dakol roj. Varl; dr. Vilko Vujičič; Frančiška Pavlič roj. Hribar (Pavličeva mama); Gustav Lapuh; Marija Velepič, 90; Ivan Golob; Ana Habič roj. Zalokar; Jože Zor; Rut Petrič; Avguštin Ambrož; Janez Prusnik; Jože Rotar; Franc Pečnik; Miro Lukež; Boris Koritnik; Emilija Mladenič; Milica Krautberger roj. Masič; Cvetka Rožman; p. Stanko Grošelj; prof. dr. inž, Karel Slokan; Nevenka Šuštar; Rihard Rosbaud; Frančiška Fornezzi; Marija Bursač; Martin Lebar; Angela čontala roj. Jutraž; Frančiška Prelc; Poldka Hoge roj. Gorjanc.
RAZNI KRAJI:
Jožefa Nabergoj, Rakek; Vladimir Kverh, Bovec; Stanislav Logar, Idrija; Tončka Tegelj roj. Dougan, Gor. Logatec; dr. Vinko Vrbnjak, Kranj; Boris Urbančič, Gradešče pri Materiji; Karol Škufca, Hinje; Rafael Obaha, Vel. Cir-nik; Tone Ferkulj, Toronto; Sonja I-vanc roj. Kocjan, Rudnik; Franc Gabršek, Trojane; Marija Lazar roj. Ma-lok, Murska Sobota; Rudi Orel, Kočevje; ¡Slavka Mihelčič roj. Otrin, Grahovo; Anton Jeretina, Domžale; Ivanka Glavič, Loče pri Dvoru; Ciril Kolesnik, Brežice; Franc Jovan, Celje; Nevenka Menhart in Irena Žetko, Koper; Mirko Pavšič, Piran; Zvonko Pučko, Maribor; Franc Strgar, Rečica ob Savinji; Peter Sever ml., Mengeš; Frane Bečar st.;,
SLOVENCI V ARGENTINI
PROSLAVA EMIGRANTSKEGA DNE
4.	septembra je notranje ministrstvo, ki skrbi za priseljence, povabilo vse emigrantske skupnosti na slovesno proslavo emigrantskega dne. Pri pripravah je vestno sodeloval tudi odbornik Zedinjene Slovenije inž. Jernej Dobovšek. Ker je naša skupnost dobila priznanje po državnem dekretu kot organizirana slovenska skupnost v okviru društva Zedinjena Slovenija, se je slovesnosti udeležil njen predsednik Lojze Rezelj.
Dopoldne so zastopniki šestnajstih emigrantskih skupnosti v spremstvu predstavnikov vlade, vojske in poslanske zbornice položili venec pred spomenik priseljencu v Retiru. Nato so.se vsi navzoči podali v prostore bivšega emigrantskega hotela, kjer je bila pogostitev. Ob tej priložnosti je spregovoril državni direktor za priseljence lic. Iglesias. V govoru je še posebej pohvalil Slovence kot zgledne pripadnike slovenskega naroda, ki s svojo pridnostjo in delavnostjo doprinaša pomemben prispevek za dobrobit Argentine.
V emigrantski cerkvi je bila med mašo izročena diploma za več kot petdeset let bivanja v Argentini primorski rojakinji Vidi čebronovi, v zahvalo in priznanje njej in vsej naši skupnosti, kateri pripada.
»•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■a
Dogodek na filozofski fakulteti
Istega dne ob devetih zvečer pa je bila slavnostna večerja v prostorih španskega kluba ob navzočnosti predsednika Alfonsina, notranjega ministra, župana mesta Buenos Aires in drugih državnih osebnosti. U-deležencev različnih narodnih skupnosti je bilo nad dva tisoč. Slovensko omizje je bilo okrašeno s slovenskimi zastavicami, cvetjem in napisi. Lepa skupina rojakov je skupaj z mladim parom v narodni noši obogatila slovesnost. Pri glavni mizi je poleg drugih predstavnikov zasedel mesto predsednik društva „Zedinjena Slovenija“ Lojze Rezelj z gospo. Osebno je Rezelj pozdravil vse zastopnike vlade in še posebej predsednika Alfonsina v imenu vseh svobodnih Slovencev v Argentini. Predsednik Alfonsin se je prisrčn'0 zahvalil za pozdrave in čestital vsej naši organizirani slovenski skupnosti. Izročena mu je bila tudi slovenska zastavica in letak „Slovenija in Slovenci“ v kasteljanščini. Isti letak sta dekle in fant v narodni noši razdeljevala med udeležence, kateri so želeli kaj več vedeti o Slovencih.
Pomembnost navzočnosti slovenskih predstavnikov je posebej omenil tudi predsednik izvršne komisije za emigrante v Argentini Levon Le-vonian (Armenec) in tajnik Bohdan Kowal (Poljak). Vse slavnosti je direktno prenašal TV kanal 7 ATC.
ej.
Osebne novice
Krsta: v slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v nedeljo, 27. septembra krščena Natalija Ecker, hčerka cont. Damijana in cont. Magde roj. Zupan. Za botra sta bila inž. Tomaž Ecker in cont. Mabel S. de Gallo; krstil pa je g. Jože škerbec.
V Transradiu je istega dne bila krščena Gizela Mariel Oberžan, hčerka Marijana in ge. Veronike roj. Albreht. Botrovala sta Stanka Oberžan in Jože Albreht. Krstil je delegat dr. Alojzij Starc.
Staršem iskrene čestitke!
Poroka: V soboto, 26. sept., sta se poročila v vikarijski cerkvi Brezmadežnega Srca Marijinega (Loma Hermo-sa) Tone Jerman in Veronika Petkovšek. Priči sta bila ženinova mati ga. Ana Jerman in nevestin oče Gabrijel Petkovek. Poročil je dr. Jure Rode. Novemu zakonu čestitamo!
Smrt: V nedeljo, 27. septembra, je umrl v Villa Ballester Janez Golob. Njegovi ženi ge. Saši roj. Hartman in domačim izrekamo iskreno sožalje!
Nov slovenski diplomant: Pred nekaj dnevi je na fakulteti za arhitekturo moronske univerze dobil naslov arhitekta Matej Eiletz. Čestitamo!
PRIJATELJU METODU MAVRIČU V SPOMIN
Nenadoma te je doletela ura odhoda, nenadoma in tako na hitro, da ni bilo časa niti za slovo. Vsi smo bili osupli, zmajevali z glavo, češ, saj je nemogoče, saj vendar še ni bil čas žetve. Družina, žena, neutolažljivi. Saj je vendar prekmalu in prenaglo !
Mi smo zmajevali z glavo, a ti si trobental naprej: „Memento mori.“ Sošolci izza spittalskih let smo se zdrznili. Že udarja med nas! Pred leti Lovšin Jože, zdaj ti, Metod, sko-ro najmlajših med gimnazijci begunskih let. Na kolikih slikah smo skupaj, še kot mladostniki, in med nami pokroviteljsko in dostojanstveno naš patriarh, g. Luskar. Vse je bilo še v načrtih takrat: novi, svet, novo življenje, ideali, hrepenenja, upi. Vse je bilo še pred nami. O moj Bog, kako prehitro se je zaključil krog! Saj je bilo komaj pred nekaj leti, ko smo skupaj sanjali o bodočnosti, ko smo skupaj molili in peli v cerkvi v Edlingu, delali zaobljube in hrepeneli po popolnosti. — Zdaj pa ti molče oznanjaš: „Memento mori.“ Vsi zemski načrti so kakor hiša, ki je zidana na pesku: ob uri preizkušnje je vode odnesejo. Ob uri slovesa ostanejo samo dobra dela. In morda pred Bogom tudi dobri nameni: Bog je bolj dobrosrčen kot ljudje.
Gospod te je peljal po poti globokih spoznanj. Iz novosvetske po veličini — te je povedel do odkritja skromnosti — pri trdem delu, pri nenehnem boju za vsakdanji kruh. To je bilo zate razodetje: V skromnih
razmerah bolj zableščijo najgloblje prvine življenja.
Metod, naj ti Bog nakloni večni pokoj, tvoji družini pa tolažbo v tej uri preizkušnje. „Dolgost življenja našega je kratka...“
ViR
DVDED\D©@^íñl
OBISK SLOVENSKIH SMUČARJEV
11.	avgusta je prišlo iz Slovenije v Mendozo 36 slovenskih smučarjev prvenstvene stopnje. V načrtu so i-meli, da bi trenirali na našem že svetovno znanem smučišču Los Penitentes, pa so jim močni in neprestani snežni viharji in nameti prekrižali račune.
Vodil jih je Jože Šparovec, med drugimi so bili znani in pomembni Rok Petrovič in Mateja Svet iz Ljubljane, Grega Benedik z Jesenic itd. Križaj je ostal doma, kjer se vadi sam.
Smučarji so se v začetku namestili v Plaza hotelu in po Hrvatu Duplančicu našli zvezo z našimi Slovenci, da so jim bili v prvo pomoč pri tolmačenju in razlaganju. Z njimi je stopil v stik tudi naš društveni in prosvetni referent Miha Bajda.
Tako je prišlo do dogovora, da so gostje sprejeli vabilo za naslednji večer, ko so jih naši mladi odpeljali v Slovenski dom na večerjo — „asado“ — in na našo mendoško kapljico.
Razvila se je zelo prijetna in prijateljska družabnost. Nekateri so z občudovanjem poslušali o našem skupnem kulturnem, prosvetnem in vzgojnem delovanju v Domu.
Padla je tudi opazka, da nikjer niso bili tako prijazno sprejeti kot tu. V lepi družabnosti so ostali skupaj v pozne nočne ure. Pozdravne besede jim je izrekel tudi naš društveni podpredsednik Stane Grebenc.
Toda vremenske prilike niso popustile in so goste smučarje kar potrle. Teden dni so zaman čakali, da bi se s smučkami odpeljali v Los Penitentes. A neprestano je snežilo in predele gorske ceste, ki jih je Vialidad neprestano čistila, sproti pokrivalo! z novim snegom ter s plazovi snega in kamenja. Gori je zapadlo do 5 metrov snega! V Los Penitentes pa so se turisti, ki zaradi snežnih zametov niso mogli domov, hodili smučat iz hotela kar neposredno iz prvega nadstropja na sneg...
Končno ni več kazalo čakati na zboljšanje in so se odpeljali v Las Leñas, do kamor je bilo medtem že mogoče očistiti cesto.
Smučarji so tam izrabili preostali čas za trening, končno pa so — drugače zadovoljni — odpotovali nazaj v Slovenijo.
Bb
'■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■b

Skavti v Trstu
Prvi petek v septembru je jugoslovansko poslaništvo organiziralo na filozofski fakulteti buenosaireške univerze večer literature jugoslovanskih narodov. Gnan po radovednosti sem se hotel udeležiti tega večera, pa sem pred fakulteto naletel na majhno skupinico akademikov, ki so me obvestili, da je predavanje zaradi stavke na fakulteti prestavljeno za en teden. Tam navzoči predavatelj, Hrvat Karl Kuniča, pa je povabil druščino v bližnjo kavarno, kjer je v prostem razgovoru na dolgo in široko razpravljal o naselitvi južnih Slovanov. Pri tem je zagrešil nekaj zgodovinskih napak in razkril politično tendenčnost, zlasti kar tiče Slovencev. Sploh se je trudil, kako bi omalovaževal Slovence, njih zgodovino in kulturo, češ da je ime Slovenija nastalo šele v modernem času, da so se Slovenci med zadnjimi jugoslovanskimi narodi formirali v narod, da je slovenska literatura nastala šele v 19. stol. in da je zato na zelo nizki ravni, da je slovenski jezik nerazvit in zato je obstoj tega jezika poleg večinskega visokorazvi-tega srbohrvaškega jezika pravi nesmisel.
Jaz sem mu odločno ugovarjal na podlagi splošne informacije, kakor sem pač vedel in znal (nisem ne zgodovinar, ne jezikoslovec).
Naslednji petek se je vršil v prisotnosti jugoslanskega poslanika in podkonzula večer literature jugoslovanskih narodov. Predavatelj je pričel disertacijo z demografskimi
podatki sedanje Jugoslavije. Orisal je predslovansko zgodovino kot ilirsko in dal pomembno vlogo Keltom in .Skitom v premiku tega naroda (jugoslovanski zgodovinarji dajejo važnost tej trditvi kot elementu sorodnosti vseh jugoslovanskih ljudstev kljub manjšemu ilirskemu naselitvenemu prostoru). Omenil je čas rimske nadvlade in njen doprinos. Nato dal nekatere podatke, slovenske, hrvaške, muslimanske, srbske in makedonske zgodovine, s kopico netočnih podatkov.
S posebno pozornostjo se je spomnil na Boškoviča, dalmatinskega znanstvenika 18. stoletja. Prebral je tudi verze nekega dalmatinskega pesnika. Tik pred koncem se je pa še lotil časopisov in revij sedanje Jugoslavije.
Po vsej tej deklamaciji o Ilirih, izkopaninah itd., sem se spraševal, kje so ostali vsi veliki slovenskj u-metniki kot npr. Pešeren, Cankar ali Oton Župančič in kje vsi drugi jugoslovanski avtorji kot npr. svetovni znani kot Ivo Andric. Na misel mi je prišlo, da unifikacijska tendenca jugoslovanskega režima ne izgublja prilik in da ta nujno niža diferencirane kulture in zgodovine narodov ter vsega tistega, kar da narodu važnost ali različnost. Ta politika se v mnogih časih izkaže kot posilstvo in poniževanje manjšin narodov, temu potrjuje Bulatovičeva a-fera v kulturnih krogih v Jugoslaviji.
Boštjan Kocmur ml.
V	četrtek^ 3. septembra 1987, je imelo razširjeno pokrajinsko vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije že običajno sejo ob zaključku poletnih taborov. Tako imenovane „posprave“, ki je bila v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3, se je udeležilo okrog 40 voditeljev in voditeljic, ki so približno 15 dni sVojih poči.tnic žrtvovali za naše mlade.
Naj za kroniko naštejem le glavne podatke v zvezi s temi poletnimi dejavnostmi, ki jih naša organizacija smatra kot višek letnega delovanja. Prvi po vrsti je bil potovalni tabor. Kot je to že običajno, se tabor deli na dva dela: potovalni in stalni del. Letos si je vodstvo tabora, ki je trajal od 6. do 17. julija, izbralo kot cilj potovanja Kamniške Alpe, stalni del pa se je vršil v naselku Vir pri Nevljah v občini Kamnik. Udeležilo se ga je 22. članov, povečini novincev roverjev in popotnic.
Od 20. julija do 3. avgusta se je vršil v Cerovem logu na Dolenjskem eden izmed taborov, namenjenih srednji starostni veji. Letos sta tabor B sestavljala 2. in 4. steg, točneje 36 izvidnikov in vodnic ter okrog 10 voditeljev.
V	Žirovnici pri žireh pa so imeli ostali izvidniki in vodnice (1., 3. in
5.	steg) še svoj drugi tabor: tabor
A.	Tudi tu je bilo v vodstvu približno deset oseb, ki so skrbele za re-
den potek programa. Tabora, ki je trajal od 27. julija do 10. avgusta, se je udeležilo 38 članov.
Pa poglejmo še tabor volčičev in veveric. Ta je morda še najbolj nastradal zaradi vztrajnega slabega vremena in morda ne prav primernega zemljišča. Načelnik Stojan Pahor je po posvetu z ostalim vodstvom sklenil, da se tabor prekine nekaj dni prej. Hvaležni župniku g. Gačniku, ki je v župnišču gostoval premočene in premražene volčiče in veverice, so se s tarši vrnili domov že v nedeljo
9.	avgusta namesto predvidenega 13. Bilo jih je 73 (skupno z vodstvom 100), kar *e jih je 3. avgusta zbralo v Stranjah pri Kamniku.
Končni beri letošnjih taborov lahko vsekakor damo zadovoljivo oceno. Če potegnemo črto, vidimo, da se jih je udeležilo nad dvesto članov, od katerih je bilo približno 50 voditeljev. Tako visoko število starejših aktivnih skavtov in skavtinj je prav gotovo pripomoglo k uspehu taborov. V vseh poročilih je bilo namreč izraženo zadovoljstvo nad opravljenim delom. Večjih težav ni bilo, če izvzamemo vremenske neprilike. Pri načrtovanju pa so voditelji kar precej časa posvetili iskanju najustreznejših pedagoških prijemov v danih o-koliščinah, tako da ni delo slonelo le na golem aktivizmu, ampak predvsem na osmišljevanju naloženih na-
log in obveznosti. Tak sistem odnosov je lahko pripomogel k lepemu vzdušju in k ustvarjanju trdnih prijateljskih vezi, ki so se spletle med udeleženci taborov, med starejšimi in mlajšimi brati. „Skavtizma ne moreš razumeti, m'oraš ga živeti,“ je bilo poudarjeno v enem izmed poročil. In dejansko je v tem stavku zaobjeta celotna ideja skavtizma, ki je le sistem življenja in odnosov človeka do sočloveka, do Boga in do vsega njegovega stvarstva. Prav na teh elementih je slonelo delo na taborih. Zdravo bivanje v naravi in z naravo, v kateri lahko vsakdo iz dneva v dan odkriva božje delo, ki prav zaradi tega ne sme postati vir nebrzdanega izkoriščanja, temveč le življenja; veselo bivanje z brati skavti, ki nas uči, da je poleg nas še nekdo drug, ki ima ravno tako pravico do življenja kot mi, in ki nas z visokih sfer individualizma vrže na tla pristnih in zrelih medčloveških odnosov; spoznavanje in navezovanje stikov s pripadniki istega naroda, kar pomaga k utrjevanju lastnih korenin, obenem pa Slovence v matični domovini opozarja na dejstvo, da tudi tostran meje živi delček našega majhnega a nadvse žilavega naroda.
To so bila nekako gibala ali ideje, ki so voditelje spremljale pri načrtovanju in izvedbi praktičnih delov tabornih programov. Po krajši razpravi se je tako sestanek zaključil s predstavitvijo nekaterih bližnjih dejavnosti. Marijan Kravos
Stru 4
MALI OGLASI
ZA DOM
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 664-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automa,tično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 064-1056.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-sco 168 — San Isidro; T. E. 746-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. n&dstr. E - Tel. 4*5-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do !9.
arh. Jare Vam&ergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E, 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadre severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4001.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E, 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bamé. Mitre 97, 1704 Ramo« Mejia - T. E. 658-6674, 664-6438. Od poned, do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mej» - T. E. 658-6574, 664-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Córdoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do li. ure. (g. Stanko Gberžan).
SLOGA ~ PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,36 (gdč. Julka Moder).
DRUŠTVENI OGLASNIK
Tudi letošnje počitnice pripravlja Zedinjena Slovenija počitniško kolonijo v Domu dr. Hanželiča v kordobskih hribih. Starši naših otrok, mislite že sedaj na to!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: Neimenovani v spomin pokojne Ančice Kralj A 100; g. dr. Srečko Pregelj 100 dolarjev; ga. Matilda Furlan A 10; ga. Jana Dobovšek A 20; ga. Metka Slabe v spomin g. Klemena A 20; prostovoljni prispevki ob 21. dnevu Zveze A 167.
Vsem darovalcem lepa hvala!
Darujte v tiskarni sklad!
Slovenska kulturna akcija
12. kulturni večer
«lir. Andrej Fink DRAGA ’87
v petek, 9. oktobra, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske'hiše.
NAŠ DOM	SAN JUSTO
v nedeljo, 11. oktobra 1987
31. obletnica
spored :
•	ob 8.00 — v stolnici: sv. maša za žive in rajne člane Našega doma. Z msgr. Zdravkom Revnom bosta somaševala domača dušna pastirja.
•	ob 9.15 v Našem domu: dviganje zastav in akademija: „Slomšek in naša slovenska beseda". — Skupni zajtrk.
•	ob 12.30 na razpolago kosilo	I V
•	ob 18.00 popoldanski program: pozdravne besede predsednice Našega doma ge. Ljube Lipušček, slavnostni govor predsednika Zedinjene Slovenije g. Lojzeta Rezlja; — odrska uprizoritev Jurčičevega romana
DESETI BRAT
v režiji Frida Beznika in s sceno Toneta Oblaka
Nato prijetna zabava Sodeluje “ZLATA ZVEZDA”
Posredovalnica dela — Mutual SLOGA sporoča:
ki iščete zaposlitev, zglasite se v naši pisarni, da vas vpišemo v naš seznam,
Vabimo vse slovenske podjetnike, ki potrebujejo delavske ali uradniške moči, da se obrnejo na nas osebno ali po telefonu, da jim po možnosti postrežemo s prijavljenimi interesanti. Vse informacije so za člane Mutuala brezplačne in strogo zaupne.
POSLOVNA PISARNA — MORENO 129 - Ramos Mejia (1704) TELEFON: 658-6574 — 654-6438 v pritličju Sloge
OBVCSTILA
SOBOTA, 3. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Sestanek v okviru Katoliškega shoda (družinski odsek) ob 20 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 4. oktobra:
11. obletnica pri Sveto gorski Mariji v Villa Devoto.
Tradicionalna velika tombola Slovenskega doma v San Martinu.
ČETRTEK, 8. oktobra:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih.
PETEK, 9. oktobra:
12.	kulturni večer SKA: dr. Andrej Fink: Draga 87 ob 20 v Slov. hiši.
SOBOTA, 10. oktobra:
Izlet Slov. srednješalskega tečaja. Na Slovenski pristavi v Castelarju ponovitev igre: Desetnik in sirotica. Začetek ob 20. uri.,
NEDELJA, 11. oktobra:
31. obletnica v Našem, domu v San
Justu.
PONEDELJEK, 12. oktobra:
Celodnevno srečanje javnih delavcev
na Slovenski pristavi. Pričetek ob 9. uri s sv. mašo. Do 30. septembra so potrebne prijave za kosilo na tel. 69-9503 ali 628-5234.
SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Proslava misijonske nedelje v Slovenski hiši.
SOBOTA, 24. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. SOBOTA, 31. oktobra:
Proslava Narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
4. OKTOBRA OB 15.30 URI
TOMBOLA
SLOV. DOMA V SAN MARTINU
1.	tombola:
Najmodernejši barvni TV - PHILIPS 20” C/R VREDEN A 2.000.-
2.	tombola:
Elektionski aparat ATARI
3.	tombola:
Športno kolo OLYMPIA
IN ŠE 250 DRUGIH LEPIH DOBITKOV
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
olê p g 73	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N9 5775
O ho	TARIFA REDUCIDA
O	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
	Intelectual N9 20.446
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 85; pri pošiljanju po pošti A 100; Združ. države in Kanada pri pošiljanja z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TAJLLERES GtRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, M01 - BUENOS AIRES •
T. E. 362-7215
KARTA SLOGA
Vzajemna solidarnost je ustvarila nov, sodoben in praktičen sistem uslug za člane Mutuala Sloge:
Lepe socialne podpore, hitra osebna posojila, popusti v slovenskih trgovinah, prost vstop na naše letovišče SLOGA...
Pridružite se!
KARTA SLOGA
Le v Bogu počiva moja duša, od njega mi pride pomoč.
Ps 62
Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 15. septembra zapustila
Ančica Kralj por. Bruno
Priporočamo jo v molitev ter se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nas spremljali v molitvi in pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dr. Alojziju Starcu in Ladislavu Lenčku CM za opravljene molitve in tolažbo.
mati Anica Kralj, brat Aleš,
sestra Lučka por. Jerman, nečaki in nečakinje: Veronika, Ivan, Matjaž, Marko, Martin, Nevenka, in Janika
ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Bariloche, Trst, Mala Loka pri Ljubljani


Marko Kremžar
Slovenci pred ustavnimi spremembami
Rotar je mnenja, da je ustava iz leta 1974 pomenila v tem pogledu velik napredek, ker je ,prvič celovito izgrajena na načelu tvornih samoupravnih enot in celot in temelji na pozitivnem, tvornem tekmovanju federalnih enot v proizvodnji in na solidarnosti med partnerji. Žal pa spričo partijske doktrine ni uvedla instituta odgovornosti (čisti računi, kot se je izražal Stane Kavčič, ki je zaradi zahteve po njih „padel“). „Tako tvorno tekmovanje in solidarnost sta upoštevala ne le racionalno, ampak tudi emocionalno, čustveno imanenco partnerjev. Vendar so z obema odpovedali.“ Pri tem misli predavatelj na tiste jugoslovanske republike, ki nimajo smisla za gospodarsko tekmo na podlagi „tržne zakonitosti“ in ki bi rade zvišale svojo življenjsko raven edinole s pomočjo „solidarnosti“, gospodarsko uspešnejših delov države.
Za konec postavi Rotar naslednji vprašanji:
—	„ali bodo oblikovalci ustavnih sprememb upoštevali, kaj se je objektivno izkazalo kot nevzdržno in netvorno?“ „Ali bodo spet... „zavrgli in omrtvičili, .. najbolj trdne pobude ustvarjanja, proizvajanja in sodelovanja“, kot so narodne skupnosti in narodna gospodarstva?
—	„ali bodo pristali na defetistično zganjanje razosebljene in razla-
ščene črede..., da bi se po izgubljenih letih, energijah 'in izgubljenih ljudeh končno spet domogli do spoznanja, da je razosebljenje celot in posameznikov vselej pogubno? Brez volje posameznikov in posameznih celot ne more biti vzajemne, skupne volje. A za svoje dobro vsak narod pač vselej sam najbolje ve in presoja, česar se prav posebej zavedajo slovenski ljudje.“
Ciril Zlobec
Lepoi je biti Slovenec, ni pa lahko
Gornjo misel je napisal Zlobec kot moto svoje zadnje knjige. Ob pričetku posega v debato o „ustavnih spremembah“ pa dodaja: „Ne le, da ni. lahko ampak naravnost tragično je.“
Vendar se noče prepustiti črno-glednosti, ker ve, „da je ena od temeljnih lastnosti naroda, ki naj se ohrani, ki naj kljubuje, tudi določeno zaupanje vase.“
Poudarja, da ni optimist in da vidi morda stvari še bolj temne, kot jih vidijo njegovi tovariši. „Kljub temu pa,“ pravi, „sem za to, da bolj možato kljubujemo in se soočamo s svojo usodo.“
Tudi on ugotavlja, da so „predlogi sprememb usmerjeni centralistično“, a mnenja je, da ne iz „hudobije“ drugih narodov ali birokracije
temveč zaradi „želja nekaterih narodov, skupin, predelov Jugoslavije, ki žive v ekonomsko strahotnih razmerah... in si preprosto želijt» ekonomskega centralizma, da bi si tako zagotovili svojo socialno varnost... Tragedija je namreč v tem, da bi radi živeli in razvijali svojo nacionalno in duhovno samobitnost, na e-konomskem področju pa se zavzemajo za centralizem, to se pravi za skupne vire eksistence ... To je žal naša jugoslovanska realnost.“
Tu spominja govornik na tiste politike in nepolitike, ki jim je vsaka „realnost“ nepremostljiva, kadar nimajo za nje premostitev zadosti nagibov ali domišljije. Pri tem pa se ne zavedajo, da bi s takim mišljenjem vsi skupaj še vedno rabili ka-menito sekiro in kresilni kamen pa pred votlino modrovali, da je taka pač „realnost“.
Glede ustave, bi Zlobec rad „vsaj malo potolažil sam sebe in“ ostale, kajti predlogi ne bodo sprejeti čez dva dneva marveč je pred vsemi poldrugo leto dolga razprava, ki jo zagotavlja obstoječa ustava. Seveda pa je Zlobec mnenja, da se večnacionalna država ne more izogniti neprestani prisotnosti dveh tendenc, ki sta: unitarizem na eni in samostojnost narodov na drugi strani. Seveda smo vsi za varianto samostojnih narodov, vendar bo centralizem vedno prisoten, „ne glede na to, kakšna bo sprememba ustave“, opominja predavatelj in še enkrat poudari, da ni optimist, kar je brez dvoma razvidno.
Ciril Zlobec navaja tudi zahtevo
„mednarodnega monetarnega fonda, naj se jugoslovansko gospodarstvo, politika, kadri...' centralizirajo" kajti drugače ne bodo več sodelovali z Jugoslavijo. Pri tem pa predavatelj pozablja, da se države z MMF pogajajo in da je edino kar to mednarodno ustanovo zanima gospodarska uspešnost države, če ta misli, da bo dosegla ta cilj s centralizacijo, ji bodo seveda rekli, naj se čim-prej „centralizira“, ko pa bi Jugoslovanska delegacija predlagala privatizacijo gospodarstva* in večjo e-konomsko in politično svobodo, bi MMF še z večjim navdušenjem zahteval izpolnitev programa. Ker MMF ne more upravljati zavožene Jugoslavije namesto* partije, bo sprejel vsak količkaj mogoč predlog edinih oblastnikov v deželi. To je razumljivo. Kar ni razumljivo je, da se partija skriva za hrbtom mednarodnega monetarnega fonda.
Nato opomni Zlobec, da ima vsak civiliziran narod „določeno* strukturo“, katere naj se v takih primerih poslužuje. Skratka pravi, „mislim, da je naša stvar, kako na... skupščino sedaj v tem letu in pol, ki je pred nami, pritiskamo, jo prepričujemo, od nje zahtevamo, da mora res ravnati... v interesu slovenskega naroda, ne da bi seveda pri tem kogarkoli drugega prizadela..." S temi besedami je pokazal govornik, da je vendarle večji optimist, kakor si misli.
Proti, koncu svojega razpravljanja se dotakne Ciril Zlobec tudi potrebe gospodarske trdnosti. Misel naveže na idejo o „slovenskem nacio-
nalnem programu“, ki je „iz različnih razlogov trenutno na slabem gla-
su.“ Vendar je tudi njemu jasno, da narod potrebuje neke vrste program pa naj bo to „razvojni program, planski program ali... nacionalni program.“ Govornik gre celo dalje in terja, da mora imeti narod „tudi svojo jasno* formulirano ekonomijo. „Ne morem si zamišljati naroda,“ pravi, „ki ima samo svoj nacionalni program na ravni duhovnosti, v ekonomskih stvareh pa ni samostojen. Kdor nima ekonomske trdnosti, ne more biti resnično suveren.“
Gornja Zlobčeva trditev drži do take mere, da je nemogoče govoriti o kakršnemkoli narodnem programu, če pri tem prezremo gospodarstvo. Vendar vprašanje je, če je sedanja družbena ureditev v Sloveniji najprimernejša za okrepitev narodnega gospodarstva. Prilagoditev družbene ureditve narodnim potrebam pa bi brez dvoma spadala v narodni program. Zahteva po svobodi in demokratičnosti zadeva istočasno duhovno in tvarno področje.
Kar se tehnologije tiče, je Zlobec mnenja, da „pelje logika tehnološkega razvoja k centralizaciji.“ Tako mišljenje je bilo razširjeno pred nekaj desetletji, danes pa si le še malokdo upa kaj takega kategorično trditi. Res pa je, kar je ob koncu poudaril govornik, da gre v tej debati za „dilemska vprašanja za ves slovenski narod“, ki zaslužijo, da se resnično pretresejo in, da „se povabi... h kvalificiranemu razmišljanju... najbolj kvalificirane Slovence...“