Posamezna Številka Klin I® Št. 227. V Ljubljani, v sredo 8. oktobra 1924. Faititlna v gotovini« Leto K. > WEMV« ^ Izhaja vsak dan popoldne. = • Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. j 0'«l<»U«U«N«>ltNC*>tt<*H«liaM»>l«l*«ll«l(tM«H9«««M|»k«M9M«N»M«M«M»h|H»[^| M|N«N«Nfr Sobota 11. okt: Majska noč. Red C. Nedelja 12. okt.: Netopir. Izven. Pondeljek 13. okt.: Zaprta Kar VI hočete to je Elzafluid.To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska ®lušifeva avtobiografija. (Nadaljevanje.) Kaati lahko si mislite, česa vse ne naj-iejo tl biografi v privatnih pismih pokojnikovih, a posebno v onih, ki jih je pisal še :edaj, ko sam ni slutil, da bo postal veliki pokojnik. Kadar namreč kdo že postane velik človek, od tedaj, se razume, tudi svoja privatna pisma urejuje tako, da bi se mogla objaviti. Enako, kot žena, ki si je stekla priznanje, da j« lepa in si potem prizadeva, da bi temu tudi odgovarjala. Cital sem na Primer pismo nekega velikega človeka, akademika, ki je od svojega stanovalca zahteval neporavnano stanarino. Veliki človek je pisal svojemu najemniku pismo, v katerem pravi, kako ie življenje z materijelne strani v resnici odvratno, kako more dnevne skrbi velike duše ln še veliko drugih aforizmov o življenju, a vse z ozirom na eventualno po-aatisnjenje tega pisma. Ko je tako napisal več slabih stvari o življenju, je prešel na trazo: »toda so stvari v življenju, katerim te ne da uteči« in na podlagi te fraze je zahteval od stanovalca trimesečno dolžno stanarino. Razume se, da je stanarino prejel tele tedaj, ko je osebno srečal stanovalca in mu ustmeno (kar se ne more tiskati) opsoval *to bogov ter mu zapretil, da ga bo pre-Ifepei, kot mačko. Neki drugi velik človek je z ozirom na to, da bi se njegova pisma po smrti ne tiskala, vselej končava! s irazo; »Prosim, da ml po prečltanju list vrnete!« To mu je prišlo tako v navado, da ie ob neki priliki, ko je napisal potrdilo za sprejeti honorar, napisal'koncem potrdila: »Prosim, da mi po prečltanju ta Ust vrnete.« Poznal sem tudi uglednega našega učenjaka, kateremu je postala bojazen, da bi zapustil po smrii pisme-M abdov«, manija in se le sploh odpovedal pisanju ter je umrl kot priznan književnik-učenjak, a nikdar ničesar ni napisal To so v glavnem vse dobre in slabe strani tega, če človek dovoli, da postane žrtev biografa. Ali potem ni bolje napisati avtobiografijo in na ta način uteči vsem eventualnostim? Toda bil bi neskromen, ko bi dejal, da so gornji razlogi edini, ki so me pripravili, da napišem avtobiografijo. Predvsem že radi tega ne, ker se ne smatram za velikega človeka in sem s te strani varen in miren v prepričanju, da bodo moja privatna pisma veliko bolje služila branjevcem, kot biografom za kake podatke. Da sem napisal avtobiografijo, sem to storil samo radi tega. ker sem želel zabeležiti svojo šestdesetletnico, ozirajoč se v tem trenutku nazaj in, prehajajoč iz včerajšnjega In predvčerajšnjega dne, da pogledam v daljnjo mladost, najdragocenejši del življenja. In, dasi mi je znana modra beseda francoskega pisatelja Maupassanta, po kateri »ni ničesar strašnejšega, kakor če se človek postara in vtika nos v svojo mladost«, jaz vendar delam in in sicer po onem nagonu, ki dušečemu se v trenutkih slovesa od življenja kliče pred oči sliko preteklosti in celo daljnje mladosti. Vendar se ne oziram nazaj zato, da bi jokal za onim, kar Je minilo. Nasprotno, oziram se, da se nasmejem s smehom, o katerem se da ob tej priliki bolj ko kedaj reči: »Kdor se smeji zadnji, se smeji naslajše!« Mi trije smo šli enodušno v svet in sicer takoj po mojem rojstvu. Ko sem se prvikrat nasmehnil v materinem naročju, sem iz tega smeška vzniknil jaz in odšel svojo pot v svet in, ko sem se prvikrat v materinem naročju namrdnil in zresnil, sem iz te resnosti vzniknil zopet jaz in odšel svojo pot v svet in ko sem prvikrat v materinem naročju zajokal, sem iz tega joka zopet vzniknil jaz in odšel svojo pot v svet. Naša pota so bila različna. Oni »jaz«, ki je vzniknil Jz mojega prvega joka, je šel skozi življenje zalivajoč se s solzami. Oni »jaz« je videl v svetu samo zlo in nesrečo; vse mu je bilo mračno, vse turobno, vse žalujoče. Nebo vedno zar strto z oblaki, zemlja vedno porošena s solzami. Sočustvoval je z vsemi bednimi, bolela ga je vsaka nesreča. Oni »jaz«-je jokal nad tujo revščino in žaloval nad tujimi grobovi. Oni »jaz«, ki je vzniknil Iz trenutka moje prve resnosti je šel v življenje pod težkim bremenom in se zvijal pod skrbmi. Skrbel je za solnce, če pravilno hodi; mučilo ga je, ker se zemlja drugače ne vrti, ker so reke krive, ker so morja globoka in ker so gore visoke. Z globokimi brazdami na čelu se je ustavljal pred vsako osebo In zastavljal vse svoje sile, da jo reši. Poglabljal se je v vsak problems obstajal pred vsako težavo in tako šel skozi življenje pod bremenom skrbi. Oni »jaz«, ki je vzniknil iz mojega prvega smeška, je šel skozi življenje z nasmehom na ustnicah, gledajoč okoli sebe vse z veselim pogledom in vedro dušo. Smejal se je slabostim in krepostim, ker so človeške kreposti Često večje slabosti, kakor napake. Smejal se je vzvišenemu ko tudi ponižanemu, ker ima vzvišeni često manjšo dušo od onega, ki ga vzvišeni gleda z višine. Smejal se je neumnosti kakor tudi modrosti, ker je človeška modrost često vir človeških neumnosti. Smejal se je pravici, kot krivici, ker je pravica ljudem dostikrat težja, kot krivica. Smejal se je resnici in laži, ker j.e resnica često redkejša kot laž. Smejal se je ljubezni in sovraštvu, ker je ljubezen često sebičnejša, kot sovraštvo. Smejal se je žalosti kot veselju, ker je žalost često lahko goljufiva, med tem, ko veselje redkokedaj. Smejal se je sreči in nesreči, kajti sreča je vedno opoteča, a nesreča nikdar. Smejal se je svobodi, in suženjstvu« kajti svoboda je često fraza, a su- ženjstvo vedno resnica. Smejal se je znanju in neznanju, ker znanje ima gotove meje, a neznanje jih nima. Smejal se je vsemu m vsakemu, smejalo, smejalo, smejalo... In ko je preteklo šest polnih desetletij, — pravijo, da je to povprečna človeška doba — so se srečali trije popotniki, zbrali so se v isti duši, Iz katere so odšli v svet in napravili so račun o onem, kar so videli v svetu na svojem dolgem potovanju. Povzel je besedo prvi, ki je skrbel za skrbi vsega sveta: »Utrudil sem si možgane in si zlomil dušo, ko sem skrbel za človeške skrbi!« »Ali si jih preskrbe! in olajšal človeštvo?« »Ne, kajti skrb je nerazdružljiva od človeka. V skrbi je pogoj za napredek človeštva. Spoznal sem, da bi bil greh zoper človeštvo, ako bi vzeli človeku skrb.« »Ali si vsaj poznal življenje, skozi katero si šel?« »Ne, ker od skrbi nisein mogel dvigniti glave.« K besedi se je oglasil oni, ki je jokal. »Izžel sem jokajoč zenice, iztočil sem dušo tarnajoč nad človeškimi bolestmi!« »Ali sl vsaj odkupil človeške bolesti?« »Ne, bolesti so še ostale pri ljudeh, kajti življenje ie b61 in brez bolesti ni življenja!« »Ali si vsaj videl in poznal to življenje?« »Ne, ker skozi solze nisem mogel ničesar poznati, ničesar videti!« Besedo je dobil tretji, oni, ki se je smejal. »Razkrečil sem si čeljusti od smeha, toliko je smešnega pri ljudeh in v življenju. Cim bolj sem spoznaval ljudi, tem slajše sem se smejal. In še sedaj, ko sem prišel da se spočijem in se ozir^n nazaj, se ne morem zdržati smeha! Temu tretjemu, ki je smeje šel skozi življenje, zaupam, da spiše te liste moje jubilejne knjige, ker on edini je videl življenje. Prosveta. Rlmski-Korsakov: Majska noč. (Sobotna premijera.) Naravnost priprosta v pripovodov.^ in slikanju, globoka in občutena v melodijah z značilno rusko diatoniko — čeprav ne tako ruska kakor pri Musorgsketa in briljantna v instrumentaciji se ta lepa muzika razbije ob nesrečnem libretu- Fo tretjem dejanju pade zavesa za noviteto, Id kot odrsko delo ni bogve kal ogrela in zajela interesa. Posamezni prizori zase so pač lepi, n. pr. Levkov sestanek s Hano, »zarota« zoper zaljubljenega župana ali začetek drugega dejanja in še več drugih mest, a kot celota je opera vsebinsko medla. Vrste se slike, ki nai bi bile komične, a nimajo v sebi niti mnogo sltuačne komike, niti motoričnih motivov za interesanten potek dejanja. Zase originalni nastop pijanega Kalenika, njegov nehoteni obisk pri županu, trojica v županovi sobi, žganjarjeva pripovedka o nesrečnem cmoku, izganjanje hudiča, rusalke itd. so momenti, ki dajejo Gogoljevi pravljici obeležje one razigranosti In tajinstvenosti majske noči, kakor jo doživlja, sluti in občuti samo maloruska vas. Zmes vasovanja, fantovskih šal, značilnih vaških tipov, hudiča, vraž in bajnosti. Lepa Gogoljeva pravljica, ki pa v tej dramatizaciji ni našla sreče. Prvi akt je res posrečen in obeta mnogo, a privede dejanje že do točke, ki bi zahtevala skorajšen zaključek. Tega pa prinese po vsebinsko nepotrebnem drugem dejanju ali vsaj njegovi drugi sliki šele tretje. Morda bi opera kot dvodejanka ali enodejanka v dveh slikah, kjer bi mladi kazaki pomagali zaljubljenemu županu že koncem prvega tlela, ohranila interesanten potek in komičen značaj, prepleten z bajnim motivom, od začetka do konca. Tako je pa dejanje razblinjeno. Muzikalno Ima »Majska noč« mnogo Dnevne vesti. — Dva M. M. »Slovenski Narodi je urejeval nad 25 let pokojni Miroslav Malovrh. Bil je za svojo dobo izvrsten urednik, marljiv delavec, rojen žurnaiisi. Bil je eden od treh stebrov, ki so držali »Slovenski Narod« In »Narodno tiskarno«. Zaslužil je na svoj prerani grob spomenik, ki sa je »Narodna tiskarna« obljubila postaviti, Pa ga danes po petih letih še vedno nii Pri »Slovencu« ie nedavno umd njegov urednik Mihael Moškerc, ki je bil nekak pe-dant Malovrhu v žurnalistični in delavni umeri. Kakor čujemo, dobi pokojni Moškerc svoj zasluženi spomenik že ob vseli svetih. Tako skrbi hvaležen zavod za svojega zaslužnega delavca. Narodna tiskarna ne upošteva niti starih — živih — uslužbencev, ka-mo li mrtvih! Saj ni časa za to! Mladim politikom se je mudilo podirati to, kar so s trudom sezidali stari uradniki. »Slov. Narod« je bil zdrav in krepak pod »tremi stebri«, sedaj je bolan, dasi se gnete okoli njega mlado doktorstvo, a naš pregovor pra: vi: veliko dohtarjev, gotova smrt. — Odlikovanje. Kralj Aleksander je odlikoval našega rojaka industrijalca Franca Petrinoviča z redom sv. Save III. razreda. Ob tej priliki je priredil predsednik vlade Davidovič Petrinoviču svečan diner. — Prvi beograjski katoliški nadškoL Papež je imenoval za beograjskega nadškofa redovnika Rafaela Rodiča. Vprašanje intranizacije nadškofa v Beogradu je med Vatikanom in kraljevino Srbijo rešeno že v sklenjenem konkordatu leta 1914. — Vojaško Imenovanje. Bivši predsednik naše razmejitvene komisije z Italijo, polkovnik Aleksander Daskalovič, je imenovan za komandanta 18. pešpolka v Beogradu. — Danska novinarja v Beogradu. Preteklo soboto sta potovala skozi Beograd danska novinarja Krlstiansen in Foner, ld sta Izjavila, da potujeta popolnoma po privatnih poslih. Pri tel priliki sta se izrazila, da se zelo zanimata za naše kraje, zlasti v etnografičnem, geološkem In geografskem oziru. Novinarja sta se odločila, da obiščeta ta teden še nekatere večje kraje Južne Srbije, nakar potnjeta v Dalmacijo, kjer si bosta ogledala novo odkrite premogovnike v okolici Senja. Poročala bosta o utisih potovanja po naši državi znanstveni reviji »As-tenpter« v Kopenhagenu in nemški reviji »Kosmos«. Odlična Danca nameravata obiskati tudi Cfrško in Turčijo. — Invalidi za svoj zakon. Dne 17. t. m. bo v Beogradu veliko zborovanje invalidov iz cele kraljevine. Invalidi bodo ob tej priliki samo protestirali proti zavlačevanju invalidskega zakona. Istočasno bodo predložili vladi posebno resolucijo, v kateri bodo zahtevali takojšnje uveljavljenje invalidskega zakona. — Eskadra ameriške sredozemske flo-‘•lie pride v Split. Eskadra ameriške sredozemske flotllje pod poveljstvom admirala Andriewa bo te dni posetila Split. Admiral Andriewn je bil pred več časa izvoljen za -astnega meščana Splita radi svojega prija- '91fM9a Vedenia do na5e države v letih -- Visoka trgovska šola v Zagrebu. V Prosvetnem ministrstvu se izdeluje načrt o spremembi zakona o ustanovitvi In ustroju visoke trgovske šole v Zagrebu, ki ima sedaj 6 semestrov. Ta šola se bo pretvorila v akademijo z 8. semestri in bo imela ravno-pravnost univerze. — Točilce alkoholnih pijač se opozarja, da vložijo prijav*) za odmero točilne takse pri pristojnem oddelku finančne kontrole zanesljivo do 10. t. m. Opuščena prijava se kaznuje do 2000 Din. — Z ozirom na netočne vesti, razširjene po slovenskem časopisju, da izide s 1. novembrom t. 1. novi — zimski vozni red, se čnti direkcija dolžna, opozoriti cenjeno občinstvo, da ostane v celi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do seda-n j 1 vozni red v veljavi do 3. junfja 1925 in ne nastopilo v tem pogledu do takrat sploh nobene spremembe. Na različnih vozno-rednlh konferencah, W se sedaj vrše, se razpravlja že o novem voznem redu, ld stopi v veljavo Sele 1. junija 1925. — Koliko brezposelnih delavcev }e pn nas? Po uradnih podatkih ministrstva za socljalno politiko je danes v naši državi okoli 100,000 delavcev brezposelnih. Brezposelnosti je krivo pomanjkanje gotovine in pa nezadostna carinska zaščita domače industrije, kar je prisililo marsikatero podjetje, da je odpustilo 20 do 30 odstotkov svojih delavcev. — Anatol France umira. Po vesteh Iz Pariza se Je bolezen Antola Franceja tako poslabšala, da ni pričakovati nobene rešitve več. Stanje velikega pisatelja je obupno in vsak čas se pričakuje katastrofa. Ljubljana, 'dne 6. okt. — Zakon proti korupciji podpisan. Te dni je kralj podpisal zakon proti korupciji. — Razglas. Po ljubljanskem stavbnem redu (§ 85.) so odprta gnojišča (gnojni kupi) dovoljena samo v vnanjem stavbinskem okraju. Kljub temu ima mnogo posestnikov gnjišča tudi v notranjem stavbinskem okraju. Mestni magistrat opozarja na nedopustnost in poziva vse prizadete, da odprta gnojišča in prosto ležeče kupe gnoja v nedovoljenem rajonu nemudoma in za vedno odpravijo. Neposlušnost se bo kaznovala po § 111. stavbnega reda v zvezi s členom II. in III. naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, »Uradni list« št. 182, naredbe št 809, z globo do 1000 Din. oziroma z zaporom do 14 dni. Vrhu-tega bi dal magistrat gnojišče na račun do-gnojišču lastnika odpraiti. Človeški in drugi odpadki,, ki okužujejo zrak, se smejo na zemljiščih v obljudenih delih mesta raztro-šati in Tazlivati (gnojnica) le z magistrat-nim privoljenjem (§ 106. cestnopohcijskega reda). Protiravnanje se bo po § 117. cestno-policljskega reda kaznovalo v enaki izmeri, kakor že zgoraj označeno. Sploh pa prepoveduje magistrat temeljem §§ 3 a in 4 a državnega sanitetnega' zakona z dne 30. aprila 1870, št. 68 drž. zak., vsako prosto od-kladanje kakršnihkoli smrdljivih in gnijočih snovi bodisi na javnem, bodisi na privatnem svetu notranjih stavbinskih okrajev In kaznuje protiravnanje po min. naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 v zvezi s prejeimenovano naredbo deželne vlade za Slovenijo z globami do 1000 Din, oziroma z zaporom od 6 ur do 14 dni. Mestni magistrat ljubljanski dne 30. septembra 1924. — Pretep in uboj v OsiKku. V noči od 5. na 6. t. m. so se v Osijeku v gostilni pri »Zlatem bunarju« sprii Hanaovci In Orju-našL Nastal Je pretep, v katerem je bil ubit Hanaovec Stjepan Veselič. Oblasti so uvedle preiskavo. — Velika tatvina zlatnine v Karlovcu. Te dni so vdrli neznani tatovi v trgovino Miroslava Bnkovinca na Baniji in odnesli 60 zlatih briljantnih prstanov, 6 zlatih žep* nih in 6 ženskih ur, več cigaretnih doz in drugih dragocenosti. — Razkrinkana družba železniških tatov. Novosadska železniška policija Je aretirala nekega Ivana Biliča, notoričnega tata, ki je po vojvodinskih železnicah kradel potnikom denar, nakit in drago kamenje. Pri zasliševanju je izjavil, da Je član organizirane tatinske družbe, ki operira po vsej dTŽavi, a glavni sedež ima v Zemunu. Na podlagi Biličevih izjav je policija uvedla v Zemunu preiskavo in aretirala še 8 članov te družbe. V njihovih stanovanjih se je našlo velike vsote denarja in nakradenega nakita. Policija nadaljuje preiskavo. — Na smrt obsojena — pomlloščena. Stol sedmorice v Zagrebu )e obvestil osje-ško sodišče, da je Juliška Boko, vdova iz Retfale, ki je bila preteklo zimo obsojena na smrt na vešallh radi umora svojega pri-ležnika, pomlloščena in da ji je kazen znižana na 15 let težke ječe. Juliška Je bila odvedena v žensko kaznilnico v Zagrebu, kjer bo morala prestati kazen. — Maksim Gorkljeva bolezen. Nekateri listi so poročali, da je znameniti Tuški pisatelj Maksim Gorki na smrtni postelji. »Wiener Journal« pojasnjuie. da je Gorki v resnici bolan, vendar njegova bolezen ni smrtno nevarna. Gorki boleha na neki želodčni bolezni, vendar kljub temu dela In je pravkar dovršil neko novo novelo. Zanimivo je pripomniti, da je ruska državna založba predlagala Gorkiju. na) izdaja svo)o »Mesečno revijo« v Sovjetski Rusiji, kar pa je Gorki kljub ugodnim pogojem odklonil Gorki biva sedai v Sorrentu v Italiji. — Prvi ženski rektor v Rusiji. Sovjetsko časopisje poroča, da je bila nedavno Izvoljena na petTOgTaiski univerzi od profesorjev Iri dijakov za rektorja znan^ ruska pisateljica ln pedagoginja Almedingen, ki je obenem prva žena v Rusiji ki stoji na čelu vseučilišča. — Klub ljubiteljev športnih psov naznanja, da se Je morala kmotra psov Iz tehničnih razlogov preložiti od Tl. na 12. t. m. Priglašeni psi naj bodo dne 12. t. m. točno ob 8. uri zjutraj na razstavnem prostoru ljubljanskega velesejma. Iz strankarskega življenja. Mestni odbor Narodne radikalne stranke sklicuje za četrtek 9. t. m. ob 8. uri zvečer v bivši restavracijski dvorani Narodnega doma (vhod pr! glavnih stopnicah desno) zaupni sestanek članov odbornikov vseh ljubljanskih mestnih pododborov. — Tajništvo MRO. Ljubljana. 1— Novinarjem. Ljubljanska sekcija UJN ima odborovo sejo v sredo, dne>8. t. m. popoldne ob 4. uri v gostilni pri »Košaku«. Na dnevnem redu ie poročilo o kongresu na Sušaku in druga važna stanovska vprašanja. Točna udeležba — dolžnost. 1— Požar. Danes zjutTaj ob 5. uri 40 minut je naznanil topovski strel z gTada, da nekje v mestu gori. Kmalu zatem so hiteli gasilci v smeri proti Trnovem. V Zeljarski ulici je bila v polnem plamenu neka šupa, polna sena. Ker Je bila šupa lesena in seno suho. Je bila vsaka akcija gasilcev odveč. Šupa je pogorela do tal. škoda še ni ugotovljena. Ogenj je zanetil bržkone kak človek, ki ie v šupi prenočeval in kadil cigareto. NI pa Izključeno, da Je ogenj podtaknila zlobna roka. 1— Premetena goljufica, Postrežnica Ana Reš iz Kolodvorske ulice je srečala v soboto popoldne na ljubljanskem polju blizu Linhatrtove ulice neko žensko, ki je jokala in zdihovala. Reš Jo je vprašala, kaj da se je zgodilo, nakar ie jokajoča žena odvrnila, da je neki stražnik na Martinovi cesti vstavljal mlekarice in zahteval od vsake, ki Je imela ročni voziček 100 Din globe. Katera pa ni imela denarja, Ji Je strogi stražnik enostavno odvzel voziček. Ona da je imela voziček, a denarja ne ln je tako prišla ob voziček. Za božjo voljo je prosila Rešovo, naj ji posodi 100 Din, da bo šla odkupit voziček. Pri tej priliki je dejala, da se piše Rubnik, Po domače Martinčkova iz Šmartnega ob Savi in obljubila, da bo naslednii dan prinesla denar nazaj, a za obresti mleka, sadja itd. Rešova ji je dala 100 Din. Pozneje pa je začela dvomiti o novih metodah policijskih stražnikov v izvrševanju službe in je šla stražnika vprašat kje hrani tiste vozičke. Stražnik je bil seveda tfrez vozičkov in tudi Rešova je ostala brez denarja. Policija zasleduje premeteno goljufico. 1— Blago sumljivega Izvora Je prodajal predvčerajšnjem pri starinarjih brezposelni strojnik Pavlič Marko, Iz Starega trga pri Logatcu doma. Zato je bil aretiran. Našli so pri njem med drugim volneno posteljno odejo, rjuhe, par ponošenih čevljev, srajco, spodnje hlače, 10 parov usnjatih vložkov za čevlje, 9 risarskih črtal, škatljlco »Penkala«-svinčnikov, 2 steklena tintnDca & torbico za svinčnike. Sumi se, da izvirajo ti predmeti iz kakega vloma, zato naj se ljudje, ki kaj takega pogrešajo, Javijo pri policij!. 1— Ženskam je nogo podstavljal, da bi padle, včeraj ob 18 uri v Prešernovi uiicl Sedej France, delavec pri mestnem vodovodu. Ker Je bil vrhu tega tudi pr ec el pijan, ga je gnal stražnik na policijo. 1— Policijske prijave. Tatvine 3, pijanost 1, kaljenje nočnega miru 2, prest, oest-nopollcijskega reda8, prekoračenje policijske ure 3, Izgredi 3, godba brez dovoljenja 1. telesna' poškodba 1, požar 1. 1— Aretacije. 1 radi nedostojnega vedenja. I— Blagajna delegacije ministrstva financ v Ljubljani Krekov trg št. 1 bo v dneh /9., 10, ln 11. oktobra t. 1. radi glavnega snaženja uradnih prostorov stTankam zaprta. 1— Večerni gospodinjski tečaji za delavske sloje. Mestna občina ljubljanska vpelje z dnem 15. oktobra 1924 na gospodinjski šoli v Mladiki večerne tečaje iz gospodinjstva za delavske sloje. Poučevalo se bo kuhan'e, živiloznanstvo, kuharska higijena, kalkulacija, uporaba sadja in zelenjave. Pouk se bo vršil v ponde-Ijek, sredo in petek, drugi v torek, četrtek in soboto. Pouk bo trajal vsak dan od 17. ure naprej. Pristc’bina 10 Eto dnevno. Reflektantinje (dekleta in žene) se sprejemajo pri vodstvu šole v Mladiki, Šubičeva ulica št. 9 do 15. oktobra 1924. I— Svetlo-ltkanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higienični pralnici F. Šimenca, Kolodvorska ce* 3ta št. 8. Izvršuje tud! popravila perila. Maribor. Izročitev odlikovanj. Veliki župan Je prejel dve odlikovanji reda Sv. Save 5 razr. za ravnatelja lesne družbe Drava Al. Križniča In ravnatelja meščanske šole Dragotina Humeka. Odlikovanja bodo omenjenima te dni Izročena. Aretacija nevarnega tatu ln vlomilca. Pri Sv, Urbanu pri Ptuju Je bil te dni aretiran Ivan Rebernik, bivši točai v restavraciji Ootz v Mariboru. Rebernik Je izvršil na več mestih nebToj tatvin In vlomov po raznih krajih na Štajerskem. V Mariboru pa so našli v nekem prenočišča njegov nahrbtnik z raznimi ukradenimi predmeti. Repertolr mariborskega gledališča. V mariborskem gledališču bodo igrali danes »Mamsel Nftuche«, v sredo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, v četrtek opereto »Mamsel Nituche«. Gospodarstvo. Naša zunanja trgovina. krasnih mest: pesem o prosu, podoknico Levkovo, njegov duet s Hano ln poredno nagajivko v prvem dejanju, tercet pri županu v II. dejanju, začetek III. dej., zbor rusaik In zaključni zbor. Podrobneje spregovorimo po reprizah. Pač pa je tudi v glasbi premalo komike. Opera je bfla podana dobro hi je imela na sebi znake temeljite in vestne priprave pri solistih, v orkestru, zboru In v Izborni režiji g. Putjate. Prvo dejanje z lepo scenerijo maioruske vasi je teklo igralsko in režijsko živo, serenada in duet sta bila res prisrčna, županova scena s Hano in Kale-nlkov hopak prav originalna, ensambelskl nastopi pestri. Pogrešek libretista je, da pošlje pijanega Kalenika v županovo hišo že pred koncem I. dejanja, a da stopi ta v iobo šele po prvem prizoru II. dejanja, ko »edi župan po svojem vasovanju že zopet doma. Prva slika II. dejanja, ki kulminira v begu ujetega Levka In zamenjavi svakinje s ponočnjakom, Je ravno v tej sceni ponesrečila. Bilo je premalo zmešnjave in preveč luči, da bi se mogla zdeti verjetna taka zmota. Izboren v figurah, maskah in igri je bil tercet župana, pisarja ln žganjaria pred »obsedeno« kočo. Tretje dejanje je bilo sce-nlčno In režijsko dobro, pantomima v mesečini prav čedna, a Je radi raztegnjenostl zapustila utis enoličnosti. Zaključek z lepim nastopom zbora Je izzvenel sveže In živo. Glavna vloga Levka se je g. Banovcu prav dobro posrečila. Ustvaril Je figuro simpatičnega mladega kozaka, čustvenega ljubimca v serenadi, prisrčnega v duetu s Hano in dovolj živahnega fanta v poredni mladi družbi. Glasovno je bil Izboren, tudi v igri je bolj prost. Njegov napredek od opere do opere je tako razveseljiv, da sl obetamo od njega še mnogo. Škoda, da je ta tenorska partija pisana oekje tako nizko. Radi tega je n. pr. kljub Banovčevi vzorni vokalizaciji nekoliko tr- pela razumljivost v pripovedki o mačehi. — Ga. Thierry-Kavčnikova je v vlogi Hane podala tip brhkega maloruskega dekleta, pojočega ljubezen iz globoke, polne duše, resolutnega v nastopil napram usilji-vemu županu. Sijajna v petju in igri Je ustvarila v duetu z Levkom In s svojo nočno pesmijo v I. dej. divno ljubezensko sceno. — No, in star! zaljubljenec gospod župan, prava gogoljevska figura, ki hoče biti potentat v svoji vasi, a se boji komisarja, ni mogel dobiti spretnejšega interpreta kakor g. Zupan a, ki je s to vlogo postavil na oder zopet nov original. Dosleden v karakterizaciji podane osebe od početka do konca, svež in naraven v igri, originalen posebno v situacijski komiki. Vloga župana ni lahka, g. Zupan jo Je odpel in odigral i2borno. — Gdč. Ropasova je pela vlogo svakinje dobro, a komične, skoro burleskne scene razjarjenostl se ji igralsko niso posrečile. — G. Š u b e 1J je bil kot Kalenik dober s svojim hopakom, po prihodu v županovo sobo je pa pel preveč navzoči trojici, za katero bi se sploh ne smel zmeniti, ako hoče pokazati prepričanost, da je pri svoji »stari«. — Gdč. Rozumova je odpela kratko partijo kraljice vil prav dobro; da bi le še skušala odpraviti svojo nerazločno vokalizacijo. — Dobri so bili tudi g. Mohorič kot žganjar in g. Pugelj (pisar) ter rusalke Korenjakova, Ribičeva In Mišičeva. Posebna pohvala gre zboru, ki ima v tej operi precej veliko in ne baš lahko vlogo. Pel Je prav dobre in Uidi ritmično se ni zatikal. Njegova Igra Je bila sveža in smiselna. Z letošnjim zborom bomo zadovoljni. Opero je dirigiral g. Balatka z razumevanjem in temperamentom. Orkester, ki zadobiva občutne vrzeli v godalih, je temeljito naštudiran ter je rešil svojo nalogo dobro. — Luč uganja redno svoje burke. V I. dej. se je za sekundo zaletela sredi mesečne majske nqči na oder žarka solnčna svetloba. — Publike j* bilo preesi malo Upamo, da bo Majska noč kljub navedenim nedostatkom radi njene lepe muzike in res dobre uprizoritve ugajala. S. P. Literatura o slovenski upodabljajoči umetnosti. Pod tem naslovom ie napisal v češki reviji »Archa«. znani prijatelj Slovencev dr. Bohuš vvbiral posebno poročilo o treh slovenskih publikacijah, tičočih se -upodabljajoče umetnosti ;n sicer o »Zborniku za umetnostno zgodovino«, o knjigi Narodne galerije »Slovenska moderna umetnost« in o dt. Steletovem »Orisu zgo-dovlue umetnosti pri Slovencih«. Pisatelj pripominja, da ie literatura o naši upodabljajoči umetnosti postala v zadnjem času tako vidno in pomembno bogata, da zasluži posebno pozornost Potem se skrbno bav! z omenjenimi publikacijami in podčrtava njihov visoki vsebinski nivo in lepo grafično opremo ter jih priporoča češki javnosti. Posebno »Zbornik za umetnostno zgodovino«, ki se je z letošnjim letom raz*-vil v pravo umetniško revijo In tako Izpolnil veliko vrzel v našem kulturnem življenju. Knjižnica Narodne čitalnice v Šiški posluje zopet redno vsako sredo od 7. do pol 10. ure zvečer v svojih prostorih (Celovška cesta). — Knjižničar. ^ ^ ^ ^ • • I Vedno zadnje novosti ? | SAMO GRIČAR & MEJAČ, Naša trgovinska bilanca se trajno boljša. Generalna direkcija carin je izdelala te dni statistiko našega uvoza za drugo četrtletje tekočega leta. Po tej statistiki se je uvozilo: v IL četrtletju 1923: kg 217.515.393, komadov 124.584, kubičnih metrov 80.864; v DL četrtletju 1924: kg 253,303.753, komadov 229.013, kubičnih metrov 54.513. Kakor razvidno, je uvoz v drugem četrtletju po količini nekaj večji kakor v isti dobi minulega leta. Po vrednosti se je kretal uvoz v drugem četrtletju, kakor sledi: II. četrtletje 1923: Din 1882,774.359 II. četrtletje 1924: Din 1891,158.565 Uvoz je torej narasel za komaj 8 milijonov dinarjev v drugem tromesečju t. 1. napram isti dobi minulega leta. Največ se je uvozilo v drugem četrtletju t. L manufaktumega blaga in sicer za 568 mil. din., ali pa 30 odstotkov celokupnega uvoza v isti dobL Vsi drugi predmeti predstavljajo na uvozu malenkosten delež in redko pre* segajo 2 odstotka. Udeležene so pri našem uvozu v II. četrtletju t. 1. sledeče države: Češkoslovaška Z Din 433,482.638 (22.92 %) Nemška Avstrija » 395,656.248 (20.92 %) Italija » 317,984-776 (16-81 %) Anglija » 185,707.407 ( 9J32 %) Nemčija » 165^75.704 ( 8.74 %) Zed. drž. Amerike » 91,953.180 ( 4.86 %) Francija » 76,511.784 ( 4.05 %) Grška » 57417.531 ( 3-04 %) druge države » 174^47.297 ( 8.84 %) Kakor v prvem četrtletju t. 1., tako je tudi v drugem četrtletja t. 1. Češkoslovaška pri našem uvozu na prvem mestu. I Selenburgo va ulica 3. f TOSELCI IN PRODAJALO ALKOHOLNIH PUAČ. Grenil! trgovcev v Ljubljani In gretnlj trgovcev za politični okraj Ljubljana okolica opozarjata vse točUce in prodajalce alkoholnih pijač, na drobno in na debelo, da se moraio glasom naredbe finančnega okrajnega glavarstva v Ljubljani in glasom v »Uradnem listu« z dne 16. septembra t. 1. št. 91 na temelju člena 13 točka 5 pravilnika k tar. post. 62 taksnega zakona zaradi odmere takse najkasneje do dne 11. oktobra t L prijavit' pri pristojnem oddelku finančne kontrole ln naj prinesejo s seboj: 1. Obrtni list o pravici točenja alkoholnih pijač. 2. Podatke o količinah (litrih) posamezne vrste stočenlh alkoholnih pijač od 1. julija 1923 do 30. junija 1924. 3. Mere točilnega prostora. 4. Podatke o številu, miz, stolov. 5. Podatke o številu služabniška. 6. Jeka zn o o orebnl pravici poslo-vodjeva. 7. Kolek 5 Din za prijavo. Vsak nai pride osebno ter se mu prijava izpolni pri oddelku finančne kontrole. Opozarla se, da je v slučaju opustitve naznanila predpisana kazer v iznesku 100 do 2000 Din. X Mariborski trg dne 4. oktobra Je bil zelo dobro obiskan. Cene so bile sledeče: Meso. Svinjino so prodajali kmetje po 15—38 Din, slanino 35—37.50 Din, drobovino 15—20 Din za 1 kg. Govedino so prodajali mesarji po 22—25 Din. teletino 15—30 Din, svinjino 18—30 Din za 1 kg; klobase 30 do 60 Din, prekajeno meso 40—45 Din za 1 kg. Perutnina Kokoši po 10—50 Din, race 40—50 Din, gosi 82.50—100, purani 80—120 Din U 1 komad. Zajci. 10—40 Din komad. Sadje Jabolka 1J0—3 Din na debelo, a na drobno 2—5 Din. hruške 3—8 Din, češplje 12 Din, breskve 6—8 Din, grozdje 5—10 D*.n, kostanj (surov) 3—4 Din. pečen 6—7 Din za 1 kg. Zelenjava. Krompir 10 Din n mernik (7 in pol kg), čebula 3—5 Din za venec, zeljnate glave 1—5 Din, kumare 0 50—1 Din, kislo zelje 4.50 Din. kisla repa 3 Din za 1 kg, fižol 2—3 Din, grah 3 Din za 1 liter. Mleko. 3—3.75 Din za 1 liter, bučno olje 36 do 37 Din. surovo maslo 40—44 Din za 1 kg. Seno 50—55 Din za 100 kg. Cene senu bodo ba!e v kratkem poskočile na 100 Din za 100 k? X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 29. oktobra t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v ZagTebu glede dobave tekstilnega materijala. — Dne 30. oktobra t. L pri ravnateljstvu pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave električnih Instrumentov za merjenje brzojavnih in telefonskih kablov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave črne pločevine. — Dne 31. oktobra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave tekstilnega in kavčukovega ma- V drugem četrtletju t. L smo uvozili za Din 1891,158365 izvozili za Din 2114342.491 Potem takem znaša višek izvoza v tej dobi 223,383526 Din, kar pomenja, da je naša trgovinska bilanca v gomil dobi za 11,81 odstotka aktivna. V šestih mesecih leta 1924 smo uvozili za Din 3819,215.980 izvozili za Din 4175,920.945 Izvozili smo torej v gomji dobi za 9.34 odstotkov več kot uvozili. Sploh je naša trgovinska bilanca že 3 četrtletja aktivna. Uvoz ostaja isti/ izvoz pa se dnevno veča, kar dokazujejo najbolje sledeče številke, ki kažejc razmerje našega izvoza in uvoza v zadnjih treh četrtletjih: izvoz uvoz IV. četrtletje 1923: 117.16 : 100 I. » 1924: 106.91 : 100 II. » 1924: 111.81 : 100 Pripominjamo, da se začenja izvozna sezona šele v drugi polovici leta in je radi tega sigurna še večja aktivnost naše trgovinske bilance v tekočem letu. Lansko leto je bilo razmerje med izvozom in uvozom 96.86 : 100, letos bo razmerje neprimerno boljše. Stalno boljšanje naše trgovinske bilance, stavija na§e gospodarstvo na popolnoma drago podlago. Stalni in obilen dotok deviz omogoča sigurno popravljanje naše valute. Tetf novi situaciji se bo moralo prej ali slej prilagoditi naše gospodarstvo, ki mora računati z naraščajočo tendenco dinarja. Slučajne fluktuacije na deviznem trgu ne morelo premeniti celotne situacije . in zaprečitt porast dinarja, ki }e več kot j upravičen. tetijala; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznih podvezic ln klincev za tračnice, »Irefonda In ploščic za tirefond; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznih gonilnih Jermenov iz usnla. — Predmetni oglasi * nar tančnejšlml podatki 10 v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. X Prodaja stare vojaške opreme v> bo vršila dne 22. oktobra t. 1. pri oddelim zavoda za izradu vojne odeče v Skoplju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled To In ono. : Sovjetske služkinje. Kakor poročajo Inozemski časopisi, se služklnle v sovjetski Rusiji kar ne morejo prehvaliti. Ribalo sarmo 6 ur na dan In imajo plače kot uradnikf. : »Mussolinijeva desna roka« — ranjen v dvoboju. V bližini Torre di Oulnto sc Is vršil dvoboj med znanim fašistovskim voditeljem Fartaaccljem in princem Ptgnate'11-Jem. Farinaccl Je bil ranjen v desno roko. Rana ie globoka 6 cm. DvoooJ sta morala nasprotnika prekiniti. Farinacci Je eden naj-zagrizenejšlh fašistovskih voditeljev, Imeno, van »desna roka Mussolinijeva«. : V kraljičini postelfl. Začetkom bo-dočega leta pride v Parfe znan! amer. kralj avtomobilov Ford- 2e sedal st Je v Parifu zagotovil svoje apartmane. Stanoval bo v hotelu, kjer Je nekoč bivala angleška kraljica Vfktoriia, kadar se je nudila v Parizu. In Se več. Ford bo spal v kraljičini postelji, katero sicer čuvajo kot svetinjo ln Je nikomur ne odstopijo. To kraljevsko spanje bo Forda stalo dnevno samo 1000 frankov. ; LudendorfI Je zmagaL. »Mflnchner Post« piše: Kar se rl posrečilo generalu kot voditelju v svetovni voJai, Je to dosegel sedaj: postal je zmagovalec. Zmagovalec v pasli tragediji. Njegova ekscelenca Je pustila namreč svoje pse letati po mestu brez nagobčnika, pa čeprav je bn kontu-mac. Veliko psov Je bilo ustreljenih vsled tega. Ko so bili najdeni generalovi psi brez nagobčnika, trt morala tudi njih doleteti '?ta usoda. Toda gospod Ludendorft se požvižga na vse paragraie in zakone, izročitev psov le energično odklonil. Pričelo se Je procesiranje. Vlada Je sicer odredila, da se Imajo psi usmrtiti. Toda obenem je naročila, da se z izvršitvijo usmrtitve počaka, ker bo o stva-i spregovorilo svojo besedo Se ministrstvu To se je tudi končno zvilo skozi paragrafe In delalo, da ni psov treba usmrtiti, ker so že uS1! smrti, da pa Je treba ukreniti obsežne varnostne odredbe. Na podlagi te svoje velike zmage Je bil imenovan Lud^ndortr za predsednika društva vojnih psov Depctacija društva Je Izročila Ludendortfu diplomo in potlačeno spominsko svetinjo. Gospod general se je zahvalil milostno S krepkim »Heul?, ki so ga spremljali psi, se je dejrutacila poslovila. Popolno inM m i Ako je tudi lek RadJo-Balsamica dr. Rahlejeva zaradi svojega hitrega, lahkega in popolnega lečenja revmatizma zelo dobro znan ne samo v naši državi, marveč tudi v inozemstvu, je še mnogo bolnikov, kateri bolehajo od revmatizma ter se jim sedaj nudi priložnost, da se morejo popolnoma izleciti od te bolezni, ker je Radio-Balsamica priznan od vseh svetovnih medicinskih avtoritet kot najbolje in edino sredstvo zoper vseh vrst revmatizma Lek dr. Rahlejeva je absolutno neškodljiv srcu, ter ima tudi to prednost, da zelo hitro deluje in ne zapušča nobenih sledi ne na koži, ne v organizmu. Revmatizem, k&teri traja več let, se more izleciti z dvemi do tremi steklenicami tega znamenitega leka. Za izdelovanje In prodajo tega Radio-Balsamica je odprl dr. Rahlejev moderen laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43. v »Tam sta,« ji je pošepetal mornar. »Deset funtov za čoln in če me takoj spravite na to ladjo!« Zvenelo je kakor krik. »Torej hitro.« je potrdil on. »Za vraga bo moralo iti dobro, če hočemo še ujeti »Kincaida«! Ze pred tremi urami so zakurili kotle. Čakali so le še na onega tam. Slišal sem pred eno uro. Nekdo od moštva je pravil...« Prišla sta do konca obrežnega zidu. Mornar je odvezal čoln, pomagal njej vani. skočil za njo in odveslal. Naravnost letela sta preko valov. Ob ladji je mož zahteval svoj denar. Ona sploh ni štela. Posegla je in mu stisnila šop bankovcev v roko. En sam pogled ga je uveril, da je dobil več kot preveč. Pomagal ji je po pleteni lestvi navzgor in čakal s Čolnom tesno ob ladji. Ta zaslužek mu ni smel oditi. Morda bo hotela elegantna dama zopet nazaj na kopno. V Istem hipu pa je zagrmel stroj in čul je rožljanje verig. Brezdvoma je »Kincaid« dvignil sidra. In že so pričeli vijaki delovati. Počasi je spolzel parnik v noč. Ven v kanal. Obrnil se je, da bi odveslal nazaj k bregu. Tedaj: ženski glas, krik! To je bilo na krovu. »Komična stvar!« je mrmral sam pri sebL »Lahko bi se mi zdelo, da me je imel kdo za norca, če bi ne imel tega prijaznega kupčka bankovcev v roki.« — lahko izkričiš svoje čarobno srčece 5z telesa, Č8 hočeš.« Lady se ie obrnila. Gledala je poraščenemu možu naravnost v zlobne oči. Tedaj je počasi popustil pritisk njegove roke. Spreletel jo je nov strah. To je bil torej — Odstopila je par korakov. »Nikolaj Pokov! Gospod Thuran! Vi tukaj?« je glasno kliknila. »Vaš najponižnejši sluga,« je odvrnil Ros h* se rahlo poklonil. - Ona se ni zmenila za dvomljivo laskanje, ■ »Kje je on?« je vprašala kratko. »Hočem £'<* videti. Nikolaj Rokov, kako morete biti tako kruti? (Dalje prihodnjič.) Iskala. In vendar, čemu se obotavljati! Upanje je pospešilo njene korake, gotovo, golo upanje, da najde tu moža in otroka. Planila je v kajuto, ki je molela do polovice čez krov. Šla je po malih stopnjicah navzdol v glavni prostor iu na drugi strani so bile najbrže manjše častniške kajute. Zaustavila se je. Zdelo se ji ie, kakor bi se pred njo ravnokar hitro zaprla neka vrata. Šla je skozi celo dvorano, potem je pričela hoditi tiše. Prisluškovala je pri vseh vratih in jih poskušala odpreti. Bilo je tiho, strašno tiho. Le njeni živci so bili do viška razdraženi. Divje je utripalo njeno do smrti Izmučeno srce in zdelo se ji je, kakor da mora glas njene krvi prodreti v vse kote te ladje. Vrata za vrati so se odpirala pred njo In zmi-rom znova je stala pred isto pošastno praznoto. Bila je neobčutljiva za vse zunanje vtise. Opazila ni, da je ladja naenkrat oživela, da so stroji bobneli in vijaki bičali vodo. Ravnokar je odprla zadnja vrata; tedaj so jo pa zgrabile močne moške roke. Temni pogledi so obviseli na njej. potem jo je nekdo potegnil v kajuto. Ta nenavadni in nepričakovani napad jo je prestrašil do mozga in iz prsi se ji je iztrgal en sam presunljiv krik. Potem ji je surovež s pestjo zamašil usta. »Tiho, ljuba stvarica,« jo je nahrulil. »Najprej se moramo malce odmakniti od kopnega. Potem si Opičji človek se je zavihtel doli v temo, toda komaj je spustil rob odprtine, se je pokrov s treskom zaprl nad njim. Pojmil je takoj, da je postal žrtev zavratnega napada. Najti svojega sina? Na to ni mogel niti misliti več. Sam se je pahnil v roke svojih sovražnikov. Z vsemi silami je poskušal doseči pokrov odprtine. Morda bi ga lahko potisnil navzgor... Za-rnan. Prižgal je žveplenko in se razgledal po prostoru, ki so ga očividno posebej oddelili od glavnega. Pokrov odprtine nad njim edini dohod ; bilo je jasno, da Je bila ta ječa pripravljena edinole sanj. Tu ni bilo nikogar razven njega. In otrok? Ce je bil res na krovu »Kincaida«, potem pač vse drugod, kakor tu notri. Več kakor 'dvajset let je rastel z otroka v tnoža sredi divje džungle, daleč proč od Človeških bitij. In nečesa se je predvsem naučil v teh letih, ko je Človek tako mlad in sprejemljiv: naučil se je pozdraviti veselje in žalost, srečo in nesrečo tako, kakor se divje živali sprijaznijo s svojo usodo. Torej nobenega divjanja sedaj, nobena upiranja proti usodi! Mimo in s čuječim očesom je pričakoval, kaj bo. Vendar bo v danem slučaju že storil vse, kar [je v njegovi moči In si znal pomagati. Vestno je preiskal svojo ječo. Pretipal je deske od zdolaj do zgoraj, te bedne stene ječe in skušal presoditi, kako visoko Je pravzaprav pokrov odprtine nad oiim. Naenkrat Je začutil tresenje strojev in brnenje Vijakov. Torej so so peljali. Kam — — kam ? In ta vrtinec njegovih, misli, to tresenje in trušč strojev je naenkrat presekalo nekaj, kar ga je mrzlo spreletelo po hrbtu: pošastno presunljiv krik, kakor bi zavpila do smrti prestrašena žena... Odpeljan v Afriko. Baš ko je Tarzan izginil v temi obrežnih naprav, je zastrta dama urno zavila v ozko ulico, ne daleč od beznice, ki sta jo baš oba zapustila. Obstala je, se ozrla naokrog in bila zadovoljna. Končno je bila tu. Ojunačila se je in vstopila v gakotno beznico. Polpijani mornarji In »nabrežne podgane« so jo začudeno pogledale. Bila je zanje nekaj novega: elegantno oblečena dama sredi take družbe. Šla takoj k natakarici v točilnico. Ta je že vzela svojo srečnejšo sestro z zavistnim pogledom na piko. »Ste videli tu velikega, lepo oblečenega gospoda?« je vprašala Jane. »Pred par minutami je moral biti še tukaj, ker se je z nekom sestal in potem menda ž njim odšel.« Natakarica je pritrdila. Kam sta odšla oba moža, ni mogla povedati. Neki mornar je prisluškoval. Približal se je in ji zagotovil, da je baš vstopil v beznico, ko sta Onadva zavila po nabrežju. »V katero smer?« je vprašala dama in mu urno stisnila napitnino v roko. Mož jo je takoj potegnil za seboj na cesto. Obrnila sta se proti nabrežju, kjer sta hitela ob vodi. Opazila sta majhen čoln, ki je baš izginil v pamikovi senci. Zdelo se, da ni daleč. damske plašče in Jopice Seaiskln, pilS. astrahan In krimer priporoča v veliki Izbiri tvrdka A. & i. SKABERNE Mestni trs 10 — L3UBL3ANA - Mestni trg 10 Jane je prišla na krov. »Kincaid« se je zdel popolnoma zapuščen. Nikjer sledu o onih, ki jih je Najboljši uspeh imalo oglasi v Nar. Dnevniku l 39 let star z 19-letno prakso, zmožen slovenščine, hrvaščine in nemščine, vešč vseh notranjih, posebno pa zunanjih poslov, bivši vodja podružnice in šef življenskega oddelka centrale, želi iz osebnih ozirov spremeniti sedanje mesto. Sprejel bi glavno poverjeništvo večje zavarovalnice, ali kako drugo odgovarjajoče mesto. Reference prvovrstne. Nastop 1. januarja 1925, po dogovoru mogoče še preje. Cenjene ponudbe na upravo lista pod uradnik. n m m. iir> vnm iliruma i!T> rtuiTi ilflti ifflufflKTfr vstopim v katerikoli dobro idoSe podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. Advokat naznanja, da Je ,o tvor II pisarno na Dunajski cesti žt. 17.1. nadstr. Gobe in fižol /tfa. kupuje Sever a Komp., Nfp Ljubljana, .Tl J L Volfov« ul. 12. za Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damsfce klobuke Aloiziia Vivod rol. MozetlC, Ljubljana, Pred Škofijo 21 /II. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Na-slov pove uprava lista._________ z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska in ljubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnice. Ponudbe pod „Vestna moč“ na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru, Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice, priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Nainilie cene. Solidno blago. stara 80 let, čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, s premoženjem 25.000 Din v gotovini in lastno opremo se želi čimpreje omožiti, najraje s trgovcem ali gostilničarja®-Vdovec ni izključen. Le resne in neanonimne ponudbe pod „Sreča“ na upravo lista. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“. nagrade dobi, kdor preskrbi oženjenemu, marljivemu in zanesljivemu upokojencu mesto hišnika v Ljubljani ali v okolici iste. Cenjene ponudbe na upravo Usta pod „Hišnik". srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če le mogoče v mestu. Ponudbe n® upravo Usta pod »Soba«. ^ En kg sivega — B opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 5^ Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrata 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEl. Lobaz it 85 pri Pilznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo le Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. moški tn žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. se več oseb na dobro domačo brano. Naslov pove uprava Usta. trgovsko Izobražena išče mesta v pisarni, bodisi za knjigovod-kinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. Pripravljena je iti tud, nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na upravo lista pod ,,Pisarniška moč“. suh, rezan 4 m dolg, 30 mm debel, 7—8 w9 se po ugodni ceni proda. Natančneje se poizve pri Ivan Kramar, mizar, Gorenjavas št. 89, p. Ribnica, Dolenjsko._____________________ .. se išče za november. Ponudbe z označbo cene na upravo lista pod „Potreba“____________ par jelenovih rogov na šabloni. Naslov povo uprava lista. Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonboni na zalogi samo pri JOSIP VITEK v Ljubljani, Krekov trg 8. vloge na hranilne knjižice In teko« račun je dobro idoča kavarna na nove ronovirana v sredini mesta Maribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzema drugega dela. Cenjene pbnudbe prosim na kavama BristoL Mat rifcor. PREfTlOG Trboveljski premog drva, koks angleiki premog ilezijske brikete dobavlja Ilirija V, Kralja Petra trg ft. 8. Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. Telefon Številka O Telefon številka 9 Trbovelj * W Llbojskl Ormožkl Trobnodolski..... dobavila po najnll]!), cenah dom. Čebin trgovina s ‘premogom LJUBLJANA VVoUova ulica St 14U. se bliža, kdor nima še v redu svoje knjige, kdor želi imeti pravočasno sestavljeno bilanco, kdor ima za urediti stare račune in bilance ali revidirati, dobi vsa potrebna navodila od prvovrstnega, natančnega in solidnega knjigovodje, ki je že dolgo bil zaposlen kot tak in kot revizor knjig. Cen), ponudbe pod »Revizijo« na upravo lista. Iz nemškega, italijanskega, francoskega In srbskega jezika n* slovenski In obratno, vsakovrstne korespondencije sprejme izurjen korespondent trg. akademik. Cenj ponudbe pod ..Natančen*1 n* upravo lista. T N&m knjige. Gaj Krisp Salust: Vojna z Jngnrto, Iz latinščine poslovenil Anton Dokler. Splošna knjižnica št. 35. Tiskala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Strani 123. Cena broš, 16 Din, vez. 22 Din. S to knjižico je založba Zvezne tiskarne in knjigarne, ki se kaj marljivo giblje z izdajo različnih zvezkov svoje že dobro vpeljane »Splošne knjižnice«, začela izdajati prevode latinskih klasikov. Veliko bogastvo na literarnih, zgodovinskih in drugačnih vrednostih, ki je založeno v latinskih klasikih, daje tem spisom posebno privlačnost in velik čar. Zato je nadvse hvalevredno stremljerfje ki hoče priobčiti slovenski publiki prevode teh znamemtih spisov. Posebno vrednos' imajo taki prevodi za one. ki ne obvladajo latinskega jezika, da se tako lahko v svojem domačem jeziku vglobijo v neusahljive vire, ki nam jih podajajo latinski klasiki. Tudi za one, ki poznajo izvirni jezik, in posebno za dijake, ki berejo Salusta v izvirniku, bo ta veren in točen prevod odličnega humanista A. Doklerja služil prav dobro kot učni pripomoček. Ker je vihutega knjigi dodan primeren uvod s pisaielievo biografijo in drugimi za bolje razumevanje potrebnimi zgcdoviflsldmi in drugačnimi podatki, bo knjiga kot učni pripomoček toliko več vredna. Če dodamo še, da je knjižica, kakor vsi zvezki »Splošne knjižnice« okusno in dostojno opremljena in v ceni zelo zmerna, smo povedali dovolj, da je knjiga vredna vsega priporočila za najširše lcro-ge. v posebnem pa za gimnazijske dijake. Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatel). V. zvezek. Izza kongresa. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1924. XVII. in 548 strani. Cena broš. 84 Din. celo platno 100 Din, polusnje 105 Din, poštnina 2 Din 50 para več. »Izza kongresa« predstavlja v našem pripovedništvu docela svojevrstno umetnino tako v svoji obširni zasnovi, kakor tudi v stilističnem oziru. V okviru ceremonijalnega sijaja, ko so se ob priliki svetovno-zname-nitega kongresa 1. 1821 obračale oči vsega sveta v Ljubljano, nam ie Tavčar predstavil z njemu lastno plastiko celokupno galerijo domačih tipov ne samo iz plemiških, ampak tudi iz meščanskih, rokodelskih in celo najnižjih priprostejših slojev, da ilustrirajo kulturno-zgodovinsko obeležje stare Ljubljane v predmarčni dobi. Poklical nam je v spomin tedanjo ljudsko šolo z zloglasno Kapusovo »rajtšolo«, trnovske ribiče z oblastnim Čeljustnikom na čelu, zaloške brodnike in čolnarje in nekdaj tako značilno osebo naših cest oblastnega »Štongrajiarja«. Pri »špickramarici« Daga-rinki se seznanimo s tedanjo jftovensko meščansko družino, pri imoviti Češko vi gospe prisluškujemo opravljivim trgovskim in uradniškim soprogam, a pri veselem Andr. Smoletu rodoljubnim pogovorom maloštevilnih tedanjih naših literatov. Enako spretno se kreta pisatelj v družbi visoke evropske gospode, med starimi ljubljanskimi patriciji, na meščanskem balu kakor tudi v skromnih predmestnih hišah. Na psihološki razvoj nastopajočih oseb TavčaT sicer ne obrača posebne pozornosti, pač pa je zasnoval celo vrsto zgodb, dogodkov in prizorov, tako da je iz prvotno nameravanega »zgodovinskega romana« nastala tekom triletnih nadaljevanj v »Ljubljanskem , Zvonu« kronika kongresne dobe. Poleg idealne, romantične ljubezni nežne Eve Luize Thurnove do Metternicha je razvil pisatelj celo vrsto ljubavnih zgodb iz meščanskih krogov. Kot vodilnt slovenski napredni politik ie Tavčar često krepko podčrtal protiklerikalno tendenco svoje dobe, a idejo onih časov, boja med absolutizmom in ustavnostjo, se je komaj dotaknil, kakor je sploh glavnima osebama tedanje dobe, carju Aleksandru in Metter- nichu, odkazat ie postranski vlogi. Hotel je. pač biti naš domovinski pisatelj, glasnik naše stare Ljubljane. Pomen Tavčarjevega dela »Izza kongresa« je urednik dr. Prijatelj v uvodu vsestransko oceni! ter s to študijo podal dragocen prispevek k umevanju našega pisatelja. Uvod izpopolnjujejo knjigi dodane opombe na 66 straneh drobnega tiska, ki pričajo o brezprimerni natančnosti in vestnosti urednikovi. V njih je iz neštetih virov zajel zanimivo gradivo z ilustracijo kongresne dobe in Tavčarja samega. Zato mu bodo resni bralci nadvse hvaležni. Knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Dopisi, Iz Zagorja ob Savi. Naše »Glasbeno društvo« praznuje letos 25 letnico svojega obstoja. Baš v jubilejnem letu bi moralo društvo svedočiti intenzivno delovanje. Toda vkljub prizadevanju agilnega odbora s predsednikom g. Korošcem na čelu, zagor-janski pevci in pevke iz neznanih vzrokov ne kažejo letos posebnega zanimanja za kulturno delo. V soboto zvečer se je v prostorih Sokolskega doma vršil redni letni občni zbor ob žalostno pičli udeležbi svojih rednih in podpornih članov. Udeleži!_ se ga ie v imenu odbora Zveze slov. pevskih zbo-rov v Ljubljani (čigar čiar. je društvo) zvezni pevovodja g. Zorko Prelovec.Ki je po običajnih poročilih društvenih iunk-cijonarjev v daljšem, poljudnem govoru razložil smernice za bodoče smotreno delovanje naših pevskih enot. Vsem pevcem in pevkam v Zagorju priporočamo, da se nemudoma zbude iz zaspanosti in stopijo V krog zbora »Glasbenega društva«, da bo lahko napredovalo in dostojno proslavilo svojo petindvajsetletnico. Ib kratek las. Ironiia usodo. A. »No, prijatelj, kako kaj živiš s svojo ženo? Baje je zelo izobražena?« B. »Ah, veš, ona govori 6 jezikov. Ja* jih govorim 8 in vendar se ne moreva razumeti!« Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani