Spričevalo.
lHltmalu bo pust tu, in mladi učenjaki bodo dobili v (^pl roke znamenja svoje pridnosti, dobili bodo spri-čevala.
Kako se jih nekateri vesele! Drugi zopet se jih boje — strašansko boje, še bolj kakor parklja o svetem Miklavžu.
Kaj je torej spričevalo, da se ga eni boje, a drugi vesele?
^^m                                 28
p Spričevalo je velik kos popirja. Gori je zapisano tiajprvo ime tistega, čegar učenost je popisana v njem. Potem se vrsti v dolgi vrsti vseh šestnajst predmetov: verouk, branje, spisje, pravopisje i. t. d. Za vsakim predmetom pa je prostor, kamor zapišejo učitelj — red. In to je glavno — to dela marsikateremu skrbi. Kajti številka 1 in 5, to ni vseeno, to je velik razloček. Marsi-kateri šolarček je prepričan, da je razlika med eno in pet mnogo večja, kakor razlika med pet in sto.
Vsak bi imel rad v spričevalu satne enojke — a kaj, ko mu jih nočejo dati! Dvojka ali trojka — no, ta se še dobi z božjo pomočjo. A enojka ne! Pravijo, da ima posebno srečo, kdor vidi v svojem spričevalu same enojke.
In kaka je sodba o spričevalih?
Ta je pa taka. Dokler mladi učenjaki ne dobe spričeval, toliko časa govore z največjim zaničevanjem o ,,ničvrednem popirju".
BKaj mi če ta popir! Naj bo notri ena ali pet — raztrgal ga bom, domov ga ne bom nesel", se oglasi kak modrijan.
,Jaz tudi ne! Moj stric so rekli, da se ne sme nič gledati na spričevalo. Učitelj zapiše notri, kar hoče, kar se mu ravno zdi", tako trdi drugi.
In takega mnenja je vsa šola z malo izjemo onih, ki pričakujejo dosti enojk.
Kakor hitro pa imajo mladi junaki v rokah znake svoje hrabrosti v branju in pisanju i. t. d,, se javno mnenje čudovito hitro predrugači.
Tisti, ki je trdil, da so enojke in petke pri njem v istem spoštovanju, šteje s svetim strahom in obu-panim obrazom čudne kljuke — petke. S skrbljivim očesom išče, ne bi li našel kake skrite enojke! Žal, navadno se trudi zastonj.
In z vsemi svojimi močmi komaj zadržuje solze, da se mu ne uderd nizdol po licu na nesrečno spriče-valo. Ali ves trud je brezuspešen: ploha se udere . . .
In stric, ki so trdili, da se ne sme gledati na spri-čevalo? Tudi stric predrugačijo svoje mišljenje.
Le poslušajte in pomnite: Kakor so padale prej solze liki leščniki na spričevalo, tako pada sedaj bre-
29                          ^^H
zovka vzdigovana od stričeve roke — pa ne na spri-čevalo, saj to je nedolžno — nekam drugam pada. Vem, da veste, kam, zato ne bom še posebej poudarjal.
Tako nestanoviten je svet v svoji sodbi o spri-čevalih.
Tisti, ki so prej molčali, dočim so drugi zabavljali o spričevalih, so zdaj v največjem veselju. To je vpitje po ulicah in razgrajanje in vrišč! In ko pridejo domov, so gotovo pohvaljeni, in mati iščejo vedno kake pri-like, da bi obdarovali svojega sinčka, ki se pridno uči. In kdaj je najlepša priložnost, kakor ravno o pustu? Sedaj vržejo kaj črez ponev, da pogostijo svojega ljubljenčka s nšpehovko", potico in bogve še s kak-šnimi dobrotami. Toda ne bom vam vsega opisoval, saj se vam gotovo že zdaj cede sline po orehovih, medenih, rožičevih in rozinovih poticah!
Želim vam le, da bi prinesli domov prav dobra spričevala. Same enojke — prav malo dvojk, a prav nobene petke.                                                         Seiko