lilasilo Socialistične zveze delovnega I j udstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-l 6-2-24 Stev. 1 (407) LETO IX. NOVO MESTO, 8. JANUARJA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva In uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani LETOŠNJE RAZSTAVE IN SEJMI V LJUBLJANI Na Gospodarskem razstavišču V Ljubljani bo tudi letos več pomembnih razstav in sejmov mednarodnega pomena. Od 8. do 16- 'februarja bo sejem konfekcije, modnih tkanin in usnjenih izdelkov pod naslovom »Moda 1968«. Od 28. marca do 6. aprila bo drugi mednarodni •ejem prometnih sredstev, s posebnim »salonom avtomobilov«. Od 22. maija do 1. junija bo drugi mednarodni lesni sejem, od 13. do 22. junija pa sejem obmejne blagovne izmenjave pod naslovom »Alpe—Adrija«. Od 28. avgusta do 7. septembra bo Četrti tradicionalni mednarodni vinski sejem, od 31. oktobra do 9. novembra pa peti mednarodni sejem radia in telekomuni- ZAČASNO FINANSIRANJE OLG Na drugi seji obeh zborov OLO Novo mesto 27. decembra so med drugim sprejeli odlok o začasnem finansiranju potreb OLO, dokler ne bo sprejet družbeni plan in proračun za, letj 1958. V ZADNJEM TEBNU: 288 novih naročnikov1. V času od 28. decembra 1957 do ponedeljka, 6. januarja, se je naročilo na naš list Se 288 novih naročnikov! Za izredno lep uspeh se toplo zahvaljujemo vsem prijateljem in sodelavcem, ki nam pošiljajo naslove novih naročnikov, njim, ki bodo danes prvikrat dobili Dolenjski Ust, pa Celimo ob prebiranju domačega lista kar največ zadovoljstva! Sporočite nam, prosimo, koliko naročilnic potrebujete nove naročnike! Nadaljujemo naše delo do konca meseca, da se bomo približali ur&sničitvi gesla: V VSAKO HIŠO NA DOLENJSKEM — DOLENJSKI LIST! NAROČNIKOM »DOLENJSKEGA LISTA«! m Vsem naročnikom spo- • ročamo, da ostane naroč- • nina za leto 1958 neizpre- • menjena: celoletna naroč-t nina 480 din, polletna pa • 240 dinarjev. Plačljiva S je vnaprej in prosimo vse • naročnike, da najkasneje S do konca januarja plačajo 8 celoletno ali vsaj polletno I naročnino. S tem bodo • tudi brezplačno nezgodno • zavarovani pri DOZ Novo • mesto: za primer smrti • zaradi nezgode za 20.000 • din, za invalidnost zaradi l nezgode pa za 40.000 din. • Položnice smo priložili 8 vsem naročnikom v novo- • letni številki, naročnino % pa lahko tudi osebno po- • ravnate v naši upravi. UPRAVA LISTA Predsednik republike Josip Broz Tito je 31. decembra po iadiu govoril narodom Jugoslavije in jim toplo čestital k novemu letu 1958. Dejal je, da stopajo narodi sveta v leto 1958 z mnogimi skrbmi in bojaznimi, pa tudi z določenimi upanji. Ko je govoril o zunanjepolitičnem položaju na svetu, je tovariš Tito med ostalim dejal: Danes se vodi borba med pristaši uporabe sile pri reševanju raznib spornih problemov ter pristaši miru in mir. nega sporazumevanja. Na prvi strani je majhno število ljudi, ki verujejo, da moreta sila in vojna -eševati vse, na drugi strani pa je ogromna ina loveštva, ki sovraži voj^-i in nezadržno stremi k miru in mirnemu sodelovanju med narodi ne glede na razlike v družbenih sistemih Misei o potrebi aktivne ko-eksistence med narodi in državami prodira danes vse močneje v zavest ljudi, kot edina možna rešitev, da se človeštvo reši groze uničevanja z atomskimi, hidrogenskim! in dru- gimi najsodobnejšimi vojnimi sredstvi. Vztrajno moramo nadaljevati borbo, da bi ta ideja roljubne in aktivne koeksi-stence med narodi in državam) korčno zmagala. Prizadevati si moramo, da bo zakon močnejšega zavržen kot nedostojen pojeir v človeških odno-šajth, zlasti v današnjem času višine znanstvenih dognanj, kakršne ne pomnimo. Kultura ljudi in humanizem morata biti na višini današnjih civili-zatorskih dognanj v tehniki in znanosti sploh. Drugače bi mogla ta dognanja postati prekletstvo za človeka. Postopno ustvarjanje potrebnega zaupanja med državami v praksi bi ustvarilo podlago za nadaljnje reševanje medna, rodnih spornih problemov. Zavreči je treba misel na uporabo sile, na vojno, ter začeti vztrajno in smelo iskati mir Ijubne načine in poti za reševanje raznih problemov. To Je morda mnogo daljša pot, vendar pa ustreza težnjam človeštva, ki je v skrbi za svojo bodočnost. Predsednik republike s soprogo je tudi tokrat dočakal novo leto sredi vesele družbe v Ljubljani. Kdor ima dobre oči, bo na fotografiji spoznal v predsednikovi družbi tudi vsaj dva Novo-meščana. Ta dva veselega silvestrovanja in prihoda maršala Tita na Gospodarsko razstavišče dolgo ne bosta pozabila... V nadaljevanji jc predsednik Titu poudaril, d« more priti vrednost kak- v. ■ družbenega sistema do izraza > v miroljubnem tekmovanju v ustvarjanju takih družbenih odnosov, k: ustrezajo dan&lihjl stopnji razvoja proizvodnih sil in uporabljanja teh sil po najširših množicah delovnih ljudi, ne pa v tem, kdo bo močneje in sodobne.] e oborožen. Na i o je povedal: Pt mojem mnenju je dvanajsta ura, da bi sklicali mnogo širši sestanek na r.ajvišji ravni, na katerem bi b Je zastopane majhne in velike države in na katerem bi vendarle začeli razpravljati, kako naj bi poiskali izhod iz tega položaja, ki je ne aren za mir, 'ako naj bi našli možnost za postopno urejanje nekaterih spornih problemov. Ogromna večina sveta je mnenja, da je treba zavreči iskanje izhoda z vojno, z oboroženim spopadom. Kadar bi to zavrgli na najmerodajnejšem mestu, na katerem bi se zbrali zastopniki vseh držav na najvišji ravni, potem bo tudi laže v Združenih narodih najti izhod v problemu razorožitve, v prepovedi nuklearnega orožja in drugega. Ako bi lak predlog podali najodgovornejši ljudje na sestanku Atlantskega pakta, bi bilo t< zares lepo darilo človeštvu za leto 1958, ker bi mit vrnili upanje in zmanjšali zaskrbljenost o nadaljnji usodi. Predsednik Titi je zatem znova poudaril, da Je.edini izhod Iz sedanjega položaja v miroljubnem ustvarjalnem sožitju med driavajjjr* i narodi t različnimi družbe-1 i sistemi. Nato je tovariš predsednik omenil, da pričakujemo leto 1058 v naSem notranjem razvo- V k Po uvodnih besedah, ko je predsednik okrajnega 'sveta Svobod in prosvetnih društev Tone Bele pozdravil navzoče goste, med njimi tajnika repub- Odlikovani rezervni oficirji 4. Januarja dopoldne je bila v sejni dvorani OLO krajša slovesnost, ki jo je sklical okrajni odbor Združenja rezervnih oficirjev. Udeležili so se je razen odllkovancev tudi sekretar OK ZKS Jože Borštnar, predsednik OLO Franc Pirkovič, polkovnik Simo Livada, sekretar okr. odbora ZB Martin Pavlin, podpolkovnik Božo Cirović in Vinko Vitkovič za novomeški občinski ZROJ. Zbrane je pozdravil predsednik okr. odbora ZROJ Franc Kotnik in sporočil povabljenim rez- oficirjem, da jih je ,za njihovo dolgoletno uspešno delo v organizaciji odMkoval vrhovni komandant JLA maršal Josip Broiz-Tito. Delo odlikovanih tovarišev se kaže predvsem v vsestranskem prizadevanju občinskih organizacij, ki skrbe za nenehno strokovno izobraževanje rez. oficirjev. Odlikovani so bili: Z Kedom za vojne zasluge III. sfcnnie rezervna oTcirja Milo-rad Dimitrije v ič in Janez Poto-čar (Novo mesto), ?, Medaljo za vojne zasluge pa rezervni oficirji: Franc Benčič (Črnomelj), Ciril Bukovec (Trebnje), Stane Kobler (Novo mesto). Stane Ko- lene (Trebnje), in Jože Šuštar (Novo mesto). Odlikovancem so za tem čestitali tovariši polkovnik Livada, Borštnar in Pirkovič ter izrekli hkrati priznanja organizacijam, v katerih odlikovani rez. oficirji že vrsto let vztrajno delajo. Miloš Jančič je v imenu okr. odbora ZROJ med drugim dejal, da dela precej zaslužnih rez. oficirjev tudi v drugih občinskih organizacijah ZROJ, zlasti v Semiču in v Mokronogu. V imenu od.likovancev se je za priznanja zahvalil Janez Potočar. Notranjepolitični tedenski pregled Dve osnovni značilnosti V soboto so začeli skupščinski odbori za gospodarstvo pri republiški Ljudski skupščini razpravljati o perspekthmem načrtu za razvoj gospodarstva v letih 1957 do 19(51. Zatem bodo razpravljali tudi o družbenem planu za letošnje leto. Republiški perspektivni načrt upošteva smernice zveznega perspektivnega načrta; predvsem ima dve značilnosti, ki jih bodo morali z vso doslednostjo uveljavljati tudi okrajni in občinski plani. Prva značilnost je v tem, da moramo zagotoviti stalno rast osebne potrošnje in s tem tudi rast žiiu'je.njske ravni. Zato moramo tudi z republiškim planom, zagotoviti takšno delitev narodnega dohodka, da bomo lahko dosegli zastavljeno nalogo, ki je v mnogočmn odvisna od proizvodnih uspehov. Druga od skupnih značilnosti in ciljev v prihodnjem obdobju pa je, da bomo morali bistveno zmanjšati deficit v plačilni bilanci z inozemstvom. Predvideno je, da se bo ta deficit že v letošnjem letu zmanjšal za okrog 2G milijard dinarjev. To pa bomo dosegli lah ko le ob vrč jem izvozu končnih izdelkov. V Sloveniji naj bi k povečanemu i vo^u pripomogla tudi večja kmetijska prpi ivodnja, Narodni dohodek se bo por< t-eval r Mlovcniji. vsako leto za 8 odstotkov, medtem ko je za vso državo predvideno letno 9.1-odstotno povečevanje narodnega dohodka. Relativno se bo torej gospodarstvo razvijalo v Sloveniji nekoliko počasneje kot v vsej Jugoslaviji. Toda upoštevati je' treba, da je v Sloveniji izhodišče precej višje. V industriji bomo morali doseči večje izkoriščanje obstoječih strojnih naprav, kajti novih toimrn ne bomo gradili. K povečanju industrijske proizvodnje naj bi prispevala tudi povečana proizvodnost dela. Tako predvidevajo, da se bo izkoriščanje strojev povečalo v teh letih za okoli 20 odstotkov, proizvodnost dela pa naj bi porastla vsako leto za 6.5 do 7 odstotkov. Ze iz tega sledi, da ne bo lahko doseči predvideno S-odstotno povečanje industrijske proizx)odnje, čeprav je v zveznem perspektivnem načrtu predrn-deno povečanje višje. V tem, času naj bi se zaposlilo v gospodarstvu 52 tisoč nor'h delavcev, pri čemer je upoštevan tudi prirast prebivalstva.. Vsako večje zaposlevanjc bi šlo na škodo proizvodnosti in ne bo odveč, če omenimo, da smo v tem pogledu dosegli le dobršen del perspektivnega načrta, saj se je lani. torej v jrrvern letu gospodarske petletke, zaposlilo v gospodarstvu že 21 iisnr ljudi. To pa je skoraj polovica predvidenega povečanja. V državni upravi nove delovne sile ne bodo zapo-slevali. Veliko več, okoli 8 tisoč, pa bi morali zaposliti prosvetnih in zdravstvenih delavcev, ker nam teh še veliko primanjkuje. V kmetijski proizvodnji nredvideva-mo okoli 10-odstotno letno povečanje proizvodnje, kar tudi glede na lanske uspehe ne bo majhna naloga. S tem načrtom bomo naše bralce še seznanili. Iz načrta je razvidno, da bomo z velikimi investicijami v kmetijstvo v bistvu reševali vprašanje zaostalih področij, kajti, prav ta področja so pretežno kmetijska in imajo zato vse možnosti, da dobe večja sredstva pri natečajih in iz skladov za pospeševanje kmetijstva. V prihodnje bo izredno važno, kako bodo gospodarske organizacije izkoriščale investicijska sredstva, kajti za tako imenovane investicije v nove objekte je predvidenih 52 odstotkov, ra rekonstrukcije pa 48 odstotkov vseh sredstev. To velja za Slovenijo, kajti v Jugoslaviji bomo za nove investicije porabili 83 odstotkov, za rekonstrukcije pa 17 odstotkov. Dosedaj so mnoga podjetja pripravljala načrte za rekonstrukcijo, to je obnovo zastarelih tovarn, vendar pa so bili ti m,nogokrat takšni, da bi bilo treba staro tovarno dobesedno podreti in začeti graditi novo, Če bi bil načrt odobren. Pri tako velikem deležu investicij za rekonstrukcijo bodo morala podjetja veliko bolj skrbno pripravljati predloge za rekonstrukcijo in ločiti nove gradnje od obnove. Sicer bodo mnoga ostala brez sredstev. ju z velikimi uspehi. Dalj časa se je ustavil pri notranji trgovini in ostro kritiziral mnoge nezdrave in škodljive pojave, ki zavirajo dviganje življenjske ravni naših delovnih ljudi, posebej pa podčrtal naloge mestnih ljudskih odborov pri skrbi za zadovoljevanje vsakdanjih potreb državljanov. Novoletno poslanico je predsednik republike zaključil s prisrčnimi voščili vsem našim delovnim ljudem. Vsem našim državljanom in državljankam, našim delovn: kolektivom, naši mladini, našim znanstvenim in prosvetnim delavcem in naši ljudski inteligenc; sploh, našim r'onii-.ieri in pripadnikom naše Armade in službe varnosti države prisrčno čestitam novo leto 1958! Z Liubico v novo leto... »Nič še nimamo, ne fanta ne punce!« so nam 1. januarja že zgodaj zjutraj povedale sestre in negovalke na porodniško-ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice, ko smo se santmali, kako je z novoletnim »prirastkom«. »Res ni še nič!« nam je v drugo dejal nasmejani vratar Niko Popovič ob enih- popoldne. V tretje pa gre rado — in šlo je tudi tokrat. »Ob pol treh popoldne je v novem letu prva rodila Štefka Miklič, logar jeva žena *z lo-gamice pri Tovarni na Gorjancih, štiri kilograme težko hčerkico Ljubico« — je utešila neugnano novinarsko radovednost babica Tončka Kolenc, ki je bHa z zdravnico dr. Lojzko Petrič navzoča pri prvem porodu v letu 1958. »Bil je normalen porod; 27-letna mamica se prav dobro počuti, tudi dojenček je zdrav in krepak otročiček.« »Pa lepo ime je dobila punčka . . . « je nehote ušlo uredniku. »Seveda!« so se zasmejale sestre z zdravnico vred, »tako, ki ga danes že redkokje čuješ. Ko bo poročena,, ji bo mož moral rečv »Ljubica, daj mi tole, Ljubica, prinesi, prosim, kosilo!« Nekam odvadili so se možje tako govoriti . . .« Trudna, a srečna se mm je kasneje nasmejala tudi mlada mamica, ko smo ji voščili srečo v novem letu m ji za Ljubico izročili dojenčkovo opremo — darilce Dolenjskega lista. »Doma imam dve in pol leti starega sinčka; zdaj bo v logarnici na Gorjancih, kjer živimo dve družini, malo bolj živahno . . . « V petek smo podarili Ljubici Miklič še hranilno knjižico s prvo vlogo, njeno mamico in, očeta pa bo letos vsak teden brerplačnt Dolenjski list spominjal na 1. januar in srečno rojstvo njunega drugega otroka. Spet je poteklo leto. V porodno knjigo so v novomeški porodnišnici 31. decembra 1957 vpisali tole: Številka 1501 — ob 13.40 je rodila 24-letna Cvetka Zevnik iz Črneče vasi nad Kostanjevico dečka. (Nato se je zaodtl »malt čudež«; porodna soba je b'ia dobrih 24 ur prazna!) Leto 1957 so v porodnišnici začeli z deklico, zaključili s fantkom. In kakor prejšnja leta, je bila porodnišnica tudi lani prenapolnjena. »Delamo s 115-odstotno zmogljivostjo«, so nam povedali na oddelku. Številke jim dajejo prav; že ob trčetrt na šesto je rodila Ana Zupančič iz Benečije pri Trebnjem prvorojenca Jožeka, za njo pa Marica Kužnik iz Sel spet dečka. Silvestrovi mirni noči je sledil delovni dan; v porodniš-ni& so ga kot vsako leto počastili s prvim jokom novih državljanov. Njim, najmlajšim prebivalcem Dolenjske, zdravnikom, babicam, sestram in vsem drugim: vso srečo v novem, de-veina)$tstcoscminp?tde*'>terr<. letu! liške Zveze Svobod in prosvetnih društev Vinka Trinkausa, zastopnika sveta Svobod ^n prosvetnih društev okraja Ljubljana Tineta Lukeža, poslanca Avgusta Jazbinška, sekretarja SZDL okraja Novo mesto Martina Zuglja, predsednika okrajnega sveta za prosveto in kulturo Zivka Zobca, zastopnika JLA majorja Djura .Adamoviča in predsednika, okrajnega komiteja LMS Jožeta Hartmana, -vj zaželeli dobrodošlico in uspeh skupščini še predsednik občine Straža—Toplice Erno Salj 1a zastopniki topliških pionirjev. Po uvodnih besedah je pr/i podal svoje poročilo predsednik Tone Bele. z glavnimi točkami njegovega referata so se navzoči lahko seznanili že prej, saj Je bil v izvlečku objavljen v zadnji številki našega lista. Ponovno je bilo poudarjeno, da gre kultura vzporedno z gospodarskim in političnim razvojem, kar morajo nujno pri svojem delu upoštevati tudi ljudsko prosvetni delavci. Občina te osnovna celica našega družbenega in političnega življenja, zato se mora v tej smeri razvijati tudi delo občiskih svetov m časom V soboto, 27. decembra, se je v zdraviliški dvorani v Dolenjskih Toplicah na okrajni skupščini zbralo 142 delegatov Svobod ln prosvetnih društev novomeškega okraja in številni povabljeni gostje. PriSli so mladi pa tudi osiveli ljudje iz najrazličnejših poklicev, da podajo račun o svojem Ijudsko-prosvetnem delu, da »I narede načrte in postavijo smernice za prihodnje delo. Svobod in prosvetnih društev. Ti sveti naj povežejo vse Svobode in prosvetna društva v občini, hkrati pa naj samostojno rešujejo vso ljudskopro^etno problematiko na svojem območju, seveda v tesnem sodelovanju z oblastvenimi in drugimi organi. Društvom je treba idejno usmeriti njihovo delo, ki naj bo organizirano, načrtno, sistematično, napredno in prežeto s čutom odgovornosti do družbe. 60 društev — 3762 članov Dopolnilo k predsednikovemu referatu in podrobno razčlenitev dela, vzroke za uspehe pa tudi neuspehe pri tem delu Je podal v svojem izčrpnem poročilu tajnik Slavko Kastellc. Izšel Je iz osnovnega, da vaa ljudska prosveta obstaja zaradi človeka in da si mora zato človek, kot glavni faktor ljudsk* prosvete, to dejavnost usmeriti po svojih potrebah, hkrati pa jo nujno prilagoditi potrebam časa in družbe. Danes je v okraju Novo mesto 60 Svobod in prosvetnih društev ki vključujejo 3762 ali povprečno 62 članov na društvo. Od teh ima največ članov Svoboda v Bršlinu pri Novem mestu (360). najmanj pa prosvetno društvo Bela cerkev (19). Na žalost ta statistika ni čisto točna, saj nekatera društva še danes nimajo urejenih svojih pravil niti članskih izkaznic in seveda tudi ne pobrane članarine. Ce upoštevamo, da ima naš okraj 92.300 prebivalcev, se potemtakem v Svobodah in prosvetnih društvih udejstvuje komaj 4°/o ljudi. To je dokaj nizka številka, ki pa močno naraste, če se zavedamo velikega vpliva teh ljudskoprosvetnih delavcev na številne ljudi, ki njihove igre, koncerte, nastope (Nadaljevanje na 6. 9trani) Beseda mladih Zapiski z okrajne mladinske konference: premalo sodelovanja z mladim rodom. — Zakaj ostaja marsikaj le pri besedah? — Mladina hoče delati, pa za svoja prizadevanja dostikrat ne najde pomoči —- Pereča vprašanja kmečke in vajenske mladine Izredna okrajna mladinska konferenca v Novem mestu 22. decembra, sklicana v glavnem zaradi izvolitve treh delegatov za VI. kongres LMJ, je opozorila tudi na vrsto težav, s katerimi se bore mladinske organizacije v okraju- Na konferenci, ki jo lahko označimo kot izredno plodno, so oili razen predstavnika GK LMS tudi VBEME ZA CAS OD 10. DO 19 JAN. Do 10. januarja pogoste močne padavine, ki bodo prešle v sneg. Zatem so možne le še lahne snežne padavine, zlasti okoli 18- januarja; sicer večinoma suho oz. jasno vreme. Hkrati bo postopno pritisnil silen mraz. zlasti po 19. januarju. V. M. predsednik okrajnega odbora TV Partizan Boris Cižmek-Bor, predsednik Dolenjske gasilske zveze Lojze Mirtič in predstavnika okrajnega odbora Ljudske tehnike ter okrajnega odbora Društva prijateljev mladine. Glavni problemi: mladinske organizacije so brez pomoči ostalih organizacij in upravnih organov. Ni povezave y delu, besede se ne spreminjajo v dejanja. Mladina vse prevečkrat čuti podcenjevanje ali pa ne najde razumevanja za svoje težnje. Mladinske organizacije so prepuščene same sebi, Čeprav so se v devetih mesecih od zadnje okrajne konference okrepile za več kot 600 novih članov. Mladina hoče dela, hoče napredka, mladina pozna probleme današnjega časa, ho- če se spoprijeti z njimi, potrebuje pa pomoči. Samo nekaj misli iz plodne razprave. »Zakaj smo v narodnem dohodku na zadnjem mestu v republiki? Mnogo naših surovin, zlasti lesa, je šlo po vojni za gradnjo gospodarskih objektov v drugih okrajih. Nam je ostalo le skrajno zaostalo kmetijstvo. Vidimo, kako v drugih okrajih naglo dvigajo kmetijsko proizvodnjo in izboljšujejo hektarske donose. Obnavljajo stotine hektarov vinogradov. Kaj pa pri nas? Razpravljamo o šmarnici, kako pa naj ta problem rešimo, pa še nismo na Jasnem. S čim naj nadomestimo šmarnico? Kako bomo dvignili 7aos(al0 kmptijstvo? O (Nadaljevanje na 5. stran*) ' Stran 1 lOOIilNJSKI LIST* Stev. 1 (407) ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Beseda kanižarsklii rudarjev (Nadaljevanje) Celokupno proizvodnjo premoga je rudnik skozi vse leto sproti oddajal in \e obratoval brez vsakršne deponacUe. Znano je namreč, da dames primanjkuje pri tocas-m proizvodnji premoga v naši državi debelih vrst, aočim bo ob koncu leta deponirano na vseh rudnikih skupaj okoli 300.000 ton drobnih vrst. V pogledu plasiram j a premoga po republikah dobavlja Rudnik Kaniža-rica 75°/o premoga LR Sloveniji in 25u/o LR Hrvatski. Po namenu potrošnje pa ga prejema industrija 67°/o, železnica 28°/o, široka potrošnja in ustanove 3,5*/« ter JLA 1,5°/* Navedeni odstotki nakazujejo« da ta premog troši v največji meri industrija in železnica. Spričo ugodne kvalitete je povpraševanje po kanižarskem premogu precejšnje in je moral rudnik ob priliki sklepanja pogodb za tekoče leto 1957 odkloniti interesentom 20.676 ton. v tej količini je zopet prizadeta v pretežni večini industrija in železnica- Rudnik bi mogel torej oddati mesečno dvojno količino sedaj nakopanega premoga, kar pa je nemogoče spričo ozkega grla, ki ga predstavlja stari izvozni vpadnik. Osnovni pogoj• ki nakazuje, kako smotrno bi bila vložena investicijska sredstva v ta rudnik, je sorazmerno velika zaloga premogovne substance. Rudnik izkazuje z dnem 1.1. 1957 celokupno 10,500.000 ton zalog premoga, od tega pripravljenega za odkopavanje 1.070.000 ton, odprtega 4,900.000 ton in ugotovljenega z raziskovalnimi vrtinami 4,530.000 ton. Navedeno količino premogovnih rezerv, ki jo je smatrati za minimalno, je potrdil Rudar-sko-metalurški inšpektor LRS in Komisija za ugotavljanje rudnih rezerv pri Geološkem zavodu LRS. Iz podatkov zavoda LR Slovenije za statistiko iz leta 1957 je razvidno, da je rudnik Kanižarica s svojo zalogo premogovne substance v primerjavi z ostalimi slovenskimi rudniki rjavega premoga na tretjem mestu za premogovnikoma Zagorjem (80,7 milijonov ton) in Trbov-lje-HrastnikOm (40,9 milijonov ton). Zaradi, sorazmerno zelo velikih zalog premoga, ki je pripravljen za odkopavanje- bi lahko rudnik v razmeroma kratkem času občutno povečal svojo proizvodnjo. Ovira za povišanje je v glavnem že opisano ozko grlo jamskega iz- voza. Poleg tega tudi močno trpi storilnost zaradi prekomernega izčrpavanja rudarjev s prehodom na delovdšče. Ka-nižarski rudar mora namreč peš po stopnicah in po klinih premagati višinsko razliko 220 do 250 m in to pri vhodu ter izhodu. Za lažjo ocenitev tega izrednega dodatnega napora bodi naslednja primerjava: predno pride rudar do svojega delovišča, se mora spustiti z vrha do vznožja Šmarne gore, po končanem delu, pa se mora rudar po vzpeti nazaj na omenjeno višino — seveda pa je potrebno pri tem upoštevati, da je ves prehod v jamskem zraku, ki je precej težji od atmosferskega zraka. (Konec prihodnjič) UREDNIKOVE NOVOLETNE SANJE Tov. urednik, prosim vas, če bi v prihodnji številki objavili ... S steklenico po tjlavi V gostilni Vidrih v Otočcu je prišlo na novega leta dan do pretepa, med katerim je F. Z. iz Češnjic udaril s steklenico po glavi F. D. Zaradi poškodba je bil slednji pripeljan v novomeško bolnišnico. Poziv vsem vdovam Ustih oseb, ki so delale v ZDA Združene države Amerike (ZDA) so s 30. &. 1957 uzakonile dodatek k svojemu zakonu o socialnem zavarovanju, po novem predpisu vdovi, ki prosi pri ZDA — Administraciji socialnega zavarovanja za vdovsko pokojnino po možu, ki je bil pokojninsko zavarovan v ZDA, odslej ni treba več dokazovati življenjske skupnosti In rednega vzdrževanja. Zadostuje, da dokaže, da Je mož prispeval k njenomu vzdrževanju (denarno ali v blagu) bodisi prostovoljno bodisi prisilno (po odredbi sodišča). Ta poenostavitev za ameriško vdovsko pokojnino ne velja samo za nove prošnje vdov amenšKJh delavcev., ampak tudi za vdove, ki jim je bila prvotna prošnja odbita, ker niso mogle dokazati, da Jih je mož vzdrževal v smislu prejšnjih predpisov. Te lahko obnove svoje prošnje, če Izpolnjujejo ostale pogoje, to je da so stare 62 let in da se niso znova poročile. Ponovno prošnjo Je' nasloviti na Social Securitv Administration, Bureau of Aid -ege and Survivors Insurance, Di-striet Office. 230 Livingstone Street Brooklin, N. Y. V prošnji je navesti; a) številko, pod katero se Je vodilo moževo pokojninsko zavarovanje (kdor to ne ve, mora predložiti možev rojstni list), b) da je prošnja ponovljena na podlagi Sec. 3-c Public Law 85-233 8* th Congress, H. R. 1944 August 30. 1957 in c) da je bila prejšnja prošnja (za katero je navesti, kdaj in na kateri naslov je bila poslana) odbita zaradi pomanjkljivega dokaza o vzdrževanju in sicupnem življenju. Ta ponovna prošnja mora biti vložena najkasneje do septembra 1958. Pošlje se na Republiški zavod za socialno zavarovanje v Li ubijani, ki jih bo odpremljal naprej. Prošnjo je treba vložiti čimprej, ker se te pokojnine izplačujejo s ffrvim v mesecu pO vložitvi, ne pa za nazaj. Samo tiste vdove, katerih možje so umrli pred septembrom 1957, pokojnino lahko zahtevajo za nazaj, če morejo predložiti take dokaze o vzdrževanju, ki so bili zahtevani po prejšnjem zakonu. Slovenska Izseljenska matica Ljubljana • NAROČAJTE » IN ŠIRITE • DOLENJSKI LIST! OKRAJNA GOZDNA UPRAVA NOVO MESTO in občinski gozdarski referati obveščajo vse lastnike gozdov, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja po planu za 1. 1959 od 10. januarja 1958 do 31. marca 1958 Prošnje vlagajte pri pristojni kmetijski zadrugi. Zamujene vloge bo treba po 31, marcu kolkovail. ... oglas našega podjetja V novoletnih poslanicah so vodilni državniki in politiki po svetu, kot Je pač navada, govorili o tistem, kar najbolj žulj njihove države. Tako »o Grki govorili o Cipru, Francozi o Alžiriji, Indonezijci o svojem sporu z Nizozemci, toda iz vseh poslanic veje želja po miru, želja po ublažitvi mednarodne napetosti in želja po razorožitvi. To so stara vprašanja in čeprav smo začeli novo leto, nikakor ne pomeni, da bi bila ta vprašanja rešena ali da ne bi bila več z nami. Predsednik republike Tito je dobro povedal v svoji novoletni poslanici, kaj svet potrebuje. Svet potrebuje zaupanja, ker brez njega niso mogoča pogajanja. Konkretno pa potrebuje sestanek, na katerem bi se srečali poglavarji velesil, da bi si pogledali iz oči v oči, izjavili, da ne mislijo reševati spornih vprašanj z orožjem, in se lotili reševanja razorožitvenega vprašanja ne na temelju ravnotežja vojaške moči — zakaj to bi bila zgolj začasna in majava rešitev — ampak na temelju razoroževanja. Nekdo bi dejal: »Pa smo tam, kjer smo Tffi.« V razvoju človeških odnosov pravzaprav »nismo nikoli tam, kjer s>roo bili«, zakaj vsak novejši razvoj nosi v sebi kali nečesa novega, naj si bo po zunanjosti še tako podoben dogodku ali dobi v preteklosti. In tako je tudi s to reč jo, ki j i pravimo zbliževanje med Vzhodom in Zahodom, popuščanje mednarodne napetosti, raz-orožitvena pogajanja, ali kakor že hočete to reč imenovati. Novo je to, da se je v mednarodnih odnošajih nekaj zganilo, da so ljudje začeli misliti in da so celo poglavarji največjih držav na svetu prišli do zaključka, da je treba nekaj resnega ukreniti. S sovjetske sirani so jasno povedali, kaJ bi hoteli imeti. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je v svojih pismih navedel, da bo mogoče skleniti sporazum o razorožitvi! šele takrat, ko bo storjeno več korakov. Treba bi bilo skleniti sporazume o prepovedi izdelovanja ali kopičenja zalog jedrskega orožja v Srednji Evropi: Vzhodni in Zahodni Nemčiji, Poljski in Češkoslovaški; sporazum o nenapadanju med članicami atlantskega pakta in članicami varšavskega pakta; sovjetsko-ameriško pogodbo o prijateljstvu in Priprta vrata sodelovanju; ukinitev sovražne propagande ene strani proti drugi; odstranjevanje zaprek, ki oviralo trgovino med Zahodom in Vzhodom; priznanje odgovornosti SZ za urejevanje zadev na Srednjem vzhodu in sporazum o prekinitvi poizkusov * jedrskim orožjem vsaj za dve aH tri leta. To so na kratko sovjetski pogoji oziroma točke za pogajanja in prav nič ne pomaga trditev nekaterih krogov na Zahodu, da gre samo za propagando. Svet hoče poganjanj in naj se potem ugotovi, ali so bili nekateri pogoJi samo propaganda, ali ne. To je seveda postavilo ameriško vlado v nekoliko kočljiv položaj. Se decembra so bili v WashIngtonu prepričani, da je možna samo tako imenovana politika močne roke in da v doglednem času ne kaže načenjat] pogajanj z Rusi. Na pariški konferenci atlantskega pakta pa so Američani doživeli presenečenje. Razpoloženje zahodnoevropskih državnikov je bilo naklonjeno pogajanjem z Rusi. To razpoloženje deli z njimi ves svet. Zdaj pa se tareJo v Washingtonu dve stališči. Odklonilno stališče do pogajanj s SZ zastopa — kot je znano — ameriški zunanji minister Dulles, pozitivno stališče do teh pogajanj — tudi za ceno določenega popuščanja — pa zastopa posebni svetovalec za ras-orožitvena vprašanja predsednika Bi-senhovverja Harold Stassen. Vse kaže, da je predsednik ZDA med obema skrajnostima in da ju skuša približati. Cez teden dni se bo sestal v Washing-tonu nacionalni varnostni svet, organ, ki odloča o najvažnejših političnih in vojaških vprašanjih ZDA. Na tem sestanku bodo razpravljali ..■-.*.... ......... V letu 1958 prvič na trgu Huda posledica, ki Je nastala v noči od 5. na 6. januar, je verjetno preprečila, da ženske z dežele niso prinesle pridelkov na trg. Le nekaj stojnic je bilo zasedenih in še na teh ni bilo kaj prida dobiti. Prodajali so le: nekaj jajc po 20 din, radič po 25 din merico, motovileč po 20 din merico, čebulo po 80—140 din venec ter semena. Več kot živil je bilo volnenih izdelkov: jopic, puloverjev, nogavic Itd. Tudi NA SEJMIŠČU Je bilo čutiti posledice ledenih cest, kajti naprodaj so pripeljali le 437 prašičev, od katerih so jih prodali 430 ln 51 glav goveje živine, prodali pa so 29 glav. Za manjše prašičke so zahtevali 5.000 do 7.00» din, za večje od 7.000 do 20.000 din. Vole so prodajali na čez od 75.000 do 95.000 din, krave pa od 40.000 do 65.000 din. Za junce ln telice so zahtevali od 30.000 do 60.000 dinarjev. Samomor brata in sestre k materi v Sela. Ko sta se 2. januarja popoldne vračala v Kranj, sta se ustavila v gostilni Berus v Ločni. Tu sta pila in plesala. Nenadoma sta okoli 15.30 ure planila od plesa na cesto in naravnost pod breg v Krko. Ljudje &o takoj priskočili, da bi Ju rešili, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Razgreta ju je v mrzli vodi prijel krč in jima ni bilo več pomoči. Kaj ju je nagnalo v smrt, ni znano. Štefka Dragan je večkrat izjavila, da bo storila samomor. ružnice odvajajo za potrebe okrajnega sindikalnega vodstva svoje stroke po 50 din na člana. Tega sklepa pa se drži le malo podružnic, Obstoj okrajnega strokovnega foruma pa je potreben, saj je dosedaj več kot opravičil svoj obstoj, naloge za bodoče pa so le še večje. Delegati so poudarili, da bi bilo potrebno napraviti drugačno lestvico za delitev sindikalne članarine. S tem, da se prenašajo naloge navzdol, naj se primerno delijo tudi sindikaiba sredstva. Bodoče delo tega sindikalnega strokovnega združenja bo nenehno prizadevanje za odpravo naštetih težav kmetijskih ln gozdnih delavcev: vprašanje stanovanj, prehrane m nagrajevanja, skrb za strokovno izpopolnjevanje članov ter tesnejše sodelovanje sindikalnih podružnic in združenja z občinami. Lahkomiselnost V. M., uslužbenka bifeja v Novem mestu, je prijavila tatvino denarnice z dokumenti in s precejšnjo vsoto denarja. Denarnica ji je bila ukradena iz plašča, ki je visel v lokalu, kjer je bilo veliko gostov. Prav tako je 1. januarja okoli 20.40 ure prijavil T. A. iz Novega mesta tatvino dvojih otroških hlač. Preiskava je ugotovila, da so se hlačke sušile na vrtu celo ponoči- Tako ljudje sami z lahkomiselnostjo dajejo povod xa tatvine. Jože Dragan, star 20 let, in njegova sestra Štefka, stara 21 let, doma iz Sel pri Štravbergu nad Otočcem, sta bila zaposlena v tekstilni tovarni v Kranju. Za praznike sta prišla na obisk Smrt pod avtomobilom Nt^a Ziu^eij, RiTiema iz uJ-bravic pri MeJJiki, je prišla v ponedeljek 30. decembra v Novo mesto- Na Glavnem trgu je hotela tik za avtobusom prekoračiti cesto. V tem trenutku je privozil od nasprotne strani tovorni avtomobil, ki ga je upravljal Franc Foršček. Zaradi srečanja z avtobusom ni mogel videti Zugljeve, ki je prečkala cesto in prišla naravnost pod kamion, ki jo j s zadel z levim blatnikom. Bila je na mc'i mrtva. Ta smrtna nezgoda naj bo ponoven opomin vsem, naj se prepričajo, čii je cesta prosta, preden jo prečkajo. Smrt v vinjenosti Upokojenec Franc Krese iz Novega mesta je 30- decembra zvečer okoli 18,15 ure šel čez železniški prelaz v Bršljinu. Zaradi vinjenosti je padel kot po- moćnik hodil po svetu in že tedaj spoznal socialistično delavsko gibanje. Majzelj in Pirkovič sta med nezadovoljne kmete zase-jala revolucionarne ideje. Splošno nezadovoljstvo in protiklerikalno razpoloženje množic so hoteli izkoristiti tudi liberalni veljaki. V ta namen je liberalna Jugoslovanska demokratska stranka 15. decembra 1918 sklicala v Šentjerneju shod, na katerega je prišlo okrog 400 ljudi. Shod je vodil Franc Schmit. tajnik krajevnega odbora JDS, govoril pa je Taufer iz Zagorja, ki je zlasti šibal avstrofilstvo šentjernejskega župnika Lesjaka. (»Domovina«, 20. 12. 1918). Za naslednjo nedeljo so napovedali shod klerikalci. Za čim številnejšo udeležbo na shodu so agitčrali tudi nasprotniki: boljševika Majzelj in Pirkovič ter naprednjaki Rafko Hudoklin, Franc Schmit in Franc Je-rele. V nedeljo 22. decembra se Je iz Ljubljane pripeljal v Šentjernej klerikalni politik dr. Lovro Pogačnik, vojaški poverjenik narodno vlade. Na shod je prihitelo tudi več duhovnikov iz okoliških fara. Imenitni gostje in domači klerikalni veljaki župnik Lesjak, kaplan Kaps, župan in odborniki so se razvrstili na odru prosvetnega doma, množica kmetov pa je napolnila dvorano. Shod Je začel kaplan Kapš. V besedo mu je takoj upadel Schmit, da duhovnik nima pravice otvarjati shoda, ampak le ljudstvo. Kaplan se Je zmedel' in se nekaj obotavljal. Majzelj ga je prijel, ga potegnil z odra in porinil med ljudti, ki so kričali: »Far naj gre v cerkev, tukaj nima besedel Farji nam ne bodo več zapovedovali!« Nato je hotel spregovoriti dr. Pogačnik. Tedaj pa je med ljudmi zavrelo. Nekateri so namreč Pogačnika spoznali kot bivšega avstrijskega oficirja, ki je ukozavoval privezovati vojake na drevo. To so brž povedali drugim. Razjarleni kmetje so med splošnim kričanjem planili med gospode na oder. Duhovniki so pobegnili skozi vrata, enega,' ki je obsedel na stolu, so pa zgrabili in ga kar s stolom vred vrgli skozi vrata. Dr. Pogačnik Je ostal na odru ln potegnil pištolo, ki pa so mu jo zbili iz jok, ln ga potegnili iz prosvetnega doma. Zunaj so ga hoteli obesiti na drevo, kar pa so organizatorji upornikov le uspeli preprečiti. Celo ženske so zahtevale, naj ga obesijo. Končno je dr. Pogačnik uspel pobegniti v cerkev. (Po podatkih F, Schmlta in F. Jereleta). Ta obračun zrevolucioniranih Sentjernej-čanov z osovraženimi oblastniki je dvignil med njimi v Ljubljani silovit vik in krik. Klerikalni »Slovenec« je 23. decembra 1918 poročal: »Pričeli so. Včeraj je bil sklican v Šentjerneju na Dolenjskem shod Kmečke zveze. Toda že pred shodom so zasedli pristaši bivše liberalne, sedanje JDS, oboroženi s palicami, prostore. Ko Je otvoril shod kaplan Kapš, so pričeli liberalci ... kričati: »Dol B farji I« Ko Je nastopil govornik dr. Lovro Pogačnik, so liberalci navalili kot besni nanj. da je bil dejansko v smrtni nevarnosti in je komaj ušel smrti. Tako I — Kaj pravi k temu vodstvo stranke JDS?« Tudi oportunistični socialno-demokratski dnevnik »Naprej« je 24. decembra 1918 pohitel z obtožbo: »Ce je resnica, kar »Slovenec« poroča, najodločneje obsojamo ta način političnega boja in pričakujemo od vodstva liberalne stranke, da ravnanje svojih šent-jernejskih pristašev nedvomno zavrne.« Liberalni »Slovenski narod« je 24. decembra omenil »Slovenčevo« poročilo iz Šentjerneja ln dodal, če Je tako, kot poroča »Slovenec*, »to seveda obsojamo najodločneje«. Nato pa je še vodstvo JDS objavilo svoje obžalovanje. (»Slovenski narod«, 27. 12. 1918). Edino mladoltberalna »Jugoslavija« Je 29. decembra 1918 objektivno poročala, ko je objavila dopis. Rafka Hudoklina »Kako sodi narod«. Dopis pravi, da se je o shodu v Šentjerneju marsikaj šepetalo. Ni res. da so shod razbili pristaši JDS, ampak »io bilo nekaj drugega: to je bila sodba in obsodba ljudstva nad onimi, ki v težkih časih niso stali na strani naroda ... Ljudska jeza se je le obrnila proti nekim gospodom, ki so se odlikovali tekom vojne kot posebno vneti priganjači Hab»buržanov, sovražniki Srbov In agitatorji za vojno posojilo...« O šentjernejskem obračunu In podobnih dogodkih na Dolenjskem je ljubljanski škof dr. Jeglič 25. decembra 1918 zapisal v svoj dnevnik: »Nasprotniki so shode na več krajih rnz-blM, da se M mogel ustanoviti krajevni od- bor SLS. Najbolj surovo so naš shod napadli v Šentjerneju. Dr. Lovra Pogačnika so fantje od 17 do 25 let pognali iz dvorane, ga večkrat povallli na tla in ga pretepli s palicami, da bi ga kmalu ubili. Tukaj je delovalo sovraštvo vojakov do njega, ker je kot častnik presurovo z njimi postopal. Toda ko so nastopili duhovniki, so se slišali glasovi: »Far naj gre v cerkev, tukaj nima besede. Farji nam ne bodo več zapovedovali!«... streljali so tudi na Župnika Lesjaka v Šentjerneju. .. Se huje je bilo v Sentlovrencu, kjer so župniku pobili okna pri mlekarriicl, pri svinjaku in prt župnišču; tudi so dvakrat nanj streljali... Za župnike . .. Oblaka (Sent-lovrenc). Erzarja (Toplice), Jane ljudje šiloma zahtevajo, da jih premestim. Ravno tako za župnika Cešarka v Fari pri Koste- S lu... Ako pomaga Bog. je zmaga gotova; na to upam, da bo že prišel čas za odločne korake. Za sedaj moram storiti zadnje priprave za misijane po deželi; upam, da bodo ublažili mlada srca in zopet požlveli vero v njihovih srcih.« Čeprav je šla duhovščina po Jegllfrvih navodilih sistematično na delo, da si povrne zgubljeni ugled in oblast, več let ni Imela posebnega uspeha. Tudi v Šentjerneju ne. Zaradi napada Šentjernejskih kmetov na dr. Pogačnika buržuazna oblast ni Imela poguma, da bi uprizorila sodno razpravo, ker ie je zavedala, da bi z njo ]p jc podžgala revolucionarno vrenje med kmečkim ljudstvom. (Nadaljevanje sledi) | Številka 13 8. |anu ar J a 1958 Druga redna seja obeh zborov OLO Novo mesto 27. decembra lani je bila v glavnem namenjena razpravi o stanju kmetijstva v okraju ln o osnovah za sestavo petletnega perspektivnega nacrta za razvoj te gospodarske panoge. Odborniki so dobili že nekaj dni pred sejo obširno pismeno gradivo o stanju kmetijstva v našem okraju, o zadružništvu, veterinarski službi, porabi sklada za kmetijstvo ln pod., o čemer bomo še posebej poročali. Razprava o kmetijstvu je terjala več ur in je v njej sodelovalo veliko odbornikov. Majhna blagovna proizvodnja nas tišči nazaj Pismena poročila, ki so Jih dobili odborniki pred sejo, je dopolnil ing. Milan Bračika s podatki o stanju živilske predelovalne industrije v okraju. Med večje obrate spadajo Bel-sad, Destilacija alkoholnih pijač na Mirni, mlini ZORA, Mačko-vec in Kovačič, Zadružna mlekarna, dve vinski kleti, Mesarija im klavnica v Novem mestu ter še nekaj manjših obratov. V Belsadu so letos obnovili naprave za destilacijo alkoholnih pijač, za prihodnje leto pa imajo v načrtu obnovo vseh strojnih naprav. Podjetje Destilacija na Mirni se kar lepo razvija, potrebno pa je, da poveča proizvodnjo brezalkoholnih pijač, ki jih primanjkuje na trgu. V ZORI nameljejo letno okoli 850 ton moke, vendar največ kot usluge raznim podjetjem. Potrebno bi bilo obnoviti naprave in osamosvojiti podjetje, da b« preusmerilo proizvodnjo na specialne vrste moke. Mesarija in klavnica v Novem mestu ima vse pogoje, da se razvije v večje predelovalno podjetje, potrebuje pa druge, večje prostore. Zadružna mlekarna se bori s težavami, ker naprave niso polno izkoriščene. Vinska klet v Metliki Je Pred dograditvijo. V prvem obdobju bo imela predvsem komercialni značaj. Za naše kmetijstvo pa Je glavna značilnost majhna blagovna proizvodnja. Donosnost zemlje je majhna, pa še to kar se pridela, je v glavnem namenjeno za lastno potrošnjo kmetovalcev. Premalo je tržnih presežkov, zato so dohodki kmečkih proizvajalcev majhni, cene tistih skromnih presežkov, ki pridejo na trg, pa izredno visoke. Kmetijstvo na seji okrajnega ljudskega odbora Kaj so povedali odborniki Franc Kerin iz Podbočja J« menil, da smo dosedaj premalo naredili za obnovo vinogradništva, da pa smo v Sloveniji nemara dosedaj preveč vložili v gradnjo vinskih kleti. Ni razvidno, da bi šle takse na hibridne trte za obnovo vinogradništva, kot je bilo rečeno. Tudi privatniku je treba pomagati obnoviti vinograd, saj ie vino iz zasebne kleti prav tako dobro. Kritiziral je, da za vinsko razstavo v Podbočju niso dobili strokovne in druge pomoč.; od okrajnih forumov. Pripomnil je tudi, da se mu čudno zdi, da pse cepijo zastonj, za živino pa ja treba plačati. Ing. Lojze Lovko je pojasnil, za kaj so bila porabljena sredstva sklada za kmetijstvo. Iz pojasnila Je bilo razvidno, da so bila porabljena v kmetijske namene, vendar v precejšnji meri za administrativne namene. Dr. Gošlar Je pojasnil, da pse cepijo zato zastonj, ker s tem neposredno varujejo ljudi pred boleznijo, ki jo prenašajo psi. Odbornik Lojze Hutar iz Črnomlja je govoril o težavah Proizvajalne kmetijske zveze, v Črnomlju. Pri rigolanju novih površin je odvisna od drugega podjetja, zato gre delo le počasi naprej. Potrebno bi bilo, da bi imela proizvajalna zveza lastni strojni park in druga osnovna sredstva za hitrejše uresničevanje postavljenih nalog. Zavzemal se je, da bi v Beli krajini osnovali kmetij sko-gospodarsko proizvajalno zvezo, ki bi bila med drugim tudi nosilec inve-sticj za gradnjo gozdnih cest. Temu predlogu je ugovarjal šef Okrajne gozdne uprave ing. Raič, češ da so dohodki iz nedržavnega sektorja gozdov v Beli krajini majhn:. in da se ne izplača cepiti gozdarske službe. Obnova kmetijstva je breme celotne družbe V razpravi o kmetijstvu je sodeloval tudi ljudski poslanec in sekretar Izvršnega sveta LRS Niko Šilih, ki je poudaril, da j« prav, da je OLO dal analizo kmetijstva na sejo. Sedanji čas, ko se pripravljajo gospodarski načrti razvoja, ie to toliko bolj umestno. Razvoj kmetijstva bo imel v perspektivnem načrtu republike najvažnejše mesto. Novomeški okraj spada med najbolj zaostale okraje, kar pomeni, da so v kmetijstvu velike neizkoriščene zaloge. Okraj ima majhna sredstva za vlaganje, za to bo potrebna družbena pomoč. V družbenem načrtu bo predvideno, za koliko moramo v tem času dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Ce bomo vložili v ta namen vse napore, moramo te številke prekoračiti. Le od povečane proizvodnje je odvisen večji dohodek občin in posameznika. V kmetijstvu so velike rezerve. Kmetijstvo se ie dosedaj počasi razvijalo, zlasti v zaostalih krajih. Tem krajem moramo posvečati vso pažnjo, da se bodo dvignili vsaj na raven v ostalih področjih naše republike. V republiškem merilu bo do leta 1961 na razDolago za kmetijske investicije 29 in pol milijard dinarjev. Kmetijsko prozvodnjo na zasebnih kmetijah je mogoče dvigniti le v sodelovanju med zadrugo in, zadružniki na osnovi pogodbe. Res so težave zaradi strokovnega kadra. Imamo strokovnjake, ki se posvečajo predvsem svoji strokovnosti in se hočejo odtrgati od drugih problemov. Naloga strokovnega kadra nebi smela biti le v dajanju strokovne pomoči, pač pa tudi v tem, da nakazuje, kako reševati probleme. Kmetijska proizvodnja bi morala čutiti tudi neko odgovornost do potrošnikov. V Novem mestu je blago na trgu na primer dražje kot kje v industrijskih centrih, čeprav )e mesto sredi kmetijskega področja. To se ne bi smelo dogajali. Kmetijska proizvodnja bi morala za-*ett tudi pridelke, ki niso omenjeni v načrtu. Možnosti, da dvignemo donos kmetijstva in s tem dohodek, je zelo veliko. Neizkoriščenih rezerv je mnogo, treba jih je samo poiskati. dnevu stavili na razpolago 17 vagonov krompirja. To je nepopravljiva škoda. Med drugim smo za nekaj let te kupce izgubili. Čudil se je, da kmetje ponujajo hkrati mršavo živino tn krompir, ko bi lahko s krompirjem spitali živino in dobili zanio primerno ceno. Zanimiv problem je načel Dušan Mulej. Podjetje skrbi za stanovanja svojih delavcev in uslužbencev. Dogodi se, da se kdo zaposli na posestvu, zato dobi stanovanje. Kmalu nato odpove službo, v stanovanju pa ostane in ga ne morejo izseliti. Franc Medle je menil, da bi bilo treba kmete že polet; opozoriti na pitanje živine in ne šele takrat, ko je krompir že izkopan in čaka na kupca. Kmet ne more tako hitro pripraviti hlevov in nakupiti živino za rejo. Erno Salj je poudaril, da so uspehi takih zadrug, ki imajo kmetijske strokovnjake, večji kot ostalih. Zato bi bilo treba kmetijske strokovnjake name- stiti po zadrugah. Taki, ki prihajajo na vas iz mesta, ne koristijo veliko. . Zaključki seje Na koncu so sprejeli zaključke razprave o kmetijstvu, ki naj služijo kot smernice za sestavo perspektivnega načrta. Povečanje kmetijske proizvodnje in v ta namen krepitev socialističnih odnosov na vasi — to je osnovna naloga. Pri tem ima važno vlogo ktmetiiskp zadružništvo, zla-ti z vključevanjem razdrobljenih kmetijskih posestev. Zagotoviti je treba šolanje strokovnih kadrov za kmetijstvo. To je skupna naloga vseh, takoj pa organizirati tečaje za vodilne uslužbence kmetijskih zadrug. Za dvig kmetijstva moramo pogumneje vlagati investicije ter skrbeti, da bodo načrti pravočasno pripravljeni in ekonomsko utemeljeni. Premagana so stara pojmovanja V kmetijstvu je bilo lansko nart) ne ^ treba veg balj sug. leto 1957 rekordno skoro v vseh nih Iet |n drugih vremenskih vrstah kmetijskih pridelkov. neprilik. Dobre vremenske razmere - mnogo pripomogle k visokim Prihodnje leto 1958 bomo v pridelkom v kmetijstvu, Joda kmetijstvo investirali nad 20 prav tako so mnogo pripomogli milijard dinarjev več kakor v tudi novi sodobni agrotehnični preteklem letu, do leta 1961 pa ukrepi, ki s. jih že v pretek- bo v kmetijstvo investiranih lem letu uporabljali. Premaga- na* *~ milijard dinarjev. To na so stara pojmovanja o kme- Je *el° vel,ka vsot* ln ako *° tijskj proizvodnji, ki so dumi ni rala ne samo med našimi bomo racionalno in pravilno uporabljali, bo dala tudi velike kmetovalci, temveč tudi med rezultate. - Dviganje našega enim delom kmetijskih strokovnjakov. Odpora proti sejanju hibridne koruze, proti uporabljanju umetnega gnojila uvoženemu semenu sortne pšenice ni več. Sedaj se dela, da bi dali do- kmetijstva na višji sodobni način obdelovanja, namreč povečanje in razširjenje agrarne proizvodnje zahteva tudi iz-premembo v pripravljanju in razdeljevanju kmetijskih pridelkov: potrebno je pripraviti volj sredstev za mehanizacijo, dovolj skladišč, prevoznih sred. za boljšo obdelavo sedanjih in stev> hladilnic in drugega, tako novih setvenih površin v na- da bodo P"delki prišli do po-šem kmetijstvu. Ako bomo trošnika, ne da bi velik del znali uporabiti vse znanstvene propadel na polju, ker teh metode v našem kmetijstvu, se sredstev ni dovolj. (Iz novoletrve poslanice predsednika republike Josipa Broza-Tita narodom Jugoslavije) Hvala veterinarski službi 10. novembra lani mi je nenadoma obolela štiri leta in pol stara breja krava. Najprej smo jo zdravili doma, ker pa ni bilo nič boljše, sem šel v Žužemberk po živinozdravnika J. Hribarji. Ko je le-ta slišal kaj je kravi, je po kratkem razmišljanju re- kel takole: »Krava je gotovo požrla kak železen predmet, ne bo pomagalo nič drugega kot operacija.« Jaz ga začudeno pogledam in vprašam, če je to mogoče pri živini, ker pri nas kaj takega nismo še slišali. Zdravnik mi je vso stvar obširno razložil in rekel, da bo takoj po mojem pristanku telefoniral na veterinarsko postajo v Kočevje, Jaz sem na to pristal. Drugi dan so se pripeljali 'z Kočevja trije veterinarji, pregledali so kravo in potrdui mnenje veterinarja Hribarja, in takoj pričeli kravo operirati. Najprej je dobila injekcijo, na- 29. novembra lani je bila odprta nova avtomobilska cesta od Čateža do Novega mesta. Zato se je avtomobilski promet po stari državni cesti skozi Kostanjevico In Šentjernej močno zmanjšal. Konjička na cesti nihče ne moti, zdaj lahko vozi kar po sredini ceste... znanja delavcem! Neizkoriščeni krediti za obnovo Odbornik Tone Plro je odgovoril Francu Kerinu glede pomoči pri njihovi vinski razstavi, rekoč, da se družbena sredstva dajejo v take namene, od katerih ima družba koristi. Za obnovo vinogradov imamo na razpolago neomejene kredite, vendar se dosedal na obnovo nismo pripravili, zato so ta sredstva neizkoriščena. Predvsem manj- Ja. Lahko bi celo Izvozili 100 vagonov krompirja, toda ne take kvalitete, kot nam ga nudijo kmetje ln zadruge. Krompir pripeljejo blaten, droban in še celo pomešan s peskom. Posamezni upravni odbori imajo tudi čudne odnose do kmetijskih strokovnjakov. Tak0 Je bil upravni odbor Kmetijske zadruge Šentjernej pri razpravi temeljito pretresti tudi trgovino, ker je tudi v tej panogi mnogo problemov, ki iih ie treba pričeti reševati. Odbornik Jože ITnetič se je zavzemal za razširitev živilske predelovalne industrije. V okraju imamo precej surovin slabše kakovosti, ki pa so dobre Za predelavo. Brezaikoholnih pijač zlasti v poletnih mesecih hudo primanjkuje. Iz okraja izvozimo veliko klavne žjvine. Zakaj ne bi del te živine predelali dom? v mesne izdelke? Razveseljivo Je, da se kmetje oprijemajo reje prašičev. Število teh rejcev se je povečalo v dobrem letu za 15 do 20 odstotkov. Pri goveji Živini pa gremo v napačno smer. Število goveje živine se ne more povečati, če večino telet po-koljemo. To bi morali preprečiti. Ker so zadruge pustile nakladati krompir slabe kakovosti ln še blaten ter pomešan s peskom, so nam kupei v enem V dneh od 18. novembra do 3. decembra ie bil na kmetijski šoli Grm pri Novem mestu tečaj za kvalificirane delavce iz kmetijstva. Pri organiziranju tega tečaja so mnogo pomagali tajništvo za delo OLO Novo mesto s svetom za delo, kmetijske sindikalne organizacije na kmetijskih posestvih in okrajni odbor sindikata kmetijskih in gozanih delavcev in uslužbencev v Novem mestu. Tečaja se je udeležilo 30 članov sindikata s kmetijskih posestev in iz kmetijskih zadrug; tečajniki so po končanem tečaju opravljali izpite za kvalificirane delavce iz kmetijstva. Izpit Je napravilo 27 članov. Ti so pokazali zelo dobro znanje in sposobnost za delovna mesta kvalificiranih delavcev v kmetijstvu. Veliko pomoč za tak strokovni uspeh je nudila s svojimi preda-vareli; podružnica Društva kmetijskih inženirjev ln tehnikov v Novem mestu; tečajniki so Mm dali za požrtvovalnost vse priznanje in zahvalo. Mnogi tečajniki so spoznali, da je potrebno v kmetijstvu še veliko več znanja, če hočejo uresničiti vse naloge, ki čakajo kmetijska posestva ln zadruge. Zadruge se bodo morale v najkrajšem času usposobiti za moderno, ceneno tržno proizvodnjo; le tako bodo odigrale vsestransko vlogo v razvijanju modernega kmetijstva ln socialistične preobrazbe vasi. Razvoj naše vasi vodi po poti podružabljanja proizvodnih procesov oziroma krepitve družbenih proizvodnih sredstev v kmetijstvu, predvsem pri zadružnih organizacijah, ob prostovoljnem ekonomskem sodelovanju posameznih proizvajalcev v najrazličnejših oblikah. Za razvoj moderne kmetijske proizvodnje je poleg socialističnega sektorja kmetijstva odločilen tak razvoj tudi v zasebnem sektorju, kj ga lahko sproži z zavestnim uveljavljanjem raznih oblik sodelovanja zadružnikov z zadrugo. Zato Je potrebno, da zadruga razpolaga z znatnimi proizvodnimi sredstvj in s kvalificiranimi kadri iz kmetijstva, da lahko postane močan sodelavec v neposredni kmetijski proizvodnji. Za te naloge so sindikalne organizacije poklicane, da nenehno pomagajo, posredujejo znanje med člani ln ' kolektivom, s tem da organizirajo čitalnice, krožke in podobno, spremljajo potek proizvodnje, odpravljajo nepravilnosti v delovnih odnosih za čimvečjo proizvodnjOj ki jo predvidevamo v perspektivnem planu razvoja kmetijstva v razdobju 1857—1961 na posameznih področjih dela v kmetijstvu. K. P. to pa rez čez vamp in po kratki uri je bila v rokah spretnih veterinarjev že 10 cm dolga žica. Cez dva dni je bila kravj spet zdrava in je, ko je prišel njen čas, povrgla zdravega telička Naj topleje se zahvaljujem tov. Hribarju, veterinarju v Žužemberku, ki me je nagovoril, da se.m dal kravo operirati in veterinarski postaji v Kočevju, ki mi je rešila kravo. Mislim, da odslej ne sme iti več toliko dobre plemenske živine v zakol, saj vidimo, da je uspešna pomoč blizu! Jože Lube, Vrh 14, p. Hinje 25 milijonov za žabe NaSe izvozno pod„etje -Jugo-produkt« je v 10 mesecih lanskega leta izvozilo 100 tisoč kilogramov žab in dobilo zanje 25 milijonov deviznih din. Največ žab smo poslali v Francijo in Švico. Starka milijonarka Naurnka Itanova je ufri noč postala najbogatejši človek v naši državi. V Ameriki je umrl njen brat in Ji zapustil vse svoje premoženje. Tako je 7o~let-na starka podedovala 500 tisoč dolarjev ali okrog .300 milijonov din. Dopisujte v Dolenjski list; lo je boljše kot jeza. Češ »o nas pa nič ne pišejo .«1 Tako pšenico potrebujemo Poročajo, da je na Jalti na Krimu (Sovjetska zveza) uspelo znanemu mičurincu Akimi Bo-miku vzgojiti na ilovnati kamniti zemlji pšenico, ki ima več kot dva metra visoke steblike. Na en kvadratni meter setvene površine daje 3,50 kg prvovrstnega zrnja. Bomik je izjavil, da dela že od leta 1945 poizkuse z vzgajanjem vejaste pšenice, ki se ne izrodi. Pšenico seje v vrste v razmaku 20 cm in 15 cm bilke od bilke. Od vsakega posejanega zrna dobi povprečno 30 do 35 stebel s klasjem. Zrna so velika in težka ter znatno prekašajo navadna zrna. Tudi slama te pšenice predstavlja veliko vrednost. Pomešana z ilovico se lahko uporablja tudi ^a gradnje. Slika kaže dosedanje upravno poslopje KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V KOSTANJEVICI. S 1. aprilom bo Kmetijsko gospodarstvo prenehalo tu poslovati. Kupilo je namreč na Dobravi pri Kostanjevici novo posestvo od Pavla Majcna. Na novem posestvu na Dobravi predvideva večji živinorejski obrat, predvsem večje število goveje živine (okrog 60 krav). Tu so dani nekateri dobri naravni pogoji za razvoj živinoreje, kar bo prispevalo, da bo proizvodnja višja in cenejša. Urejeni bodo novi pregonski pašniki. Posestvo bo imelo tudi okrog 10 ha površine zasajene s hmeljem, ki ga bodo zasadili letos spomladi. Oprt bo na žično oporo. — Dosedanje upravno poslopje in druge gospodarske zgradbe, ki so v mestu na otoku, bo gospodarstvo odstopilo občinskemu ljudskemu odboru v nadaljnjo uporabo. Sejali bomo heterozno koruzo VLADO LAMl'T: Dole njska pokrajina (1957) ka resne volje pri vinogradnikih. Ti bj sicer vzeli kredit za obnovo, če bi jim ga dali brez vsake obveznosti. Tako pa ne gre. Na naših socialističnih posestvih je osnovno vprašanje kader. Na posestvih Imamo le tri tehnike, 19 se jih šola, trije pa ■ o pri vojakih. V načrtu ie, da bomo imeli v okraju do leta 1961 300 hektarov hmeljišč, od tega že prihodnje leto 40 hektarov. Premalo Je pobud za napredek s .strani kmetovalcev Z zamenjavo semena, večjo »uporabo umetnih gnojil ln z drugimi ukreni, smo dvignil; pridelek krompirja. V okraju smo imel; Mor okoli 700 vagonov presežka krompirja. Večji del hi ga lahko prodali, če bi mdru-:» in kmetovalci spoštovali osnovna načel« solidnega teffovanla 'n krik kromoIr- ci razpisu mesta kmetijskega strokovnjaka mnenja, da jim ta ni potreben, sai imalo upravnika zadruge! Tudi trgovino bi morali pretresli V razpravi o kmetijstvu Je sodelovalo še več odbornikov obeh zborov. N|k0 Belopaviovic" je poudaril, da Je treba v kmetijstvu čimprej preiti iz naturalne v blagovno prozvodnjo, to je,da kmet ne bo prideloval samo to. kar pntrebuJe zase, pač pa predvsem za trg. S tem se bodo povečali njegov, dohodki. To pfl je možno z družbenimi sredstvi na socialističnih načelih. Mnogi kažejo kot n« vzrok za ma hne dohodke kmetijstva visoke davke, nočejo Pn videti majhne proizvodnje. k{ Je posledica ■*« i*|»|«|(A, Men'l je tudi, da h' m"ral na *ni Izmed sej OLO Letošnjo pomlad bo našim kmetovalcem na razpolago precej semena hibridne koruze in sicer toliko, da bomo z njo lahko obsejall okoli 700 ha njiv. To je ž© lepa površina, ki jo pa bomo postopoma še povečali tako, da bo leta 1961 že 60 odstotkov koruznih njiv rodilo iz semena heterozne koruze. Vsak kmet bo hotel pojasnila na marsikatero vprašanje preden se bo odločil, da bo zamenjal svoje domače seme, za katerega Je prepričan, da mu bo rodilo, čeprav ne obilo, pa vsaj zanesljivo. Vsak se bo gotovo vprašal, kaj je heterozna koruza, kakšne prednosti ima, ali bo imel koristi od setve heterozne koruze in še na marsikatero vprašanje bo hotel slišati-odgovor. Koruza je tujeprašn« rastlina jn se storž oplodi s cvetnim prahom sosedne rastline. Znanstveniki so delali poizkuse več let s tem, da so koruzo proti njeni navadi opraševali z lastnim cvetnim prahom. Pri tem so opazili, da je bila koruza od rodu do rodu slabotnejša in Je dajala nižje pridelke. Mnogo rastlin je tudi popolnoma shiralo. Rastline so postale slabot-nejše, toda v svojih lastnostih izenačene. Ko. «o prišli do tako izenačenih rastlin, so med seboj oprašill dve najbolj različni rastlini. Iz semena tega križanja so se razvile- rastline močne rasti, ki so dale velik0 večji pridelek kot njihovi storži. To lastnost, bujnejšo rast in večjo rodovitnost križancev imenujemo heterosis In križance ali hibride tudi heterozno koruzo* Na naših njivah lahko opazimo, da koruza neenakomerno kal;, mnogo je jalovih rastlin, med njimi tudi mnogo spačkov, storži .-»o nepopolno oplojeni, posebno na vrhu. Vsemu temu je vzrok oplojevanje v sorodstvu. Takšno oplojevanje je na naših njivah neizbežno, saj pustimo rastlinam, da se oplodijo slučajno. Ce pa oploditev smotrno uravnamo, kakor se to dela pri proizvodnji heteroznega semena, zrastejo samo zdrave rastline, ki so sposobne dajati velike pridelke. S križanjem se pospeši rast celic, ki sestavljalo rastlino. Število in veli- kost celic se poveča. Posledica tega je, da so rastline bujnej-še v rasti, listi so daljši in širši, korenine obilnejše, bolje prepletajo zemljo ter močneje jemljejo hrano in vodo. Rastline so odpornejše proti boleznim in tudi hitreje dozorijo. V Sloveniji že pridelujemo medsortne hibride v manjšem obsegu na selekcijskem posestvu v Beltincih, kjer križajo beltinsko zobanko s koroško hitrico in beltinsko trdink^ z beltinsko zobanko. Razen rnedsortnih hibridfv imamo še sortnolinijske in tak0 imenovane dvojne linijske hibride. Prvi so križanci med sorto In med kakšno preizkušeno samooplodno linijo, dvojne linijske hibride pa dosežejo s križanjem štirih samooplod-nih linij. Prvo leto ločeno križajo prvi in drugi par, da dobijo dva enojna križanca. Naslednje leto Pa križajo med seboj dva enojna hibrida, tako da je eden izmed enojnih hibridov materinska, drugi pa očetovska rastlina- Heterozno seme je torej seme, kj bo dalo prvo leto prav gotovo znatno večji pridelek kot naša domača koruza. Poskusi so pokazal;, da je minimalni pridelek, ki ga lahk0 dosežemo 6000 kg zrnja na hektar. Toda heterozno seme svojih lastnosti ne obdrži skozi več let. Ze drugo leto bujnost in rodnost znatno padeta in je zato najbolje, da vsako leto nabavimo novo seme. To seme bo mogoče zamenjati vsako leto, kar bodo kmetje gotovo radi storili, ko se bodo prepričali 0 prednosti te zamenjave oziroma setve heterozne koruze. Včasih slišimo ugovor, če§ da heterozna koruza pri nas sploh ne dozori. Morda je bilo res kakšno razočaranje, toda vse zaradi nepravilne Izbire sort. V prejšnjih letih smo sejali različne hibride kot so Nebra-soo, Ohio, Indiana, Wisconsin 641 in še nekatere druge, ki so za naše področje neprimerne, ker ne dozorijo pravočasno. Letos bomo sejali dva hibrida, ki sta se v večletnih poskusih pokazala kot primerna, To sta Wisconsin 355 in VVisconsin 270. V poskusih je W 355 za 15 dni bolj zgodaj dozorel kot domača sorta — metliška trdlnka. Naj opozorim še na nekaj značilnosti hibridov. Zemlja mora biti globoko zorana, ker Imajo križanci močnejše kore- nine- Priporočajo bolj gosto setev. V Ameriki in pri nas so ugotovili, da je najugodneje, če so po štiri rastline na kvadratni meter ali 40 tisoč rastlin na hektar. Takšno gostoto dosežemo, če sejerho v razdalji 62.5 krat 40 cm ali tudi približno 60 krat 40 cm. Moramo pa hibridno koruzo zgodaj sejati, če hočemo doseči velik pridelek, ki nam bo tudi pravočasno dozorel. Za setev po inkarnatki ali celo po ječmenu ne pride v poštev. Po prvih uspehih se je uporaba heteroznega semena v svetu začela močno širiti. Danes poznamo hibride, ki po višini pridelka daleč prekosijo tudi najbolj rodovitne domače sorte. Ne samo da jih prekosi-za nekaj odstotkov, pač pa kar za 50 do 100 odstotkov. Tudi v Jugoslaviji se setev heterozne koruze/čedalje bolj širi. Toda doslej so jo večidel sejali v Vojvodini, Sremu in Slavoniji. V letošnji pomladi bomo tudi v Sloveniji posejali prvič večje površine. Pridelovalci, obrnite se do svoje zadruge ter naročite seme hibridne koruze, da jo boste sami preizkusili in se prepričali o njenih prednostih! Ing- P. D. »DOLENJSKI LIST« Štor. 1 (4*D liko ino ln niino ilhuti otbII ^^^§0 lf\j(JL*š /^)(^^(JL(^^l^ ^ NOČ VSC drU^e ZVrhaPrlL|ubnunamPiie|o Svegljev Jožek iz Srednjih Rodan sedi na posteljici v kotu Otroške sobe novomeške bol-natotee in počasi pripoveduje: »...pri sosedu so klali preteča ... Onda sem šel tja, pa je skočil Usko na mene ... ja nezraam, zaki me je ugriznil ...« Jožek ne joče več. Čvrst, temnopolt fantiček, globokih rjavih učk, strmi v veliko jelko, ki blešči v lućicah, srebru in zlatu na mizi sredi sobe. K sebi stiska vrečico sladkih dobrot, ki jih je nocoj prinesel rnaiim bolnikom Dedek Mraz, Nadstropje niža je v mali operacijski dvorani vse mirna Na mizi leži zaprta knjiga — septični operacijski protokol. Pod Številko 3755 je v njej zadnji vpis: Jože Svegelj — pasja ugriznina na desnem licu in spodnji ustnici. Jožek o teh latinskih besedah nič ne ve; zaspal je in sanja morda o domačih na Rodinah ali o hudobnem Lisku. »Pa ne bo nič hudega« mi pravi v svoji sobi dežurni zdravnik dr« Branko Stalcer, kjer skrbi dežurni bolničar Justin Zabkar vso noč za tri težje bolnike, ki so bili pred dnevi operirani. Zdravnik pregleda zapiske o pulsu, dihanju, temperaturi, sladkorju; bolničar mu poroča, kar je treba povedati o počutju njegovih varovancev. Na hodnikih kirurškega oddelka je mir. Sestra Julka se čudi; »Ne pomnim, da bi bile sobe tako prazne! Na aseptiki imamo od 23 postelj zasedenih le 13, na moški septiki od 49 komaj 29.« Skorai brez dela je to noč tudi vratarica J usta Turk. »Marca bo deset let, odkar sem tu v službi, pa takega sil-vestrovega večera Se ne pomnim. Skoraj vsako leto sem bila to noč dežurna, je že tako naneslo, pa vam povem, da ni bilo nikoli tako mirno: ni porodnic, ni ponesrečencev ... Seveda smo tudi mi veseli, da ljudje ne potrebujejo bolnišnice!« nam pove Justa. »Kakšna bo nocojšnja noč? pa seveda tudi o skorajšnjem Novem letu. Tupa tam si zaželi kdo kompota, čaja ali kave. Tudi smeh čuješ na hodniku; šepetanje narašča, še malo ... luč je ugasnila •.. leto 1958 Je tu ... voščila in stiski rok na vse strani; zdravnikom- sestram, bolničarjem, bolnicam in bolnikom, vsem, ki ne spijo. Sreče in zdravja! Veselja in uspehov! Predvsem pa zdravja, zdravja vsakomur, najbolj pa njim, ki so nocoj v hiši, kjer zdravje vračajo ... XXX Ura teče. Ze je dve, pol treh, pol štirih. Z dežurnim zdravnikom dr, Stalcerjem nadaljujeva lani začeti razgovor. Dolgo ne bom pozabil te noči in najinega novoletnega kramljanja. Noč je mirna, bolniki spe. novih sprejemov nocoj ni. Beseda teče največ okoli sodobne anestezije, kateri se dr- Stalcer z ljubeznijo mladega znanstvenika ves predaja. Vprašujem jjn poslušam; včasih pojasni risba na kosu papirja ali skica v strokovni knjigi zlomom goleni. Popoldne je prišel po pomoč v bolnišnico še nekdo, ki je bil doma tepen od ženinih staršev ... Novo leto se je začelo. Noč je bila mirna. 1. januarja pa je na novi strani v knjigi malih septičnih operacij do večera že 6 vpisov. Življenje teče dalje Taka kot vse druge!« mi malo zapleten proces delovanja elek- pred polnočjo pove še dežurni Zanje, ki so dan in noč pripravljeni na reševanje življenj, to noč na vsem sveta ni bilo počitka. Nešteto nujnih preiskav, kakršno kaže naša slika, pa tudi neodložljivih operacij je bilo treba izvršiti. Oe kje, velja geslo nenehne pripravljenosti v zdravstveni službi pri katerem sem se ta večer tietavU in ga prosil, če smem silves trovati z nJim. »Za vsak slučaj bo fantiček nekaj dni pri nas,« Vem, da sem doktorja zmotil pri delu. Tudi za sdlvestrovo noč si ga je pripravil cel kup; različnega pisanja, statistik, poročil in podobnega zdravnikom ne zmanjka. Menda je zmagala moja radovednost; dežurni zdravnik je odrinil kopico map, zapiskov in rentgenskih slik in potrpežljivo porodničar dr« Dane Brežic; tudi ginekološko - porodniški oddelek ima nocoj mir. »Sicer pa se do jutra lahko še marsikaj zgodi« pristavi zdravnik; dežurni na oddelkih so vedno pripravljeni na vse. V internem oddelku onstran Krke ima zdravnica dr. Erna Primožič to noč nekaj več opravka. Vsa obupana sta prišla zvečer k njej oče in mati s 14 mesecev staro hčerkico: vnetje srednjega ušesa. Kmalu sta potolažena zapustila bolnišnico; otrok je ostal v vairnih trokardiografa ln najnovejšega elektroencefalografa, s katerima zdaj v bolnišnici med najtežjimi operacijami avtomatično registrirajo številna notranja dogajanja v bolniku. Poslušam in še vprašujem, da bi laže razumel napore, prizadevanja« načrte in dosedanje uspehe kolektiva naše bolnišnice. Noč je mirna. Novih sprejemov ni, bolniki spe. Ob pol petih greva z dežurnim zdravnikom k počitku v sobico na podstrešju bolnišnice. Ob petih se začne prvo delo, tokrat na ginekološko-porodniškem oddelku. Dežurnega zdravnika dr. Brezica, ki je malo prej legel, zbude. Z rešilnim avtomobilom so pripeljali iz metliške okolice mlajšo žensko, ki toži o hudih bolečinah v trebušni votlini. Nevarna notranja krvavitev. Zdravnik se odloči za operacijo. Sestra Ana Kavčič pripravi medtem vse potrebno za anestezijo> Zdenka Kaplan je instrumentarka, Rozika Pro-senik zdravnikova asistentka. Zanje in še za dve strežnici se je 1. januar začel ob petih zjutraj. In ko se v mestu zadnji veseli silvestrovalci vračajo iz kavarn ln drugih lokalov, si doktor Brežic s sodelavkami obrise potno čelo. Bolnica je operirana in rešena . •. Dežurnega zdravnika kirurgije dr. Stalcerja pokličejo na delo nekaj kasneje; 70-letne-mu upokojencu iz Mirenske doline, ki je pri silvestrovanju padel z nezavarovanega balkona je treba zašiti glavo. 5-letni Jožek s Sevnega pod Trško goro je zadnjega decembra zvečer priprarvlcjal krmo za kravo, pa se je pri tem usekal v levi palček. Zdaj čaka, da mu ga bodo zašili. Nekje ob Krki so se ponoči udarili fantje; prehuda korajža je enemu izmed njih s steklenico rxlrla nekaj kože Z glave. Avtomobil je pripeljal otrok« z Samo nekaj prijemov in že je izkušena Instrumentarka zbrala orodje, ki j* potrebno v nujni operaciji Vrh je 7 km oddaljen od Novega mesta in spada v novomeško občino. V drugi svetovni vojni je vas veliko trpela. Dvanajst- fantov in mož so fašisti odgnali v internacijo na Rab. Ko so se vrnili, so vstopili v partizanske brigade. V vasi je bil dve leti štab partizanske enote. V vasi sta dve vojni siroti, ki sta ostali brez staršev. Zanju skrbka Zveza borcev in Rdeči križ. Petnajst let svobode je tud' na Vrh prineslo novo življenje in napredek. Zlasti lani se je življenje v naši vasi močno razgibalo. Meseca marca so žene praznovale dan žena. Pri tem so se spominjale trpljenja in gorja, Najsrečnejši dan je četrtek... Med drugimi se prav lepo zahvaljujejo za novice v Dolenjskem listu vsi »kranjski fantje«, ki služijo vojaški rok v Nišu. Najbolj srečni so v četrtek, ko dobe list. Žalostni so samo, ker imajo le enega, pa bi radi brali vsi. Prav lepo pozdravljajo sorodnike, še posebno pa dekleta na Dolenjskem in jim žele srečno novo leto: Lojze Sever, Jože Korošec, Otma.r Breznik, Slavko Jereb, Ignac Zndderl in Anton Pliberšek. ki so ga prestale v minuli vojni. Meseca maja je zasvetila elektrika, po zaslugi občine in vaščanov. Vsi se veselijo luči, zlasti v dolgih zimskih večerih. Pri marsikaterem vaščanu že žagajo drva s pomočjo elektrike, v nekatefh hišah pa igra radio. To je res veselje, ko človek vidi v prej tako zapuščeni vasi tolikšen napredek. Tudi mladina ima svojo organizacijo. Julija je priredila vrtno veselico z igro »Žena za skrinjo«, vse na prostem. Mladi so se sami naučili vlog in sami vse pripravili. Za dohodek so si kupili zastavo in šah ter Šli na izlet. Vedeli so Postojnsko jamo, morje in druge lepe kraje naše domovine. Upamo, da bo prav tako ali še bolj delala mladinska organizacija tudi v novem letu. Predvolilni sestanek je bil na Vrhu lepo obiskan. Tudi Dolenjski list je dob*l v vasi precej novih naročnikov. Otroci in starši so bili prijetno presenečeni ob koncu leta ob praznovanju Dedka Mraza. V ras je prišel kamion in odpeljal 12 otrok, starše in še več drugih, da so itt v Smihel gledat sprevod Dedka Mraza. To je bila res lepa prireditev, katere otroci gotovo ne bodo pozabili. Prejeli so tudi darila. Za tako lep napredek našt vasi v letu 1957 se moramo zahttoltti naši oblasti, Socialistični zvezi, Društvu prijateljev mladine in drugim, ki niso pozabili tudf na tako oddaljeno vas. M. T. Polno sreče in zdravja! Vse fante in dekleta ter vse sorodnike pozdravljajo Franc Zupančič, Janez Kek in Vinko Zupančič iz Novega Sada, Vsem znancem in prijateljem, še posebno pa dekletom, želijo v novem letu 1958 polno sreče in zdravja! Uspešno ln srečno novo leto Iz Novega Sada pozdravljajo svoje starše in jim želijo zadovoljno, uspešno in srečno novo leto vojaki Alojz Škedelj iz Vrbove, Ivan Horjak iz Sevnice ter brata Anton in Stanko S;ntič iz Gradaca. Dolenjskim dekletom in fantom Dolenjci, ki služijo vojaški rok v Zagrebu, pozdravljajo dolenjska dekleta in fante in jim želijo srečno novo leto 1958: Anton Štrajnar, Martin Čečelič, Stane Strumbelj in Valentin Zoran. Tudi zanje ni bilo Silvestra Čeprav morda ne dobesedno* pa vendar so se počutili čisto drugače kot vi, ki ste za trenutek pozabili na vse vsakodnevne skrbi v veselem pričakovanju, kdaj bo elektrarna za tri minute prekinila električni tok. Nihče ni takrat pomislil nanje, celo na tistega ne, ki je v centrali obrnil stikalo! Marsikdo ni plesal, bilo jih je več kot morda mislite in le nekaj smo jih uspeli obiskati ter poprositi za besedo ali dve o njihovem novoletnem razpoloženju. Zvezde so bile Čiste in bleščeče na jeklenem nebu. Mraz je nekoliko popustil in kdaj pa kdaj je bilo slišati vesel vzklik ali vrisk. Sto šest minut j« manjkalo do polnoči •.. Na kolodvor je prepeljal »Ljubljančan«. Potniki so izstopili, lokomotiva j a zamenjana In para že sika v valje. Odhod. Cela vrsta železničarjev nocoj ne bo vedela za zabavo, med njimi tudi prometnik Gojko Foršek: »Je že take. da pride vsak enkrat na v*sto. Veste, da bi tudi jaz rad silvestroval...« Naslednji, ki smo ga obiskali, je bil vratar pri Pionirju, tovariš Franc Bartol j. V svoji helikopterski kabinici ob vhodu v podjetje je prelistaval modno revijo in si žvižgal znano popevko. Na naše vprašanje, če bo šel kaj pogledat v bližnjo restavracijo, je takole povedal: »Ja« to pa ne smem. Moram paziti na red in da ne bi kdo kaj zažgal. Tukaj je bencin, nafta...« Kapetan Širno Karadža je bil tisti večer dežurni oficir v novomeška garniziji. V »krugu« so peli zvočniki, na hribu za kasarnami pa so pokale rakete Čutiti je bilo novoletno razpoloženje, čeprav so nekateri vojaki že spali. Tovariš Kairadža se je nasmehnil: »Vesel sem, da ste se tudi na? spomnili. Teže dežurstva sploh ne čutim in prav zadovoljen sem, da bom lahko novo leto dočakal s svojimi vojaki . . .€ »Oprostite, aH ste oženjen?« »Sem. Dovolili so mi, da jo obiščem!« XXX Vsak pa nd tako srečen in mladi tehnik Lado Lampič na visokofrekvenčni ojačevalnici. ki skrbi za dobro telefonsko zvezo med Ljubljano in Zagrebom, je takole potožil: »Počutim Se blazno zanič. Letos sem že drugič nastradal. Lani, ko sem bil še v službi na Bledu, je vrsta prišla name. leto« pa spet...« Pralnica peska je bila vsa razsvetljena, pa smo se kar po telefonu pozanimali kaj imajo. Oglasila se je žena nočnega čuvaja: »J«, ne vem... je. •.,« presenečenje torej, »razsvetljeno imamo pa zato- ker uprava tako zahteva... tukaj Miloš Oljača, star 69 let. Je že mo-malo tako biti!« XXX Ivana Kokliča, študenta, smo srečali na cesti. Bil je razočaran: »Čeprav sem šel gledat po raznih lokalih, sem ugotovil" da je povsod glavna zabava — alkohol. Plesna glasba je klavrna, program pa še bolj. Grem raje domov in sedem k moji »Sabi«, Ljubljana ima nocoj kar dober spored. Dober jazz md lahko nudi toliko kot Verdi. ..« streljal z možnarjem: »Saj nI nič zato. pogledat pa sem la šel' če s« ni kdo ponesrečil!« Zdaj je poklical telefon iz Tajništva za notranje zadeve, kjer je bil dežurni tovariš Kešetič. Kaj hitro smo ga pobarali in takole ie odgovoril na naše vprašanje: »Kaj hočem! Služba je služba, sicer pa so ljudje danes kar disciplinirani...« In res — služba tovarišev TNZ je imela tokrat sorazmeren mir. XXX Potem smo stopili še v spalnico Prazna? Niti ne, tamle na postelji se stiskajo trije medvedki: Sonja, Franci in Mojca. Tako prijazno vlečejo Silvestrovanja nt bilo tudi ca reševalce — kot vedno so tudi to noč hiteli z bolniki in ponesrečenci v bolnišnice in na postaje z« prvo pomoč v zanimivem, prijetnem pogovoru. Vmes stopiva v Šok sobo< odgovarja. MinuteJ^ure^tako rokah 05 23 42 je pripeljal rešilni avtomobil 15-letno dekle nekje od Toplic: vnetie .....reberne mrene. Potem je bil mir tudi pri Internistih. Iz črne gore Mir? Morda besedica za no- . , , . A. ., .v. cojšnje vzdušje na vseh od-Dolenjskt fantje, ki služimo 50^^ ni primerna. vojaški rok v Titogradu, po- v nakaterih sobah gore pol-zdravljamo vse bratee Dolenj- ^trte luči. v diruglh je tema; skega lista, svoje starše, prxja- le r^dkokje pa bolniki spijo. tel je in naša dekleta +n vam Šepetaj e ali polglasno se me-Želimo srečno in uspehov pol- nij0 c ij^skem silvestrovanju, Stari lovec pripoveduje... no novo leto! Silvo Vidmar, Tone Tomšič, Nace Speljko, Franc Veber, Alojz Zajrabec, Branko Puhek, Franc Andoljšek, Milan Švej-ger, Anton Pezdirc ln Tone Turk. Glavo za predrznost Pred kratkim je priiel k metliškemu lovcu Poldetu K. hišni lastnik iz zahodnega dela mesta in povedal, da ima v kurniku zaprtega tatu. Poide je takoj menil, da je tat gotovo lisica, te ne dihur. Stopil je po puško in šel pogledat, kdo je ljubitelj kokoši. Ko je odpri vrata, je zagledal lisico, ki se j« ravno mastila s putko. To j« bila njena poslednja tatvina in večerja, kajti že naslednji trenutek J« Polde tova puđka končala grešno ti videnje. Uplenjeni kožuh zvitorepke nI porab en, ker Je bila tatilca gar-(java in razen po nogah in repu skoraj brez dlake. Garjavost že več let napada lisičji rod in verjetno ta bolezen vpliva na manjšo razsodnost 'in previdno^ drugače prebrisane ždvali, da se upa po kokosu celo v mesto. Pri poslednjem ropu v navedenem k urniku je zadavila Ave kokoši ostale so se razbe-iftle, sicer bi b':'o g'-t«vo po »tih. o domačih, o težavah in radostih poklicnega dela, o bolezni »Ja, ja - nI več tako, kot je bilo včasih. Divjačine je manj, le »Jakobov« je menda več. Ščetinarjev tudi ni bilo njega dni. Todle je bila silno lepa hosta, sedaj imamo pa grmovje. Preveč smo posegli v živo naši hosfci. prav zares.« Tako Je dejal najstarejši dolenjski lovec Jože Dular iz So- Cc sreča bo mila, bom sodček dobil; prijatelj, le pridi, ne bom ga sam spil! Ej, v takemle cvičku so lepe reči, saj je izzorel sred Gad je peči. Po grlu drsela bo kapljica čista na zdravje in hvalo »Dolenjskega lista«! ...to »kapljico čisto« je pa podarila za naše veliko novoletno nagradno Žrebanje znana VINARSKA ZADRUGA v KOSTANJEVICI NA KRKI I Ne odlagajte plačila naročnine za Dolenjski list, sodček cvička še čaka... teske. Sedela sva, 29. novembra lani, na klopci pred Partizansko kočo na Fratd pa uživala čisti zrak in sonce, ki je za ta letni čas izredno toplo grelo. Jože Dular j« povedal, kako je poleti sredi dneva prišel »Jakob«, kakor on imenuje medveda, do Krke v Soteski, tik domačij, in Jo preplaval. Videl »a ni le on, videli in srečali so ga tudi drugi. Enemu je pokazal celo trebuh, k« se je postavil na zadnje tace ... Hm, takšnole srečanje ni preveč prijetno. Potem je staremu lovcu spomin spet ušel v nekdanje čase. »Gotovo sem najstarejši lovec na Dolenjskem. Drugo leto bom star 89 let. Ne verjamete? No, iairačunajte: rojen sem 18. marca 1889. Dolgih 48 let sem bil lovski in ribiški čuvaj pri Auerspergu v Soteski. Leta dvainštirideset sem nehal, ko so prišli partizani v gozdove Pomagal sem jim, tudi čez Krko sem jiih prevažal. Sedaj sem samo še častni član lovske družine v Dol. Toplicah, Kako sem bil plačan pri grofu, vprašate? Jt! kar šlo. Petnajst goldinarjev na meM<. vsako leto pa par čevljev in vsako drugo leto obleko, povrhu pu toliko deputata, da sem redil kravo. Takrat nas je bilo več čuvajev za ta gozd. Zdaj jih je premalo. Veste, dokler sem bil čuvaj, sem ujel v Krk' najmanj 60 vider. O, vidre sem pa znal loviti, se pravi, izkušenj sem si nabral. Kadar sem na nekem kraju ujel sam'co, sem potem na istem kraju gotovo ujel |e samca. Zakaj in kako ... no, takole ...« Nadrobno je razložil, kako je lovil vidre, fenp^fe to je lov-čeva tajnost, ki ne sme v časopis. Na koncu Je zabelil pri- povedovanje še s prav krepko lovsko »latinščino«, ki prav tako ni za objavo. Med pogovorom mu je pogled venomer uhajal na vrhove in gozdna pobočja, katera je prehodil sto in stokrat Venomer je vlekel na uho posamezne strele z bra-kade. »Jakob ne bo padel,« je presodil. In naš častitljivi dolenjski lovec se res ni zmotil. Peter Romanlč Ko smo že pri glasbi, smo obiskali še saksofonista v Do* mu JLA, ki je na Silvestrovo s svojimi kolegi skrbel za zabavo državljanov v ritmu popularnih popevk. Tovariš Ante Glavina, ki smo ga ob tej pozni uri dobili šele pri večerji« se je namuznil: »Razpoložen sem nenavadno ved ro in veselo, čeprav ■,.« XXX Pri reševalni postaji smo trkali, pa se ni nihče oglasil, ostalo nam je kaj malo časa. Ljudje postajajo že nestrpni. Vnski so vse pogostejiši in steklenice romajo na mize v omamnem zaporedju: Ciuvee reserve. ta zelen, buteljka. pj_ toznojčana — letnik 1954, ma-raslcino. čokoladen — »tisf ta gost« .... da ne pozabimo: še kratek obisk pri možeh postave: Dežurni miličnik je bil stari Novomeščan, Lojze Podržaj. rovariš Rudi KranJc, ki je imel na skrbi red v mestu, je jil že v Ragovem logu, kjer je )krog osme ure menda nekdo dreto, da se jih za kakšno drugo izjavo sploh ne upamo prositi. Za njih je Novo leto prišlo res kar čez noč . •. XXX Tudi dežurnega na transformatorski razdelilni postaji v Bršljinu smo poklicali telefo-nično. Oglasil se je tovariš Branko Brudar: »Seveda bi bilo bolje kje drugje. Ampak eden mora biti tudi tukaj! Pa srečno novo leto vam želim!« Anica Irt, plavoiasa natakarica v spodnji kavarni' je bila kar nekoliko iznenađena. Končno pa nam je tudi ona zaupala, da bi raje malo posilve-strovala. Kajpak, mlada, živahna ... Muzika tolče polko, da šipe kar šklepetajo. Ljudje so razpoloženi, veseli, glasni in ne pomislijo na tiste... Minute lete kot bliski ... 1957, saj smo se komaj privadili Daj no> štor, natoči ml ver-mutal ... že pet sekund... štiriindvajset... Marjan Moškon Trd Vi polževo hišico piska Jože Dular, starosta dolenjskih lovcev in tako privablja kragulje, pa tudi druge živali V rokah Imamo te deseto knjigo Trdinovega Zbranega dela. Za ta kulturni z Kostanjevice in Štefan Odla-zek iz Sevnice ter rojaki Stanko Lomovšek iz Kostanjevice, Franc Kocjančič iz Pre-lesja, Ivan Bunderšek iz Suinj-skega, Stanko Lamovšek in Jože Podlesnik iz Ježevca. Vsem bralcem Dolenjskega lista »n drugim Dolenjcem žele mnogo sreče in uspeha v Novem letu, da bi Še mnogo Vet živeli v zdravju m veselju, sladko vince pili pa veselo pelU Izpolnjena želia šivi I i novomeške Industrije perila V novih prostorih Kar neudobno so se počutile delavke Industrije perila v Novem mestu 25. decembra, ko so prišle prvič v nove prostore. Dolga leta so delale v tesnih in temnih prostorih, pa se prvi trenutek skoraj res niso znašle. Toda le za trenutek. Na boljše se je lahko privaditi, in stroji pridnih delavk v novih prostorih brne zdaj še hitreje. S pet milijoni 600.000 din investicij je podjetje pridobilo skupno 125 m2 obratnih prostorov. Hkrati so izboljšali tudi sanitarne naprave. Tako imajo sedaj delavke kolikor toliko zadovoljive delovne pogoje. O delovni zavesti in visoki storilnosti v Industriji perila, ki so jo zlasti lani izredno dvignili, pričajo številke. Leta 1956 so predelali 596.000 m3 blaga, lani ps že okoli 800.000 kvadratnih metrov, to pa pri skoraj istem številu zaposlenih. V letu 1957 so predelali toliko blaga kot v prvih 5 letih: od leta 1946 -1950. Količinsko so povečali proizvodnjo leta 1957 nasproti letu 1956 za 45 odstotkov, dobi- ček pa nasproti letu 1955 za 100 odstotkov. Zanimivo je, da so že med gradnjo novih prostorov znatno povečali storilnost. To Takele otroške letne bluzice bo vesel tudi vaš otrok — zahtevajte zato v trgovinah moderne in kvalitetne izdelke novomeške Industrije perila! Podjetje sodeluje s svojimi priznano dobrimi izdelki tudi v našem novoletnem nagradnem žrebanju BESEDA MLADIH sindikalni odbor. Tudi zunaj podjetja se odlikuje s svojim de- ške občine. (Prenos s 1, strani) vsem tem bi morali razpravljati vsi, tudi na mladinskih sestankih •..« »Pred nami Je 5-letni načrt gospodarskega razvoja. S tem se moramo seznaniti, V okraju bomo začeli sejati hibridno koruzo. Ne bomo odkupovali koruze, pač pa pitano živino, katero bodo živinorejci spitali s koruzo. Nalog, ki jih pred nas postavlja 5-letni načrt, se moramo lotiti zlasti mi mladi. Stare je težko preusmeriti iz dosedanjega načina življenja in dela. Mi lahko dvigamo narodni dohodek!« Tako sta povedala dva mlada kmetijska tehnika jz novome- lom kot funkcionar občinskega sindikalnega sveta in SZDL. »Res je v mokronoški občini le 16 odstotkov mladine v or- Zužemberške želje »Občina Žužemberk ima predvsem gospodarske težave,« je pričel razlagati tovariš Jože Go-senca, predsednik občinskega ljudskega odbora Žužemberk, ko smo ga vprašali po načrtih in težavah njegovega kraja. »Ce bi uspeli zaposliti odvisno delovno silo z ustanovitvijo nekaj novih obrtnih podjetij, bi bilo kaj hitro rešeno še marsikatero drugo vprašanje, ki tare občino. Z dvigom narodnega dohodka bi lahko bolj pogumno gledali na načrte, ki jih želimo uresničiti. Letos moramo urediti lokalni vodovod v 2užemberku, nadaljevati gradnjo suhokranjskega vodovoda, postaviti šolo na Se-lih pri Hinjah ln zgraditi dve cesti. Z elektrifikacijo so že začeli na Ajdovcu in v Zafari. Ajdovčani pa se bodo morali bolj Izkazati kot so se pr< vo- Ne pozabite na nasl Vsem domačim ter vsem fantom *n dekletom na Dolenjskem in v Beli kro/jini želijo srečno novo leto Franc Bojane, Jože Mušič, Alojz Ivan-člč in Vinko Pate, ki služ'jo vojaški rok v Obrenovcu v Srbiji Iz UZičke Požege Dolenjski fantje, ki služijo vojsko v UžičJc1 Požept, želijo polno sreče in zadovoljstva vsem domačim, prijateljem in bralcem »Dolenjskega lista« v novem letu 1958. Tone Jane, Tone MiJmaš, Franc Tekavčič, Jože Zupančič, Franc Oprtne, Stanko Markeljc, M1 lan Zarc im Ivan Vidic. litvah ln s« bodo morali zdru- Pa tudi s stanovanji so teža- žitt. vsaj v tako pomembni ak- ve, predvsem v Žužemberku, ciji.« Tukaj bo treba komunalno de- »Kaj pa vaše novoletne že- javnost v tej smeri še precej e?« nn*iviti. lje?< Aid Drogi ali že veš? Prva nagrada pri DOLENJSKEM LISTU je Tomosovo motorno kolo C 0 L I B R I ! ZATO nikar ne pozabi pravoCasno poravnati najine letne naročnine I »Eden mnogih problemov bo tudi novi mladi odborniki. Tem bi radi dali Širšo razgledanost, z željo, da bi na seje prihajali dobro pripravljeni ln s pametnimi, premišljenimi predlogi. Morajo se bolje seznaniti s petletnim gospodarskim načrtom naše države ln svoje občine. Za kmete pa bo pomembna novost ustanovitev osemenjevalnega centra za govedo v Žužemberku- S tem bi preprečili po mnenju veterinarja letno tri do petmi 11 jonsko škodo, ki nastane pri živini zaradi pogina, okužltve ln jalovosti krav.« (M. K.) ganizacijl. Zakaj Je tako? V preteklih štirih letih je odšlo iz občine 38 odstotkov mladine. Mladina beži iz vasi. Kaj ima kmečka mladina doma na pasivnem posestvu? Samo pravico delati in nic drugega. Se obleko težko dobi doma. Način življenja in težnja po napredku jo sili iz domačih razmer ali bolje: iz domače revščine- Te revščine je največkrat kriv stari način gospodarjenja, toda mladi doma nimajo besede, kadar gre za odpravljanje okorelih navad in običajev, ki so značilni tudi v proizvodnji. Poznam primer, ko je hotel sin na domačem posestvu pričf.fi s poizkusi z umetnimi gnojili, pa mu oče tega ni dovolil! Ce s« bo kmečka mladina sama borila za napredno kmetijstvo, bo Šlo počasi,« »Na Mirni smo prepuščeni samim sebi. Ni povezave med organizacijami. Mladinski komite nima nobene pomoči. Celo pisalni stroj za pisanje vabil na sejo mladinske organizacij« težko dobimo. Ko ga je nekoč ob taki priložnosti dala neka tovorišica, je-bila ozmerjana za to, mene, ki sem hotel posredovati, so pa napodili. To se je zgodilo na občini. Le dvakrat »o bili na seji mladinskega komiteja predstavniki drugih organizacij. Veseli me, ker so danes navzoči predstavniki okrajnih političnih organizacij. V tem vidim, da se bo sodelovanje, ki je potrebno od vrha navzdol, izboljšalo. Pri nas na Mirni imamo vse pogoje za uspešno delo- Lep dom stoji prazen ... « »V našLh mladinskih organizacijah je resno kadrovsko vprašanj«. Nimamo sposobnih mladincev In mladink za vodstvo organizacij. Sklenili smo, da bomo v Črnomlju organizirali seminar za vodstva mladinskih organizacij. Ni bilo razumevanja in pomoči, zato sklepa nismo Uresničili. Vprašanje menze rešujemo v Črnomlju i« dve leti. Komisija, ki naj hi to zadevo uredila, ni napravila ničesar. Sedaj Imamo drugo komisijo za isto nalogo. 110 mladincev in mladink Je zaposlenih na območju Črnomlja v proizvodnji. Polovica teh se hrani samostojno-Kako, to j« vprašanje, ker Je hrana draga. 40 mladih delavcev ln delavk prihaja na delo brez zajtrka, razen tega pijejo še slabo vodo. Storilnost je zaradi slabe prehran« majhna, obolelosti pogoste. Upamo, da bomo glavne težav« v kratkem le rešili...» Taka in podobna vprašanja so obdelovali na konferenci. Mi- mo navedenih so obravnavali še kmetij sko-gospodarske šole za kmečko mladino, večje sodelovanje s pionirsko organizacijo, ki so jo nekam preveč vzeli v zakup starejši, telesno vzgojo in potrebo večjega vključevanja mladine v vrste Partizana itd. Občinski komite LMS Novo mesto pozna tudi problem vajenske šole in vajenske mladine v Novem mestu sploh, ki je hudo pereč. Med drugim So orisali žalostno stanje v vajenskem internatu. 2alostno je tudi, da imajo v nekaterih ustanovah čuden odnos do mladinskih aktivistov. Delavoljnost mladine je vidna iz sodelovanja v gasilskih Zelo smo veseli lista Mnopo sreče in zadovoljstva v Novem letu 1958 želita znancem iti prijateljem, dekletom in fantom, mornarja Martin Metelko in Franc Mavsar iz Pule. Pišeta nam še, da so tam fantje zelo veseli domačega lista. Srečno novo leto I Fantje iz Dolenjske, ki služimo vojaški rok v Beogradu, pošiljamo iskrene pozdrave in želimo srečno in uspešno novo leto staršem, vsem po2nanim, še posebno pa dolenjskim deklicam: Metod Jakše, Zoran žic, Božo Mervar, Anton Kle-višar, Marjan Iler, Alojz Po-nikvar in Franc Recelj. društvih- Ta imajo med svojim članstvom 2.208 mladincev, okoli 500 mladink in približno toliko pionirjev. V TVD Partizan Je vključenih 683 mladincev M mladink, v taborniško organizacijo pa 468. Veliko število mladih sodeluje v prosvetnih in drugih društvih. Pri zadnjih volitvah je prišlo v delavske svete in ljudske odbore precej več mladine kot jo je bilo prej. Torej le napredek v vključevanju mladine v organe družbenega upravljanja. Na koncu konference so na tajnih volitvah izvolili izmed šestih kandidatov tri delegate za VI. kongres LMJ. Mladino novomeškega okraja bodo na kongresu zastopali Kristina Plut in Jože HartnMUn iz Novega mesta ter Prane Kočevar iz Črnomlja. pomeni, da je že zavest, da bodo imeli boljše delovne pogoje, vplivala na dvig storilnosti. Kolektiv Industrije perila v Novem mestu šteje sedaj okoli 190 ljudi. S svojimi kakovostnimi izdelki se je podjetje uveljavilo na trgu po vsej drža-vi. Zatrjujejo, da bi morali vsaj za enkrat povečati število zaposlenih, da bi krili povpraševanje po prvovrstnih izdelkih. Podjetje ima torej dobre pogoje za razširitev. Sedanji novi prostori, ki so pravzaprav samo nujna izboljšava delovnih pogojev, so zato le začasna rešitev. Treba bo misliti na novo stavbo, kjer bi imelo podjetje vse možnosti, da se razvije v močan industrijski obrat, za kar ima vse pogoje. Tako podjetje pa Dolenjska tudi potrebuje. Vredno je popraviti! V novoletni številki našega lista smo objavili reportažo o delu, načrtih in težavah tovarne šivalnih strojev MIRNA na Mirni. Danes popravljamo podatke, ki smo jih takrat prinesli o tečajih, ki jih je za žen9 organiziralo vodstvo tovarne po vsej Sloveniji. Ne 30, ampak 74 je bilo teh tečajev do sedaj, obiskovalo pa jih je 1211 žena in deklet. Trenutno imajo tečaje v Izoli, Kopru, Kočevju, Smartnem pri Litiji, Litiji, Prs-valjah in na Ravnah. Lep dar Zvezi borcev Eden prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v Novem mestu in nosilec Spomenice 1941 Zan More, je pred kratkim vso svojo dediščino po pokojnem očetu, v znesku 50.000 din, poklonil okrajnemu odboru Zveze borcev Novo mesto. Okrajni odbor Zveze borcev je ta plemeniti dar podelil partizanskim materam, ki so v minuli vojni izgubile več sinov. Lep dokaz, da preživeli borci niso pozabili mater padlih šota or cev. Nekatere želje Kostanjevi ob novem letu — da bi čimprej v Kostanjevici uredili vodovod, da bi meščani včasih lahko p:li tudi vodo in ne samo vino... — da bi vsaj občinski uslužbenci dobiV primerne stanovanjske prostore v občinskih hišah... — da se uredi kanalizacija na »malem placu« in vsaj enkrat v letu zasujejo kotanje na cesti. Tako bi ob prvem deževju ne bilo treba že misliti na čoln... — da bi za mlade in stare dobili frizerko... — da b' pri javni razsvetljavi pregorele žarnice nadomestili z novimi, luč pa da bi gorela vso noč ... — da bi novi pasilski dom Že bil vendar urejen in bi opeka na občinskem dvorišču n» tzpiniia brez koristi... — da bi... — da bi... — da bi... Bogdan Borčlč: DOLENJSKI MOTIV (tuš, 1957) »CIGANI BRAJDIČI« Pozneje so njegove raziskav« pojasnile mnogo ugank iz preteklosti tega nemirno blodeče-ga ljudstva. Nihče ne ve, zakaj so se Cigani v devetem ali morda desetem stoletju v svoji pradomovini dvignili in »e razlili proti zahodu, kamor silijo v zad-_ njih tisočletjih vsa ljudstva na" našem planetu. CiganšČina je polna tujk. V njej Je našel Miklošič bogato bero armenskih, pa tudi perzijskih, arabskih in grških besedi. To pa so sledovi, ki govore, po kateri poti so s« Cigani selili in kj« s« ustavljali. Miklošič je sklepal, da so se zlasti m«d Armenci mudili dali Časa. V prvi polovici štirinai Aegf stoletja se Cigani prikažejo ž« na grških otokih: I/.Javljajo,da prihajajo lz »Malega Egipta«, tavoljo česar so jd-m v Evropi nadeli ime •Egipčani«. Komaj ■to let pozneje Jih omenjajo kronik* ž« na Ogrjkem. v Nemčiji in na Francoskem. Zanimivo bi bilo vedeti, kdad s« bere beseda Cigan ali Egipčan pri nas prvič zapisana. Mlajše Ciganke so Trdini pravile, »da štejejo po »tarocigan-sko le še njihovi možje in da tudi vefljiko drugih ciganskih besed one več ne potnajo in n« rabijo« (s. 10). Jože Brajdič, rojen v novomeških gozdovih Ivo Pirkovič in tja tudi pristojen, ml je znal leta 1942 v zaporu v Novem mestu šteti po svoje 1« še do &tirl:jet, dut. tri, Star, pač kolikor potrebuje Cigan v gozdu tako rekoč vsak trenutek. Večja števila, kj mu ratoiijo pri kupčijah s konji na sejmovih, :nvo mu Slovenci zamenjali s svojimi. Od nas so si Izposodili Braj-dlči, Hudorovi&i in Jurkovlčl tudt besede za stvari, ki jih v svoji azijski pradomovini niso poznali ali vsaj ne v taki obliki; to bi biila na primer zima, soba, toča. megla. Svojo »kolibo« — tako mi je besedo izgovarjal Jože Brajdič — ki pomeni prvotno šotor lz vej (F. Bezlaj), so prinesli prvi Cigani z Grškega ali pa si jo izposodili pri nas. ki smo jo tudi že Imeli, To pa govori, da so Cigani takrat, ko so stopili l na evropska tla ali morda šele pri nas spremenili obtiko svojega bivališča. Da so si našli Braijdlč) svoj »škilako« — klobuk — šele pri nas, m čudno, saj Je znano, da «o Cigani povsod hitro opustit svoj prvotni način oblačenj« in si nadevajo nošo domačinov; le Ciganke so si ohranile svojo pralju'bezen do eksotičnih, živih barv, zlasitl rdeče in zelen*. Kdor Je kdaj prisluhnil c.l-ganščinl. ne bo pritegnil Trdini, da izgovarjajo Braijdičd svoj Jezik »kosmato in debelo« (s. 9). Mnogo laže sem ugodil svojemu profesorju zahtevne francoščine, kot Jožetu Brajdl-ču, ko me je ob laškem ričetu učil svoje govorice. Strogi učitelj nI ln ni bil zadovoljen z mojim; kh, ph-in th, ki jih izgovarja Cigan izredno nežno, na primer v besedah kher *" hiša, phral ■ brat, thalik = suknjič. Nam velja Cigan za umazanega tatu ln malopridnega sleparija, za bitje brez vsake morale. Toda že Trdina je zaslutil, da stvar nj tak* preprosta, ko je zapisali: »MM teboj si Brajdič! ne kradejo* (9. 23). Cigan Miha je razlagal bršljinskemu krčmarju: »Kar se *0i vam krivično in škodljivo, to smatramo m- za prav© in koristno, kar mislite vi. da je črno, je za naše oči belo,« (S. 19) Jož* Brajdič. ki nam je bil v ječi brez dvoma najobzirnejši in najdostojnejšl tovariš, nam ni mogel odpustiti, da ga zapiramo za ukradeno kuro, toda iskreno ogorčen se je hudoval na nepridiprava, ki mu je skrivaj požrl shranjeno meso, dar mlade Ciganke. Odkod Brajdi-ču dvojna morala? Cigani imajo, kakor sem razbral iz zaupnega Brajdičevega pripovedovanja in spoznal ž« tudi v dijaških letih kot gost v njihovih taboriščih, dokaj visoko moralo — zase. Beseda Rom ne pomeni v ciganščini le Cigana, ampak človeka sploh; vsi drugi sto Ciganu gadže, to, kar je bil pravovernemu Judu neobrezan nevemik ali oholemu Rimljanu barbar. Kadar ima Cigan opravka z neciganom, ne čuti, da bi mu bil dolžan tisto moralno obzirnost, ki ga veže v domačem taborišču. Presenetljivo In poučno pa je, da se je Cigan Jože tudi med nami, neciganskiml galjoti, začutil enakovrednega člana družine kot pod skupnim šotorom in da se mu je zdelo zato samo ob sebi umevno, da moramo biti med seboj pošteni, obzirni in tovariškl. Ni istih moralnih zapovedi za vse ljudi, kakor obdaja isto ozračje vso Zemljo. Vsaka doba, vsako pleme, vsak družbeni razred, ki ga lotijo pregrajeod ostalega sveta, Ima posebno moralo zase 1n drugačno za ostali svet. Pregovor J* vedel, da «« ne »podobi smrtnim ljudem, kar je dovoljeno bogovom na visokem grškem Olimpu. Za razbojništvo so tlačana v srednjem veku razčetverili, višnje-gorski al; habsburški vitez v švicarskih gorah pa sta imela pravico prezati v zaseda n? potujoče kupce in jih brez kazni ln očitkov vesti ropati alt si, na primer, jemaiti tlačanske neveste za prvo noč po porok- v svojo spalnico. Posvetnjaški renesančni papeži so imeli drugačen katekizem, kot so se ga držali papeži v črnogledi in svet sovražeči sholastiki. Poganski graščak Franc V. Lan-ger je »oznanjal na javnih mestih, na cestah, v krčmah in na plesiščih,« da mora v moralnem pogledu »živeti vsak po svojem stanu«; če bi živel sam tako, kot se spodobi kmetu, bi se mu vsi iz njegovega stanu posmehoval,! (s. 238). Ljubljanski profesor moralnega bogosl ov j a dr. Ignacij Lenček in škof Rozman sta učila mlade duhovnike-čr-norokc© neke čisto nove ln dotlej neznane morale, podobn« morali ustaških frančiškanov v Bosni, Tudi to je bala samo razredna morala, ki Jo je čas dal in jo čas zopet vzel, ker Jo nova družba obsoja in kaznuje. Svojo razredno moralo bo Cigan pustil šele tedaj, ko ne bo več živel izločen iz naše družbe. V tejn je cigansko vprašanje, ki ga že poltisočletja rešuje Evropa, v vsakem veku drugače. Iz Španije so lnkvizitorji z Judi in mohamedanskimi Mavri izganjali tudi Cigane; ko j* pisal Primož Trubar prve slovenske knjige, so poskušali Cigane na Francoskem Iztrebiti z mečem;v začetku osemnajstega stoletja so jih proglasili za svobodnjake; četrt stoletja pozneje je zopet velel cesar Karel VI. vse Cigane pomoriti. Cigankam in otrokom pod osemnajstimi leti pa odrezati eno uho; človečnejši vladarji prosvetlje-nega 18. stoletja so poskušali navezati Cigane na darovano zemljo, hiše in živino; nemški blaznež v zadnji vojni je segel zopet po meču ln plinskih du* šegubkah. O naših prizadevanjih s Cigani pa smo brali nekaj zanimivih Informacij že % Dolenjskem listu. V da ne bo ljudskoprosvetno delo zaplavalo v mrtve vode (Prenos s 1. strani) in druge prireditve gledajo in poslušajo. To široko občinstvo nastopajoče potem ocenjuje in jim za njihovo delo daje priznanje in pobudo ali pa tud; grajo. Da pa se nastopajoči iaognejo zadnjemu, morajo biti predstave čimbolj kvalitetne in kar je poglavitno, biti morajo sodobne in privlačne. Društva je treba pomladiti Glede na skromno Število ljudi, ki so v našem okraju vključeni v ljudskoprosvetno delo, je nujno potrebno njihovo število dvigniti. Naša društva je treba predvsem pomladiti. Njihov član laihiko postane vsak mladinec in mladinka, ki dovrši osemletno šolanje, pionirji p i naj bodo podmladek društva. Nje je treba z igrami in delom primerno zaposliti in v njih vzbuditi veselje do amaterstva. Mladino ločiti od starih ali jo celo zanemariti, pomeni, zapisati društvo propadu. Prav tako je nepotrebno deliti člane na podporne, aktivne in podobno. Društvo naj ima samo člane in društveni podmladek. Potrebujemo privlačna, sodobna, kvalitetna dela Zelo važna in občutljiva je tudi sestava programa. Stara j a tožba, da manjka dobrih iger. Todg iz tega, kar imamo, moramo izbrati najkvalitetnejše in vsako predstavo dobro in temeljito pripraviti. Nastopanje na hitro roko kvari .kvaliteto !n prej sami organizacijsko utrdijo, 2. vsako društvo mora imeti svoja pravila in mora biti registrirano, Krojač IVAN MLAKAR iz Kostanjevice je dobil Trdinovo nagrado za leto 1957 za svoje dolgoletno uspešno delo v dramatiki jemlje voljo do resnega dela. Slab nastop žanje potem slabo kritiko, nastopajoči postanejo malodušni in izgubljajo zaupanje v svoje sposobnosti. Prav tu je eden vzrokov, da prične društvo propadati, namesto da bi raslo v kvaliteti svojih del in si s tem tudi pridobivalo simpati-zerjev in novih članov. Sestava programa in razdel'-tev dela je važna naloga za pravilno rast naiših Svobod "n prosvetnih društev. O tem naj bi razpravljali zlasti občinski sveti Svobod in prosvetnih društev, katerih delo je bilo doslej vse premalo opaziti. Suhi administrativni ukrepi še daleč nisD dovolj. Treba je navezati tesn& delovne etike z vodilnim kadrom naših društev, treba je tem ljudem nuditi vsestransko pomoč. Občinski sveti naj usmerjajo ljudskoprosvetno delo Doslej so obč. sveti Svobod ln prosvetnih društev delo zaživeli Le v Črnomlju, Metliki in Novem mestu, povsod drugod pa njihovega dela ni bilo opaziti. Naloga takega občinskega sveta Je, da v tesni povezavi z občinskim ljudskim odborom, z občinskim svetom za prosvet« in kulturo, s SZDL, mladino itd., jrajde pravo osnovo za reševanje vse ljudskoprosvetno dejavnosti v občini. Prav zaradi tega naj bi občinski svet Svobod in prosvetnih društev imel svoj sekretariat, ki bo laže in ela-stičneje opravljal svoje nalogo. Vsekakor je treba odpraviti ljudskoprosvetno anarhijo v posameznih občinah (divja društva, slabi programi, kampanjsko delo itd.) in zato naj se občinski sveti v prihodnjem letu z vso resnostjo lotijo sledečega: 1. občinski sveti naj se naj- Publicist FEANCEK SAJE, novomeški rojak, je lani dobil Trdinovo nagrado za svoje dolgoletno zbiranje zgodovinskega ■ gradiva iz NOB, zlasti pa za knjigo Belogardizem 3. divja društva naj se organizacijsko osamosvoje ali pa se kot aktiv vključijo v sosednja društva, 4. vsa društva naj poberejo za člane članarino, podmladek pa naj bo članarine oproščen, 5. mesečno ali vsaj polletno je treba poslati števni dinar na okrajni svet Svobod in prosvetnih društev, 6. vsak član mora imeti člansko izkaznico, 7. v društva je treba vključiti čimveč novih članov, 8. v društvih naj se uvede pravilno poslovanje z vsemi potrebnimi knjigami, 9. narediti je treba točen ln izvedljiv program dela, 10. nuditi je treba vso pomoč vodilnemu kadru v naših društvih. Kaj pa odsek za telesno vzgojo? V društvu naj se delo razdeli na odseke, kar bo omogočalo intenzivnejša delo članov. Doslej so se člani izživljali predvsem v dramskem, glasbenem in pevskem odseku, mogoče tudi lutkarskem in izobraževalnem, skoraj docela pa je bil zanemarjen odsek telesne vzgoje. Ta naj bi zaživel zlasti po vaseh, ker ne deluje telesnovzgojno društvo Partizan. In tudi sicer ni pogojev za ustanovitev več društev. V tem odseku naj oi gojili folklorne plese, družabne plese, razne športne igre, kot odbojko, rokomet, balinanje itd. Prav tako pa naj se tudi izobraževalni odsek ne bavi samo s predavanji in tečaji, ampak naj z različnimi oblikami izobraževanja dopolnjuje in vskla-di naloge ostalih odsekov. Nenehno izobraževanje — osnovni pogoj za napredek O izobraževanju odraslih je v svojem referatu govoril tudi Ivan Jurčec, ki je poudaril, da povečana in izpopolnjena proizvodnja v industriji in kmetijstvu zahteva tudi temeljite j šo izobrazbo. Vsa društva, tudi manjša, naj osnujejo izobraževalne tečaje, v katere naj pritegnejo predvsem predšolsko mladino. Tu naj bi bila predavanja za d ružb en o-e ko nomsk t izobrazbo kolektivov, razni strokovni tečaji in poljudnoznanstvena predavanja. Možnosti za tovrstno izobraževanje so zelo velike, saj imamo na primer lahko tečaje za knjigovodstvo ali poslovanje v kmetijskih zadrugah, jezikovne tečaje, gospodinjske, tečaje za zdravstveno prosvetljevanje, tečaje delavcev za pridobitev potrebne kvalifikaoije v industriji, kmetijstvu itd. Prav tako so široka področja poljudnoznanstvenih predavanj (kmetijstvo, naravoslovje, tehnika, zdravstvo, dom ln gospodinjstvo, zgodovina, vzgoja in razvoj otroka, dnevne aktualnosti itd). i Število tečajev, seminarjev ln predavanj bo treba v novomeškem okraju še znatno dvigniti, čeprav tudi sedanje številke niso slabe. Vseh tečajev za strokovno izobraževanje delavske in kmečke mladine je bilo v okraju 36 z 1204 udeleženci, raz- nih seminarjev 24 z 916 udeleženci, vseh predavanj pa 974 s nad 29.000 obiskovalci. Potujoči kino opravlja svojo nalogo Važno vlogo pri izobraževanju podeželskih ljudi in posredovanju kulture opravlja v novomeškem okraju tudi potujoči kino. O njegovem delu in težavah je spregovoril tov. NI' ko Pavlic. Od marca 1957 dalje je imel potujoči kino v 20 krajih 209 predstav, ki jih je obiskalo blizu 19.000 ljudi. Ta kino je eden zadnjih potujočih kinov v Sloveniji, saj so skoraj vsi zaradi prevelikega denarnega deficita prenehali z delom. Skoraj pri vsaki predstavi so stroški večji kot dohodki. Velik problem pa je tudi zastarela aparatura, ki jo je treba temeljito popraviti aH Pa sploh prenehati s predvajanjem filmov. Učiteljica VLASTA TAVČAR iz Šentjerneja je bila nagrajena s Trdinovo nagrado za svoje neumorno, požrtvovalno in uspešno ljudskoprosvetno delo V vsako občino občinsko knjižnicot Zanimive ugotovitve je v svojem referatu o ljudskih knjižnicah podal tov. Bogo Ko-melj, ki je med drugim omenil, da bo v letu 1958 sprejet nov zakon o knjižnicah, ki bo imel posebne določbe tudi za ljudske knjižnice. Na vsakem sedežu občine bo osnovana občinska knjižica, ki ji bo morala občina zagotoviti redna denarna sredstva in tudi nastaviti vsaj honorarno plačanega knjižničar j 3. Te občinske knjižnice bodo skrbele tudi za potovalne knjižnice (kot je to že v metliški ln novomeški občini!), posredovale bodo izposojanje knjig med vaškimi knjižnicami in tudi med posameznimi bralci in Studijsko knjižnico v Novem mestu, ustanavljale bodo čitalnice, prirejale občasne razstave, nadzorovale delo manjših knjižnic in skrbele za vzgojo knjižničarjev. Skratka, opravljale bodo široko delo in skrbele, da knjige ne bodo obležale na policah kot mrtvi kapital, temveč da bodo res postale duhovna hrana širokih ljudskih množic. V nadaljnih svojih referatih in poročilih je tov. Tea Bajec govorila o ljudskoprosvetne.n delu v topliški dolini oziroma občini Straža—Toplice, prof. Dušan Modi« o lutkarstvu, tov. Marjeta Novšak iz Stopič o dalu v njihovem tamiburaškero zboru, prof. Tone Trdan o problemih novomeškega gledališča, medtem ko je tov. Prane Kotnik navedel zanimivo statistiko o razmerju med Številom odrskih predstav in število kino. predstav in pri tem poudaril, da je treba budno spremljati vpliv filma na mladino. V društva sodobnega, naprednega duha! Vrsto perečih ljudskoprosvet-nih problemov je omenil v svojem govoru tudi zastopnik Zveze Svobod in prosvetnih društev tov. Vinko Trinkaus, Nujno je, da .začnemo odkrito obravnavati odnose med ljudmi, kajti ni važno samo, da nekdo nekaj igra in poje, temveč tudi kaj igra in kaj poje. V naše prireditve je treba vnestj naprednega, sodobnega duha, treba se je odkrito lotiti današnjih problemov. Treba je ujeti korak s časom, sicer bo ljudskoprosvetno delo zaplavalo v mrtve vode in postalo nezanimivo, nesodobno. Potem se ne bo čuditi, če bomo članstvo v naših vrstah izgubljali, namesto da bi ga pridobivali. Pri tem je seveda nujna tudi potreba po kulturni Za kiparske umetnine v Novem mestu in drugod po Dolenjskem je bil lani nagrajen s Trdinovo nagrado akademski kipar JAKOB SAVINSEK zabavi, ki je ali bi vsaj moral* biti sestavni del življenja vsakega človeka. Zato bo treba misliti na ljudskoprosvetno domove, ki ne bodo imeli samo cdra, dvorane in garderobe, temveč tudi pvostore, kjer se bo Potujoče knjižnice v novomeški občini Občinski ljudski odbor' v Novem mestu je ustanovil potujočo knjižnico z :.amenom, da pribliiža dobro in napredno knjigo vsem, ki želijo seči po nji. Nabavljenih je bilo 330 leposlovnih knjig, zložili jih bori o v štiri kovčke, ki jih je nalašč za to izdelala tovarna TOKO v Domžalah in tako bodo potovale po trgih jn vaseh. Potujoča knjižnioa j« last občinske knjižnice v Novem mesta in bo poslovala kot njen sestavni del. Kovčki so zelo okusno izdelani; urejeni in pripravljeni so bili za izposojanje knjig že do 31. decembra 1057. Tega dela se je lotil požrtvovalni knjižničar France Vovk. Slovesna izročitev kovčkov s knjigami je bila v torek 31. decembra ob 10. uri v Studijski knjižnici. Nadaljnje poslovanje te knjižnice si zamišljamo tako. da bo posodila občinska knjižnica vsak kovček v eno vas, po približno 100 knjig za en mesec. Po enem mesecu bodo kovčke menjali in jih spet poslali drugam. Za vsakokratno Izposojevanje bo določena iaposojevalnjna za kritje stroškov. Kovčke s knjigami bo dostavljala občinska knjižnica z avtom ob določenih dnevih, ki so navedeni v sporedu ln jih bo tudi zamenjavala. 3. januarja eo bile knjige dostavljene in bodo na razpolago do 31. L: kovček št I. Smarjetl, kovček Št. II, Mirni peči, kovček št. III. Brusnicam dn kovček št. IV. Podgradu. Od 1. do 28. februarja pa bodo te knjig« dobili: kovček št. I. Stopiče, kovček št. II. Birčna vas, kovček št. III. Prečna in kovček jt. IV. Otočeo. Knjige bodo v šolah. Menimo, da bodo ljudje radi segialt po teh knjigah in si v njih poiskali izobrazbe in razvedrila. Lilija Bogomil McmI Belimi brezami v Črnomlju V nedeljo, 22. decembra, Je Imela taborniška družina Belih brez v Črnomlju svoj drugI redni letni občni zbor. Iz prej skromne družinice se je razvila v močno enoto z 90 člani. Na občni zbor bo prišli predstavniki Rodu gor-Janskih tabornikov iz Novega mesta m Družine zelenega Roga iz Straže-Toplic. Zal kljub številnim vabilom ni bilo nikogar od družbenih organizacij. Načelnica družine Je podala poročilo o delu v preteklem letu. Imeli smo prenrialo družinskih izletov, ker vodniki še niso dovolj Izurjeni. Težko je tudi, ker člani niso samo pri tabornikih, ampak tekmujejo tudi v rokometu, nastopajo s folkloro in podobno. Sko-JO polovica Jih 1e vsako nedello tea različnih tekmovanjih. Tako težko najdejo čas za celodnevni izlet družine, ki ga Je pa mogoče organizirati le v nedeljo. Taborniki so zaslužili s pogozdovanjem več kot 6000 dinarjev, lutkovni oder pa ao sami naredili in z nJim gostovali v Gradacu, Podzemlju ln na Vinici. Letnega tabora so se udeležili le štirle člani, ker so bile skoro obenem foi-mirane mladinske delovne brigade. Pri nekaterih pa sta bila kriva tudi slab uspeh v soli in nezaupanje startev do organizacije. 3 tem v zvezi Je povedala nekaj besed tudi glavarlca družine. V »pomladanskih mesecih Je družina organizirala predavanje profesori a Dobovika iz Novega mesta o taborniški organizaciji. vzgoji mladine in življenju na taborih. To predavanj« Je bilo namenjeno nečlanom tn staršem, žal pa Je bila udeležba prav teh najslabša. Družina Belih brez Ima v svoji sredi tudi najmlajše člane; medvedke ln čebelice. Vodniki so še mladi in pedagoškemu delu »e Sele privajajo, Čeprav imajo že nekaj praktičnih tečajev za seboj. Načrti družine so skromni, vendar hodo morah krepko zagrabiti v»i člani, da Jih bo mogoče Izpolniti. Sedaj Imamo 9 vodov: — Rdečo Jagodo, Belo narciso, Bobre ln Belega medveda pri najmlajših, pri tabornikih p« Dišečo vijolico, Srne. Bell lokvanj. C' ne«a pantra ln Hitro puščico. Staielšl člani so združeni v klubu Plamen. P. M. Pismo iz Prečne Kulturnopposvetno delo Je spričo nove sezone zaživelo. Domače kulturnoprosvetno društvo je na letnem občnem zboru pregledalo letošnjo bogato kulturno setev, ki Je bila uspešna zlasti na dramskem torišču Marljiva igralska družina Jt namreč zaigrala ob državnih praznikih več zahtevnih del. Z* novo obdobje so napravili tudi lep program ter za 15-obletnico pionirske organizacije pripravili mladinsko igro. Zborovale! so navdušeno spre jeli predlog, d* vključijo v svoje vrste 60 članov pionirskega pevskega zbora in igralsko dru-žinico, ki bodo tvorili podmladek, in si s tem zagotovili no-kader. _ - .lt- V vsako hišo na Dolenjskem: domači tednik Dolenjski listi razvijalo tudi vse ostalo ljudskoprosvetno in družabno življenje. Znani in neznani talenti v društvih Kot prijeten uvod v tako družabno življenje je bil ta dan po končani skupščini nastop znanih in neznanih telentov ljudskoprosvetnih društev novomeškega okraja. V akustični zdraviliški dvorani so se navzočim delegatom in gostom z nastopi predstavile novomeške gimnazijke Marija Vukovič (recitacija), Simona Mežnar (solo petje). Mateja Kožuh (recitacija), učiteljiščnica Slavka Mazo-vec (solo petje), dijaka metliške nižje gimn. Silvo Mihelčič (harmonika) in ValČi Palik (recitacija), Metličanki Marica Milči-novič (solo petje) in Ivanka Kraševec (solo petje). Z monologom Hermana Celjskega je nastopil 1 prvaik novomeškega gledališča Riko Urh, nakar ja v drugem delu zapela Jelka Zaje iz Smihela. Celoten moški in mešani zbor Svobode iz Bršljina je pod vodstvom Erne-sta Jazbeca precizno in učinkovito odpel celo vrsto pesmi, nakar je na harmoniki zaigrali Strala-nka Majda Sali, medtem ko je Novomeščanka Milena Spiler ob spremljavi klavirja odpela operno solistično točko Prijetno sta presenetila tudi jazz orkester in Franc Vovk (solopetje) z Dvora. — Neofici-elni zabavni del solistov, pevcev, šaljivcev in rokohitrecev pa se je nadaljeval še zvečer pri pogrnjenih mizah. Tako je celodnevna skupščina Svobod in prosvetnih društev v Dolenjskih Toplicah lepo uspela. Bila je dobro pripravljena in če bodo občinski sveti Svobode ter prosvetna društva sprejete sklepe in postavljene smernice za leto 1353 izvršila, tudi ljudskoprosvetni obračun na prihodnji letni skupščini ne bo težak. „ Rada jih imam .. f Pred kratkim sem se razgo- varjal s tov. Anico Kukovičič, šolsko uprauiteljico na Jelšev-cu v mokronoški občmi. Službeno mesto na tej šok ie priznano kot težko. Saj je pravzaprav res za prosvetnega de-j lauca to eno najtežjih mest na Dolenjskem. Od postaje ! Mokronog je kraj oddaljen nad j dre in pol uri. Do Šempetra j pod Trebelnem pelje cesta, od tam pa slabe vozne poti vse do vrha Blečjega vrha, kakor j pravijo domačini kraja, kjer I je šola. Prav na vrhu hriba ! je cerkvica, poleg nje pa ne-I kdanja mežnar?ja, ki so jo preuredili za Šolo. Stavba je j doživela po osvoboditvi že j več adaptacij, vendar še malo ne ustreza potrebam sodob-j nega pouka. V sosednji kmečki hiši je občina uredila sta-j novanje za učiteljice. Poleg te [ majhne kmetije sta še dve manjši, *n to je vse naselje ! na tem samotnem hribu, vse druge vasi so oddaljene od \ šole vsaj pol ure: V kraju ni trgovine, zdravnik je daleč v Mokronogu, skratka, tu je za ■ prosvetnega delavca le delo, vse drugo pa si mora poiskati , dostikrat preko blatnih in ta-[motnih poti drugje. In vendar najdemo tov. Kukovičevo vedno nasmejano j in dobre volje. Tudi na razna j vprašanja mi je prav rada od-! govana la, in to vse v neki \ zaskrbljenosti za napredek j otrok, k; so ji zaupani. Naj napišem le nekatere odgovore, ki lepo označujejo vneto skrb in ljubezen tovarišice za razvoj šole in koristi otrok in prebivalstva tega šolskega okol'ša. Tovarišica je na tem mestu od pričetka letošnjega Šolskega leta, pa ima polno načrtov za delo v šoli in izven nje. Ko sem jo vprašala, kaj je njena največja želja v pri-hodnjosti glede šole, je odgovorila: »Rada bi uredila učilnico, da bi se sama, zlasti pa otroci v njej počutili bolje. Treba bo urediti še eno- učilnico, da bo pouk lažji in temeljitejši. Tako me boli, ko moram vsak dan posebej ugotavljati, da ves skromni Inventar, ki ga imamo v šoli, sploh ne ustreza več, da peč ne greje, da okna niso dovolj zaprta in da nas zaradi tega slaba peč nikdar ne ogreje. Sola tudi nima primerne pitne vode, pa moratno ponjo precej daleč v dolino in še ta ni najboljša. Za nov vodnjak je že načrt, niso ga pa začeli graditi pravočasno. Rada imam otroke, zato bi tem raje tem otrokom, ki povečini žive v težkih domačih razmerah, nudila lep drugi dom — šolo, kjer bi se počutili dobro in kjer bi napredovali v vsakem pogledu. Na osebne težave ne mislim mnogo, saj skoro ne utegnem ob skrbeh, ki jih imam za šolo.« Tako ta mlada tovarišica, ki je komaj prišla z učiteljišča (sai je šele drugo leto v službi), živi daleč od sveta, daleč od vseh zabav, ki si jih mlad človek toliko žeV\ daleč od tistega prijetnega kramljanja s kolegicami, ki včasih tako vzpodbudno vpliva na. vse delo, in vendar je korajžna, zadovoljna v prepričanju da morajo tudi ti otroci doseči ne le izobrazbo, marveč tudi vzgojo, ki jo naš človek potrebuje za prihodnost. V novem letu ji želimo, da bi dosegla in s pomočjo občine tudi uresničila načrte, k' jih ima gled,e šole itd. Želimo pa ji tudi mnogo v,spe-hov pri njenem težkem delu v šoli in izven nje. V, V. 3 m 0b občnem zboru metliškega prosvetnega društva Blizu i3o članov šteje metli.-, k o prosvetno društvo »Janez Maien-tič«. V deteuihru je imelo svoj reani letni ooeni zbor. looa udeležba jo bila sinbd. Komaj doora četrtina članov je bila navzočih. Od zastopnikov množičnih organizacij ni bilo skoraj nikogar. Slaba udeležba na obenem zboru prosvetnega društva pač ni kdovekaj lep obet za uspešno delo. Pa ima društvo vendar šest odsekov, ki tudi niso vse leto držali preknžanih rok. Tri igre, sodelovanje pevskega zbora, štirideset najrazličnejših nastopov metliške godbe na pihala, od tuninic, sodelovanj pri proslavah do samostojnega nastopa godalnega koncerta s pevskim zborom in solisti, nekaj predavanj v Ljudski univerzi, nastop mladih folkloristov, ureditev ljudske knjižnice in potujoče občinske kajižnlcc, nabava dveh garnitur svilenih zaves, delna ureditev odra, vrsta tujih gostovanj in še to in ono. Precej je bilo storjenega, čeprav nihče ne more trditi, da ne bi bilo lahko narejenega Se več. Ljudje pri društvu delajo. Toda včasih se marsikaterega teh požrtvovalnih ljudi loti čudna apatija, čudna brezbrižnost in naveličanost. Na primer: metliško godbo na pihala porabijo skoraj povsod, sami ste slišali; Stiridesetkrat so lam javno nastopili. Toda metliška godba je menda tudi edina na Dolenjskem, ki nima še svoji it uniform. Ze tretje leto zbirajo godbeniki zanje denar, pa so spravili skupaj komaj slabo četrtino potrebne vsote. Prosijo na občini, na okraju, pri podjetjih v mestu, toda v večini primerov najdejo samo lepe hesede ln obljube, denarja pa malo aH nič. (Op. uredništva: prošnja metliških godbenikov, vložena na OLQ, doslej ni mogla biti rešena zgolj zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, nI pa pozabljena. Delo metliške godbe je Javnosti ln ljudski oblasti dobro znano in prepričani smo, da bodo požrtvovalni igralci dobili tudi potrebno pomoč.) AH: zadnje čase vabijo metliški prireditelji veselic tuje kvintete in orkestre, ki Jim plačujejo za Igranje lepe denarje, domače godce pa puste ob strani. Res. sprememba mika in tudi zasedbo Inštrumentov imajo tudi godbeniki dostikrat boljšo. Toda dokler bodo domače godbenike odrivali in jim tako ne bodo dali možnosti, da si i nastopi prislužijo denar za po-tiebne nove inštrumente in nove skladbe, tudi tu ne bo napredka. Metliških godbenikov se pri vsem tem loteva malodušje. Teden za tednom se vadijo. Toda za koga? Ali res samo zase? Na metliškem odru so potrebni praktikabli, treba je urediti razsvetljavo, garderobo, dobiti je treba novega gospodarja, da se ne bo vse samo trgalo, razbijalo, raz-našalo, uničevalo . . . Treba je dobiti denarja. Iz nič nI nič. Treba Je ... Treba je ... Eden dela, gara, drugi stoji oh strani ln se mu smeji. Prijetneje je pozimi sedeti doma za gorko pečjo, kot pa zvečer po hlatu in snegu hoditi v mrzlo dvorano k vajam, kot se večer za večerom učiti in vaditi na inštrumentih. Da nI zrele zavesti, da ni požrtvovalnosti v teb ljudeh, kje bi že bili z našo ljudsko prosveto! Člani metliškega prosvetnega društva so si za leto 1958 naredili lep delovni načrt. Čeprav tega ali onega včasih prime malodušje, ne bodo odnehali. Toda pri tem Je potrebno, da jim tudi tisti, ki morejo In jim je to dolžnost, dajo roko in .Um pomagajo. Ali ne hI hilo prav, da hI o vsem tem zlasti ti zadnji male razmislili? Oder je treba urediti 17. decembra so se zbrali člani Prosvetnega društva »Maks He-nigman« v Dolenjskih Toplicah, da bi pregledali svoje delo. Poročila so bila tokrat bolj skromna, ker društvo zaradi popravila odra razen Detektiva M*gle ni a.č Igralo. Ustanovili pj so mn^kl pevski zbor, ki obeta, da bo tudi petje spet zaživelo v Toplicah, Gradbena dela na odru.Se trajalo, so pa težave z gospodarskim stanjem društva, saj je potrebna še vsa oprema odra, garderobe in ureditev razsvetljavo. Društvo nI dobilo nobenih dotacij od občine, ker so ta denar porabili za plnčo hišniku. Ker nt bilo finančni! h sredstev, je društvo bolj životarilo. Tudi knjižnica nima niti prostora niti dovolj knjig, Poži-vetl bo treba še ostale sekcije, ki se letos niso izkazale. Izvolili so odbor in sprejeli delovni načrt za prihodnje leto. Ka-ien reševanja navedenih težav pa bodo posvetili poseono skrb vključevanju mladine. Upamo, da bo delo v novi sezoni boli •Modno. c. Pozdrav z meje Tudi mi, ki služimo rok na madžarski meji, pošiljamo svojim roditeljem, prijateljem, fantom in dekletom ;n vsem našim znancem mnogo toplih pozdravov in jim želimo srečno novo leto. Janko Ivan in Leopold Gašperšic, RUtcJa Bačka. Spominu tovariša Ferdo Kozaka V spomin pokojnemu pisale lju Ferdu Kozaku je priredb . Studijska knj-inica Mirana Jarca razstavo njegovih del. Dr. Ferdo Kozak je bil ustanovitelj študijskih knjižnic, zato se mu je novomeška knjižnica oddolžila s spominsko razstavico, ki je pokazala Ferda Kozaka kot pesnika, dramatika, pisatelja, kritika, publicista in urednika. Dela so bila razstavljena v avli knjižnice, knjižna razstava pa je bila odprta do konca decembra 1957. -Drugič pa kupi karto 1 INIMJSTRtiA • 'U Uu * svileno izdelke! Da bi novo leto nrlčakall skupaj * * svojimi domačimi, znane' in dekleti, si želijo dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Vučitrnu: Alojz Skube, Slavko Bradač, Anton Hočevar, Alojz Metelko, Cvetko Rapuž, Anton Krizman. - Za leto 1958 pa j«'m želijo mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva. Čestitka Dolenjska fanta, ki služita vojaški rok v Tuzli, ieVta vsem domačim bralcem, posebno pa fantom in dekletom srečno novo leto in mnogo uspeha pri i zarad n. j i socializma. Prane Malerič in Drago Rožič. Novoletni pozdrav Dekleta iz Novega mesta, Drske Broda pozdravlja in jim želi tudi v prihodnje veliko uspeha, vojak M-rko Vesel iz Somborn, VP 3(165-31, Kaj, ko bi mu poslale kakšno razglednico? Nobenega ilolenjskega KospcKiarja brez DOLENJSKEGA LISTA! ' SUv\ 1 (407) »DOLENJSKI LIST« Stran T * Dedek Mraz se zahvaljuje Prazniki so za nami, pišemo le novo leto 1958. Ker je Dolenjski list zaradi novoletnega oddiha šele danes izšel, nikar ne zamerite, da se komaj zdaj oglašam! Zato najprej tole: Vsem, ki so pomagali na Dolenjskem pripravljati moj sprejem, ki so nesebično poskrbeli, da je bil koš bolj poln, ki so sodelovali v sprevodih, na igricah, prireditvah, sprejemih, zabavah in drugih slovesnostih v šolah, dvoranah, domovih, na trgih in ulicah, VSEM ISKRENA HVALA; Bilo je tako lepo, da sem bil še jaz, ki sem že marsikaj doživel, zares kar ganjen! Reči moram, da me tako lepo zares še nobeno leto doslej niste sprejeli! Težko se mi bo zahvaliti vsakomur posebej, saj je bilo presenečenj kar preveč, daril za koš pa toliko, da sem komaj odnašal! Posebno zahvalo pa le "moram izreči: Novomeškemu NOVOTEKSU na primer, za Sputnika na kamionu! Res, prav take imamo pri nas v hladnem vesoliu! Medvedki, pingvini, vile in škrati na kamionih novomeških podjetij bo bili prav prijetna druščina, godba JLA pa je rezala tako poskočne, da so me kar podplati srbeli! In delavnim odbornikom ter odbornicam novomeškega Društva prijateljev mladine moj poklon! To so ljudje-garačl; priredili so mi tak sprejem in motoriziran izlet po mestu in okolici, da kaj takega ne pomnim! Njim, ObLO,, vsem podjetjem in drugim, ki so pripravili novomeškim malčkom toliko veselja, raket, godbe, prireditev in neskaljene radosti — vso srečo v letu 1958!! Pa kaj, urednik me že grdo gleda, ker bom zavzel toliko prostora — zato bom kratek: V Prečni me je sprejelo nad 309 otrok! To je bil živahen direndaj, a lep spoređ. V Metliki smo imelj kar 3 sprejeme, igric, deklamarij, šaljivih točk in podobnega pa na kupe. Pri dijakih so člani modelarskega krožka spustili z galerije 70 oštevilčenih jadralnih modelčkov, ki so Jih otrocj v dvorani polovili, jaz sem moral pa žrebati. Srečna DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Takole so me sprejeli v Šmarjeti, drugje pa ni bilo nič manj prisrčno in lepo! Se enkrat: hvala za vso pozorno ljubeznivost in pomoč! prvošolka Je dobila ca izžrebano številko velik model jadralnega letala. Veste, v Metliki sem obdaroval nad 700 otrok, pa tudi starčke in starice v Domu onemoglih. Prav tako prijazno Je bilo v Smihelu pri Novem mestu, kjer je bila velika prireditev 29. decembra popoldne. Pa v Žužemberku, kjer sem obiskal otroke na vseh treh šolah! In še v Kostanjevici, Šentjerneju, Mokronogu, na Mirni, v Toplicah, Dvoru, Trebnjem (hvala za igrico!!), Semiču, Črnomlju, na Vinici, Dvoru, Suhorju, Brusni- l cali in na Gabrju, Dobrniču, Šmarjeti, Gabru, Mirni peči in povsod drugod po lepi Dolenjski. Le to ne zamerite, dragi otroci in odrasli, da vam nisem mogel postreči še s snegom! Bilo J« nekaj prepirekov, s katerim satelitom naj vam ga pošljemo, pa smo zaradi pričkanja pozabili na pošiljko! No, tuđi s tem se oglasim še ta mesec! Lepo pozdravljeni in srečno novo leto — čez 12 mesecev pa na veselo svidenje! Vaš Dedek Mraz POZDRAV IZ PBEKMOBJA Spet smo na pragu Novega leta 'n vsak po svoje obračunavamo s starim. V mislih nas združuje eno: želimo namreč, da Novo leto prinese še več dobrega, kakor minulo. Ze pred letom sem ob enaki priložnosti zaželela vsem svojim znancem, prijateljem 'n sorodnikom v moji ljubi Beli krajini vse najboljše. Težko bi mi bilo, dragi moji, če to ne bi storila tudi sedaj in vas pozdravila preko »Dol. lista«, ki združuje vse Dolenjce in Belokranjce z vseh vetrov sveta »n nam, kar nas je izven rodne hiše, vsak teden prinese zvrhan koš domačih novic! Iskreno nam razodeva naše težave in uspehe. Dragi rojaki! Gotovo ne zamerite, da se vam ob tej priložnosti zahvalim za vse no- vice, ki nam jih posredujete in želim, da tudi v novem letu ostanete tako pridni. Mojim željam se pridružujeta tudi moja dva sinova Ivanček in Marjanček ter hčerka Ma-nica in prav iz srca pozdravljajo starega očka >n babice. Prav posebej pa so naročili Sreda, 8. januarja — Maks. Četrtek, 9. januarja — Julijan. petek, 10. januarja — Gregor. Sobota, 11. januarja -c Pavlin. Nedelja, 12. Januarja — Tatjana. Ponedeljek, 13. jan. — Veronika. Torek, 14. januarja — Srečko. SONCE vzhaja 11. Januarja ob 7.43 in zahaja ob 16.37. Dan je dolg 8 ur 54 minut. LUNA 12. januarja ob 15.06 zadnji krajec. »KRKA« — NOVO MESTO: od 7. do 9. 1. nemški barvni film »POVEST O MALEM MUKU«. Od 10. do 13. I. ameriški barvni film »LJUBIMKA DIVJEGA ZAPADA«. ČRNOMELJ: 7. in 8. 1. ameriški barvni film »POGUMEN KOT LASSIE«. 10. in 12. 1. ameriški barvni film »DVORIŠČNO OKNO«. METLIKA: 8. ln 9. 1. »ZDAJ SMO PA TAM«. 11. in 12. I. italijanski film »DEKLE Z REKE«. KOSTANJEVICA: 12. 1. ameriški film »SELINA«,. TREBNJE: H. in 12. 1. francoski film »FANFAN LALA«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 19. url. z rodovnikom. Kupimo tudi vsako količino sadik, pehtrana. — KMET. ZADRUGA 2UZEMBERK 20. Januarja 1958 bo ob 9. uri na Okrajnem sodišču v Novem mestu, v porotni dvorani št. 30, na javni dražbi prodano razno pisarniško pohištvo. OKROŽNO JAVNO T02ILSTVO Podaljšanje amaterskih vozniških dovoljenj Tajništvo za notranje zadeve OLO Novo mesto obvešča, da se vozniška amaterska dovoljenja za tiste voznike, ki jim je rok veLjavnosti potekel do 31. decembra 1957, podaljšujejo redno vsak dan od 10. do 30- ja- nuarja 1958 razen nedelj v prostorih postaje ljudske milice (motorizirana enota) v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta H. 26. cd 8 do 12. ure. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve — Novo mesto mmmt Podpisani se iskreno zahvaljujem upravi Dolenjskega lista in Državnemu zavarovalnemu zavodu za Izplačanih 8.009 din, katere sem prejel kot ponesrečenec-na-ročnik Dolenjskega lista. Vsota mi je izredno dobrodošla, zlasti zato, ker nisem socialno zavarovan. JOŽE GORSE Iz Podturna Erjavčeva mama-70 let Dobil sem jo pri štedilniku, vedro in nasmejano kot vedno. Kdor pozna Erjavčevo mamo iz Novega mesta, se bo začudil njenemu visokemu jubileju, saj izgleda precej mlajša. Marljiva in skromna še danes skrbi za nekaj ljudi, ki so radi prepustili svoje skrbi njeni vešči kuharski roki. Tudi spomin ima kot kakšno dekle, zato ni bilo treba dolgo čakati na bežen skok v mamino bogato delavno preteklost. Rodila se je 1. januarja leta 1888 v Grahovem pri Cerknici v kmečki hiši, že leto po I. svetovni vojni pa je prijla v Novo mesto. Njen poiten in pravičen značaj jo jfe takoj leta 1941 pripeljal v vrste prvih novomeških aktivistk in z zbiranjem materiala je pomagala že v prvih začetkih partizanstva na Dolenjskem Po odhodu obeh njenih sinov v partizane maja 1942 so jo Italijani zaprli in v Ljubljani sodili. Erjavčeva mama se rada spomni mame pok. Borisa Kidriča, s katero sta skupaj delili zaporniško »košto«. Po vrnitvi v Novo mesto je nadaljevala svoje delo, zato so jo domobranci še enkrat zaprli. Mnogo je bilo težkih trenutkov za mamo v času vojne, vendar se rada spominja 2 ve- Se in Še bi Erjavčeva mama lahko pripovedovala, saj v njenem spominu ni izbrisan nihče, ki ji je kakorkoli drag, in teh ni malo. Zato mi ne bo nihče zameril, če v imenu vseh, ki Erjavčevo mamo poznajo in jo imajo radi, zaželim: »Še na mnoga, mnoga leta!« OBVESTILO Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu obvešča vse zavarovance, njih svojce, upokojence in njih svojce ter ostale prebivalce, ki prihajajo po službenih opravkih v urade socialnega zavarovanja, da so uradni dnevi v ponedeljek, sredo in petek od B. do 12. ure. Ostale dni v tednu strank zaradi obilice dela ne bomo sprejemali, OKRAJNI ZAVOD ZA SOC. ZAVAROVANJE NOVO MESTO seljem tudi vseh tistih partizanskih voditeljev, ki so pri njej našli zatočišče, prijazno besedo in poln lonec. Pozdrav z bolgarske meje Staršem, bratom, sestram, znancem in znankam žele srečno novo leto pa kaj kmalu nasvidenje vojaki iz vojne pošte 2837-B v Zaječaru: Fr. Mukavec, Anton Bohte. Vince Muhič in Darko Golobic. VP 4135-5 Iskrene pozdrave in čestitke za novo leto pošiljajo bralcem Dolenjskega lista fantje Iz Obrenovca; Martin Kalin, Jože Gollobič, Franc Erlah, Janez; Kambič, Viktor HudokHn, Jože Mušič, Franc- Šašek, Franc Bojane, Alojz Ivančič, Slavko Vovk, Jože Kutnar, Venceslav Pate, Jože Zeleznik in Stane Boršnar. Gardisti pozdravljajo Gardisti JLA iz Zagreba pozdravljamo vse domače fante in dekleta in jim želimo mnogo uspehov v Novem letu 1958: Jože Progar, Zvone Novak in Jernej Krajšek. Kmalu se vidimo! Mirna gora Končno se je uresničila lelja belokranjskih smučarjev in ljubiteljev zimskega športa. Društvo Partizan Črnomelj je predlagalo planinskemu društvu naj bi napravilo v bližini Mirne gore skakalnico. Na zadnji seji je društvo razpravljalo o tem predlogu in vabi ga sprejelo. Na Mimo goro Je že odšla 5-Clanska delovna ekipa in pripravila teren za alpske discipline in leseno konstrukcijo z* sk.ikalnico za 30—40 m in skakalnico za polete od 8—12 metrov. V letošnjem zimskem času bo na Mirni gori prvi smučarski te- L PIONIRSKE iN MLADINSKE ZIMSKE IGRE V okviru 15. obletnice pionirske organizacije in USAOJ razpisuje Zveza prijateljev mladine Slovenije skupno z ostalimi organizacijami I. pionirske in mladinske zimsko športne igre. V primeru Ugodnih snežnih razmer, bo to največja športna prireditev v letošnjem letu. Več tisoč naših pionirjev in mladincev bo po raznih lolah, društvih in podjetjih tekmovalo za udeležbo na občinskem prvenstvu. Najboljši bodo nato šil v Novo mesto na okrajno prvenstvo ln kasneje na republiško prvenstvo, ki bo 1$. februarja v LJubljani. V glavnem mestu naše republike se bo zbralo nad 700 mladine v borbi za najboljšega smučarja Slovenije. Na sedežih občin so že ustanovljeni koordinacijski odbori, ki bodo poskrbeli, da bodo občinska prvenstva potekala v redu ln da bodo mobilizirali čim več mladine. Fantje bodo tekmovali v teku, veleslalomu, skokih ln sankanju, dekleta pa v teku, veleslalomu In sankanju. Upajmo, da bo kmalu zapadlo dovolj snega in da bodo naše poljane oživele s smučarji in san-karjt. ki se bodo pripravljali na prva tekmovanja. J. G. Ivanček, Manica in Marjanček lepo pozdravljajo sorodnike v Beli krajini in vse bralce Dolenjskega lista! naj pozdravim strica urednika in mu sporočim, &a si želijo od njega tu pa Ttfm kakšno pravljico iz. Bele krajine. Želi;m vam srečno in uspehov polno Novo leto 1958! Marija Kramar, gospodinja iz Gaberja v Prekmurju. 12. JANUARJA BO OB 9. URI prt Jožeto Slaku na Medvedjaku 10, železniška postaja Gaber, prodano na dražbi: kozolec dvojnik, hiša, krita z opeko, pol hleva in pol svinjaka. Hiša se mora zaradi graditve avtoceste porušiti. PRODAM ZL02LJIVO ŽELEZNO POSTELJO z zimnico na vzmeti, visoko stojalo za rože, radio (mali format) ter rabljeno kad. Naslov v upravi lista (3-58). PRODAM SUH stavbeni les. Naslov v upravi lista. (2-58) PRODAM kuhinjsko opremo in moško kolo. Naslov v upravi lista. (1-58) PRODAM DVA še dobro ohranjena srednje težka voza: Jožefa Prešeren. Zagrad p. Otočec. IZDELUJEM VSE VRSTE FOTOGRAFIJ in pridem na teren brezplačno. Slike za legitimacije vam v dveh urah poceni izdelam. Učiteljstvu in vsem strankam želim srečno novo leto: FOTOGRAF BOZlC - KOČEVJE. PRODAM ŠTEDILNIK: Koštialova št. 3, Novo mesto. KLJUČ, izgubljen na Marofu, dobite v upravi Dolenjskega lista. UGODNO PRODAM 2 ZAMEJICE-NI STAVBNI PARCELI k. O. Kandija. parcelna štev. 1365-8, v skupni izmeri 16 arov 53 kv. m. Zemlja je dobra tudi za obdelovanje. V neposredni bližini je cesta, vodovod in elekrični vod. Otmar Zorn, Metlika. VAJENCA ZA DIMNIKARSKO OBRT sprejmem takoj: Bruno Bernard, dimnikarski mojster, Novo mesto. PRODAM BENCINSKI MOTOR (2 KS) na magnetično vžiganje. Naslov v upravi lista (4-58). NOVO MESTO V času od 21. decembra do 5. Januarja je bilo rojenih 31 dečkov in 38 deklic. Poročili so se: Zupančič Jože, delavec iz Crešnjic, in Sušteršič Amalija, delavka iz Novega mesta. Povse Dominik, uslužbenec in Ribič Kristina, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Knafelc Viktor, soboslikar iz 2abje vasi in Tre-ven Ivana, uslužbenka iz Novega mesta. Umrli so: Sproc Antonija, gospodinja iz Novega mesta, 79 let. Lošin Katarina, užitkarica iz Kri-ževske vasi, 65 let. Kalan Zofija, gospodinja iz Novega mesta, 74 let. Novljan Anton, upokojenec iz Novega mesta, 72 let. Zugelj Neža, gospodinja iz Dobravic, 57 let. Stine Anton, upokojenec iz Novega mesta. 65 let. Krese Franc, železničar iz Novega mesta, 59 let. Blatnik Janez, posestnik iz Drušč, 37 let. Renko Janko, čevljar iz Mokronoga, 70 let. Peterle Franc, tesar iz Novega mesta, 40 let. GOTNA VAS Umrla sta: Turk Janez, posestnik s Sel pri Zajčjem vrhu, 61 let, in Muren Marija, užitkarica z Vel. Orehka, 89 let. PREČNA Umrla Je Lenarčič Marija, gospodinja s Suhorja, 5f let. Do 13. januarja sprejemamo naročila za 8 tednov stare plemenske svinje nemške požlahtnjene pasme V preteklih štirinajstih dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Krevs Stanka iz Cešnjic — deklico. Kol Amalija iz Harlnje vasi — deklico, Krese Terezija iz Žužemberka — deklico, piletič Marija iz Dol. Stare vasi — dečka, Sečnjak Ivanka iz Novega mesta — dečka, Novak Ema iz Mirne peči — deklico, Saje Alojzija s Poljan — dečka, Košmrlj Nežka s Potovrha — dečka, Drugovič Terezija z Mirne — dečka, 2onta Ana s Potovrha — dečka, Berko-pec Terezija iz Metlike — deklico, Cemič Terezija s Podulc — deklico, Kastelic Valentina iz Vi-nje vasi — dečka, Novak Angela s Korit — dečka, Vidmar Jožefa iz Dolenje vasi — dečka, Bašelj Jožefa z Jame — dečka, Progar Marija z Dola — deklico, Kafol Marija iz Gor- Zabukovja — deklico, Makovec Radmila iz Novega mesta — deklico, Povše Oti-lija iz Dobindola — deklico, Slo-bodnik Vilma iz Radovice — dečka, Opalk Marija iz Podgore — deklico, Klemene Jožefa iz Nove- ga mesta — dečka, Mihelič Manja z Mlake — dečka, Ltndič Fani iz Drame — dečka, Adlešič Ana iz Zuničev — dečka, Remar Julka iz Malega Cirnika — deklico, Ga-šperič Silva iz podlipe — deklico, Mali Cvetka iz Novega mesta ~i deklico. Šerak Frančiška iz Rožnega dola — dečka, Veselic Marija iz Bednja — dečka, Berkopec Adela iz Straže — deklico, Fetru-ša Ana iz Železnikov — deklico, Campa Tončka iz Prečne — deklico, Kocjančič Francka iz Ar-čelca — deklico, Bačar Pavla iz Mihovca — dečka, Urajnar Gena iz Hudej — dečka, Bunderšek Vera iz Ovsenega — dečka, Peša Danica iz Novega mesta — dečka, Turk Jožefa iz Malega Orehka — deklico, Cefarin Zofija iz Črnomlja — dečka, Dolinšek Fani z Ga-berske gore — deklico, Novak Ivanka iz Drenja — dečka, Kole-gar Marija iz Gor. Vrhpolja — dva dečka. Pogorele Julij ana iz Podtabora — deklico, Zevnik Cvetka iz Cerneče vasi — dečka, Miklič Štefka z Gorjancev — deklico, Zupančič Ana iz Benečije — dečka, Kužnlk Marica s Sel — dečka, Skube Marija iz Ručet-ne vasi — deklico, Zabkar Justina z Gmajne — deklico, G'>.enc Marija iz Bitne vasi — dečka, Rus Ana iz Zemlja — deklico, Pečjak Stanka iz Vavte vasi — deklico in dečka, Šiška Štefka iz Jurke vasi — dečka, Stravs Vida iz Dol, Toplic — deklico. KRONIKA« NESREČ V preteklih štirinajstih dnevih so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Alojzu Lekanu, delavcu iz Sred. Lipovca, je kolo voza poškodovalo desno roko. Bartolj Martin, delavec iz Vel, Cerovca, se je z železom udaril v desno nogo. Potočar Jože iz Sevnega se je usekal v prst leve roke. Hervolja Ivana, zavirača iz Potočne vasi, so napadli neznanci in mu s sekiro poškodovali glavo. Menart Emil, sin šoferja iz Dola, se je z vročo vodo opekel po telesu. Udovič Boris, sin nadzornika prog iz Cegelnice, se je s pločevinasto škatlico urezal v prst desne roke. Sotlarja Miho, sina posestnika z Roj, je nekdo z norem napadel in mu poškodoval h.bet. Sedlar Anj,ela, žena posestnika iz Sentruperta, je padla po stopnicah in si poškodovala levo ključnico. Vrhovnik Neža, žena delavca iz Gotne vasi, je v epileptičnem napadu padla in si poškodovbla glavo. V Straži-Toplicah: 9 svetov Tudi lotos bodo fmomal.Nkl tekmovalci pripravljeni na vsa tekmovanj*. N* sliki: Drnovšek, JurajevčlC, Groboviek, Moljk, Urban. Hotoftck in Bajt ucarje caj ljubljanskih smučarjev. Udeležilo se ga bo 80 tečajnikov. Tudi črnomaljski smučarji ln skakalci se bodo letos udeležili tega tečaja na Mirni gori, saj nam je znano, da imamo v vrstah črnomaljskih športnikov dobre smučarje kot so ing. Bole, Cerk, Ju-rajevčič. Ob konca smučarske sezone bo na Mirni gori tudi dvoboj smučarjev LJublJana-Crnomelj. Ljubitelji zimskega Športa se zahvaljujemo Planinskemu dru-tvu za vso pomoč pri graditvi skakalnice! M-K Smučarji se pripravljajo na tečaje in tekme Čeprav pri nas še ni zapadel sneg, se je že odpravilo nekaj naših učiteljev na Gorenjsko na tečaj, ki ga je priredil republiški svet za šolstvo. V mesecu febru« arju bo šla na podoben tečaj druga skupina učiteljev v* Kranjsko goro. V semestralnih počitnicah bodo razni smučarski tečaji ln tekmovanja, aktiv učiteljev in profeiof> jev telesne vzgoje pa bo. imel svoj tečaj v Gozdu Martuljku. Dijaki iz Črnomlja. Novega mesta ln Trebnejga se bodo zbrali na Planini pod Mirno goro, kjer bodo tečaji v tekih, alpski vožnji in skokih. Prav tako bodo v Novem mestu v počitnicah lahko naši najmlajši za Ragovim logom na tečaju, ki ga vsako leto organizira Društvo prijateljev mladine, pokazali kaj smorejo na smučeh. Smučarski šport ni razširjen samo v večjih krajih, ampak se naglo širi tudi na deželo, ki je v zimskem času več ali manj odrezana od sveta. Nešteto šolni-čkov pride v teh krajih s smučmi v šolo liv-telesnovzgojnl pouk je takrat na smučkah ln sankah. Prav zato pošiljamo učitelje na smučarske tečaje, da bodo lahko tem otrokom nudili vsaj osnovno znanje o smučanju. Nekatere občine, kot na primer v Novem mestu, so nabavile šolam več parov smučI. Na šoli v Gaberlu, Žužemberku ln Smihelu pri Žužemberku pa imajo že okrog 20 parov smuči. J. O. Svet ca notranje zadeve in splošno upravo (7 članov): predsednik Gruden Avgust — Jurka vas, člani: Pezdič Stane — Dol. Toplice, Jeriček Ivan — Dol. Straža, Bradač Alojzij — Pod-hosta, Strniša Anton — Dol. Toplice, Tolar Janez — Gor. Sušice, Jaklič Štefan — Rumanja vas. Svet za družbeni plan In finance (7 članov): predsednk: Kulovec Stane — Gor. Straža, Stok Jože — Rumanja vas, Mi-hič Alojz — Dol. Straža, Henig-man Anton — Bol. Toplice, Rajer Jože — Loke, Smrke Julij — Podtutren, Dular Dušan — Jurka vas. Svet za gospodarstvo (9 Članov): predsednik: MarkovlČ Franc — Podturen, člani: Kralj Jože — Verdun, Turk Janez — Dol. Toplice, Kečkež Viktor — Dol. Toplice, Aš Ivan — Vavta vas, Pelko Gašper — Dol. Toplice, Belter Alojzij — Vršna sela, Suštaršič Ciril — Gor. Straža, Cerne Lado — Poljane. Svet za komunalne in stano- vanjske zadeve (7 članov): predsednik: Dolenc Jože — Gor. Straža, Markovič Ludvik — Podturen, Krštinc Marko — Hru-ševec, Senica Alojz — Obrh, Faleskini Rudi — Gor. Straža, Osana Ignac — Dol. Toplice, Unbančič Franc — Gor. Polje. Svet za delo (7 članov): predsednik: Štrukelj Zdravko — Gor. Straža, člani: Tisovec Jože — Vavta vas, Dular Robert — Potok, Markovič Anton — Dol. Polje, Kalan Ivan — Gor. Polje, Tavčar Jožica — Straža, Kren Mira — Got. Straža. Svet za šolstvo, p ros ver. o ln kulturo (9 članov): predsednik: Cerne Fanika — Dol. Toplice, člani: Peršina Jože — Dol. Toplice, Puhan Alojzij — Podturen, Vodičar Ivan — Dol. Toplice, Krega r Slavko — Gor. Straža, Baje Tea — Dol. Toplice, Šuštar Miha — Gor. Straža, Lacijan Otmar'— Gor. Straža, Sitar Ivan — Dol. Toplice. Svet za zdravstvo in socialno varstvo: (9 članov): predsednik; Aš Franc — Gor. Straža, član^: Faleskini Stane — Dol. Straža, dr. Lampret Slavko — Gor. Straža, Aš Marijana — Vavta vas, Suštaršič Roman — Dol. Toplice, Pugelj Ivan — Drganja sela, Muren Lojze — Poljane, Hrovat Fanika — Dol. Toplice, Strumbelj Viktor — Vavta vas. Svet za varstvo družine (7 članov): predsednik Blatnik Jože — Soteska, člani: Bavdak Ivan -- Gor. Straža. Strniša Cvetka — Dol. Toplice, Tomšič Marija — Gor. Straža, Pršina Anica — Dol. Toplice, Brkič Anica — Dol. Toplice, Pečjak Jože — Gor. Polje. Svet za kmetijstvo (7 članov): predsednik: Pelko Jože — Dol. Toplice, člani: Dular Jože — Jurka vas, Janko Ivan — Gor. Sušice, Kren Franc — Straža, Vlašič Anton — Vavta vas, Ur-bančič Franc in Gruden Avgust — Jurka vas. Iz Vranovičev nam pišejo O Vranovičanih še nismo nič je popravljena pomagati; upa- pisali, čeprav pridno delajo in mo, da ne b0 ostalo samo pri skrbe za napredek svojega kra- obljubi. ja. Gasilsko društvo ima več Ker so bile jeseni, ko je kot 40 članov. V dveh letih, vsak pospravljal pridelke in odkar je bilo ustanovljeno, je drva, vse vaške poti razdrte, imelo že tri uspele prireditve, so vaščani sklenili, da jih po- Ker je med najmlajšimi društvi pravijo. Dobili so tudi nekaj v okraju, Še nima motorne bri- denarja iz občinskega sklada, zgalne in ne gasilskega doma. pa so ga rajši dali. v gasilsko Imajo pa trdno voljo, da bo blagajno, sami pa prispevali dom stal v najkrajšem ča«u in strelivo in ostalo. Pa bo prej seve v njem tudi potrebno brizgalna... orodje. Okrajna gasilska zveza _n— a m s a h mM BARTOLJ VODI NA PRVENSTVU NOVEGA MESTA Na letošnjem VIII. prvenstvu Novega mesta v iahu se zaradi nediscipline pa tudi zaradi zelo težkih pogojev, pod katerimi nekateri Igrajo, turnir odvija zelo počasi in bo predvidoma končan šele koncem Januarja. V vodstvu je trenutno Bartolj, ki je iz sedmih partij nabral 7 točk, le cn poraz pa ima Jenko (z Bartoljem), ki Je trenutno na drugem mestu. Skerlj, ki Je zaradi izpita partije iz prvih kol odložil, je poleg Bar-tolja najresnejši kandidat za novega prvaka Novega mesta. Stanje po nepopolnem sedmem kolu: Bartolj 7 točk, Jenko 5 (1), ing. Košir in Fink 2 in pol (2), Cujnlk 2 ln pol, Gajski 2 (3), prof. Dobovšeit 2 (2), Avsec 1 in pol (2) itd. DR. GOLE2 IN AVSEC ZMAGOVALCA NOVOLETNEGA BRZO-TURNIRJA Na novoletnem nagradnem br-zoturnlrju, ki ga je pripravilo Šahovsko društvo Novo mesto, sta si prvo mesto delila dr. Golež in Avsec 7. enajstimi točkami. Oba sta prejela nagrade prireditelja. Preseneča nekoliko slabši plasman Sitarja, ki Je bil s točko manj kot zmagovalca na tretjem mestu, sledili pa bo še Jenko 8 In pol. Peša s in pol, Hrovatič 6 in pol itd. Na manjšem brzoturnlrju je z eno točko ln pol nasikoka zmagal Tone Skerlj pred Sitarjem, Avscem, Medicem. ln Kotnikom. r. m. PRED OBČNIMI ZBORI TELOVADNIH DRUŠTEV Napočil je čas občnih zborov telovadnih društev. Okrajna zveza Je predvidela zanje mesec Januar, medtem ko Je svojo redno letno skupščino postavila v februar. Želeti je, da bi se društva držala tega termina, še bolj pa, da bi bili njih občni zbori resničen obračun dela v preteklem letu in nova pobuda za še prizadevnejše delo na področju telesne vzgoje, zlasti še sedaj, ko so se pojmi razjasnili in je republiška zveza Pokal je obdržal? vojaško moštvo Garnizon JLA N. m. : Elan 3:2 (2:1) V počastitev Dneva JLA je bila v Novem mestu tradicionalna nogometna tekma med enajstorlca-ma garnizona JLA in Elana za pokal komande Garnizona. Elan nenehno napreduje in to je dokazal tudi na tej tekmi, čeprav je nastopil brez priprav. Vojaško moštvo je tokrat nastopilo okrepljeno z igralci Iz črnomaljskega garnizona, ki igrajo tudi pri Bell krajini. Obe moštvi sta bili enakovredni, zato bi neodločen rezultat bolj ustrezal poteku tekme. Po tekmi je podpolkovnik Sulic predal zmagovalnenui moštvu pokal komande garnizona JLA Novo mesto. na svoji nedavni Izredni skupščini s pomembnimi sklepi jasno začrtala nadaljnjo razvojno pot organizacije Partizan. Prav zaradi tega naj bodo občni zbori zares skrbno pripravljeni. Na članih društvenih uprav Je, da bodo o svojem delu izčrpno, pa tudi kritično, poročali ter člane spominjali na vse dogodke preteklega leta, ki jih Je Iz enega ali drugega razloga vredno omeniti. Tu mislim predvsem na tajniško, načelniško ln blagajniško poročilo. Clanl naj o vsem kritično razpravljajo in naj ob tej priložnosti povedo svoje pripombe ln želje. Pri volitvah v nove društvene odbore naj postanejo odborniki resnično najboljši In najbolj agilni člani, ki bodo znali sprejete sklepe med letom tudi izvajati. Ob sprejemanju letnega finančnega proračuna naj društva ne pozabijo na svoj delovni načrt, ki naj vsebuje vse osnovne točke programa za bodoče leto. Predvsem je treba misliti na načrt redne vadbe vseh oddelkov, na zlete, nastope, akademije, tekmovanja, taborjenja, sodelovanja na množičnih proslavah -.dr* žavnih ln občinskih praznikov, na razne gradnje, na prostovoljno delo in podobno. Tudi bi ne bilo napačno, če bi se člani pomenili o varčevanju ln nalaganju prihrankov v zletnl fond, ki naj bi društvom omogočil aH vsaj olajšal udeležbo na rletih. Omeniti namreč moramo, da' bo med drugimi prireditvami tudi letos zlet »Bratstva in enotnosti«, za katerega so se priprave že pričele, o čemer priča nedavni sestanek v Zagrebu, ki so se ga razen zastopnikov ostalih okrajnih zvez udeležili tudi predstavniki iz Novega mesta. Zlet v Bihaću nam je ostal v prijetnem spominu, pripravimo se tudi na prihodnjega! Da bi se mogli društvenih občnih zborov udeležiti odborniki okrajne zveze, naj društva pravočasno sporočijo datum, uro ln kraj svojega občnega zbora. Za okrajno letno skupščino naj na občnih zborih določijo svoje delegate in sicer po naslednjem ključu: društva, ki imajo do 50 Članov, naj izberejo dva delegata, društva z nad 50 člani pa tri delegate. Se posebej pa moramo poudariti željo okrajne zveze, naj jI društva po opravljenih občnih zborih brez odlašanja pošljejo zapisnik občnega zbora z vsemi prilogami. Cas pred občnimi zbori naj društva izkoristijo za pridobivanje novih članov. Odstotek v Partizanu vključenega prebivalstva mora. mo povečati z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, predvsem pa z nesebičnim delom za rast naše organizacije ln z vsestranskimi uspehi na polju telesne vzgoje. Biti član Partizana mora slivi k« prej postati za vsakega državljana ponosi