(Milštuo Io opimalSlüo:
Maribor, Koroške ulice 5. STRAŽA1*
v pande! jek, sredo ih petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
1 aredništvom se more govoriti *wJk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6t. US.
Baro&nfoa listu:
Celo leto..................12	h
Pol leta....................6	ü
Četrt leta................. 3	K
Mesečno................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 3. novembra 1911.	Letnik III.
Glasovi o novem ministrstvu*
Šfc. 129.
Ministrstvo Stiirgkh.
Nova ministrstvo imamo. Sicer 'še ni uradno publicirano, tocla faktično že obstoja. Gautsch je Šel in njegov naučni minister grof Stiirgkh je postal njegov naslednik.
Politična javnost ije bila precej presenečena, ko se je zadnji torek raznesla vest, da je baron Gautsch podaj demisijo celokupnega ministrstva in da je bodoči mož grof Stiirgkh. Sicer je bilo znano, da je Gautschev kabinet kot tak bil nemogoč in da pride rekonstrukcija, tudi o Gautschevem odstopu se je že veliko ‘govorilo in pisjalo, toda. naglica, s katero se jo zvršila ta zakulisna igra, je presenetila.
Gautsch je tedaj šel. Samo Štiri mesece se je to pot «držal kot ministrski predsednik, Ko je prišel, so je .veliko pričakovalo od njega, Baron Bienerth je voz naše državne politike temeljito zavozil. Ustvaril ja sistem, ki je za Slovane nevzidržljiv in je moral iti, ker ni več vedel ne kako, ne kam. Zlato je bii poklican baron Gautsch. Upalo de je, da bo mož, ki se ga imenuje i„očeta splošne in enake volilne pravice“, še najhitreje in najlažje obvladal novo demokratično zbornico. Upi se niso udejstivili. Gautsch gre in v naši not rajaj i politiki vladajo še vedno kaotične zmede, kjakor ip,red njegovim prihodom. Nemgko-nacio-na.lna nestrpnost, ki noče priznati enakopravnosti drugim avstrijskim narodom, a je sama preslabotna, da ‘bi vodila in določevala usodo najše države, ga je v prvi vrsti vrgla,
Sel je. 'Jutri se poslovi od uradnikov v ministrskem predsedništvii. Najbrže se poslavljat zadnjič in se ne vrne več nsa mesto, katerega je trikrat zavzemal. Mož je že star in bolehen. Z njim izgine zanimiva politična osebnost iz ospredja naše notranje politike. Ni bil nesimpatičen baron Gautsch. Že dejstvo. da se je pod njegovim vodstvom vpeljala splošna in enaka volilna pralviea, ga pomakne našim demokratičnim očem precej bližje. A tudi odkritost in odločnost, s katero je nastopal v teh Štirih mesecjtli v državni zbornici, kjer je branil kmeta in neustrašeno nastopil proti demagogiji socialnih demokratov in pa meščanskih zastopnikov, ga postavlja v prijetno luč.
Kaj pa njegov naslednik grof Stiirgkh? Poznata osebnost je na! političnem odru. Že predno je prišel Gantdoh, se je večkrat slišalo ime grofa Stiirg-kha, kot resnega kandidata za ministrsko predsed-
stvo. Jn ce se je sedaj govorilo o Gautschevem odstopu, so ni nič prikrivalo, daj je grof Stiirgkh predi-stiniran za naslednika. Pravijo, da vživa. zaupanje pri dvoru ter da je bil že dolgo časa sem določen za bodočega moža). Kot politika ga poznamo najprvo kot člana ustavovernega veleposestva, Jv kurijalni dobi naše zbornice. Bil je strogo n e mšlko n ac i on jalan eg a duha in v bojih radi celjske gimnazije voditelj Nemcev. Pri prvih volitvah na podlagi splošne in enake volilna pravice je pa propadel. Prišel je pa v gospjosko zbornico in od tam ga je Bienerth leta 1909 vpcfelical za najučnega ministra. Kot tak je skušal biti objektiven in ne more se mu oeitajti kake hude pristranosti. Posebno jo bil na svojem mestu kot energičen nasprotnik raznih kulturno-bojnih fraz, ki so prej leto za letom povzročale nemire na naših vseučiliščih.
Ministrstvo si je grof Stiirgkh sestavil lako-le: ministrski predsednik 'grof Stiirgkh, minister notranjih del baron Heinold, sedaj moravski namestnik; naučni minister Hussarek, sjedaj sekcijski šef v na-učnem ministrstvu; poljedelski minister profesor Ho-recek; minister za javna dela sekcijski Šef Trnka; železniški minister sekcijski šef Forster; justični minister Hochenburger; trgovinski minister sekcijski šel Rössler; finančni minister dr. Mayer; deželno-brambni minister fcm. Georgi, minister za Gališko Zaleski. i— Ministra Horeček in Trnka sta Ceha.
Kak bo kurz novega ministrstva!? Zjatrjuje se, da bo sledil grof Stiirgkh stopinjam svojega prednika, s katerim sta po zatrdilu raznih listov že prej veliko 'skupno delala, Za. nas pomenja dejstvo, da ostano Hochenburger Še nadalje justični minister, slabo in svarilno predznamenje. Razmere, kakor so sedaj v j antični upravi na našem jugu so naravnost nečuvene in brezupne. Tako ne more iti dalje. Tukaj mora priti do preobrata, kajti sedaj se bije pravici naravnost v obraz. In že poročajo nemški listi — kakor zatrjujejo iz informiranih krogov — da je gro) Stiirgkh dne 1. t. m. bil pri Hochenburger ju, ki je izjavil, 'da je pripravljen ostati v ministrstvu, Če ostane v njegovi upravi vse pri starem. Tlo je slab omen. Hrvaško-slovensski klub.sicer Še ni zavzel stališča in mi povsem zaupamo svojim poslancem, toda lahko rečemo, da tako ne pojde naprej. Razmere v justični upravi so nevzdržljive. Ce ne bo šlo z lepa bo šlo pa s silo, toda do remedure mora priti. Bomba blo počila in odnesla Hocbenb|nrgerjal s Stiirgk-Kom vred*.
„Vaterland“ opozarja na veliko resnost krize in povdarja, da se gre le za nasprotstvo med mandatno in pravo, zdravo, ljudsko in državno politiko, med demagoštvom in državno avtoriteto. Zahteva, da se razbije vendar enkrat tisti blok parlamentarcev, katerim se gre edino-le za mandatno politiko in da se začne v parlamentu zopet s pravo ljudsko politiko.
„ Österreichische Volkszeitung“ meni, da je bil grof Stiirgkh dosedaj poseben zaupnik Gautschev in da je v sporazumu ž njim določal smeri politike; vsled tega se bo gotovo vsaj v večini držal starega kurza.
„Neues Wiener Tagblatt“ slavi prihodnjega ministrskega predsednika kot izvrševalca Gautscheve oporoke. Pravi, da se začenja novo dejanje usodapol-ne drame avstrijske politike.
„Neue Freie Presse“ obžaluje grofa Stiirgkha in mu prorokuje, da bo zelo težko dobil tisto malo večino, katero je imel Bienerth, o veliki, na katero je računal Gautsch, pa sploh ni govora. Pravi, da pride ubog in zapuščen v zbornico. Stiirgkhovo ministrstvo da bo polno grenkobe, kabinet, ki bo trajal od Vseh svetnikov pa do Treh kraljev; daleč, zelo daleč je pa še do Vstajenja,
„Arbeiterzeitung“ ostro napada Stiirgkha in mu prorokuje, da bo Šef prehodnega ministrstva, ki bo trajalo le kratko časa in si priborilo le malo slave. Napada ga tudi kot naučnega ministra , in mu očita katoliško tendenco.
„Zeit“ priznava, da je nenadni in presenetljivi preobrat nastal le vsled popolne nezmožnosti nemških svohodomiselcev,
„Tagespost“ pravi, da bo novo ministrstvo nevtralno uradniško ministrstvo. Trdi, daj je grofu Stiirgkhu veliko na tem ležeče, da preloži težišče^ cele situacije zopet v Prago in da se bo velike politične odločitve tako dolgo zadrževalo, da bo spravna akcija v Pragi dovedla do kakega pozitivnega uspeha.
„Volksblatt“ pravi, da je zelo presenetilo, da se ni Gautsehu poverila naloga rekonstrukcije kabineta. V endar Gautsc.h je odločno odklonil vsako nadaljno nalogo. Govori se, da bo Stiirgkh po načrtu Gautschevem s pomočjo Cehov ustvaril uradniško ministrstvo, ki bo le prehodnega pomena in ki bo predpriprava za parlamentaričen režim.
PODLISTEK.
Češko katoliško dijaštvo.
„Študentska Hlidka.“, glasilo češkega katoliškega dijaštva, je izšla za mesec maj v slavnostni številki. Povod temu je petletnica ustanovitve Ceske Ligo A|kaldemicke v Pragi. Mila dolžnost nam je, da izrazimo bratskemu društvu najiskrenejše Čestitke ob tej prilkiki; ob enem pa se nam zdi to primeren tre-notek, da seznanimo slovensko dijaštvo malo bližje z zaslužnim delovainjem Čeških tovarišev.
Kar opazujemo v zadnjem času pri Poljakih, — tak proces se je izvršil nekaj let preje pri Cehih. V momentu, ko je že vse obupoivalo nad vrednostjo češkega dij.a(štva, češ, da se je že vse potopilo v morje ateizma, v momentu, ko so nasprotniki najbolj flori-rali, v tem momentu se je porodila mbjel, ustanoviti katoliško afcademično društvo; naravno, zakaj sila roUi odpor, le da mora: naše načelo v bodoče biti vsepovsod: že vnaprej onemogočiti tako „silo.“
Zaceli so se posvetovati z raznimi starejšimi možmi — par Člankov o tem vprašanju je bilo izšlo že malo prej vf katoliških' dnevnikih — premagali so srečno prvo boječnost in negotovost, ki je lastna vsakomur, ki začenja kaj novega, postavili pravila na odločno katoliško češko stališče in imeli koj, ko šo bila potrjena^ dne 13. maja 1909 ustanovni občni zbor v mali žofinski dvorani v Pragi.
Kakor hitro so zvedeli napredni dijaki za vse to, so napravili hujskajoče plajkate in sklenili s silo razbiti mstanovni občni zbor. Z nepopisnim kričanjem in divjanjem so oblegali žofinško dvorano, vsak trenutek se je bilo bati, da vfderejo notri; med tempa ja bij izvoljen odbor — in Liga je postala dejstvo.
Toda s tem se je Še le začel boj Za biti ali ne-biti. Kaj so vse morali pretrpeti člani novega društva! Zasramovali so jih, izključili iz podpornih' dnu-štev, hujskali zoper nje po časopisih, poskusili pobiti jim okna itd. Začela še je za novo društvo dolga doba preseljevanja — prvo je bilo mesto Praga samo s sodnijsko odpovedjo — danes ima vendarle ko-nečno stalno stanovanje v Arnoštoveni kolegiju.
Kljub vsemu temu je Ceska Liga Akhdemicka prospevala:	notranja konsolidiranost in resno pozi-
tivno delo sta ji pridobivali vedno več prijateljev, na nasprotnikovi Strajni pa rešpekt; zakaj več blato, s katerim so skušali naprednjaki Škodovati društvu, je padlo na nje nazaj.
Leta 1908 so si ustanovili Ligaši svoj list: „Študentska Hlidka!“, ki se vedno lepše razvija ter si pridobiva vedno več tal med srednješolskim di-jaštvom, tako da sme pričakovati Liga lepo bodočnost.
V	počitnicah prirejajjo Ligaši poučne izlete, u-stanavljajo počitniške Idube v svrha slstemfatičnegia, kulturnega, organizacijskega in socialnega dela ter si tako pridobivajo srca ne samo svojih mlajših kolegov srednješolcev, ampak tudi celega ljudstva sploh. Ni čuda, da je našlo to delovlanje priznanja v vseli katoliških krogih — nekateri kakor na primer profesor dr. Kordač, Lfgin Častni član, stoje društvu že dolgo na strani ,■— in deželni svet češki;h katolikov jo ustanovil v zadnjem času letni podporni fond za visokošolce.
V	nedeljo dne 14. maja je imela Ceska Liga Akademicka občni zbor, da proslavi svojo petletnico, si poda račun o dosedanjem delovanju in postavi prognozo dela za bližnjo prihodnjost.
V	7. številki „študentske Hlidke“ 1910 objavlja Jožef Jakubaš v lužiško-srbskem jeziku Članek o društvu lužiškega vijaštva, ki študira v Pragi, Imenovanem „Srbowkai.“
Bilo je ustanovljeno že leta 1846 z namenom, da bi družijo v Mbi lužiš ko dijaštvo, srednje in visokošolsko, kar ga prihaja študirat v Prago med bratski češki narod, ker doma nima prilike, da bi se moglo narodno vzgojefvati. Tako si je pridobila Serbowka tekom 65 let svojega obstanka silno veliko zaslug za svoj narod s tem, da mu je skozi dolga, letaj vzgajala duševne vodnike in prvoboritelje. Najslavnejši možje, ki jih Šteje lužiško-srbski narod med svoje, so izšli iz nje. Ustanovili so si člani, Serbowke tudi koj v začetku list istega imena, razdeljen na dva dela: „Dnevne vesti“ lin „Cvetje“, ki je za njihovo slovstvo eminentne važnosti, ker vsebuje prvence in tudi že dovršene umotvore najboljših narodnih pisateljev in pesnikov.
Sedaj ima društvo vsako nedeljo dopoldne sestanke, ki so pravzaprav ognjišče narodnega življenja njihovega. Na njih odobravajo najpreje tekoče društvene zadevje, potem pa nastopajo nižje-gimna-zijci z deklamacijami; višje-gimn,azijci in bogoslovci imajo pa predavanja ponajveč narodne in socialne vsebine. Predsedniku z \dvema odbornikoma pristoja kritika.
Drugi del učenja je namenjen slovnici, pravzaprav starožitnostim slovanskim, zgodovini, zlasti pa zgodovini njihovih pradedov, Polabskih Slovanov. Študirajo intenzivno tudi najbližje slovanske jezike, pred vsem (češčino, potem poljščino ruščino. Svoje pisateljske proizvod*e pošiljajo v razne liste, prestavljajo tudi igre, ki jih’ potem v velikih počitnicah’ doma vprizarjajo. Ob tej priliki imajo tudi svoj obični zbor in ti dnevi so pravi narodni prazniki za njihovo ljudstvo. Eno najvažnejših podjetij pa je, 'da so sklenili, izdati glavna slovstvena dela lužiško-srbska in pa nemško-srbski besednjak. Ce omenimo še, da imajo jako veliko knjižnico z okoli 1500 knjigami, — smo povzeli najvažnejšo podatke tega zanimivega Slank»!
Gospodarski paberki.
Za denar gre sedaj trda, K tjreči je industrija pri nas v Avstriji, kakor tudi drugod, izvzemši tekstilno stroko na tildni podlagi. V Avstriji se je zadnja sicer v zadnjem öasu za silo opomogla, vendar pa že zopet grozijo stavke.. Denar ‘bo zmiraj redkejši in dražji.' Sicer zatrjujejo Italiji prijazni listi, da ne bo potrebovala denarja, ker je že zadnja leta zbirala vojni iond. Italija ni zadnja leta najela -nobenega posojila in je uredija svoje finance. Sedaj pa grozi dlaba letina in vojna, kajkor tudi kriza v industriji, Pa tudi trgovina trpi veliko škodo vsled vojne, bojkota in vsled 100% zvišanja colnine od strani Turčije. Tudi Kitajska vzbuja skrbi. Njena revolucija, gospodarske, trgovske in finančne krize, vse to vpliva tudi na Evropo. Denar bode redek in drag; mogoče bo to trajalo celo dalje, ks&or do mesfcca jar nuarja,
„Nadaljevanje sledi“, je ‘izjavil avstrijski fin. minister, ko je nedavno tega predložil zbornici svoje davčno predloge. Najpoprej bo začel z davkom na žganje, že Četrtič. Davek se bo zvišal pri hektolitru od 90 K na 140 K in od teli bo odpadlo na dežele do 60 K, na državo pa 80 K.
Minister stoji na stališču, da hoče dobiti od davka za žganje najmanj 8 milijonov več. Dosedaj so dobivale dežele od tega davka 20 K od hektolitra, sedaj se pa ‘bo ta prispevek zvišjal na 60 K.
Minister bo predlagal tudi davek na vino. Vendar je pa izvzeto vino v sodih, obdačilo se bo le vine v steklenicah vsake vrste, torej tudi šampanjec. V krogih imovitejših državljanov ne bio predloga o davku na dedščine vzbudila nobenih tveselih občutkov, ravno tako kot predlagano zvišanje osebno-do-hodninskega davka. Davek na dedščine bo progresiven in bo naraščal od 1 in ena tretjinka % do 18%. Davek na nst:^iove bo določen z 5%. Med davčnimi predlogami je tudi davek na avtomobile. Ti dohodki so pa namenjeni le za gradnje cest. O predlogu glede monopola na vžigalice zbornica/ ne bo še sedaj razpravljala,
■Položaj državnih financ zahteva nujno zvišanje dohodkov, da se ugodi raznim neodložljivim zahtevam in da se napravi enkrat konec večnemu zadolževanju.
* *
*
Ce se sme verjeti raznim poročilom, je položaj našo industrije ugoden. Železna industrija ima dosti dela in misli celo z novim letom zvišati cene. T;o pa sa najbrže ne bo zgodilo, ker bi višje cene stavbeno in strojno industrijo preveč oškodovale. Strojna industrija ima povoljno dela. Vsled na nojvo uvedenega ustroj‘a v sladkornih trgovinah in pivovarnah je imela dovolj in trajnega dela. V petrolejni industriji j« vse negotovo, med tem pa stavbena lepo napreduje vsled pomanjkanja stanovanj. Vendar pa se ne more nič kaj razviti vsled pomanjkanja denarja. Tekstilna stroka upa na boljše čase, posebno ker ne morejo sedaj Italijani z njo konkurirati. Sladkorna industrija
je pa paralizirala silajbo letino z visokimi cenami.
» «
*
Razni nemški listi prinašajo celo vrsto poročil, ki jasno kažejo, kakio je mogoče, da postanejo popolnoma neizkušeni in nevešči ljudje naenkrat borzni igralci. Posebno iz Francoskega nastavljajo vsepovsod limanice. Francoske sleparske tvrdke obdelujejo svoje žrtve počasi, toda sigurno. Ko se jih je dovolj prepariralo z raznimi poročili, jih obišče odposlanec tvrdke, ter jim tako dolgo prigovarja, da postanejo „mehki.“ Slika se jim razne borzne operacijo v najzapeljivejši luci in zatrjuje se jim, da razven
prvotnog < majhnega plačila ni treba nič več plačevati. Nazaduje morasjo podpisati pooblastilo in s tem so se izročili popolnoma v roke odruhov.
Co jo novinec zgubil pri kaki špekulaciji, mu tako dolgo prigovarjajo, da se spusti v drugo, za kar mora seveda zopet plačati. Oni dobro* vedo, da je !do-tičnik, ki je izgubil vsled Špejkulacije, navadno zmiraj pripravljen, da dobi svoj denar po špekulaciji nazaj. Ako pa noče biti več v zvezi s prvotnim bankirjem, pride zopet kmalu v roke kakemu drugemu, u česar se da sklepati, da so vsi ti sleparji domenjeni.
Sedaj so je pojavila zopet nova tvrdka pod imenom Comptoir Olficiel. Občinstvo se svari, da ne stopa v nikako zvezo z omenjeno, pa tudi ne z drugimi „bankami“, ako se ni poprej informiralo na kakem zanesljivem mestu, ali se pa naj obrne na starozna-ne, renomirane domače banke.
Med ljudstvom.
Žalec.
:T\akajŠlnje Slovensko katoliško izobraževalno društvo je priredilo dne 15. oktobra veselico z gledališko predstavo, petjem, deklamacijo, gdvorom itd. Nastopil je najprvo moški kvintet. Ko je zadonela pesem „(Slovan na dan“, proizv^ajanih od izvežbanih moči, kakoršne so stale pred m$mi na odru, so" ae razvedrila naša srca ob milodonečih glasovih. Takoj nato smo 'slišali izvajati narodne pesmi Ferjančičeve. 'Tu nam je bila dana prilika občudovati slovensko narodno pietje.
Po pozdravu mladeniča Pikla iz Spodnje Ložnice, ki je v kratkih, a jedrnatih besedah razložil pomen igre, ter ob enem želel, da izgine med nami Slovenci duh vedeževalski tudi še pri lakih zaslepljencih, kakoršne lahko dobimo okrog in okrog.	S
klicem: Proč z vedeževalci, na dan z resnico!	je
končal govor v splošno zadovoljnost.
Zopet so se oglasile strune, zadonela je krasna pesem „(Sirota“ z alt-solo, ki je svojo ulogo častno rešil. Nežna spremljava, mu je dala pravi efekt. Za tem je zapel moški zbor zopet narodne pesmi.
Nastopil je za tem slavnostni govornik častiti gospod? Dobršek, kateri je v krasnih, vspodbujajočih besedah klical: Slovan na dan!
Za slavnostnim govornikom je zo*pet zapel moški zbor „Bodi zdrava domovina.“ Občudovali smo krasni bariton, ki je v resnici bil kos svoji nalogi. S takimi močmi se uveljavi smisel pesnika. Sledile so zopet narodne pesmi.
Deklamacija, prednašana po mladeniču Seme-tu, jo napravila dober vtis.
Nato so nastopili diletantje ter vpjrizorili žalo-igro „iVedeževalko.“ Tu se je videlo, kaj vse lahko doseža marljiv mladenič z ukom in vajo. Vsak je svojo ulogo častno rešil.
Za krasen 'vspeh veselice gre čast Častitemu gospodu provizorju .Schreinerju, ki je spretno in požrtvovalno vodil celo slavnost. Kličemo samo: Le vrlo naprej! Pevci, oglasite se zopet kmalu, ker imamo le reVIko priliko slišati tako izvežbanih moči. — Opazovalec.
Sv. Križ na Murskem polju.
Preteklo nedeljo se je vršil pri nas prvi okrožni zadružni shod za zadružno okrožje okrajno glav. Ljutomer. Shoda so se udeležili zastopniki vseh zadrug in drugih gospodarskih organizacij v okrožju. Udeležba ni bila tako številna, kakor je to običajno pri okrožnih zadružnih shodih v drugih okrajih in je želeti, da drugikrat razvijejo posojilnice večjo agitacije za tak shod.
V imenu Zjadružpe zveze v Mariboru otvori shod gospod Vladimir Pušenjak, ki pozdravi navzoče in oriše pomen zadružnih okrožij.
Na njegov, predlog se izvolijo v načelstvo okrožja gospodje: L. Babnik, načelnik posojilnice v Ljutomeru, načelnik; Janez Kunce, načelnik posojilnice v St. Juriju ob Ščavnici, podnačelnik; kot odbornika pa I. Pelci, načelnik posojilnice v Gornji Radgoni, in 'M. Šantl, tajnik ppsojilnice v Križevcih.
Sklene se, da se ‘bo prihodnji okrožni zadružni shod vršil v Gornji Radgoni.
Nato opozarja gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak na nedostatke’ kateri so se pokazali pri revizijah, zlasti razpravlja o sprejemu elanov, podeljevanju posojil, plačevanju obresti, članstvu pri več zadrugah z neomejeno zavezo, o odplačevanju glavnice ter razpravlja obširno o rezervnem zakladu.
Sledi predavanje o dosedanjem delu, razvoju in vspehilh 'kmetijskih zadrug ter o bodočih nalogah zadružništva.
Pri slučajnostih sta govorila gospoda župnik Weixl in nadučitelj Cvetko, ki sta povdarjala velik pomen takib shodov in pozivala k obilnejši udeležbi.
Z zahvalo vsem .udeležencem je zafključil načelnik I. Babnik zanimiv shod, ki je trajal dve in pol ure.
Šoštanj.
Naše bralno društvo je priredilo preteklo nedeljo dne '29. oktobra pri Rajši er ju veselico s petjem, deklamacijo in igro ,„fJeza nad petelinom in kes.“ — Udeležba je bila jako obilna, in sodelujoči so svojo nalogo rešili prav povoljno. Pri igri yo nastopile: Jožefa Kavljen (gospodinja), Neža StanoVšek, Ana Hrastnik in Ana Golob (dekle), in Marija Kot (botra Katra).
Po igri se je vršil srečolov s prav zanimivimi dobitki.
Vojska med Italijo in Turčijo.
V Tripolisu.
Italijani so se umaknili ter zapustili nekaj naj-krajnilj pozicij. Storili so pa to baje iz (vojaških o-zirov, in ne, kakor se je od začetka zatrjevalo, vsled neznosnega Smradu, ki ga razširjajo trupla padlih vojajkov. Druga poročila zopet pravijo, da, so Italijani zapustili vse pozicije zunaj mesta in so se v mestu zabarikadirali. Gotovo jim mora sila trda presti, ker iz poročil sledi, da so Italijani sedaj v defenzivi. To je precej mrzel tuš za bojno razpoloženje Italijanov, ki so računali s tem, da bodo zavzeli Tripolis brez posebnih trudov. Sedaj pa prinašajo poročila zmiraj slabejše vesti o prodiranju Italijanov. Iz zanesljivih Virov prihajajo iz Tripolisa zelo resna poročila. Evropski begunci pravijo, da je položaj Italijanov zelo kritičen. V zadnjih dveh dneh Arabci niso izvršili nobenega napada. Vendar je sigurno, da 'go jajko močne čete v bližini italijanskih pozicij.
Iz Carigrada prihajajo poročila, ki so sicer sigurno nekoliko pretirana. Pravijo namreč, da so Turki mesto Tripolis zopet osvojili. Vsled te vesti je Vladale v Carigradu velikansko veselje. Velike množico sc demonstrirale pred vojnim ministrstvom in prirejala ovacije turški armadi.
Oficijelna italijanska poročila te vesti ne potrjujejo.
Italijani zelo strogo nastopajo proti domačinom. Kjer dobijo katerega z orožjem, ga ustrele. Dosedaj jo dalo vojno sodišče ustreliti že’ blizu 200 Arabcev.
Gotovo bodo zanimali tudi slovenske dijake, ker nam dokazujejo, da se tudi lužiško-srbsko dijaštvo, o katerem tako redkokedaj slišimo, trudi pomagati svojemu narodu do boljše bodočnosti.
Propast Turške.
Zaman so apelirali Mladoturki na javno evropejsko mnenje zaradi postopanja Italije, zaman se je obračala turška vlada za posredovanje Velesil. Evropa je sedaj bolj kot kedaj gluha za tarnanje Turčije.
Videti je po vsem tem, da je vpraišanje in usoda Turčije pri svojem koncu in kmalu se vporabi recept Napoleonaj:
„(Mislil sem, pravi Napoleon, da se more _ kaj napraviti iz Turkov, in hotel sem v njih zbuditi e-neržijo, da se okoristijo s prirojeno jim hrabrostjo. Ali to je bilo zaman. Z državo, ksjtera se ne more dalje vzdržati, je treba skončati. Treba pa je stvar podvzeti in prehiteti Anglijo, da se ona ne okoristi s priliko.“
Od dobe Napoleona se je stanje Turčije pač zelo poslabšalo in je navsezadnje prišlo do razpadanja.
V nekem članku, ki je izšel leta I860 v .^Revue de De Mond?“, je pisal Sen-Mark Girarden:
„iTurki v Evropi ne proizvajajo nič. To sb pa-rasiti, ki žive od dela in tlake drugih narodnosti. O-nemogočite to tlako, ali (vsaj otežujte jo. In Turki odidejo, da vmrjo drugje. Turska nadvladjä v Bulgar-ski pade sama od sebe, kakor se je to zgodilo , na Srbskem in Rumunskem."
„V Ameriki, vsled ljudskega dela, izginjajo puste. V Orijentu pa, hvajla lenobi in neskrbnosti, se pustinje širijo ... In kedo brani vašo novo Turško? Kedo torej brani ono, kar umira? Zakaj 'je Evropi težje braniti zibko, nego mrtvaško rakev?“
GlaGston je v parlamentu dne 29. maja 1863, govoreč o potrebi skorajšnje likvidacije, turške države, dejal med drugim tudi to-le:
„(Slovani dovolijo, da postane Carigrad svobodna! luka pod protektoratom Evrope in civiliziranega sveta“1 . . .
Tiako je že, davno jelo siliti na površje prepričanje, da je Turška kakor država neozdravljiva in da ji ni mesta v Evropi.
Stanje Turčije in nemogočnost njenih reform se nam zdi, je opisal najboljše Leard, angleški poslanik V Carigradu. 27. aprila 1880 je poslal svoji vladi sledečo brzojavko:
„Izčrpal sem vse diplomatične sile, poskušajo navesti sultana in njegove svetovalce, da razumejo nevarnost, katera preti državi iz navedenih dejstev. Vporabil sem vse s pazljivostjo — vporabil sem tudi grožnje, da bi jih prisilil, da lojalno in popolnoma izvrše obljubljene, reforme. Apeliraj! sem na sultana osebno, brez prestanka. Predočeval sem mu pismeno in brez rezerve 'situacijo njegove carevine in slabost njegovih podanikov. Pokazal sem mu nesposobnost in korupcijo njegovih ministrov in uradnikov. Pokazal sem mu neizbežne posledice, ali mu je malo mari in neča slišati, kaj se o njegovi državi »govori. Obrnil sem mu pazljivost na zgubo prijateljstva Anglije in bodočo razdelitev njegovih držav, rjko se bode velesilam zdelo primerno, da intervenirajo, da bi tako naredile konec obstoječi anarhiji, In 'da bi dale ne-
kaj pravic in boljšo vlado prebivalcem, kateri trpe pod njegovo vlado. Do sedaj je bilo vse to zaman. Njegovo veličanstvo je pripravno vedno pbljubljan, a ničesar izpolniti, vsled izvestnega slabega vpliva, vedno pripravljenega, da izbriše vtis, katerega bi morda napravil moj razgovor, ali katerega drugega tujega ministra. Ni vredno groziti, če grožnje’niso izvršene. Ako mi res. hočemo rešiti to državo, moramo reformirati njeno vlado tako, da se bode «njenim narodom vladalo pravično in nepristransko. In ako hočemo to izvesti, moramo biti pripravljeni, iti dalje kot do groženj.“
Tudi še j)o vsem tem poskušajo evropske velesile, posebno Anglija, reformirati Turško. Reforme žendarmerije, reforme sodišč, vojske, financ, vse to, ali zaman. Turška je ostala Turška z vsemi vsebinami azijske razposajenosti, lenobe in nekulture.
Navsezadnje, kot poslednji poskus, so se vzdignili pred tremi leti kakor patriotični tako plemeniti i„Mladoturki.“ Zrušila se je oblika starega režima in prišli so novi ljudje na krmilo države. No, skepticizem ni prenehal. Poskus 'Mladoturkov je zadnji in zadostni dokaz, da so reforme v Turčiji nemogoče.
„(Bolni mož“ ob Bosporu je padel na bolniško posteljo, s katere se gotovo ne vzdigne nikdar. Smrt nastopi tem preje, ker Če zdravniki’, zdraveč kakega bolnika, vidijo, da je neozdravljiv, mu puste prosto voljo in Čim preje nastopi konec.
Žalostne je pa, da sa balkanski narodi, edini pravi in zakoniti de/ddči Turčije, zbog svojega egoizma izročili stvar svojega nasledstva v roke evropskih advokatov, kateri .gfi utegnejo prilastiti do dediščino, ali jim naposiflfj vzeti Še ono, kar že imajo.
Nek turški ujetnik je izpovedal, da dobivajo turška čete potom karavan živila in streljivo iz [Tunisa; upanje Italijanov, da bodo Turke izstradali, je torej tem potom uničeno.
Italijani Še zmiraj pošiljajo nove bete v Tripolis. Te se gotovo ne strinja z zatrdili od italijanske strani, da so bili Italijani v zadnjih) bojih vedno zmagoviti.
I t a 1 i j a n s k o - t u r š k a vojna.
Berolinska „Morgenpost“ javlja: Okolica mesta jo popolnoma obkoljena od sovražnika.. Italijani taborijo okoli Tripolisa, ne da bi se ganili in se omejujejo samo na to, da odvračajo sovražne napade.
Iz Tripolisa se poroča z dnem 2, novembra: Ob
5.	uri zjutraj je začela turška artilerija v posameznih oddelkih' streljati proti italijanskim vrstam, vendar brezuspešno* Sicer ni opaziti nobene akcije sovražnika. Ob solnčnem zahodu so začele streljati italijanske vojne ladije.
Tekom zadnjih dveh dni se je izkrcalo šest ita-lijanskih bataljonov in precejšnje število rezervnih čet. Med dnevom so prišli Turki z -belo zastavo in so pozvali Italijane, da se udajo.
Iz Rima se poroča, da je ženijski poročnik Gar votli pri nekem poletu s svojim letalnim strojem obmetaval taborišče turških čet z eksplozivnimi snovmi. Učinek je bil baje grozen.
Iz Carigrada se zopet zatrjuje, da so Turki v posesti studencev pri Bumeliani. Ako je to istina, potem so Italijani glede vode navezani le na brodovje, ki pa mora vsled viharnega vremena križariti daleč proč od nabrežja.
Tudi položaj v Benghasiju je baje za Italijane nevzdržljiv.
Turški generalni štab je baje dobil brzojavko, da je vseh Šest zunanjih trdnjav pred Tripolisom v rokah turških čet* Poulični boji Še trajajo z vedno e-nako divjostjo.
Iz Tripolisa poročajo, da se kolera s precejšnjo naglico razširja. Na stotine vojakov je bolnih,. E-pidemija se tudi močno razširja med turškim in, arabskim prebivalstvom.
Razne vesti poročajo o grozodejstvih, ki jih izvršujejo Italijani. Turinska „Stampa“ trdi, da so u-strelili že čez 1000 žen,
Italijanom je že gotovo žal, da so storili tako neumnost, kakor je bil pohod v Tripolis, Toda nazaj ne morejo vec. Doma že hudo občutijo posledice svoje nepremišljenosti. Dne 80. oktobra je bilo prijavljenih osem konkurzov velikih akcijskih družb,. „Italie“ kratko pripominja, da to za eden dan popolnoma zadostuje.
Razburjeni Lahi zahtevajo napad v Egejskem morju. — Tj u r k i1 o j a Ö u j e j o posadke na otokih.
Turki pošiljajo streljivo in vojake na. otoke Lemnos, Mytilene, Lesbos, Chios in Rodos. Posadke hočejo Turki na 'teh otokih tako pomnožiti, da bi potem imeli na njih 14.000 vojakov. Turki hočejo te o-toke braniti z vso silo, če bi jih poizkušali Lahi zasesti. Turški načrt je, razcepiti laško bojno brodovje. Laško časopisje zato zahteva, da naj Lahi takoj prično vojsko tudi v Egejskem morju. Admiral Aa-fcaty je došel dne ,80. oktobra v Rim, kjer se je posvetoval z ministri, kako bi se vojno torišče raztegnila tudi na Egejsko morje.
Politični pregled.
Iz Hrvaškega.
Dne 29. oktobra 1911 se je vršikj skupščina kluba ciril-metodarskih zidarjev za podpiranje in snovanje hrvaških šol. Sklenilo se je, da se po zgledu Slovencev društvo imenuje Hrvatska Narodna Straža in ne Matica Školska.
Srbija.
'Poslaniku v Sofiji dr. Miroslajvu SpalajkoviČu je vlada ponudila mesto poslanika v Rimu. Dr. Spa-lajkovič je to ponudbo odklonil, Češ, da hoče vsaj še nekaj časa Iv Sofiji ostati, zlasti sedaj, ko so nastali na Balkanu velekritični odnošaji. Spalaj ko vič ostane torej za sedaj še v Sofiji, čisto gotovo pa je, da bo tekom prihodnjega: leta premeščen za posijanika. v Petrograd.
II.	hrvaški katoliški shod.
Novi pravaški dnevnik „Hrvatska“ piše:	Cim
se je sprožilo vprašanje o priredbi in sklicanju II. katoliškega shoda, se je obrnilo Pijevo društvo na vse svoje odbornike s prošnjo, da izjavijo svoje mne-n:e in nazore o sklicanju in izvršitvi tega shoda.
Pijevo društvo je s tem ugodilo obči želji, da se katoliške organizacije pobrigajo za priredbo omenjenega shoda, Ker pa ima Pijevo društvo svoje odbornike v vseh delih hrvatske zemlje, je s tem svojim pozivom želelo zaznati mišljenje vseh hrvaških katolikov v II, katoliškem shodu.
Sklenilo se je enoglasno, da se vrši shod v Zagrebu; razmišlja se pa naj, da se bo kateri prihodnjih shodov vršil skupno s Slovenci v Ljubljani, Za sedaj pa nikakor ni mogoče združiti program četrtega slovenskega shoda z drugim hrvaškim.
Revolucija «a Kitajskem.
Cesar je izdal edikt, v katerem prisega, da bo reformiral ustavo in narodno skupščino ter preosnö-val tudi kabinet, iz katerega bo moral izstopiti' predsednik, ki je Mandžu. Novi ministrski predsednik bo Liča-Cu.
Perzija.
O bojih v Perziji poročajo iz Petrograda, da so se »vrgli v boju, ki se je vršil dne 26. oktobra, med četami biVštega šaha in vladnimi četami, Turkmeni s tako silo na vladno vojsko, da so jo popolnoma uničili ter da je ostalo živih ESamo komaj 230 mož. Preostalo vladno vojaštvo tee je konečno udalo.
Raznoterosti.
Imenovanja. Glasom cesarjevega lastnoročnega pisma so !bili imenovani-fml. Georgi za generala in-fanterije, fml. nadvojvoda Fran Sjalvator za generala kavalerije, viceaidmiral nadvojvoda Karel Stefan za admirala, fml. in poveljujoči general III. armadnega kora Ernest baron Leithner za feldcajgmajstra.
Novi kardinali. Tajni konzistorij se bode vršil dne 27. t. m. v Rimu, a javni dne 30. t. m. Pri tem se bodo imenovali razni kardinali. Med njimi bosta tudi dunajski nadškof dr. F, Nagi in brnski nadškof mons. Franc Bauer.
Skrbimo za mladino! Naša mladinska organizacija je prav 'lepa. Armada mladeničev in deklet, ki so združeni v naših zvezah in društvih, je ogromna. In nedeljo za nedeljo skoro lahko rečemo, dan za dnem se razvija v teh društvih živahno gibanje. Toda to še ni zadosti, zlasti se ne smemo dati premotiti, da bi pustili kje stalno delo v nemar. Naši politični nasprotniki so neutrudljivo na delu, da bi si nalovili mladine. Zlasti socialna demokracija se pridno trudi, da bi nalovila in zorganizirala mladino, kajti dobro ve, da ji je potem bodočnost zasigurana, Med slovensko mladino nima Še skoro nikake organizacijo, todja med Nemci in Cehi se ponaša z veliko. Socialdemokraticno glasilo „Zarja“ prinaša naslednje številke: Nemška mladinska organizacija šteje. 83jo;8 rednih in 384 podpornih (ženskih) članov; največ organizirano mladine je na' Češkem (4659) in na Nižje-A vdtrijskera (2569). Ob enem strokovno organiziramo je U47 članov, v letu .'81 » j h je presto Ilc v strokovno organizacijo 637. Izmed elanov je 3796 vajencev, 1797 pomočnikov in 2759 pomožnih delavcev; 3284 članov je starih 14 do 1»3 let; 3092 17 do 19 let, 1388 članolv 19 do 21 let, čez 21 let je pa 614 članov. Fluktuacija je v mladinskih organizacijah velika. Skoro ena tretjina prestopi iz mladinske organizacije v strokovno, kadar dovrše po pravilih določeno starost. Dohodkov so imele mladinske v letu 1910 črez
22.000	K, izdatkov čez 21.000 K.“ In nato si stavi v-prašanje: Kaj pa slovenska mladina? Temu sledi potem naslednji odgovor in poziv: „Tudi pri nas se je začelo v zadnjem Času obračati v tem oziru na bolje, ustanovila se je v nekaterih' krajih mladinska or-ganiaacija. Toda treba je spraviti vse gibanje v živahnejši tok,. V ta namen moramo skrbeti, da bode imela mladina poleg razredne izobraženosti tudi dovolj razvedrila, kajti mladi ljudje so rad'i veseli. Petje, glasba, dramatične predstave, telovadba, izleti: na vse to se moramo ozirati pri1 našem mladinskem gibanju, Naše geslo mora biti: Dajmo delavski mladini resfne razredne izobrazbe, dajmo pa ji tudi dovolj zdrave zabave in razvedrila!“ [So to besede, ki jih moramo tudi mi v polni meri vpošteviati in hitro po njih delati, da ne bo prepozno. Zlasti v večjih krajih', kjer je več delavstva in obrtništva, taioramo skrbeti bolj kot dosedaj za naraščaj. Osnujmo povsod v teh krajih Orla. Hitro na smotreno delo!
Poljski obrambni sklad. Kakor znano, so odgovorili Poljaki Roseggerju z ostanovitvijo obrambnega sklada „Grunwald“. Že koncem prvega leta (1909) "je bil zbran prvi milijon kron, na kar so Poljaki sklenili, nadaljevati z zbiranjem drugega milijona. Prvi milijon se takoj porabi za zgradbo novih šolskih poslopij in za ustanovitev ljudskih in srednjih Šol, in sicer polovica za vzhodno, polovica pa za zapadno Galicijo. Iz drugega milijona se napravi rezervni sklad, o čegar porabi bo sklepalo pozneje vodstvo šolskega društva, — Slovenci, delajte za Slovensko Stražo! Posnemajmo Poljake v požrtvovalnosti!
Nesramnosti. „Slovenski Branik“, glasilo ciril-metodarjev, si vsake toliko Časa dovoli'kako podlost, ki je povsem vredna naših liberalcev in samo dokazuje, kako nemogoče je vsako skupno narodno delo. V zadnji številki drzno obrekuje slovensko duhovščino. Liberalno šcene nesramno zatrjuje, „da slovenski duhovnik mora biti po dr. Mahniča navodilih breznaro-den ali celo protinaroden“. To nečedno zlobnost je morala napisati samo kaka nepoštena, slogaško-liberal-na duša, ki pri vsaki umestni ali neumestni priliki joče radi političnega razdora, ki obstoja med nami. Kakemu odkritemu liberalcu ne moremo pripisovati tolike hinavščine. Nimamo namena, braniti dr,Mahniča, ker požrtvovalna osebnost tega moža je tako vzvišena, da je ne doseže lajanje tega časnikarskega bandita. Pribijemo samo: Vsakdo, ki ni zahrbten hinavec, ve in mora priznati, da bi naša narodna meja šla že povsod drugod, kakor gre sedaj. Kdor je pošten, mora priznati, da ima naša duhovščina največ zaslug za naš narodni obstoj. In cirilmetodarsko glasilo se spusti k takim trditvam, kakor je zgorajšnja?! Ne bomo se dalje prerekali, kajti s podlim Človekom človek najrajši tako občuje, da krepko pljune in gre v stran.
20.000	K v Češke narodne svrhe je ob priliki smrti svojega soproga darovala gospa E. Kletzlova v Brnu. — Slovenci, spominjajte se Slovenske Straže!
Nov list. V soboto dne 4. novembra 1911 bo začel izhajati v Gorici nov nemški tednik „Gorzer Zeitung.“ List se bo tiskal v laški tiskarni.
Nemški Volksrat je Maliku izrekel svojo nezadovoljnost radi znanih napadov na nemške sodnike. Maliku zna ta nezadovoljnost Škodovati, a za lavnost bi bilo boljše, ako bi Volksrat 'dokazal, da Malik nima prav. Ta dokaz še čto danes manjka.
Vprašanje. Kateri trgovec bi sprejel malega trgovca hčer v učenje? Dekle je staro 16 let in bi šlo najraje h kakemu slovenskemu trgovcu na mejo. Blar govoljne ponudbe naj se pošljejo na Kmečko hranilnico in posojilnico v Ptuju.
Vdrtje vode v bohinjskem železniškem pretdoru. Kakor smo že poročali, je predrlo nekaj studencev vsled silnega deževja oboke bohinjskega predora. Voda je vdrla v predor in poplavila čelu progo. Posebno nevarno je to vdrtje na goriŠki strani, kjer so nastalo precejšnje razpoke. Vlaki vozijo skozi predor z zelo znižano hitrostjo. Delavci so noč in dan na delu in skušajo zamašiti razpoke.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Vseh svetnikov dan je bil deževen. Kakor da bi se tudi nebo hotelo solziti z onimi, ki so hiteli na grobova svojih ljubih, je skoro ves popoldan deževa-
lo.	Navzlic temu je bilo na pokopališču ves čas polno občinstva. Gorelo je nebrojno .s/veči in iučic in mnoga razkošnih vencev ter priprostih šopkov je krasilo »gomile ranjkih. Mnogo je bilo oficijelnoga, marsikaj prisiljenega, manjkalo ni neizogibnih radovednežev, vendar ni nič kalilo svečanega miru. Spomin smrti je ležal nad stotinami in j|b silil k resnemu molku.
Nesreča z avtomobilom. V pondeljek je vozil posestnik Zelenko iz Gastemja preko dravskega mostu proti Tržaški cesti. Nasproti pa pride tisti trenutek v divjem diru avtomobil, v katerem je bil med drugimi tudi knez Windischgrätz iz Konjic. Zelenkov konj se je splašil in se spel po kon$cu. V/kljub temu ni šofer ustavil avtomobila, temveč drvel je naprej. A konj se je pa obrnil in oddirjal. Zelenko je prišel pod voz in dobil nekaj lahkih poškodb. Konja so u-stavili Sje le na glavnem trgu. Šoferja so ovadili.
Prenovitev. S 6. novembrom bodo začeli podirati nekdaj Heumayerovo hišo na Glavnem trgu. Dravska ulica bo na tistem mestu zaprta tako za o-sebni, kakor za blagovni promet.
Pohvaljen uradni Sluga. C. kr. justično ministrstvo je pohvalilo uradnega slugo pri tukajšnjem okrožnem sodišču Ivan Sapušeka vsled njegovega zvestega in vestnega izpolnjevanja službe.
Nepreviden vojak. V torek popoldan je korpo-ral tukajšnjega 3. topničarskega polka v pisarni remontne komisije tako neprevidno ravnal z revolverjem, da se mu je slednji sprožil. Kroglja mu je šla v stegno in tam obtičala. Ranjenca so prepeljali z rešilnim vozom v vojaško bolnico.
Pokvarjena mladina. Zadnjo soboto zvečer so se sprli v Viktringhofovi ulici trije vajenci, dva čevljarska. in eden krojaški. INa vse zadnje so se zgrabili, pri Čemer je 'čevljarski vajenec Ogrizek s čevljarskim krivcem težko ranil Čevljarskega! vajenca Perkliča na roki in na prsih. Perkliča so moraii odpeljati z rešilnim vozom v bolnišnico.
Trgovsko in obrtno društvo je izdalo pred par tedni letak: „'Svoji k svojim.“ Državni pravdnik je pa videl v njem bržčas nevarnost za nemške trgovce in ga je zaplenil. Poslanec dr. Verstovšek je vložil v državni zbornici interpelacijo radi tega in sedaj bo imuniziran letak še enkrat izdan.
Ptujske Boviee,
Ptuj. V nedeljo, dne 5, t. m. ima naš državni poslanec-g. Brenčič v Narodnem Domu javen shod, na katerem bode poročal o delovanju slovenskih poslancev na Dunaju. Kmetje, somišljeniki, pridite v o-bilnem Številu!
Za smeh in kratek čas. Nekoč se je drznil neki kmet v neki tukajšnji gostilni omeniti proti gostilničarju, da je „Sloga“'liberalen, brezveren list. Ko ta to čuje, pa se je začel hudovati: „Kaj si upate Vi trditi? To ni res! Kdor to trdi, žali ves slovenski narod.“ To je vendar za poö’t. Ko vendar 99% Slovencev niti ne pozna tega lista.
Naš Orel bo imel v kratkem svoj prvi redni občni zbor. Želeti bi bilo, da bi se naši mladeniči in dekleta začeli živahno brigati za organizatorično delo. Samo na mladini je ležeče, ako bo utopil naše ljudstvo okrog Ptuja ta nesrečpi šnops, ali ne. Torej na dan!
Št. Vid niže Ptuja, Zadnjič je bilo brati v „Straži“, kako se v Podlehniku hitro pisma dostavljajo Nič boljše ni pri nas. „Štajerca“ se seveda hitro dostavi. A druga pisma ležijo na pošti po cele tedne! Pismo, ki je došlo na pošto dne 21. oktobra, prišlo je v prejemnikove roke dne 31, oktobra. Seveda nočejo biti nikdar krivi na pošti. Škodo, katero ima prizadeti, mora vedno sam trpeti.
Jesen. Vsled izredno ugodne jeseni so ljudje poljske pridelke lahko spravili; tudi svinjske krme: repe, korenja, pese in dr. bo dovolj za zimo, da ne bo treba pod ceno prodajati svinj.
Smrt. Dne 26. oktobra je umrl v bolnišnici v Brnu nai Moravskem Albin Fleck, ekonom pri grofu Herbersteinu, stričnik mil. gospoda prošta ptujskega, v najlepši moški dobi. Ravno je dobil obvestilo, da prida za oskrbnika na vurberško grajŠČino, kar mu smrt z neusmiljeno roko prekriža Vse načrte. N. v m. p.!
Stran 4.
Celjske novice.
Dramatično društvo v Celju uljudno vabi k naj-obiluejšemu obisku svoje prve gledališke predstave, katero priredi v nedeljo, dne 5, novembra 1911 zve-cer v veliki dvorani celjskega Narodnega Dpnia. U-nrizori se znana ljudska igra dunajskega pisatelja Hawela „Bleda žena Skrb.“ Igra je dosegla svoj čas na Dunaju najlepši uspeli in je prav dobro naštudirana. Dramatično društvo se je pod vodstvom gosp. Salmiča potrudilo, da nudi občinstvu nekaj resnično dobrega; pričakuje pa od celjskih in okoliških Slovencev upoštevanja in podpore, ker je le v tem slučaju mogoče zagotoviti redne gledališke predstave v Celju. Od dramatičnega društva pa se pričakuje, da se kmalu preustroji na podlagi vsaj popolne enakopravnosti obeh strank,	.......	...
Smrtna kosa. V Celju je umrl predsednik celjskega okrožnega sodišča dvorni svetnik pl. M urm-sem Truplo so prepeljali k pokopu 'v Gradec.
Za naš tujski promet.
V nedeljo dne 29. oktobra je imello deželno dru-Štvc za pov4ciigo tujskega prometa na. Spod. Štajerskem v Celju večji shod. Udeležba je bila. prav številna, Videli smo celjskega, brežiškega, ljutomerskega, ptujskega glav., zastopnika minist, za javna dela, in več drugih odličnjakov.
Po pozdravu in uvodnih besednih podpredsednika deželnega društva, za povzdigo 'tujskega prometa dr. Friderika viteza pl. Weis-Östborna je imel predavanje o narodno-gospodarski važnosti in pogojih za tujski promet skriptor K. V. G^walöwsjki. Omenil je uvodoma, koliki dobiček prinese živahen tujski promet obrtništvu in kmetijstvu, kako ugodno zboljša trgovsko bilanco posameznih dežel in 'držav. Tirolsko primer je postalo iz pasivne kronovine aktivna: samo vsled velikanskega tujskega prometa, Dočim je 1896* obiskalo Tirolsko 345.000 tujcev,, se je to Šltevilo jpovzdignilc leta 1909 na 810.000, to je za celih 147%. Tujski promet donaša kulturo v deželo, daje ljudem zaslužka in kruha.
Predavatelj je nato govoril obširno o pogojih za tujski promet: dobrih železnicah, cestah, pošti, telefonu, hotelih, planinskih jpotih in kočah. Djalje o reklami in njenih izrastkih, o razvoju in postanku štajerskega društva za tujski promet. (Ustanovljeno leta 1881.) Dalje o potrebi sistematičnega dela nat tem polju in o vprašanju podeželenja društev za. povzdi-go tujskega prometa, Na Tirolskem so že ustanovili poseben deželni svet, ki se peča s temi zadevami. A tujski promet je tudi na Štajerskem ogromen; leta 1900, torej že pre'd 10 leti, je Obiskalo našo deželo 474.126 tujcev. Prekašajo nas samo NižjaJ-Avstrijska )877.000), Tirolska in Cešjka (756.000). Primorsko izkazuje v istem letu 119.000 in Kranjsko 89.000 tujceiv. A,ko 'se računa povprečno bivanje na 5 dni in dnevni izdatek po 15 K, dobimo svoto 2,370.830 dni in 35,^12.540 K 'izdatka — svota, ki gotovo ne more o-statj brez vpliva na narodno gospodarstvo v deželi. Kar se tujcev tiče, prihajajo ti na Štajersko manj D zapadnih in severnih evropskih držav, temveč po največ iz vzhoda (Ogrske) in jug,a, Kar se tiče Sp. Štajerske, pride ista doslej pri tujskem prometu v poštev vsled svojih svetovnoznanih ‘toplic. A mogel bi nuditi ta del dežele tudi izvrstnih letovišč in ima iv Savinjskih planinah zaklad, katerega še dosedaj no pozna večina tujih turistov. Logarjeva dolina je ena izmed najkrasnejših v na&ih Alpah. Treba bode posvetiti tudi Spodnjemu Stajerju glede tujskega prometa vso pozornost in treba bo skrbeti za predpogoja istega z vso silo. Društvo prireja zato letos zopet shod zp tujski promet na Sp. Stajerju.
K točki: Razširjenje in izpopolnjenjevprometnih sredstev je kratko govoril dr. WeisrOstborn.
Nato se je vnela živahna debata, v kateri so razni govorniki opozarjali na' zahtev© Spodnjega Stajerja in izražali svoje misli ( in načrte, kako dvigniti pri nas tujski promet.
Na koncu je imel dr. pl. Senetkovski daljše predavanje o varstvu domačih starin.
Izmed Slovencev se je tega vaznega ,cjhoda u-deležil gospod poslanec dr. Ijvan Benkovič, nadučitelj Kocbek kot predsednik S. P. D. in štajerski urednih .„Slovenskega Naroda“'; prišel je tudi dr. Kukovec, pa se je po govoru gospoda dr. Benkoviča sramežljiva odstranil, ne da bi oojirl usta.
Iz govora gospoda dr. Benkoviča posnemamo, da je početkom povdarjal velikansko zanemarjenost Spodnjega Stajerja, v kolikor se tiče, prometnih sredstev; stavil je sledeče, soglasno 'sprejete predloge, s katerimi se merodajni faktorji poživljajo, da pospešujejo z vso vnemo slelSeče projekte:
1.	Lokalna železnica Rečica na Paki—St. Janž. Treba je takoj osnovati akcijsko družbo, nabirati podpise za vsprejem temeljnih a/fccij od interesentov in zasigurati državno garancijo za| prioritetni kapital v približnem znesku 1,000.000 K, temeljni kapital
500.000	K pa naj prevzamejo interesenti, okraj in dežela*; zadostovalo bi tudi, če ti interesenti vsaj za
300.000	K temeljnih akcij vzamejo.
2.	Državno železnico drugega reda Polzela— Kamnik (Domžale), ki se naj vzame 'v bodočo predlogo o lokalnih železnicah.
3.	Železniška zveza Krapina—Rogatec, vlada naj energično nadaljuje pogajanja z ogrsko vlado.
4.	Zboljšanje prometnih razmer na progi Zid. Most—Zagreb, posebno uvedbo enega) novega para
osebnih vlakov. To točko so posebno toplo zagovarjali zlasti ravnatelji kopališč, predsedniki zborovanja in drugi.
5.	jutranje železniške zveze spodnjih krajev dežela z Gradcem, tako da bi' se moglo tudi j/. spodnjih krajev že zjutraj ob 9'. ali 10. uri priti v ,Gra-deßv
6.	Zboljšanje zveze Celje—Ljubljana.
7.	Telefonske zveze Celje—Zidanimiost—Zagreb (Ljubljana).
8.	Poštni Avtomobil Rečica—Solčava.
Govornik je zlasti primerno označil postopjanje
južno železnice in izjavo navzočega zastopnika iste ob splošnem pritrjevanju zavrnil kot popolnoma ne-zadostno.
V zadevi telefonske zadeve je priporočal poštni svetnik Wrani'tzky, da naj se takoj skliče sestanek interesentov in izbere akcijski komite.
Dr. Benkovič je tudi ostro zavrnil napade predsednika celjske podružnice nemškega planinskega društva, rudarskega komisarja Kaliaba, na slovensko prebivalstvo v Kamniških planinah, češ, da nemški turisti tam niso varni; označil'-je dotična izvajanja komisarja Kaliaba kot pravljico. Končno je zlasti povdarjal, d/a bi prometu tujcev zelo koristilo, Če se obe narodnosti sporazumete med seboj, kar se tiče zlasti Celja; kajti izgredi gotovo ne pospešujejo prometa tujcev. Kako malo smisla je za sporazum, kiaže že to, da nekateri zborovalci (dr. Ambrožič in drugi) niti dveh slovenskih besed, izgovorjenih od govornika, niso mogli mirno prenesti.' Izvajanja govornika so bila burno aplajvdirana od večine navzočih. Toliko o zborovanju.
Priporočamo sorojs)kom, da pristopajo kot člani K temu društvu; kajti samo na tak način bomo mogli varovati interese SSp. Štajerske.
Ljutomerske novice.
Škrlatica. V naš trg se je utihotapila nalezljiva Škrlatica. K sreči se doslej še ne Širi,
Skrajni čas. V naših gostilnah nimajo narodnih računskih listov. Najdejo se le reklamni listki za radinsko slatino, katere razpošilja neki tukajšnji narodni trgovec, in to še s samonemškim besedilom. Ke-daj se bodo vendar vpeljali računski listki Slov, Straže ?
Rotovž. Ljutomerski rotovž je dobil sedaj novo lice. Se novo uro, takozvano transparentko je dobil, ki ponoči sveti. — Elektrika, ki mnogokrat, počiva, da imamo po več dni egiptovsko temo, in na novo popravljeni rotovž bode nas davkoplačevalce 'hudo o-bremenil, Kaj, da smo le „nobel“! ?
Umor. Dva sumljivca Pergarjevega umora imajo že pod ključem. Upati je, da morilca kmalu najdejo.
Trboveljske novice.
Soc. dem. manire. V nedeljo zvečer je razgrajalo nekaj socialno-demokratične mladine po cesti iz Vod proti Trbovljam. Srečali so poduradnika, Putriha, katerega so na cesti ustavili in obkolili. Neki ru-deckar Cvetežar je pograbil Putriha za obleko in rekel: „Kakor mi ne daš za šnops, te bom kar nametal.“ Putrih ravno ni imel več drobiža pri sebi in mu je dal 30 vinarjev, s čemur se je odkupil, da so ga, pustili. Celo zadevo je poprijelo orožništvo in Cvetežar bo za tistih 30 vin. sedel nekaj Časa. Kolikor je znano, je Cvetežar precej vajen „Špehkamre“. Radovedni smo, če bo „Zarja“ kaj omenila o tem.
Surovost. V nedeljo zvečer med 8. in 9. uro je neki hudobnež iztrgal iz Dimnikove kapele božjo razpelo, ga razbil in kosce razmetal po cesti, Dotičnemu hudobnežu so na sledu. Pri tej kapeli se je to hudodelstvo že v tretjič prigodilo, Radovedni smo, Če bodo dotičnega zlobneža zasačili? Naši liberalci seveda obsojajo to početje. Ne premislijo pa, !da izvirajo take surovosti iz čitanja slabih Časopisov, v katerih se dostikrat blati sv, vero in duhovnike. Zato je pač žalostno, da se nahajajo po rudniških hišah večinoma slabi časopisi. Posebno, kjer so otroci, imajo stariši zaradi slabega Časopisja težko odgovornost na vesti.
Naša bolnišnica. V naši rudarski bolnišnici vladajo v zadnjem Času čudne razmere. Pred kratkim je bil v bolnišnici naš pristaš, ki je pri 'Orlih. Bolnišnično osobje se je proti njemu neuljudno obnašalo. Ko so to drugi sobolniki opazili, so se Še oni tako obnašali, tako, da je bolnik moral hote ali nehote zapustiti bolnišnico, Prosil je zdravnika,, naj bi se mu dala bolniška podpora. Ker je pa v tej bolnišnici liberalno gospodarstvo, se bolniku, ki ;je naš, ni pripoznala sploh nobena podpora. V tej bolnišnici je res Čudna družba. Dogodilo se je že marsikaj Čudnega, Radovedni smo, ali naši delavski zastopniki kaj vedo o tem, ali pa nočejo vedeti?!
Drugi kraji.
Fram. Prihodnjo nedeljo priredi podružnica naše „Slovenske Straže“ v Framu občni zbor s petjem in gledališko predstavo. Vse zjavedne Framčajne u-Ijudno vabi odbor.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Nemška, šola. Velikanske spremembe so se dogajale v najnovejšem Čar su na tukajšnji priv. Šoli. Duiša nemške Šole in načelnik' krajnega Šolskega odbora, gosp. Baldek, je odložil to Častno mesto. Učitelja Steiner in Reinl odideta na priporočilo gosp. Šolovodje, Vsako leto drugi učitelji, G. Baldek je posadil gosp. Flöry-ja, nekdanjega najboljšega prijatelja, na zatožno klop, in kazenska sodnija ga je obsodila na denarno kazen v znesku
10 K. Flöry je prosil sicer pismeno za odpuščanje, ali gosp. Baldeku to ni zadostovalo. Povod tej tožbi je bila slovenska šola, s katero je gosp. nadučitelj Flöry enkrat ponoči ob 5412. uri imel opravka. Res, ta mož je na svojem mestu. Pa tudi podnevi je v smislu Sulferajna neumorno delaven. Cele počitnice hodi od hiše do hiše ter zbira slovensko deco za svojo Šolo.
Sv. Lenart v Slov. gor. Nemška šola, C. kr. naučno ministrstvo je, kakor so poročali že razni Časniki, razveljavilo sklep c. kr, dež. sod. sveta, s katerim je tukajšnji priv Šoli podelil javnost ter tako rešilo davkoplačevalce občin:	Sv, Lenart, Radahova-
Setarjeva, 'Zamarkova, Sp. Porcic itd, velikih plačil. Posestniki imenovanih ob.cin, vzdramite se, zdaj je še čas, ter vzemite svojo deco iz nemške šole, in tudi ne dovolite, da bi vaši viničarji itd., pošiljali svoje otroke v nemško šolo. Naši nasprotni tržani bodo sicer zdaj nekaj Časa mirovali in zbirali novih moči, ali po preteku kakega leta. bodo skušali še z večjo silo pridobiti javnost svoji nemški šoli. S pomočjo popolnoma nemških otrok, katere je dobil Baldek iz Dunaja in jih baje še dobi, bodo dosegli nasprotniki svoj cilj, ako vas v pravem času ne sreča, pamet.
Sv. Lenart v Slov, gor. Nemška šola. Naše nasprotne tržane je odlok o. kr. nauenega ministrstva zelo poparil, Sami ne morejo prispevati k stroškom nemške šole, Sulferajn pa že stoka pod težkim bremenom, Ako ne dosežejo v kratkem javnosti, bo začelo pokati na vseh koncih in krajih. Nemški Šoli prijazni SentlenarČani so računali tako gotovo na javnost priv. šole,, da so baje že meseca junija t. 1. sestavili proračun za leto 1912. Glasi se tako-le: Dohodki:	Šolske kazni 60 K, legati 40 K, skupaj 100 K.
Stroški: kurjava: 500 K, snaga 400 K, za uboge otroke 400 K, uradni stroški 180 K, za stavbo nemške Šole 40.000 K, na obrestih 1048 K, skupaj 42.528 K.
Te stroške so razdelili med všolane občine tako-le:
Sv, Lenart 12,300 K, Zamarkova 8,200 K, Radohova-Šetarjeva 8.075 K, Sp. Porčič 7,415 K, Zg. Žrjavci 4138 K, Sp, Žrjavci 2,300 K, — Ali se to pravi, da ne boste nič plačali? Ali se vam že zdaj jasni? Ali misliš, moj ljubi sosed, ko pošiljaš v nemško Šolo, da, bomo tudi drugi, ki smo svoji stari, dobri Šoli ostali zvesti, vam pomagali, plačevati stroške za nepotrebno nemško Šolo? Dragi, motiš se. Ker naši tržani dobro vedo,, da razun Šentlenartskega nobeden občinski odbor ne bo dovolil gori navedenih stroškov za nemško Šolo, so sestavili obenem tudi podroben proračun, iz katerega je razvidno, koliko mora plačati vsak posestnik, ki pošilja v nemško Šolo. Ker iz občine Radahova-Šetarjeva n, pr. pošilja 10 posestnikov v nemško šolo, se gori navedeni prispevek 8075 K razdeli med onih 10 posestnikov, 8075 K : 10 = 807 K 50 vin. Enako so razdelili v drugih občinah dotične prispevke med tiste posestnike,, ki iščejo sreče in pameti v nemški Šoli.
Sv. Lenart v Slov. gor, V nedeljo, dne 5, novembra ob 2. uri popoldne se vrši v ArnuŠovi dvorani gospodarski shod. Na dnevnem redu je vprašanje glede odprtja živinskih sejmov in pa kako stališče naj zavzamejo občine in živinorejci napram odloku okrajnega glavarstva z dne 15, oktobra številka 38.100. Shod sklicuje okrajni odbor, Govoril bode poslanec Roškar, nastopijo tudi še drugi govorniki. Občinski zastopi in živinorejci, udeležite se v obilnem številu tega, za vas važnega shoda,
«v. .Jurij v Slov. gor. Nedeljska priredite. Dekliške zveze se je prav dobro izvršila. Igralke so igro „Vestalka“ prav izborno pogodile. Globok vtis je naredila igra v rimskih oblekah ob primerni prireditvi odra za posamezne prizore. Marija Androjna je govorila o nalogah kmečkega ženstva, Julka Rotman je deklamovala „Slava slovenski domovini“, pevski zbor je oskrbel pevske točke. Veliko zanimanje je vzbudil srečolov z lepimi dobitki. Cela prireditev se je vršila v znamenju veselega razpoloženja ob veliki u-deležbi cenjenih gostov, domačih' in daljnih. Mladenke, le vrlo naprej v smislu prave izobrazbe in poštene zabave!
Pesnica. Vlada je vendar ugodila ugovoru Slovencev in je razveljavila občinsko volitev I. razreda, v-katerem so zmagali lansko leto vsled raznih' nepravilnosti posilinemci. Volitev II. in III. razreda, kjer so zmagali Slovenci, je potrjena. Tako bo prešla v kratkem ta važna občina v roke slovenskih kmetov in bo tvorila močno predstražo med Mariborom in Südmarko. Volitev za I. razred se bo v kratkem vršila.
Lepa njiva pri Mozirju, Zadnjič se nam je vrinila neljuba pomota. Pod naslovom Mozirje smo poročali, da se vrši dne 12. t. m. shod dr, Verstovšek a,
To je napačno. Shod se vrši pri nas. Shod bo dne 12. t. m., in sicer takoj po drugem sv. opravilu v mež- j napjevi krčmi. Shoda se vsi kmetje veselimo, posebno, ker imamo sedaj sejme zaprte. Ali bo res kaj z zadrugo za razpečavanje živine? Pridemo v obilnem številu v Lepo njivo! — Kmet LeponjivČan.
Mozirje. Zja kanclista v Mozirje pride gospod Ferk iz Ljutomera. — Gospa Goričar iz Libije je šla k nevarni operaciji v Gradec. Želimo srečnega izida!
Sv. Jakob v 'Slovenskih goricah. Trta z 1850 grozdi! Posestnik Alojz Jiager v Gornjem dolu je letos na enem samem trsni, na izejbeli, ki je pri preši napeljana kot brajda, nabral 1850 grozdov, reci: ti- | soč osem ‘sto in petdeset gjrozdov. T/rs, ki je jako močna zrašen, se naslanja na (drevo marelico, kajtera je tako prinesla dvojni said: okusne marelice in izredno množino Črnega grozdja.
Velika Pirešlca. Komaj je začelo rumeneti drevesno perje, umorjeno po prvi slani, že je začelo zeb-
sti neke tukajšnje kroge, da iščejo zimske rokavice. Ako so že res tako zmrznjene njihove dušice, naj oblečejo poleg rokavic že set-tej kožuhe, a pazijo naj, da se ne bodo v druge zaletavali, sicer bodemo dali rokavice z rok, ker se ne bojimo liberalnega mraza. Ce pride le ena slama, bode umorjeno vse zelenje in liberalni cvet.
Griže. V neki tukajšnji gostilni, kjer je tudi napredna trgovina, vidimo ležati na mizi poleg umazanega „Nalrodnega Lista“ tudi „Štajerca.“ A ni dovolj! Dobe se celo vžigalice Sudmarke. Nar. stranki se mora samo Čestitati, da ima takšne pristaše. Ako ne zadostujejo te vrstice, bode očividec prišel z imeni na dan! — Opazovalec.
Gornjigrad. Gospod Kolenq se 'je naveličal županovanja in je. do februarskih volitev prevzel vgo akcijo za boj gospod notar. Pisal mu bo učitelj Kor-ban. Upati je, da se jima posreči skovati napreden odbor, ki bo znižal 180% naklado. vTorej na svidenje pri Filipih! — V Bočni je prodal posestvo gospod Ručigaj, zapuščen od naprednjakov.
St. Pavel pri Preboldu. Dne 28. oktobra zvečer se je porušila betonska streha na novem gospodarskem poslopju gospoda Julija Sadnika, posestnika v Lapkovi vasi. Poškodovan je tudi del zidovja. Škode je več tisoč kron. Sreča v nesireči je bila, da ni bilo ljudi ob tem feflu poleg.
Žalec. Ni dovolj, da šo že razni ponočnjaki take razvajeni, da izvajajo razne surovosti, sedaj hoče šo neka „dama“ brilirati. Za hrbtom kliče ta „jfina dama“: To je tista baba, katera tildi s črnimi drži! Ako bi bila to že Žalčanka,, bi se ji lahko posvetilo samo par .vrstic iz njene morale; a ker se 'hoče producirati na račun drugih, bodemo osvetlili, ako ne miruje, od koga da živi. PristaŠinje Slovenske kmečke zveze si ne bodemo pustile vse dopasti. — So-mišljenica.
Žalec. Ko sl je drznil naš poslanec gospod dr. Korošec pjriti k nam posredovat med nesrečnimi prodajalci, ki so svoj hmelj naprej prodali, s» kričali žalski mešetarji, da je to samo pesek v oči od strani poslancev Slovenske kmečke zveze. Naši poslanci so vstrajali vkljub vsem zaprekam, ki so se stalvile od nasprotne strani. 'Trud ni bil zaman. To lahko odkrito pove cela Savinjska dolina. Da se pa ni Š|e. boljše zvršilo, so krivi žalski mešetarji, katerim se gre samo za lasten dobiček. Tli ljudje gledajo samo, da se njih žepi polnijo. Ali ima ljudstvo kaj od tega a&i ne, to jim je deveta briga. Dokazov imamo na razpolago. Ko je nekdo glavnih kričačev posredoval med kupcem in producentom iz Griž, je drl kmeta ta)ko umazano, da hujše ni mogoče. O tem bodemo še govorili.
Poljčane. V smislu par. 1 namestniškega ukaza z dne 4. aprila 1941 daje politična; oblast dovoljenje za streljanje s topiči. V nedeljo (dne 22. oktobra se je o priliki že itak! izzivajoče slovesne otvoritve nove šulferajnske šole v Peklu grozovito in nepresta-no streljalo s topiči ter s tem žalilo ‘slovensko clomja-Če prebivalstvo cele okolice, in le treznejšim ljudem se je zahvaliti, da ni prišlo do reslnih reči. Le s težavo se je zabranilo tvrlim slovenskim mladeničem, da niso dejansko nastopili proti takemu nečuvenemu izzivanju na slovenski zemlji. Vprašamo gospoda c. kr. voditelja mariborskega glavarstva, kako se strinja tamuraofno izdano dovoljenje za streljanje s topiči 2 (dolžnostjo politične oblasti, zabraniti vsako javno izzivanje ljudstva?! Naše gospode poslance pa prosimo, da na merodajnem mestu storijo vse korake, da se politična oblast primerno poduči, v Čem obstoja njena sveta; dolžnost, in da se zanaprej .zabrani sodelovanje te oblasti pri političnih prireditvah, ki izzivalno vplivajo na domače slovensko ljudstvo.
Pekel pri Poljčanah. Naši Nemci (!) so povodom otvoritve šulferajnske šole razobesili vse polno frankfurtaric, bržkone z namenom, žaliti naše verno slovensko Ijudjstvo, ki je udiano svojemu 'cesarju, ki ne mtara teh nemških zastav — saj ga spominjajo na uporne Nemce leta 1848, ki so si takrat omilslili to izdajalsko zastavo. Čudimo se, da so na hiši trgovca gospoda Anton Svelca, ki vendarle žijvi od slovenskega denarja, vihrale kar dve franMurtarici, in je ta gospod rojen kranjski Slovenec; pohvalno pa moramo omeniti, da se kot občinski odbornik poleg sedmih 'kmečkih odbornikov ni udeležil slavnostnega o-beda. Mislimo, da ne zavoljo tega, ker se mu je dozdeval predrag, ampak iz ozira'do gotovih ljudi, katerih poglavitni posel obstoja (v večnem izzivanju našega ljudstva.
Pekel pri PoljČalnah. Ker so nemlšjio-liberalni časopisi po svoji stari navadi polni kratkonogih neresnic o tukajšnji Šulferajnski šoli, smo prisiljeni, resnici na ljubo pribiti nekaj dejstev. Glavni madež to popolnoma nepotrebne Šole je, da nje ne bočto pohajali nemški otroci. V celi naiši občini ni niti pol tu-catf; za Šolo godnih nemških otrok. Prava uganka nam je, kako neki bodo „fdie wackeren (!) Deutschen (?) von Holldorf'“', Maikoršnim se brezdvomno prištevajo vpokojeni postajni načelnik Karol Zimmer in pa železniški zdravnik Franc Novo'fad, protestantovski gostilničar Jožef Baumann (nekdaj Drev) in meišetar Albin Belak, trgovec Anton Svele in gostilničar J ar nez Vovk in Še par drugih, pošiljali v to nemško šolo svoje otroke, ko je vendarle znano, da nobeden teh za ljudsko šolo godnih otrok nima. Nadalje ni res, da se je 145 otrok prostovoljno prigl asilo v to nemško Šulferajnsko (m)učilnico. Hvala Bogu, tako nezavedni pač niso naši slovenski stariši, ki dobro
vedo, da bi se v taki šob pač presneto malo naučili njih otroci, ampak bi se le izneverili sivojepiu narodu; saj je izjavil šulferajnski učitelj, ki je bil na u-čiteljišču prva leta baje zapisan za Slovenca, da bode vse svoje moči napel v to, da bode svoje učence izredil za poštene Nemce! Kdor ve, kakšni so v Nemce spremenjeni slovenski otroci, kako zaničujejo V|se, kar je slovenskega, mnogokrat ne spoštujejo celo lastnih starišev, kako so v veri mlačni1,, 'mora, pač pomilovati šulferajnjskega učitelja Smuka, ki misli, da je zaslužno delo, preobračiti slovensko deco v nemške janičarje! Prepričani smo, da mu bodo zavedni slovenski stariši olajšali to ^jzaslužno“ delo s tem, da ne bodo pošiljali spojih otrok k njemu v_ šolo, ampak v poljčansko ljudsko šolo, kjer se otroci pod-učujejo v materinem jeziku ter se. tudi učijo toiiko nemški, d$ lahko gredo študirat na višje šole. Grda laž je, da je župnik Cilenišlek v pridigi imenoval to nemško Šolo „lutrovsko“; pač pa je po pridigi pribil dejstvo, da nemški katoliški listi imenujejo nemški Šulferajn židovsko-liberalno Šolsko društvo. Tlako ga imenuje tudi zadnja številka „JHausfreunda“ z dne 21. oktobra. 1911, ki poroča, 'da najnovejši zaščitnik Šul-ferajna Peter Rosegger pusti svoje otroke lutrovsko izgojevati. Nadalje kvasijo nemški liberalni listi o i,deutsches Gemeinwesen“ v Peklu. Smeha, bi lahko počil tisti, ki ve, kako izgleda pekelski „nemški“ občinski zastop. öd dvanajst odbornikov je sedem slovenskih kmetov, ki so se dali žalibog zapeljati, da so izvolili za župana protestanta Baumanu a, kar seveda sedaj bridko obžalujejo. Kako je bil pri teh razmerah neki dr. Baum iz 'Maribora izvoljen za častnega občana, je velika uganka, 'dr. Baum je lahko ponosen na takšno častno občanstvo! Silno malo poučen mora biti Peter Rosegger, ki se sicer ni mogel udeležiti pekelskega dirindaja dne 22. oktobra, pač pa je pisal par besedic, s katerimi želi srečo in pa mir novi šoli nia „nemški“ domači grudi! V resnici! Nemška domišljavost presega že vse meje! Ko bi slovensko ljudstvo obrnilo hrbet posilinemškim trgovcem in oštirjem, bi p.ajß morali kmalu 'pobrati šila in kopita ter se podati s trebuhom za kruhom kam na Nemško, kjer bi potem lahko kvasili o ;„inemški“ domači zemlji; dokler so pp le gostje na naši slovenski zemlji, morajo biti že zadovoljni s tem, da smatramo mi to zemljo po vsej pravici za hašo slovensko last! Lepo se bere v „Marburger 'Zteitung“',, da je Idošl« goste sprejel na kolodvoru župan Baumann in občinski zastop! .Zopet sama farbarija; zakaj nobeden sedmerih slovenskih odbornikov se ni udeležil ne sprejema, pa tudi ne slavnostnega obeda, akora-vno se jim je zatrjevalo, da bode db 11. uri dopoldne Šola slovesno blagoslovljena, ter ne bode treba plačati obeda. Prav ste storili slovenski možje! Drobtinic, ki padajo od miz nestrpne „jnemiške“ gospode, slovenski kmet ne maraj! Storite tudi še v tem svojo dolžnost, da se vsikdar udeležujete polnoštevilno občinskih sej ter tam s svojo večino zabranite še hujša zla, na primer da bi občina kedaj prevzela šulferajnsko šolo, ali pa imenovanje kakšnega nemškega tujca za častnega občana.. Resnici na ljubo moramo reči, da je bila nemška Šulferajnska šola zelo potrebna in koristna; namreč tistim, katerim je njena stavba precej napolnila žepe. Koristna bi lahke tudi bila za one velike „Nemce“, ki niti nemški na znajo. Ako bi s« na primer Albin Belak odločil zahajati v njo, bi ?je t^m mehda le naučil, da se njegov poklic mešetar j a imenuje v nemškem jeziku „Unterhändler.“ O priliki si bodemo nekoliko ogledali našega postajenačelnika gospoda Stoparja, ki j« kot železniški uradnik v T/rbovljah nastopal kot rojen Slovenec, kar je tudi v resnici. Ako še povemo, da je slavnostni obed brez pijače pri Baumannu stal sedem kron, in da se je popilo par sto steklenic Šampanjca, mislim, da sjmo trdili resnico, ko smo rekli, da je bila nemška šuferajnska šola zelo koristna, toda ne za slovenske otroke; zato pa zavedni 'slovenski stariši nočejo nič slišati o tej Šulferajnski nemški Šoli, in hočejo s tem, da bodo pošiljali svoje otroke v poljčainsko Šolo, pokaizati, da je gotova gospoda v Peklu delala račun brez krčmarja.
Narodno grosnodarstvo.
Kemija in narodno gospodarstvo. Komu ni znano modro barvilo, zvano „indigo“ (indica), to je indijska ba,rva, ki se Že od pradavnih časov dobiva v Indiji iz soka nekaterih rastlin, ki so vse med seboj sorodne* Sok sam je brezbarven, toda če stoji nekaj Časa na zraku, se loči od njega modro parvilo pod u-plivom zračnega kisleca. Po pravici nazivljejo indigo za kralja vseh barvil, kajti njegovo modrilo velja kot tip čistote, obenem je pa tudi trpežno proti svetlobi in zraku, proti kislinam in alkalijam, kakor, tudi proti najmočnejšim vrstam mila, da se lahko kßsa z katerimkoli drugim barvilom, —^ V Srednji Evropi raste tudi neka cvetlica — pravimo ji oblajst, Isatis tinetoria, Färberwaid — katera ima v soku nekoliko indiga, a le malo v primeri z indijskimi tovarišicami, namreč 0’3%. Vsled pomanjkanja transportnih zvez z orijentom, pa je barvala Evropa v starih Časih izključno z barvilom, pridobljenim iz domačih rastlin.A potrebščina tega blaga je bila, precej znatna, in vsled tega se je tudi pridelovanje oblajst a močno razširilo po nekaterih krajih ter jim preskrbelo veliko blagostanje. Tako je bilo okoli leta 1300 okoli Erfurta vse rumeno te križnice. Meščani, ki so imeli sploh pravico pridelovati silino (oblajst), so se imenovali sili-narji (Waidjunker) in še leta 1600* se je pečalo več
stotin turingijskih vasi s to rastlino. — A prišel je čas, ko ni mogel domači oblajst več tekmovati s cenejšim indijskim indigom, četudi so se prizadevali knezi in mesta, da ga rešijo z varstveno carino in s prepovedjo uvažanja tujega blaga. Tako so morali no-rimberški meščani prisegati dolga leta svoji gosposki, da ne bodo rabili inozemskega indiga. Godilo se je podobno, kakor se godi dandanes, Agrarci zahtevamo, da se varuje domače žito in domača živina proti nebrzdani tuji konkurenci s tem, da se zahteva od tujega blaga visoka carina in da se sploh omeji uvoz do gotove vsakoletne množine. — Boljša in cenejša trgovska pota so odprla orientalskemu indigu vrata v celi svet, in tako je vladal neomejeno do leta 1898. Vzroki, da mu je padlo žezlo iz rok, so naslednji: 1. Imamo barvila, nastala iz premogovega katrana, ki lahko tekmujejo z naravnim indigom glede lepote in trpežnosti; 2, je že leta 1880 rešil kemik‘pl. Baeyer vprašanje o umetnem proizvajanju tega barvila prav temeljito, Četudi s težavo in čudovito bistroumnostjo, A metoda proizvajanja, iznajdena v znanstvene svrhe, se je izkazala v praksi predragocena in je bilo umetno barvilo še dražje od naravnega, 17 let so delali, se potili in delali poskuse razni kemiki, dokler niso zadeli v vinotoku leta 1897 na pravo metodo indigove sinteze ali umetne sestave. Tako so bili tudi kmetje v daljni Bengaliji prisiljeni, opustiti pridelovanje ob-lajsta, po katerem ni nilcdo več vprašal. — Dočim je prodala Indija leta 1894 Še za 84 milijonov kron indiga, je dobila zanj leta 1904 le Še 13 milijonov, a tudi ta svota se topi od leta do leta. 1 kilogram indiga je stal pred sedmimi leti 9 K 60 vin., proizvajalni stroški za umetni indigo pa so bili 7 K 20 vin., in to umetno barvilo je krilo že 85% potrebščine celega sveta. — Tako vidimo, kako so zavila boljša prometna sredstva evropejskemu oblajstu vrat že pred nekaj stoletji, napredek' v kemiji pa bo skoro izbrisal njegovo ime iz sestava kulturnih' rastlin sploh.
Slovenska Straža.
Slomškov dar po 20 kron.
Matej Weiss, provizor, Smarjeta, Koroško, nabral ob svojem slovesu 24 K 50 vin. Slovensko katoliško kmečko izobraževalno društvo, Galicija pri Celju, 20 K, — Nadalje je daroval g. Pavel Wallner, p. d. Mijar v Veliki Vasi, p. Brdo pri Smohoru, Koroško, 2 K,
Sklad M o h o r j a n o v.
Mohorjani Orni vrh nad Idrijo, po župnijskem uradu 15 K. Mohorjani Gorje, pošta Zilska Bistrica, po č. g, Josipu Miklavčič, župniku, 3 K, Mohorjani v Motniku, 10 K. Mohorjani Šmihel nad Pliberkom, po župnijskem uradu, 10 K. Mohorjani na Budi, Koroško, po Ö. g. Janezu Volavčniku, župniku, 3 K. Mohorjani župnije Dvor, 2 K. Mohorjani župnije Loga-ves, p. Vrba, 3 K. Mohorjani v Mavčičah, pošta Stražišče, po g. dr. Josipu Marinko, 15 K* Mohorjani na Homcu, po župnijskem uradu, 5 K 20 vin. Mohorjani v Špitaliču, p, Motnik, po č. g. Antonu Mezeg, župniku, 5 K 10 vin, Mohorjani Prežganje, p. Litija, po župn. uradu 5 K. Mohorjani St. Jakob ob cesti, p. Celovec, po župnem uradu 5 K. Mohorjani Grahovo pri Cerknici, po č. g. Alojziju Wester, župniku, 10 K. Mohorjani Zibika, p. Prihova, po c. g. Josipu Kranjc, župniku, 5 K. Mohorjani Studenice, Štajersko, po župnem uradu 5 K 80 vin. Mohorjani Lipa nad Vrbo, po Č. g. Ivanu Nagel, župniku, 4 K 50 vin* C. g. Mihael Bulovec, uršulinski Spiritual v Ljubljani, za Moliorjane , 2 K 68 vin.
Književnost in umetnost.
Mentor. IV, letnik. Zvezek 2. Vsebina: V lisičji šoli (prof. Fr, Pengov), Teofil. (Slika.) (Domen Otili-jev.) Svetovne uganke (M. Stular). (Dalje,) Paberki iz kemije (prof. Fr. Pengov). Radivoj Mlakar (Ra-tislav). Navod za Sabovo igro (Andrej'Uršič). (Dalje.) Drobiž: Uganka za lazninarje. Rešitev uganke v 1. štev. Mentorja. Uganka. Kdor hoče zastonj. Dr. M. Vidmar, Lira. Katoliški verona,uk, Romarica. Rihard Kralik, Vrednost knjig. Sodba japonskega vseučiliš-kega profesorja o katoliški cerkvi in njenih ustanovah. Kemija in narodno gospodarstvo* Med*
Časopis za zgodovino in narodopisje. 8. letnik, snopič 1—4, Vsebina: I, Ra,zprave: Stegenšek Avg. dr.: O početku Jurkloštrske kSartuzije. Pivko Ljud. dr,: Sosecka, Kaspret Ant.: Oplemenitev kunšperških in podsredskih podložnikov 1, 1573. J, J. dr,: Dvoje slovenskih fevdskih priseg. Kuhar St.: Narodno blago vogrskih Slovancof. II. Mala izvestja: Kos Fr. dr.: Topografične drobtine. Kotnik dr* Fr.: „Pesme za deželski bran“, Trstenjak Al.: Prepodajna listina iz leta 1819, Stegenšek Avg. dr,: Zanimive freske v, Loki pri Zidanem mostu. Hanžič Iv.: Najdba starega denarja y VeraČah' pri Olimju (1. 1999). III. Književna poročila,: Ljubša Matthias: Die Christianisierung der heutigen Diözese Seekau. Dr. A. Stegenšek. Ji-reöek Const., Geschichte der Serben, I, Dr. M, Murko. Dopseh Alf., Die landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark. Fr, Kovačič. IV. Društvena poročila. V, Izjava, V, Imenik društvenikov leta 1910.
Razgled po svetu.
Za katoliške šolo! ;Vojvoda norfolski, odločen katoličan, in eden najvišjih zastopnikov angleškega plemstva, je 'daroval katoliškim šolam društva na Angleškem 5,900.000: reci pet milijonov devetstotisoč K,
za pomnožftev katolikih šol na Angležem. Katoličani Zedinjenih' drža/v w Ameriki pa so v letu 1910 po uradnih podatkih žrtvovali za svoje šole 60,000.000 dolarjev, ali 300,000.000 K, Ker je v Zledinjenih državah 15,000.000 katoličanov, tedaj je prišlo na vsakega 20 K na leto. Vrhu tega izdajajo isti katoličani še J5,000.000 K na leto za svoje zasebne Šole. Tu vidimo, 'klako cenijo drugod katoliško šolo in koliko zanjo žrtvujejo. Nas pa najbolj krivična postava na svetu sili, da vzdržujemo na naših šolah pijavke, ki izsesavajo iz nedolžnih otroških src vse kali dobrega, verskega življenja . . .
Zopetne nezgode v francoski vojni mornarici. Na oklopnicah „Diderot“ in „ Justice“ je nastal v soboto velik požar, katerega so pogasili na ta način, da so postavili shrambe smodnika takoj pod vodo in tako eksplozijo preprečili..
Statistika. Na 21 nemških univerzah je bilo v poslednjem zimskem tečaju 52.407 slušateljev, med temi 1850 ženskih. Pred desetimi leti jih (je bilo kakih 32.800, pred dvajsetimi 28.000, pred tridesetimi leti pa samo 20.000. Na Francoskem je bilo letos 32.000 slušateljev, na Avstro-Ogrskem 30.000 in na Angleškem
26.000.
Število dijaštva. na univerzah v Avstriji leta 1911. „/Študentska Hlidka“ prinaša v 7y številki Statistiko, iž katere povzemamo naslednje številke:	Po
izkazu z dne 1. januarja je obiskovalo 'češko univerzo v Pragi: bogoslovje 111 rednih in 8 izrecnih slušateljev, pravo 1639 rednih in 301 izrednih, medicino 752 rednih, 19 izrednih, dalje 29 rednih 'in 1 izredna slušateljica, filozofijo 830 rednih, 384 izrednih slušateljev, 50 rektaih in 165 izrednih slušaiteljic; skupaj torej 3332 rednih slušateljev in 82 rednih slušateljic, 712 izrednih slušateljev in 166 izrednih slušateljic; tedaj v celem 4292 slušateljev in slušateljic. — Dunajska univerza je štela na bogoslovni fakulteti 217 rednih in 22 izrednih, na pravniški 3587 rednih in 322 izrednih, na. medicinski 1996 rednih in 308 izrednih slušateljev ter 96 rednih in 5 izrednih slušate-Ijie, na filozofični 1708 rednih, 850 izrednih slušateljev, dalje 198 rednih in 836 izrednih' slušateljic; torej skupaj 7508 rednih in 1502 izrednih slušateljev, ter 284 rddnih in 341 izrednih slušateljic; v celoti torej 953)5 slušateljev in slušateljic. — V Krakovu je bilo vpisanih na bogoslovni fakulteti 85 rentnih, na pravniški 1385 rednih in 19 izrednih, na: medicinski 493 rednih, 19 izrednih, na filozofični 692 rednih, 186 izrednih slušateljev, 41 rednih in 131 izrednih sluša-teljic, v celoti 3051 slušateljev in slušateljic. — Univerza v Grafdcu je štela na bog. fak. 90 rednih in 9 izrednih, na pravniški 934 rednih, 43 izrednih, na medicinski 412 rednih, 27 izrednih slušateljev in 9 rednih slušateljic; na modroslovni pa 200 rednih, 183 izrednih slušateljev, 14 irednih in 71 izrednih slušateljic; skupaj 1631 rednih, 258 izrednih slušateljev, 23 rednih in 71 izrednih slušateljic; v celoti 1988 slušateljev in slušateljic. Od drugih univerz, ki nas manj zanimajo, le končne številke: Praga (nemška univerza) 1842, Jnomost 1288, Lfvov 4824 in Črnovice 1167. Na vseh avstrijskih vseučiliščih študira torej 28.662 oseb.
Ali še razumemo otroke? Zjanimivo je vedeti, kako sodi o reformi sedanje šole učenjak E. Linde v Gothi. (V časopisu „pie Deutsche Schule“ je sestavil ta mož resne teze, k!i niso, da bi jih prezrli, dasi mu v vsem ne moremo pritrditi. Kratki in jedrnati njegovi stavki se glase:
1.	Otroci se uče najraje jnehanično. Mi pa to zametujemo in bi radi na korist logičnemu učenju vse iztrebili, kar je mehaničnega.
2.	Otroci so pa narajvi nagnjeni, da bi lenarili, vendar pa ljubijo resno delo; mi bi jim pa radi vse delo izpremenili v igro.
3.	Otroci zahtevajo, da jih vodi krepka roka. Mi pa mislimo, da je vsako vmešavanje v otroško prostost že razgaljenje otroške posebnosti.“
4.	Otroci hrepene v daljavo; mi jih pridržujemo na vsak način doma.
5.	Otroci so po nairavi nedolžni in nimajo nobenega interesa do spolnega življenja. Mi bi jim pa rar di kolikor mogoče zgodaj vse pojasnili.
6.	Otroci ljubijo take knjige, ki nudijo kaj tvarine; mi pa izbiramo zanje umetniška dela, ki komaj zadovoljijo estetika.
7.	: Otroci ne umevajo politike, ne diplomatskih zapletk, pa jih1 to tudi ne zanimlje; mi jih pa pri zgodovini pitamo uprav s takimi stvarmi.
8.	Otroci zahtevajo ‘abisolutnb resnico, odločne izjave; mi pa se radi zibljemo v relativnih izjavah.
9.	Kako naj spoznamo otroke? So celo učeni ljudje, ki mislijo: Otroke izprašuj, kaj sodijo o temin onem. Toda otroci so nerazvita bitja, ki o sebi ne morejo napraviti jasne slike, ki niso zmožni, da bi dali pojdenila o svoji notranjosti.
Družina pijanke. Ako so stariši pijanosti vdani, je to gorje za otroike. Profesor Pelmann na vseučilišču v Bonnu je študiral življenje žene M., ki je bila rojena leta 1749 in je v svojem življenju prav veliko pila, potepala se je in k najdi a. V sto letih je je imela ta žena 843 potomcev; profesor Pelmann je preiskal življenje vsakega posebej od vseh teh' 843. Kaj je našel? 106 jih je bilo rojenih nezakonskih. 142 jih je bilo beračev, 64 jih je bilo v ubožnih zavodih. 161 žen je živelo nemoralno življenje, 76 jih je bilo obsojenih za razne zločine (7 celo zaradi urno--rov). Ta rodbina je stala državo 6,000.000 K, ki so jih posamezni prejeli kot podporo, ki so bile plačane)
v svrho prehrane v ječah, ubožnih hišah, bolnicah, oziroma da so se pokrili stroški, ki so jih posamezni člani povzročili.
Koliko stanejo brodevja posameznih držav? Angleška ädmiraliteta je objavila zanimivo Statistiko o izdatkih posameznih držav za brodovja. Leta 1901 je izdala Angleška okroglo 33,000.000 funtov Šterlin-gov, leta 1911 pa že 45,000.000. Leta 1001 se je za nove ladije dovolilo 10,000.000 funtov šterlingov. Se hitrejše pa so naraščali V istem času tozadevni izdatki nemške države. Leta 1901 je bilo porabljenih
10.000.	000 funtov šterlingov, V letu 1911 pa 22 milijonov. V letu 1901 je biio dovoljenih za nove nemške ladije 5,000.000, leta 1911 pa 13,000.000 funtov šterlingov. V. istem času so se podvojili italijanski izdatki za mornarico na 8,000.000 funtov Šterlingov. Francoska je zvišala izdatke za mornarico od i4,000.000 na
17.000.	000 funtov šterlingov. Rusija od 9,000.000 na
13.000.	000, Avstrija 2,000.000 na 6,000.000, severo-meriške Združene države od 16,000.000 na 24,000.000, Japonska pa od 4,000.000 na 9,000.000 funtov šterlingov.
Kaj delajo francoski aristokrati? iTo je za radovedne ljudi jako zanimivo vprašanje. Na kakšen način ubijajo aristokratje na Francoskem čas, odkar ni več kraljevskega in ne cesarskega dvora)? Niti pri vojakih nimajo več naijvišjih stopinj, ohranjenih za plemenitaše. Kaj torej delati? S konjskimi dirkami se že tupatam potrati nekaj dni. Ali kar za vse življenje je to nazadnje tudi nezaposlenim aristokratom premalo. Ker je pa to plemenito gospodo vedno mikalo vse, kar je v zvezi s konji, ni Čudno, da se je začela baviti tudi s cirkuškim jahanjem. Seveda si je v prvem trenutku težko misliti, da se markizi in grofi kažejo v trikotu, da. skačejo skozi obroče, postavljajo na glajvo in igrajo bedastega Avgusta. Toda ker poročajo o tem vsi francoski listi in prinašajo celo fotografije glavnih' jahačev, akrobatov in klovnov, se mora že verjeti, da imajo v Parizu že 30 let amaterski cirkus, v katerem se producira najžlahtnejša in najmoclrokrvnejša gospoda, potomci onih ljudi, ki so se nekdaj kakor zlvezde sukali okoli „kralja solnca“ v Versaillesu, ali pa vsaj v Fontainbleau in Sain* Cloud slavili cesarja. V proslavo 301etnega obstanka tistega cirkusa so' priredili posebno slavnostno predstavo, pri kateri so nastopile dame in gospodje z „najodličnejšimi“ imeni iz francoske zgodovine. Pa naj Še kdo pravi, da ni aristokracija za nobeno rabo več!
O ruskem dijaštvu. .„Naš Mir“ je priredil anketo o ‘politični pripadnosti ruskega 'dijaštva. Tako je: socialnih demokratov 25’.3%, kadetov 20.7%, nestrankarskih in neznanih strank 20.6 % , socialnih revolucionarjev 12.4%, sploh pristašev levice 10.1%, anarhistov 3"%, oktobristov 2.3%. Rusov, je: 21% socialnih' demokratov, 12% socialnih revolucionarjev, 21% kadetov. Poljakov: 17'% socialnih demokratov, in sploh jih spada. 70'% k levici (Rusov 72%). Židov je 55T% socialistov, in k levici sploh se jih prišteva 81%, Kavkazci (Armenci, Gruzinci itd.) so z 2870 socialisti, k levici pa jih spada 92%.
Patron stenografov. Španski stenograf Rihard Andura Goni v Villafranci se je obrnil, kakor poroča list „Deutsche Stenographen-Zjeitung,“, na vse stenografe katoliškega veroizpovjedamjai vseh dežel s pozivom, naj se’ pridružijo prošnji na papeža PijaX., da tudi stenografi dobe posebnega svetnika patrona. Kakor imajo pravniki za patrona sv. Rajmunda, profesorji sv. Tomaža Akvinskega, zdravniki sv. Koz-mo in Damijana, tako naj bi imeli tudi stenografi svojega patrona. Med drugimi svetniki predlaga, sv. Genesta, ker je „notarius“' torej stenograf, umrl mu-čeniške smrti, ker se je branil spis ati nek odlok cesarjev proti kristjanom.
Inteligentnost psa. V nekem, kraju na Angleškem je živel pes, ki je imel to navado, da, je, Če je le mogel, vsak dan podavil par ovac; kadarkoli jena ta način zadostil svojim krvoločnim nagonom, je bil seveda pošteno tepen. Toda pes si je znal pomaigati. Po noči, ko je vse spalio, ki je snel z vrata ovratnik (bil je namreč priklenjen na verigo), in se splazil na tihem k ovcam in vsaj eno zadavil, da si ohladi kri. Potem je Šel k bližnjemu potoku in si umil in izpral okrvavljeni gobec, nato se je splazil zopet domov k svoji hišici in z veliko težavo in spretnostjo nataknil zopet ovratnik in spal mirno 'v svoji uti s tako nedolžnim obrazom, kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Ta slučaj je popolnoma resničen in kaže, da je pes tako razumen, da izkuša z ‘zvijačo zavedno in premišljeno varati in goljufati gospodarja, za kar jo pač potrebna že precejšnja stopnja inteligentnosti.
Kitajsko gledališče. Pri nas v Evropi so gledališke predstave drage in kratke. iNa Kitajskem je to drugače. Kitajec gre za par vinarjev v gledališče zjutraj ob 8. uri in gleda tata predstave do 10. ure zvečer. Predstave trajajo tam po cele dneve. Kitajska predsta/va. traja 14 ur in ta čas ne more nikefo iti ven, ker zaklenejo vrata.. 'Odličnejše občinstvo sedi, navadni obiskovalci pa. Čepijo kar po fleh. V pavzajh pijejo čaj, ko se pa začne predstava, nastane popolna tišina. Ce se kitajskemu občinstvu kak igralec dopa-de, ga ne nagradijo s ploskanjem, ampak mu kupijo in pošljejo lepo pečenega prašiča. (Bi sicer tudi našim igralcem ugajalo!) Ko se vzdigne zastor in se začne prav Kak ginljiv prizor, Jprinenejo slavljenemu igrajlcu mesto venca na oder celega pečenega prašiča. Predstava se tedaj Kar v sredi prekine in igralec pride ven v obleki iz modre svile in prebere ob-
činstvu zahvalo ,v stihih od strani hvaležnih igralcev. Po predstavi večerjajo igralci darovanega prašiča;
Za kratek čas.
(Nabira J. M.)
Župnik na zvit način odpravi znano
fantovsko razvado v cerkvi.
Bilo je v coberskem kotu tam notri za Osojšči-co. Kakor drugod, so se tudi v tamošnji farni cerkvi zbirali fantje na prostornem koru, naslanjali se na ograjo, tako da so štrleli a celo gornjo polovico telesa čez ograjo; žokali ‘so se in smejali, ogledavali spodaj stoječa in sedeča dekleta, metali papirčke, turščična zrna in druge malenkosti na nje, itd. In sploh so motili starega župnika v njegovi pridigi. Že večkrat jih je posvaril, Ja) mladina vše pozabi. Pa tuhtal je in tuhtal skrbni dušni pastir, kako bi to grđ'o fantovsko razvado odpravil.
In šinilo mu je v glavo.
Drugo nedeljo pove po pridigi .svoji občini iz prižnice:
.„Ljubi moji farani! Dolgo sem že. tukaj med vami. Bog ve, ali me bo ljubi Bog Še dolgo pustil živeti tukaj. Veliko sem vam že povedal iz tega svetega. kraja, pa o naši lepi, stari župnijski cerkvi vam Še nisem nikoli nič povedal. In vendar bo vsakega izmed vas vrlo zanimalo, kaj je enkrat bilo na tem mestu, ‘kjer sedaj stoji naša, ljuba farna cerkev. In vse to pa vam bom povedal v pridigi prihodnjo nedeljo, danes osem dni. Pridite vsi, nekaj lepega bodete slišali. Amen.“
Vse se je spogledalo.
Po ‘svetem opravilu in celo nedeljo in celi teden navrh pa se. je govorilo samo o tem, kaj bodo nam povedali naš gospod* župnik prihodnjo nedeljo iz prižnice.
Pride nedelja.
Celo uro prej je bila cerkev škoro že docela zasedena. Na koru vsi fantje cele fare. Najrazposa-jenejši seveda sprecUaj pri ograji. S pol životom ejo viseli zopet raz kor čez ograjo.
Cerkovnik pozvoni na prižnico.
Durice na prižnico Se odpro; vse popolnoma tiho! Župnikova podoba se prikaže;, še dihati ni bilo slišati.
Pridiga je bila resna in —■ kratka.
Tukaj je:
i„'Tukaj, kjer stoji sedaj naša ljuba cerkev, je bil enkrat Skedenj. Spodaj so bili hlevi. Tam, kjer sede de daj moški so stali voli; tam, kjer sedijo sedaj ženske, so stale krave; spredaj, kjer stojijo sedaj otroci, so bile nekdaj ovce, in tam zgoraj na koru, kjer so secVaj fanti, je bilo1 nekdaj gumno. In če ne verjamete, poglejte, še dandanes, visijo tam dol — cepci! “
Vse je pogledalo gor na kor. Fantje so bili o-sramočeni ter so se odmaknili nazaj.
In noben ni več visel Čez kor doli, ker noben ni hotel biti — cepec!
Ta. pridiga je imela popolen vspeb.
Deset zapovedi za mlade žene.
Carmen Sylva, rumunska krajljica <in pesnica, ja v „Desetih zapovedih“ sestavila najvažnejše zahteve, ki jih imajo izpolnjevati ‘mlade soproge, da postane njihov, zakon srečen. Evo jih:
1.	Nikdar ne začni prepira, 'ampak če je kdaj kaka razprava neizogibna, potem ne popusti, dokler nimaš prav. Ce se ti nasmeje zmaga, jo okušaj do dobra.
2.	Nikdar pa ne pozabi, da si soproga človeka in ne Boga. Ne čudi se torej njegovim slabostim.
3.	Ne prosi svojega soproga večkrat denarja. Izkušaj izhajati s tem, k;ar ti da začetkom vsakega tedna;
4.	: Ce zapaziš, da ima tvoj sqprog široko srce, pomisli na to, da ima tudi želodec. Skrbi dobro, za želodec, potem kmalu pridobiš tud*i njegovo srce.
5.	,'Od časa do časa, ali ne predostikrat, prepusti enkrat svojemu soprogu zadnjo besedo, to napravlja njemu veselje in nič ne škodi tebi.
.6. Prečitaj časopis popolnoma in ne samo sen-začnib vesti. Tvoj soprog se rad pozabava s teboj o dnevnih dogodkih in tudi o politiki.
7.	Tud*i med kujanjem ne žali svojega moža!!
8.	'Od časa do časa ga pohvali, rekoč, da je najČednCjši in najbolje vzrejeni vseh zakonskih mož, in ob enem mu namigni, da tudi ti nisi vedno brez napak.
9.	Ce je tvoj soprog razumen in Čil, bodi mu dobra tovarišica; Če je neokreten, bodi mu prijateljica in svetovalka.
10.	Pred vsem pa kaži spoštovanje do svoje tajšče. Pomisli, da jo je tvoj soprog ljubil, preden je ljubil tebe.
Uradno izpričevalo deželne bolnice in porodnišnice v Ljubljani: Naravna Franc Jožefova grenčica, zavžita v količinah od 150 do 200 gramov, se izkazuje kot prijetno in ne prehitro razkrajajoče sredstvo. Poleg tega ima napram drugim, na odvajanje čreveš učinkujočim zdravilnim vodam še to prednost da »Franc Jožefovo« vodo bolniki lahko zavživajo, ne đa bi nastala kaka nevšečnost.
gg J*	Prevzamem ve« dela
0 dekoraeijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvr* 4ujem vestno in po najnižjrfi cenah.
Klati Dobravc i Celja
Gospodska ulica 5.
na zaaHpiia
zastavo vre* pocoit, Koav
Goričar & Leskovšek
Celje : Graška ulica štev. 7.
(Goričar S
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
Pijte som Tolsta* slatino.
toli! sa B Tilsfsns tfrfio, Goltanj, Koroško.
Zahtevajte list Straža!
Mii« #fal« üiPiiüi
448 üü šl®feal© in mm
Frane Strupi s Celje n
po aajmžjih cenah svojo bogat» salone steklene i® porcelanast posode, svetilk, ogledal, vg&kovrsinili šip i® okvirjev žs podobe,
lPi*f8wsetfe wmI»	dal pri OMHkvali la prla* siavfeNrii»
üäRi-^lxdianei^mi in *m$mm ncMithrmftRMa.


Agitirajte za „Slov. Stražo“!
Vsak gospod,
bi vpoälje 60 vin. v znamkah, dobi vaninrvo knjižico Kobert Kratschwil, Toplice na Češkem.
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz alnminijama itd. itd. priporoča
Tiskarna sv< Cirila v
Mariboru ob Dr.
Sukno\
* manufakturno Mago ^
■ razpošilja, najceneje ,
Jngoslčtanska
razpölüiatoa
K, StemecM
* Celju.
Vzorci z as to*» S'
Točna postrežba!
Velika zatona ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Fail na elaroke I lilustr. senik aastoat Oranofoae ad 20 de 200 K.
Nikiast* remont.-nra	K	8‘60
Pristna srebrna ura	„	T—
Original omega ura	„	lfl-—
Kuhinjska ura	4'—
Sudiljba, niklsst»	8°—
Poročni prstani	2,—
Srebrne verižic	3"—
— Večletna jamstvu —
Nasi. Dietinger
Iheod. Feiirenbach
urar in očalar ^ laribor , Boeposka ailna 26.
zlatnine In erehre.
Na debelo!
«►••♦«MUH*®
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
JJUDSKA HRANILNICA	m POSOJILNICA V gEIJU
registrovana zadruga	z neomejeno zavezo
registrovana zadruga
▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celja, Graška cesta st. 9, I. nadstr^fje
obrestuje
hranilne vln§e po 4•/,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi ae obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brespločno
1---"— nabiralnike. Sprejem* po smem sklepa vlage na
sfcun in jih ohrestaje od dne vložitve do dne vsdiga.
tekoči račun
uraduje
v*ak terek in petek depeldne. Prošnje se sprejemajo m pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. are popoldne. Za vplačila po poiti se dajejo zastonj poštno-hranUnične položnice, štev. 92466 Telefon ima it 8. Za brzojave zadostuje naslov.- ljudska o	posojilnica Celje.
posojaj e
Veletrgovina s špecerijo in 479
z deželnimi pridelki
Anton Kolene: Celje
Glavna zaloga: Graška cesta22Podružnica: Narodni dom,
Pr&^eii J® Izjovor, da ce mora blago iskati pr» tojcih, ker Vam audi domača zgoraj imenovana veia rgevina v vsak-?m oziru bogato ia zelo povečano «alogo z veda« svtžim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojan obisk, o čemur se iabko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim vose- ae, kakor tudi drage vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in druge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med I v satovju, fižol, sen .», orehe, krompir, maligno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd itd. sploh vse deželne pridelke po naj višjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter pet oiejske in oljnate sode.
Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe za krmilo živina v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lnkulus“ za pitanje svinj.
Pozor! Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovalniea čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevl jev sa gospode, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Stefan Strašek, Celje.

Prva južno-štajerska kamnoseška
družba v Celju.
lap, brusi la straži s strojnim obratom.:: Zavod za grajanje M. :: Izvršuje nagrobno spomenike in vsa monumentalna in staves* » bena dela iz tu- in Plošče za ptiiitvo iz raznobarvnega izgotovljeni nagrobni spomenikov. :
sissi
Harocila
plačili
izvršujejo
točno
sn
Seniki
In
stroškovni
proračuni brezplačno, družba :: Celje
Kaentioseika
Brzojavke
SBSf A. THIERRY A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali l gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotoveišega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi
iz telesa in radi tega dostikrat na pravi
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi prt starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varita, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.

DIEN
it
ms
----
Mai, moj ljii si naboden?
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako čutim le malo prchiaienja; jaz vzamem zmhaj pristne sodeDske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji ška-tljico soderskih za K 125, p*z; pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
M
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck teli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Ne pozabite
o,
&
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Naribor.
Grajski trg.
1036&1;
Burgplatz.
C®
M
m
3
©
3
6230
E
©
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen,
ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe, | ^
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru.. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i~ mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
panio BureŠ Mar8bor
Tegethofova cesta it. 39.
p
S 53
m s
m is
« m
m s m m m s
sem zavednim Slovencem m
j <?■ p i £ e
s
us
se najtopleje priporoča v blagohoten obisk ^
B. Ulčar, :
narodni brivec v Mariboru, a Koroška cesta št. 7, «s e b m «
zraven Cirilove tiskarne. J
Za dijake in vojake se posebno znižane cene. 834 g
V
____	__ 9 „__________se da dobroidoča
H91AIH gostilna in fr-IVlii^Sil govšna z mešanim blagom v »Narodnem domu« v Grebinlu na Koroškem. — Prosilci morajo imeti spričevalo trgovske vsposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in posojilnici v Velikovcu« do dne 15. novembra t. 1.
Stavbeni in umetni Mmčavničar, oblast» koncesioniram vodovodni inštalater
Iwan Nebek,
Poljska ulica št. 14.
So priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za* gehn ikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove
itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s Mdraličnimi vidri. Izdej Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uleže v popravilo, Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa ? mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
II
registrovana zadruga z neomejeno zavesa
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V d De po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/v Obresti se pripisujejo b kapitala 1 jannarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo Ža nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/*°/0, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5V*°/p *n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnHz se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne m od 2.—5. popoldne.	6
Po. oj tl nie» ima «nat na ga.polayo domačo hranilno nabiralnih».
ROBERT DIEH1 JtST*
priporoča svojo mni$m |§§||f @g*|g§ff K
slinasto, trspioasBc, pinsho .	, . V
žganje, brinjevec kator tudi KOIU3K
t» ■