POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNIK 1 ieto XIV. [Štev. 261 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-^7 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 35-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan,' 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, 16. in 17. novembra 194G NAROČNINA NA MESEC Preleman v noravi ali po ooStl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talija 30 din. POSTNI C F K OVNI BACON1. 11.409 Cena din Drugi sestanek bo v Moskvi Molotov zopet v Moskvi - Sovjetski tisk |e zadovoljen z lepim sprejemom v Berlinu — Pred pritiskom na Turčijo, ki naj se odloči ali za sile osi in SSSR ali proti — Koncem meseca naj bi bil prihodnfi sestanek med silami ©si in SSSR v SVIoskvi, na katerem bi sodelovali tudi Italija in Japonska — Angleži iz SVloskve sploh niso dobili odgovora MOSKVA, 16. novembra. DNB. Molotov je s spremstvom dospel okrog pol-n°či v Moskvo. Na postaji je bila postavljena častna četa. Komisarja je pričakala •Množica odličnikov, tako tudi poslaniki Italije, Kitajske in japonske, Slovaške, Romunije, Jugoslavije in Bolgarije ter odpravniki poslov Madžarske in Danske, počasno so dospeli v Moskvo nemški poslanik, šef nemške poljedelske delega-c‘ie, od katerih se je Molotov ria postaji prisrčno posiovH. MOSKVA, 16. novembra. UP. Molotov je opolnoči prišel z vlakom iz Berlina v Moskvo ter bil najsvečaneiše sprejet. Vojaška godba je, ko je Moloto.v stopil Iz Va£ona, zaigrala internacionalo. Obšel je častno četo, nato pa odšel’skozi okrajno postajo. Na jleh je bila rdeča preproga in vsa postaja je bila v rdečih za-Havah s srpi in kladivom. Molotov*jev vlak je “bil ves zasnežen. F1 V- Moskvi so zadovoljni MOSKVA, 16. nov. St elani Sovjetski *'sk objavlja pod velikimi naslovi uradna Poročila o berlinskem sestanku_jn podčrtuje zlasti oni del poročil, ki pravi, da te ob priliki sestanka med Hitlerjem in Molotovom bilo doseženo popolno med- sebojno razumevanje v všeh najvažnejših problemih, ki zanimajo Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Sovjetski krog! so posebno zadovoljni zlasti z lepim Sprejemom Molotova v Berlinu. Novi komentarji o Berlinu ŠOFUA, 16. no v. 2PV. Sofijski listi Pišejo zelo obširno o berlinskem sestanku. Glavne ugotovitve listov so, da so °b priliki obiska Molotova “pri Hitlerju SovoriH predvsem o podrobni razdelitvi 'nteresriih področij med Nemčijo, Italijo, Japonsko in Sovjetsko zvezo. Berlinski dopisnik »Zore« poroča, da ja bil v Berlinu Sovjetski zvezi določen velik življenjski prostor, ki obsega Bližnji vzhod in osrednjo Azijo. Pod vplivno področje Sovjetske zveze spadajo: Turčija, Per- zija, Irak, Afganistan in Indija. Kar tiče Turčije, pravi berlinski dopisnik »Zore«, bedo od nje sedaj zahtevali razjasnitev, ali hoče sodelovati s silami osi in Sovjetsko zvezo, ali pa nositi nasledke svoje nasprotne politike. Na koncu pravi, da mislijo v vrstah nevtralcev v Berlinu, da so bila berlinska posvetovanja samo prva faza in je treba pričakovati nadaljevanje v Moskvi, In sicer ob sodelovanju Japonske Iti Italije. Enaka poročila objavljajo tudi ostali bolgarski listi. V objektivnih vrstah pa vlada sledeče mnenje: V Berlinu n! bilo že nobenih dokončnih sklepov o delitvi interesnih področij na Balkanu. Nemčija bi se brez pristanka Sovjetske zveze težko odločila za nadaljevanje svoje akcije na Bližnjem vzhodu. Nemčija bo najbrže še dalje prepuščala samo Italiji vojno z Grčijo. RIM, 16. nov. ŽPV. V poročilih svojih balkanskih dopisnikov poudarjajo italijanski listi, da se tam pričakujejo tako glede stališča Turčije kakor tudi italijan-sko-grške vojne koristne evolucije. Na Balkanu računajo s tem, da bodo sklepi velesil osi v zvezi s Sovjetsko zvezo, vplivali neposredno na Turčijo, da bo v kratkem dokončno določila svoje deiini- iožal na grških bojiščih Grki poroča«©, da stoje razen na osrednjem delu fronte povsod na albanskem "ozčtn^u — ItaSfaffl] poročajo o porušenfu Prespanskega Jezera in napadu na Lerin ska letala, ki so se bila dvignila v zrak, v, „ i so bila pregnana. A1ENE7' 16.„novvCBS.^-ška ^ vojska j ŠPANSKA UGOTOVITEV SAN SEBASTIAN, 16. .novembra. Stefani. V tukajšnjih mednarodnih krogih trde, da grška poročila s fronte zadnje dni niso lalco saittofcaVestfra; kakor so bila prej. EVTRALNOSTNI ZAKON USA RAZŠIRJEN NA GRČIJO V/ASHINGTON, 16.-novembra. CNP. GRŠKO VOJNO POROČILO -ENE; - 16.,,nov. CBS. Grška vc. !!(Waljuje s prediranjem ob Ionski obali, *ier je v premeči 3:CPi$V taka situacija *e. tudi v’ Plndšketn goTCvjil. Tudi ob ®°riu so ‘Že gr§ke'56terdoS«gie albatlsko ?*®mlje.' Edino 'v‘srčdrileni odseku stojijo italijanske čete še na grškem ozern-1JU. - 'r POROČILO AGENCIJE REUTER BEOGRAD, 16. nov. Reuter. Poročila ? albanske meje pravijo, da so britanska J^ Srška letala bombardirala trdnjavo Li-j1 ras v južnovzhodni Albaniji ter ubila 88 !n ranila 312 vojakov in častnikov Itflti-iaOSke garnizije. Letala bombardirajo *“'avne dovozne ceste; ITALIJANSKO POROČILO SIM, 16. nov. Stefani. Napadi italijan-**ih letalcev ob Prespansk^m jezeru predstavljajo naporno delo z ozirom na težak *?ren. Posebno napoti uSpeStremU bombar ,ranju so visoko sterte hrvrhuftcl gora, ki °virajo pregled terena.- Zato-so morali ^eti s strmoglavim napadom,-kar-ter ja ^'ke hrabrosti in tudi rizikb. To sewje "sebno pokazalo pri bombardiranju nto-rta «a južnem jeziku Prespanskega vjeze- V teku noči so Grki Izvršili tu močne j^ade in povzročili škodo. Zjutraj se je Pomikanje čet nadaljevalo. Italijanski l«tal ,1 (S(> se spustili na most in ga uničili. r®««ci so tudi izsledili protiletalske"bate-VJ > ki so jih zasuli z bombami. Cesta, ki ■ 0tl’ 2 mosta, je bila razdejana. Promet Prekinjen. Nato so .italijanski bombniki P*Hi letališče v Lerinu. kjer je bilo 14 letaK—Druga skupina Stalijan-'H bombnikov je kljub gosti megli za- * vojašnice v Lerinu. Mesto s»mo je °en0 trpelo, predstavlja pa tako rekoč 0 samo veliko vojašnico za Grke. Ci-n° Prebivalstvo tvori tu manjšino. Lov- Roosevelt je razširili nevtraflnostni zakon na Grčijo ter s tem formalno priznal vojno stanje med' Grčijo in Italijo. BOLGARI ZA ITALIJANSKO VOJSKO SOFIJA, 16. novembra. Stefani. Bolgarska vlada je sklenila, poslati italijanskim vojakom štiri milijone bolgarskih cigaret kot darilo in izraz simpatij Bolgarskega naroda do italijanske vojske. Volni posvet v inomostu tivno stališče, In sicer tako nasproti Sov-jetškt zvezi, kakor tudi nasproti Nemčiji in Italiji. S tem v zvezi poročajo iz Ankare, da bo koncem tega meseca v Moskvi na svečan način definitivno razglašeno najtesnejše sodelovanje velesil o*i In Sovjetske zveze in da bo do tedaj razjasnjen tudi položaj Turčije. Po poročilih neke ameriške časniške agencije pričakujejo v Ankari z največjim zanimanjem vrnitev nemškega poslanika von Papena. Ako bi se Turčija le nadalje branila precizirati svoje stališče, bo izvršen nanjo odločen pritisk, in sicer tokrat s strani Sovjetske zveze. , MOSKVA NI ODGOVORILA LONDONU LONDON, 16. nov. CBS. Sovjetska zveza sploh ni odgovorna na britansko ponudbo za sporazum, ki ji le bila stavljena pred tremi meseci. Velika Britanija Je ponudila Sovjetski zvezi garandjo, da ne bo sodelovala pri nobenem napadu na Sovjetsko zvezo. •- BOLIVIJSKI GLAS O BERLINU LIMA, IG. nov. DNB. „Pfenza“ piše o pomenil nemSko-sovjdskih pogajanj v Berlinu ter pravi, da bodo v bodoče od-nofaji. med obema velesilama Sc poglobljeni. - - - Odseljena iz Lorene LYON, 16. nov. R&uter. Prispelo je šest transportov Francozov iz Lorene, ki so morali v nekaj urah zapustiti vse svoje premoženje, hiše in živali v Loreni ter se odseliti v nezasedeno Francijo. Pregnanci so bili v živinskih vagonih, vendar so peli Marseljezo, ko so vlaki prišli na lyonsko postajo. Okoli 6000 jih pride vsak dan. V Lyonu dobijo toplo juho, nato pa jih odpravijo na jug. BERLIN, 16. nov. DNB. >Kakor se je. izvedelo v tukajšnjih novinarskih krogih, se je pričela včeraj v In.ojnostu konferenca med šefoma vrhovnega vojnega poveljstva Nemčije in Italije, maršalom Badoglio in maršalom Keitlom ter njuni-| mi sodelavci. BERLIN, 16., nov. DNB. Dne 15. t. m. sojbija v Ingmostu posvetovanja o skupnem vodenja vojjje med šefom vrBovne-ga vojnega poveljstva Nemčije in Italije. Na čelu posvetovanj sta stala maršala Badoglio in Keltel. ^.nemške strani sta sodelovala še toppičarski generai Jodl in nemški vojni ataše v Rimu generalni poročnik von Rintelen, z italijanske pa generalni major Gandini in vojni ataše v Berilnu generalni poročnik Marra*. BERLIN, 16. nov. CBS. -- Poveljnika nemške in italijanske vojske Willielm Keitel in'Pietro Badoglio šta imela včeraj-v Inomostu konferenco. Misli se, da je treba pričakovati novih vojaških udarcev, ki bodo imeli odločilno važnost. CURIH, 16. nov. ZPV. Sestanek šefov nemškega in Italijanskega geheralnega štaba v lhomostu je'zbudil povsod Veliko zailkflatije. Da si niso znane še nobene podrobnosti o tem posvetovanju, vlada vendarle prepričanje, da se je nanašalo predvserii na razvoj vojnih operacij v Grčiji. Ni izključeno, da bodo poslane v Albanijo tudi nemške čete, ki se sedaj zbirajo na Tirolskem in Koroškem. Antortescu odhafa is Rima T1IM. lii. iidveuilrrii. ZPV. Romunski vodja' jn ministrski’'*prtHlsednik An-ibnesTčTf jf; linpf jekom tlošctlmijcga bi-vtmja\r iiiitiu Vfč ktmfCrcnc*S Cianom j in Mussolinijem: O vsebini razgovorov ni bilo izdano nobeno uradno poročilo^ * RIM, 16. nov. Stefani. Upravnik romunske države, general Antouescu je priredil zvečer v romunskem poslaništvu večerjo na čast grofu Cianu. Navzočni so bili tudi maršal de Bono. člani vlade, guverner Rima. romunski zunanji minister knez Slurza,. spremstvo AntonesCa, predstavniki obeh poslaništev in tiska ter drugi. RIM, 16. novembra. Stefani. Romunski ministrski predsednik Anlonescn je bil danes sprejet pri sv. očetu, zvečer ob 18. uri pa odpotuje iz Rima. AMERIŠKI BOMBNIKI ZA ANGLIJO LOS ANGELS, 16. nov. CBS. Angleški vojaški ataše pri veleposlaništvu v Was-hingtonu je izjavil, da angleški piloti že več tednov z zadovljivlmi uspehi prevažajo po zraku ameršike bombnike »Lockheed Hudson« Iz Kanade v Anglijo, štiri ameriške pilotske šole so sklenile pogodbo za šolanje pilotov za kanadsko in angleško letalstvo. DIPLOMATSKI POLOŽAJ ROMUNIJE BUKAREŠTA, 16, novembra. DNB. Na seji romunske vlade je poročal namestnik zunanjega ministra o zunanjepolitičnem položaju. Obenem so bile odločno zavrnjene vse vesti, češ, .tja je položaj Romunije v.diplomatskem svetu postal zelo težak. PREISKAVA PASJEGA MESA r'ŽEKLrt?,'16^"'novčinj>fal Reuter. Iz-šel je. nov dekrcJL kakor poroča Omleti Press, iti,regulira preiskavo pas-jega 'mesa. la prl s S z s Z neguje zobe z zobno kremo Zmaga demokracije V noči na 6. novembra je ameriški radio raznesel na vse štiri strani sveta vest ministra vojne mornarice Knoxa, da je Roosevelt tretjič izvoljen za predsednika USA. Ni ga človeka, ki ne bi vedel in občutil, da so bile ameriške volitve usode-polne za ameriško demokracijo, saj je od njih zavisela mnogo več kot štiriletna uprava najsložnejše, najnaprednejše demokratske države sveta. V težkih dneh mračnosti svobode in človečanskih pravic, ko se čuje samo glas krivih prerokov sile in mržnje, je bil ameriški narod pozvan, da v polni svobodi izbira nele vrhovnega poglavarja države, nego da si tudi sam določi smer svojega narodnega in mednarodnega življenja- In ta milijonski narod, v katerem žive skupaj beli in črni, žolti in rdeči ljudje, s sto verami in jeziki, je v svobodnih volitvah ostvaril edinstvo in utrdil vladavino svobodnih ljudi. Glas preko dveh oceanov govori vsemu svetu, da narod hoče in more upravljati dr- žavo in da je demokratska in narodna t dinskih Novostih«. vladavina edina dostojna človeka. Tretja izvolitev Franklina Roosevelta in sijajna zmaga ameriške demokracije bosta imeli velike posledice v mednarodnem življenju. Svobodna Amerika ne sprejema in ne priznava diktatorskih in totalitarnih metod v politiki in gospodarstvu. Rooseveltova izvolitev bo povečala panameriško solidarnost in pomoč Veliki Britaniji. Morda bo Amerika prispevala največ k pravičnemu miru in novemu redu na svetu. Volitve v Ameriki niso le osebna Rooseveltova in strankarska demokratska zmaga. Dokaz so življenjske moči in pravičnosti demokratskih načel, ki so potrebne za izgradnjo in ohranitev svobodnih oblik življenja. Zato so povečale občutek sigurnosti v svetu in nado na mirno, pravično življenje med ljudmi in narodi. Zmago ameriške demokracije pozdravljajo ysi narodi, ki hočejo živeti svoje lastno življenje, piše ugledni prvak SDS, bivši minister dr. Hinko K r i z m a n v »Varaž- izogniti se vojni. Toda ta možnost ne sme niti za hip oslabiti naših obrambnih sil. Le narod, ki veruje vase in v svojo moč, ki se ne boji smrti, bo živel! (Dr. Dinko Puc v »Slovenski besedi«). Proizvodnja premoga v okupirani Franciji bo skoro dosegla normalno predvojno višino. Računajo, da bodo izkopali 20 milijonov ton premoga na leto. Prevoz skozi Sulino-kanal se je zaradi političnih dogodkov v septembru zelo zmanjšal. Skozi ta prekop ob ustju Donave ni od julija letos plula nobena francoska, angleška in italijanska ladja. Kakor v čebelnem panju, takšen je promet v angleškem poslaništvu v Washingtonu. Cela četa poslaniških svetnikov, tajnikov in atašejev ima polno dela. Število osebja je večje kot je bilo kdaj koli poprej. Preizkušnja narodov Sh ranili pa so ga zato, da jim bo na raz- h ,ag0 v primeru nesreče pri hiši ali za pr 0^eri ali pa tudi za čas, ko bodo kot ^užitkarji živeli od svojih prihrankov. ki °Krešno bi bilo misliti, da so prihran-„ listali sami od sebe, kakor to velja za Katere pridobitne stanove. Večina od Svet je še premlad in slabo organiziran- O večnem miru bo mogoče govoriti le takrat, kadar bo stvoril ves svet eno človečansko celoto, skupnost svetovno združenih enakopravnih držav. Do tedaj pa bo preteklo še mnogo tisoč let. Zdaj se pa moramo zavedati tega, da živimo v času, ko bo treba stalno stati budno na straži. Vsak posameznik mora biti vsak hip pripravljen, dati življenje za svoje ideale. Ako hočeš braniti uspešno kmetov, ki so si denar prihranili, so ■ svojo zemljo, ženo, otroke, ako jim hočeš storili s težavo in so radi volje do' zagotoviti boljše življenje v svobodi, mo- to Sil . vu 11 ranjevanja denarja vse življenje ze!o'raš zastaviti svoje žjvljenje v borbi na ornno živeli. Skromni so bili pri oble- nož in rte oklevati. Ljubezen do domovi-ditaki llrani in t0 skromn°st’ ki je nava- ne mora biti jačja od ljubezni do življe-hlla nezdrava skopost so občutili vsi; j nja. Strah pred smrtjo ustvarja neznačaj neže. Zaradi dogodkov v preteklosti smo videli marsikje, kako so se osebe, poznane dotlej v javnosti kofc dosledne in značajne, prilagodile naenkrat tudi novim Sistemom. Marsikdo je bil pripravljen, žrtvovati svoje demokratsko prepričanje^ ali svoje nazore o socialni utrditvi družbe ali celo mišljenje o svobodi, samo da se izogne borbi in ne izpostavi svojega življenja nevarnosti. Kdor pa je pripravljen na kompromise v teh zadevah, bo iskal tudi kontiromisa, če bo stal v bojni črti, ali pa izgovora.. • Usodepolni trenutki so pred nami. Verujemo, da nam bo zaradi naše korektnosti in posebne nevtralnosti mogoče Nauk iz Francije svarilo za USA »Daily Miror« v Ne\v Yorku piše, naj se za ameriškega letalskega ministra podstavi predsednik newyorške občine, La Guardia. »Naj bi bilo njegovo ime vpisano v zgodovino tako, kot da je ustvaril ameriškemu orlu krila za polet pod nebo. Letalstvo se je rodilo v USA, civilna aviacija je tu najbolj razvita ter pušča daleč za seboj kateri koli drugo državo. Ni prav, če se Amerika še dalje naslanja na obrambo vojne mornarice na enem oceanu. To bi bilo prav tako, kot s Francijo, ko se je naslanjala na Magi-notovo črto. Angleško letalstvo je s svojo hrabrostjo in iniciativnostjo rešilo Anglijo. Če bi Nemci zagospodarili nad angleškim nebom. bi jim pač ne bilo težko preiti Kanal in se izkrcati. Prešli bi Rokavski preliv prav tako lahko, kakor so Magi-notovo črto. Danes vrača Velika Britanija udarec za udarcem to, kar prejme iz zraka sama. To so razlogi, zaradi katerih si morajo USA tudi sebi zavarovati nebo.« Kaj žene Japonsko iz nfenih tesnih spon ? Prenaseljeno otoško cesarstvo pogreša plodne zemlje, ptetivsem pa surovin — Japonci niso dobri kolonizatorji, pač pa 'ceneni producenti ponska zelo pogreša, bi bili kakor nalašč Površina Japonske brez njenih zunanjih posestev znaša 382.545 km2 ter šteje 73,400.000 duš. Na 1 km2 ima Japonska povprečno blizu 186 oseb, torej je še nekaj manj gosto obljudena, kakor doma Velika Britanija. Ima pa Japonska tudi predele, ki so preobljudeni. Tako pride v okraju mesta Tokia na 1 km2 2970, v 'Vsaki 2369, v Kanagavi pa 2353 duš. V Aziji spada tedaj Japonska med najbolj poseljene predele. S svojimi zunanjimi posestmi, v katere pa niso vštete na Kitajskem zasedene pokrajine, šteje jaipon. imperij 1.872.603 km2 s 129,785.655 ljudmi. Spada tedaj Japonska med devet imperijev sveta. Največja posest izven otokov je Mandžukuo, cesarstvo, ki obsega 1,303.292 km’ in 34 milijonov prebivalcev, sledi K o r e a s 240.741 km2 in 22.898.000 dušami, Formo z a 5,213.000 preb. K vantung 1,657.000 preb., južni S ah a lin 332.000 preb. itd. Po razdelitvi tal ima Japonska samo 15% obdelane zemlje, na vrtove, sadonosnike in pašnike odpade 8.7, na neuporabno zemljo 21% tal. Ni tedaj čudno, če se je japonski narod. stisnjen na tesne otoke, lotil osvajanj. Saj odpade na njegovih kulturnih tleh po 1167' ljudi na 1 kur. Povprečno odpade na eno japonsko družino doma le 1.3 ha japonske posesti, torej polovico manj kakor n. pr. v Irski, ki tudi zelo pogreša zemlje. Japonski kmet bi potreboval najmanj 2.5 km2 zemlje na osebo, če bi se hotel skromno preživljati. Ali, sedanje prebivalstvo na otokih bi se moralo za polovico zredčiti, če bi hotelo imeti najosnovnejše pogoje za esistenco. Japonski je torej preostala dvojna pot: kolonizacija na zunaj ali industrializacija na znotraj. Z zunanjo kolonizacijo Japonci doslej niso dosegli posebnih uspehov. Le nekaj nad 2 milijona Japoncev namreč biva i^ven pravega cesarstva, od tega polovica v tujini. Japonskih kmetov je zunaj otokov kaj malo, največ jih ima še Brazilija, kjer uspešno kmetujejo. Med 400.000 Japonci, ki bivajo v Mandžukuu, jih je komaj 10.000 pravih kolonistov. Najuspešnejši japonski kolonisti so v Braziliji, v San Paolu, Para, in na Filipinih. Nad 50% prehranbenih kalorij Japonca odpade na riž. Ker je Japonec navajen te hrane, daje največji del zaslužka za riž, če ga sploh zmore kupiti. In če sploh producira riž v kolonijah, ga mora večinoma prodati, da se preživlja. Zato se ne more meriti z zelo prilagodljivim korean-skim ali kitajskim kolonistom. Glavni namen širjenja Japoncev na celino, pa je pridobivanje kupčijskih tal za industrijske produkte. Še važnejši razlog za japonsko ekspanzivnost je pomanjkanje surovin. Japonski primanjkuje doma tudi rud. Njene zaloge premoga so cenjene na 15 milijard ton, dočim drugih surovin sploh nima. Največ uvažajo iz Kitajske in Filipinov. Kitajska nasprotno razpolaga z ogromnim zemeljskim bogastvom. Računajo, da ima ta veleprostor nad 220 milijard ton premoga, 600 milijonov ton zalog železne rude, ki je Japonska sploh nima. v svetovni produkciji volframa sodeluje Kitajska z dvema tretjinama dobav. Severna Kitajska, ki je prva postala plen japonske ekspanzivnosti, posedu-! je zaloge najboljše železne rude; tam-1 kajšnji premogovniki so najizdatnejši na svetu. Prostrana področja Jangtsekianga in Rumene reke goje bombaž, kultura te rastline se pa lahko še zelo dvigne. Na listi producentov je Kitajska za USA in Indijo na tretjem mestu. Važna vrednost Kitajske je tudi kalaj, zelo redka kovina. Drugo področje, na katerega Japonska škili, je Filipinsko otočje. Zedinjene države so se že zgodaj prizadevale, da postanejo gospodarji tega otočja, ki je pripadalo Španiji. Filipini štejejo 7083 otokov, od teh jih je 2441 obljudenih in poimenovanih, ostali so brezimni. V vojni 1898-99 so postali Američani lastniki Filipinov ter jih zasedli kot predstra-žo svojih interesov na Tihem oceanu. Z zakonom z dne 24. marca 1934 so Filipini dobili samostojnost, ki bo 1944 postala dokončna. Vprašanje pa je, ali bodo mogli Filipinci voditi samostojno gospodar- sko življenje. Zato je bil 1938 dosežen sporazum, da bodo Filipini deležni popolne samostojnosti šele 1960. dotlej pa ostanejo pod protektoratom USA, ki ima vse pravice, vzdrževati na otokih vojaštvo in mornarico. Filipini so le nekaj manjši od Japonske, imajo pa samo petino toliko prebivalstva. Zato so Japoncem mamljiva vaba za njih nadaljnjo ekspanzivnost na jug. No- vi položaj v Evropi postavlja seveda v japonski program zunanje penetracije tudi H o 1 a n d s k o Vzhodno Indijo. Tamkajšnji petrolejski vrelci, ki jih Ja- Včeraj ob 14.30 je bil dan v Bitolju znak za alarm. S strani Lerina so se pojavila tri letala nad našim ozemljem ter v borbeni formaciji letela 5000 m visoko. V Bitolju je bil zelo lep dan. Z bližnjega letališča se je takoj dvignilo sedem naših lovcev. Tuja letala so naglo izpremenila smer in se izgubila na meji, preden so naša lovska letala dosegla višino, v kateri so bila. Naši lovci so spremljali tuja letala do jugosiovansko-grške meje. Po daljšem patruljiranju vzdolž meje, so se naša letala vrnila. Prebivalstvo je, videč, da je zavarovano z našimi letalskimi silami, mirno odšlo na delo. Splitski »Narodni List« prinaša naslednjo beležko- Ljotič razlaga na nekem mestu svoje stališče v sporu med Nemčijo in Anglijo, pa pravi: »Ko vidimo, da boj Nemčije Jordana Lefterova, vodjo bolgarskih nacionalistov so našli v njegovem stanovanju v SL listriji ob Donavi mrtvega. Ne ve se še, ali je postal žrtev političnega atentata. Sir Phillip Joubert de la Ferte, angleški letalski maršal, je francoskega porekla. Član angleškega letalstva je postal že pred svetovno vojno. Sodeloval je v bojih v Franciji, Egiptu in v Italiji. Bil je šestkrat odlikovan. V letalskih krogih uživa velik ugled. V nemških službenih krogih se nagla-ša, da hoče nova Nemčija ustvariti s sosedi močne vojaške in etnografsko popolne meje. Zato bodo tudi na francoskem bojišču, v Alzaciji in Loreni, kjer je mnogo zapuščenih domov, naseljeni predvsem Nemci, ki so prišli zadnje mesece iz drugih držav v rajh. Kolikor gre za Francoze, ki so doslej bivali na teh tleh, bodo na stroške nemške države transportirani do demarkacijske meje. Preseljevanje Francozov iz Lorene se je že začelo v večjem obsegu. Kakor poroča Havas, so oblasti pozvale vse tam francosko govoreče ljudi, naj se pripravijo na pot. Francoska vlada v Viehyju je zaskrbljena imela svojo sejo in poljedelski minister je dobil nalogo, da poskrbi Operclc takoimenovane .,klasične" forme'so več ali manj vse zgrajene na tendenci sentimentalnosti in med ..junaki", ki v njih nastopajo, so večinoma zopel plemiči, častniki iUX. torej gospoda neke družbe, ki je v sedanjem svetu že davno ni več. Opereta „Na cesaričin ukaz/“„ ki sla jo napisala znana dunajska libretista Leopold Jacobson in Robert 15 o dan z-ky, uglasbil pa jo je prav tako znani operetni komponist Bruno (1 r a n i c h -slad ten, pa nam prikazuje celo šelju-domilosli presvellega cesarskega dvora, da sc zdi sodobni človek od njene vsebine še toliko bolj odmaknjen. Ostane torej še glasba, ki pa nikokor ne sega nad običajno raVen dunajske operetne muzike. Te ugotovitve naj nikakor ne pomenijo, da sem proti klasičnim" operetam, nasprotno, sem jih celo vedno zagovarjal, toda vsaka operetna ..klasika" še ne upravičuje do nadaljnjega odrskega življenja kake ..klasične" operete. Tako tudi ne (Iranichstadtove „Na cesaričin ukaz”, Med starimi ..klasičnimi operetami jih je še nekaj dobrih, ki jih v Mariboru nismo videli, ali pa že 'davno, in tudi sodobni svet ustvarja opc- zanjo. Toda, tudi Holandska Indija leži v varstvenem področju, v tem primeru Velike Britanije. Nje močno utrjeni Singapur je jedro obrambnega sistema proti japonskemu prodiranju na jug in ker je tudi Amerika trajno zainteresirana na usodi Azije, postaja Tihi ocean vedno bolj žgoče področje. Japonski življenjski prostor zadeva na vseh straneh ob ovire in preden bo Japonska dosegla kot gonilna sila vzhodno azijskega imperializma popolno svobodo, se bo lice sveta še v marsičem izpremenilo. V četrtek popoldne so začuh Ohridča-ni nad seboj brnenje motorjev. Šest letal je letelo zelo nizko ob meji. S samostana pri Sv. Naumu so javili, da so bila to angleška ali grška letala. Tri letala so šla v smeri k Draču in Tirani, tri pa h Korči. Zadnji trije bombniki so bombardirali cesto, ki veže Korčo s fronto pri vasi Čermeno, 10 km od Sv. Nauma. Eksplozije bomb so se čule do Ohrida. Zadnje tri dni je bilo slišati v Ohridu močno artilerijsko obstreljevanje na višinah Bigle in Morove. Nad Ohridskim jezerom in okolico križarijo naši piloti lovci. proti Veliki Britaniji ni boj dveh nacij, nego borba nemškega naroda, ki je odvrgel izraelske naočnike in gleda v mnogih stvareh resnico z lastnimi očmi, proti Angliji, ki ni samo odvrgla izraelskih naočnikov, nego želi, da bi ostali tudi na nosu ostalih narodov, da bi ti le skozi te gledali v svet, potem moramo prenehati z željo, da zmaga Anglija in želeti zmago Nemčiji, če moramo povrh še zanesljivo računati s tem, da bi zmaga Nemčije ne pomenila nacionalnega suženjstva za nas, balkanske Slovane, potem se nam zmage Nemčije ni treba bati...« Na kraju pravi: »To so moja načela, ki jih jaz in moji prijatelji zastopamo, pri čemet sem srečen, da zastopa Zbor skoro iste poglede.« za priseljence iz okupirane v nezasedeno Francijo. V zvezi s tem se je vrnil Laval predčasno iz Pariza v Vichy, poklical ga je maršal Petain zaradi selitve lorenskih Francozv in trenutnega položaja v Afriki. Po seji vlade se je Laval znova vrnil v Pariz. Francija je smele nade, ki jih je stavila v pogajanja posebno po sestanku Petain -Hitler, izgubila. Pokazalo se je, da so bili vsi upi prezgodnji. Posebno prcopti-nhstičen je bil Lavalov »Moniteur«, ko je obetal Francozom »zlate čase«. Dve sporočili Štefanija in DNB, da so Francozi izgubili vojno in da morajo zdaj zato plačati, čeprav se priključijo tudi novemu redu v Evropi, sta pregnali vse upanje. reLe kar na debelo. Treba bi se bilo samo malo ozreti še kam drugam, kakor samo čez Gradec na Dunaj. 'Sedanja mariborska uprizoritev operete „Na cesaričin ukaz“, ki sta jo pripravila kol režiser in koreograf g. Anton II a raslo v tč in kol dirigent g. Lojze Herzog, je v vsej postavitvi zvesta tradiciji klasične" operete, samo da bi bilo treba upoštevali stil dosledno vsaj tudi pri obleki in lasuljah dvornih dam itd. Režijsko samo po sebi je delo močno razgibano* živahno, prizori si slede skladno in tudi komične situacije so režijsko dobro izrabljene in marsikje uspešno podčrtane. Balet v okviru danih možnosti zadostuje, dasi bi bili v teku dolgih 20 let lahko postavili v tem oziru trdnejše temelje in in krenili dalje od vsakokratne improvizacije. Glasbena postava se giblje na našem običajnem nivoju, dokazuje pa mnogo prizadevnosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti dirigenta g. Herzoga. Sicer pa „Nfa cesaričin ukaz" zlasti zboru ne nudi skoraj nobenih možnosti za pravo uveljavljenje. Celo solisii sami, tudi prvi, imajo le malo prilike za učinkovitejše sole, duele itd. KAPLAR S SPOSOBNOSTMI POBPO* ROČNIKA Poveljnik prve ameriške armiie, general Hugh D rum je na dan premirja 11. novembra govoril častnikom in vojakom ter dejal: »Danes morajo imeti vojske vse večji starešinski kader. V sedanji vojn* so velikega pometla akcije manjših skupin. Zato je problem starešinskega kadra-zelo važen. V mnogem so danes kaplarju potrebne starešinske sposobnosti, ki so jih imeli doslej le častniki. Današnji kaplar mora imeti starešinske vrline pod-Poročnika.«^^^^^^^^^^^^ 11,000.000 ton železa je nabavila lani Japonska na Filipinih. Do septembra letos je šlo s Filipinov 800.000 ton železa in 35.QUt ton bakrenega koncentrata. Izvoz se bo letos še povečal, ker se prepoved USA ne nanaša na Filipine. Danska, Norveška, švedska in Finska so dobivale v prejšnjem prometu z Anglijo leta 1938. blizu 258 milijonov funtov sterlingov deviz, Nemčiji so pa dajale za uvoženo blago 634 milijonov mark deviz. Nezaposlenih je v Franciji blizu 1.1 milijona delavcev. Največja je brezposelnost^ kovinski industriji, kjer nima kruha 300.0011 dčlavcev. V trgovini in oblačilni industriji počiva 160.000 delavcev. Mnogo je med njimi tujcev, ki' jih bodo poslali domov. K INCIDENTU V BITOLJU »Naš narod sporoča vsem in vsakomur: pustite naš v trpljenju preizkušen1, pošteni narod na miru. Trpeli smo vsi dovolj, Srbi, Hrvati kakor Slovenci. Toda, pogaziti se ne pustimo. Za svobodo iit čast nam ni težko umreti. Ne dovoljujemo nikomur, da meče na nas kamenje, kaj šele bombe, ki rušijo mesta. Naš na“ rod nima kopalnic po domovih, tudi ne pisalnih strojev. Nima klavirjev in drugih znakov evropske kulture in civilizacije. Ima pa hrabrosti, vojaške srčnosti in borbenosti več nego kateri koli drugi narod na Svetu,« piše »Brodska Riječ«. Posebno Italija je jasno naglasila, da se noče odreči svojim nacionalnim aspiracijam*, piše »Neue Ziircher Zeiturtg«. Nemški tisk /pa dostavlja, da »se sodelovanje Francije z Evropo ne tiče slednje, nego Francije same. Francija ima sam® eno šanso, da se priključi ali da ostane na svojih razvalinah osamljena. Pogajanja glede pogojev miru bodo trajala še nekaj tednov. Pretirano je danes govoriti o vzpostavi Francije kot velesile* Maršal Petain naj bo zadovoljen, da s® Nemčija že danes spušča s poražen® Francija v posvetovanja. Ni važno, kaj sta državnika govorila, važno je le t®» da se je Francija sploh spet pojavila na diplomatskem polju.« Delo sloni torej prevladujoče «a dogajanju, ki jc pa izredno skromno. Vloga cesarice nudi ge. I g 1 i č - C1 -me rm a no vi priliko za šarm operet®0 divo, ki jo je v polni meri izkoristil® in postala tako kljub čudnim muham 10 njene vladarice simpatična igralsko inp°v' sko, pri publiki posebno v sceni z obema otrokoma. Cesar g. Karla Kanin' ščiča je po svoji zunanjščini malo premlad, sicer pa simpatičen. Strumnega častnika je postavil g. Manoševski, j®1® glavnih oseb celotnega ^dogajanja". G d c* Ema Starčeva more kot kneginja LU®' vvigsbergova vsesplošno ugajati, prav lak® ga. R r u m e n -1, u b e j e v a v vlogi ljub*0 mlade Linči. Karakterno dobro figuro Je ustvaril g. Ver do ni k iz dvornega sve^ nika Prandlerja. Izvrstno po go de n a hi’ tedanjega meščanstva sla g. Pavle in M®' Vida K o v i č kol mesar Bikovec in Sp®0' bergerica. 7.a dobro komiko skrbi g. Anton II ar as to vi č v vlogi Bikovčcvefi® Tonija. Ostali: gg. Crnobori, Blaž, Nakr. ’ Šauperl, Turk ih Košuta ter dame Križaj0' va, Tovornikova in Gabrovčeva dopolnjuj0' jo v vlogah komornikov, slug, častnik®' itd. prej omenjeno nastopajočo družb®' Po vsestranski prizadevnosti vseli sodelujočih je dosegla premiera v četrtek zv®-čer na našem mariborskem odru pri ®b' činstvu v splošnem svoj namen zabavanj®* -r. i ——— m mniu***- —~■ ■■■—lunnnmi 11 mn n i min umih i m m i —n———— Naša lovska letala na straži Votle in Zbor © zunanji politiki Zaskrbljena Francija pred novimi problemi Prezgoden Lavalov optimizem — Nemci iz Besarabije v francosko Loreno KuStma „Na cesaričin ukaz" Novice Novi in ukinjeni potniške vlake Pričenši od ponedeljka, 18. t. m., se stavijo zopet v promet sledeči potniški vlaki: 1. Na progi Ljubljana—Kamnik mesto vlaka št. 8414 in št. 8415. Vlak št. 8414 odhaja iz Ljubljane ob 8.10 in prihaja v Karrmik mesto ob 9.03. Vlak št. 8415 odhaja iz Kamnika mesto ob 9.47 in prihaja v Ljubljano ob 10,40. . 2. Na progi Kranj—Tržič vlaka št. 8512 ■n 8513. Vlak št. 8512 odhaja iz Kranja °b 9.05 in prihaja v Tržič ob 9.34. Vlak St. 8513 odhaja iz Tržiča ob 10.49 in prihaja v Kranj ob 11.15. 3. Na progi Celje—Velenje vlaka št: 9120 in 9121. Vlak št. 9120 odhaja iz Celja 19.05 in prihaja v Velenje ob 20.13. Vlak št. 9121 odhaja iz Velenja ob 20.33 ln prihaja v Celje ob 21.43. Ta dva vlaka vozita le ob delavnikih. 4. Na progi Ljutomer—Gornja Radgona vlaki št. 8822, 8813, 8814 in 8825. Vlak št. 8822 odn. 8814 odhajata iz Ljutomera 6.10 odn. ob 14.19 in prihajata v Gor. Radgono ob 6.51 odn. ob 14.58. Vlak št. 3813 odn. 8825 odhajata iz Gor. Radgone °h 7.03 odn. 15.10 in hrihajata v Ljutomer ob 7.44 odn. ob 15.49. 5. Na progi Slovenji Gradec—Dravo-Strad-Meža potniška vlaka št. 9124 in 9125. Vlak št. 9124 odhaja iz Slovenjega Gradca ob 9.25 in prihaja v Dravograd- Mežo ob 5.48. Vlak št. 9125 odhaja iz Dravograda-Meže ob 20.37 in prihaja v Slovenji Gradec ob 21.05. Od istega dne, t. j. od ponedeljka dalje pa ne vozijo več sledeči potniški vlaki: 1. Na progi Celje—Grobelno vlaki št. 2132, 2131, 2136 in 2135. Vlak št. 2132 odn. 2136 z odhodom iz Celja ob 7.15 odn. ob 19.50 in s prihodom v Grobelno ob 7.35 odn. ob 20.10. Vlak št. 2131 odn. 2135 z odhodom iz Grobelnega ob 6.18 odn. ob 19. s prihodom v Celje ob 6.38 odn. ob 19.20. 2. Na progi Ljubljana—Jesenice samo ob delavnikih vlaka št. 926 in 919. Vlak št. 926 z odhodom iz Ljubljane ob 23.30 in s prihodom na Jesenice ob 1.31.-Vlak št.. 919 z odhodom iz Jesenice ob 19.50 in s prihodom v Ljubljano_.ob 21.50. 3. Na progi Jesenice—Bistrica Boh. jez. samo ob delavnikih vlaka št. 920 in 913. Vlak št. 920 z odhodom iz Jesenic ob 7.55 in s prihodom v Bistrico Boh. jez. ob 8.36. Vlak št. 913 z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 9.10 itt s prihodom na Jesenice ob 10. 4. Na progi Bistrica Boh. jezero—Podbrdo vlaka št. 912 in 915. Vlak št. 912 z odhodom iz Bistrice Boh. jez. ob 11.30 in s prihodom v Podbrdo ob 11.41. Vlak št. 915 z odhodom iz Podbrda ob 12.11 in s prihodom v Bistrico Boh. jezero ob 12.22. Slovenski otroci stradalo Pred nedavnim smo brali v časopisju, da živi v Sloveniji 70.000 otrok, ki trpijo Pomanjkanje, čez 10-000 pa jih dobesedno s|rada. Isti dan smo brali,, da je neka služkinja ubila svojega novorojenčka. To sla dve dejstvi, ob katerih se mora sleherni Slovenec do dna duše zgroziti. Ti “ve dejstvi terjata od nas strašno vprašuje: zakaj se morajo taka grozodejstva dogajati? Zakaj nedolžni otroci gla- dujejo in prezebajo in zakaj jih uboge nezakonske matere morijo? Jih morijo mar zato, ker so brez vesti ali ker nočejo, da bi njihovi otroci gladovali ter telesno in duševno propadali? Na to je samo en odgovor: Narod, ki hoče živeti, ki hoče moralno, socialno in kulturno napredovati, narod, ki hoče biti svoboden, ne sme dopuščati takih krivic in grozodejstev nad lastnimi otroki! -kor, Sjaffc Hudmtfce Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovos£i! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRTPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! ti Kokoš smrtno ranila deklico Komaj 7 letna Berke Antonija, učenka K razreda ljudske šole v Križevcih pri Ljutomeru, je umrla zelo tragične dmrt: Pr©d več meseci je otroka: Ič^L* s klia-Uom ranila na očešu. Niliče' ni mislil, da ^ to vzrok otrokove smrti. Ko so starši Peliali otroka k zdravniku, ]2 '.a odredil ^evoz v bolnišnico, odkoder so jo peljali očesno kliniko v Ljubljani. Zdravniki &t) tani ugotovili, da je oko uničeno in deklici vzeli oko. Namesto pravega °5esa je učenka nosila stekleno oko, ki s* ga je vsak večer vzela iz očesne du-£ ‘ne. Morda je ravno to postalo za dekletce usodno, kajti v očesni duplini se Je Pojavil rak. ki se je razširil v notranjost. Bolezen je prišla do možgan m de-je umrlo. V četrtek so jo pokopali kft vaškem pokopališču v Križeve h. i- a-^Pr jo je spremljala šolska mlajna m Učiteljstvo. Ob ranem grobu sta se posivila od nje učenec in učenka. Na murskem polju zajci že glodajo DREVJE Naši sadjarji so že sedaj utrpeli občutji0 škodo v sadovnjakih. Ko je sneg po-j rH Polja, zajci niso našli skoraj nikake v|rane. Prišli so v bližino naselij ter pri-te'i glodati mlajše drevje. Ponekod so neusmiljeno glodali, tako da so mnogo lepih dreves popolnoma uničili. Škoda je tem večja, ker letos sploh ni mogoče dobiti nikakih mladih dreves, ker so vse drevesnice zaradi zime silno trpele. Sadjarji so vsa druga opravila opustili in začeli ovijati drevje. o V Itadečah bo v ponedeljek živinski in kramarski sejem. o 35 letnico učiteljevanja jc obhajal šolski upravitelj Edniund Ratkaj iz Andrejce v Prekmurju. o Pogodbena pošla jc razpisana v Bo-doncih. Prošnje morajo bili vložene do 25. nov. pri poštni direkciji v Ljubljani. o Grajski kino v Soboti predvaja od nedelje do ponedeljka sovjetski film „Sa-ma“. o Požar je uničil poslopje Rozalije Le-poševe v Domanjševcih, ki je nastal od štedilnikov« cevi, ki jc bila napeljana skozi leseno steno v dimnik. Vžgal se je leseni tram in seno ter se je tako požar kmalu razširil ter upepelil stanovanje, šu-po in svinjak. o Iz državne službe: Starešina okrajnega sodišča v Vel. Laščak je imenovan za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. Dr. Teodor Tominšek ,sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani je postal tajnik vrhovnega sodišča v Ljubljani, Alojzij Zalokar, doslej sodnik okrajnega sodišča v Višnji gori. je postal starešina okrajnega sodišča v Vel. Laščah. — Ukaz o upokojitvi učitelja Andreja Koniga je razveljavljen. Premeščena je učiteljica Ljudmila Zupančič iz ci Ema Zamejc renjalc pri Sv. Barbari v Hrastniku. o štiri domačije je uničil požar v vasi Seslerže pri Majšperku. Nastal je v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Sagadina, zajel kmalu vsa njegova poslopja, nato pa se razširil na hi so" Amalije Per-nalove, ter hiši Vinka Križanca in Josipa Roberja. Gasilcem se je posrečilo omejiti vsaj zadnji požar, ki je zaradi vetra ogražal vso vas. Skupna škoda znaša okrog 300.000 din in je deloma krita z zavarovalnino. Domnevajo, da so požar zanetili otroci. o „Naše gorice" objavljajo v 11. št. Fislrovioev članek „Več praktičnih tečajev", V. Kuret „Pravilno gnojenje vinogradov", dr. Šijanec „0 spremembah viničarskega reda", Kosi „Vinarska in kletarska drobnjad" ter več praktičnih nasvetov za vinogradnike in kletarje. o Sokolsko gledališče v Hrastniku bo odprlo letošnjo sezono z Nušičcvo komedijo „UJE2" v režiji inž. Frevera. Premiera bo v soboto 23. t. m. ob 20., ponavlja pa sc v nedeljo ob 17. o Knjige Vodnikove družbe izidejo le dni! Letošnji knjižni dar obsega: Vodnikovo pratiko za leto 1941., ki je spet prava ilustrirana sodobna ljudska čitanka (uredil jo je P. Karlin); povest Eda Deržaja „Pod Špiki", močno pripovedno delo iz kra-ljevstva naših gora, nagrajeno z Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe; like Vaštetove „Iiožno devico", zanimivo povest, iz napoleonske Ljubljane in z mnogimi risbami opremljeno knjigo inž. kem. Jakoba Turka ,,0 rastlinski, ljudski in Živalski prehrani",, odlično poljudno delo priznanega strokovnjaka. o Iz zibelke je padel 10 mesečni sinko posestnika Rotovnik Anton iz Graške gore pri Slovenjem Gradcu in se občutno poškodoval po glavi. o Ponesrečil se je pri gradnji novo elektrarne v Rajhcnburgu 35 letni delavec Venceslav Zorčič. Na stavbi mu je spodrsnilo in je padel iz višino 7 m ter oble« žal z zlomljeno roko in težjimi notranjimi poškodbami. Električna razsvetljava v Radečah 2e od nekdaj smo imeli Radečani z električno razsvetljavo križ in težave. Že pred mnogimi leti, ko je še v malo hišah svetila električna žarnica, so se že ljudje pritoževali nad slabo električno razsvetljavo. Seveda se je takratni lastnik elektrarne čutil samozavestnega in je bil objesten, saj je bil on edini v celem okraju,ki je prodajal električni tok. Ni se mu zato zdelo potrebno upoištevati želje in pritožbe naročnikov. Ljudje so morali potrpeti z razsvetljavo kakršna je bila in čakati, da se bo pojavila konkurenca. Pred dobrim desetletjem je pričel novi lastnik elektrarne. Kmalu si je pridobil mnogo naročnikov v vsem okraju, medtem, ko je stari podjetnik skoro vse izgubil. Toda veliko število novih naročnikov je preobremenilo malo elektrarno. Sledile so nove pritožbe nad slabo električno razsvetljavo. Obrtniki se pritožujejo, da ne morejo delati radi slabe razsvetljave in lastniki radio aparatov radi nestalnega toka, ki škoduje elektronkam v aparatih. Najbolj občutljiva je slaba svetilnost od prvega mraka do osme ure zvečer. Pred leti se je že mnogo razpravljalo, :■ ... da bomo dobili v Radeče banovinsko Mežice v Šmarje,upokojeni pa učitelji- , . , ,, L . , Ema Zamejec v Hrastniku in Ana Ko-j elektriko. Vecma meščanov se je s tem strinjala, Toda sedanji lastnik ni sklenil Zborovanje zastopnikov velike prodaje soli v Celju pogodbe z banovino. Sedanja mala'elektrarna zaradi prirastka naročnikov in novih obratov, ki potrebujejo mnogo električne struje za pogonsko silo svojih motorjev, ne more zadostiti potrebam vseh naročnikov. Vrhu tega je pa elektrarna tudi nezadostno opremljena z modernimi aparaturami. Sam lastnik elektrarne je sklenil z banovinsko elektrarno pogodbo, da v slučaju, ko mu primanjkuje električne struje, lahko priključi banovinsiko. Ne vemo, zakaj kljub temu luč tako slabo sveti in edino razlago najdemo v tem, da lastnik štedi z banovinsko strujo, ker jo mora plačati. Nikjer pa ne najdemo razloga, čemu sploh moramo biti naročniki slabe električne struje premožnega privatnega lastnika, kateremu jo danes elektrarna eden izmed stranskih dohodkov, ko bi lahko bili za isto ceno odjemalci banovinske struje. S tem bi ne biH na boljšem samo Radečani, ki bi imeli enkrat že dostojno električno razsvetljavo, ampak bi dobiček prišel v korist skupnosti, ker čisti dobiček, banovinske elektrarne uporabijo za socialna dela. — Radečani. |. ^ Prostorih Združenja trgovcev v Ce-so včeraj zborovali zastopniki velike r°daje soli v Sloveniji. Predmet žbrro-< ania je bil pogovor o perečih vprašanjih, J So nastala zaradi zvišanja režijskih j roškov, zaradi katerega so bili čeležni s)peKa poviška velezakupci. Joči,n ?,£•- • °6nikj niso ničesar pridobili. Razprava se. °*la zelo živahna posebno -arudi dtj-Va, da so prišli na sestanek uidi za-'ik za dravsko banovino Ivan J e ' a-u 51 iz Ljubljane ter M a n o i' e v i č >n 0 v a č i č iz Zagreba. g. Čeh, podžupan iz Murske Sobote. 1 Omenil je tudi tranzitno skladišče v Ma-G. G ros e k.iz Maribora je imel natolriboru, kamor uvažajo sol iz tujine. V referat. Med dragim je trdil, da so vsi, ki so se udeležili licitacije velike prodaje soli, imeli že takrat občutek, da se je ustanovil nekak tajen konzorcij z nalogo, da pride na vsak način do velike prodaje soli. Kako je ta konzorcij oddajal sol, tobak in vžigalice, je vsem znano. Zakupnik Radan je na podlagi uradno potrjenih obvestil, da se je režija pri zakupnikih podražila v njih škodo, s 1. oktobrom dosegel pri monopolski upravi povišanje provizije za 1000 din pri vagonu. Kljub sijajnemu povišanju provizi- , Sestanek je otvoril g. Anton Fazarinc pelja ter kot domačin pozdravil zboro-lie, ki jo je konzorcij dosegel zase, on a*Ce. Za predsednika je bil nato določen | svojim zakupnikom provizije ni povišal. teni skladišču ni že dva meseca niti ene vreče soli. Mesečno gre preko .Maribora več sto vagonov soli brez vskladiščenja. Stroškov je pri vagonu 25 din, zaslužek pa znaša nad 700 din. Izvoljena je bila delegacija treh članov, in sicer Koren iz Črnomlja, Vila r>iz Ljutomera in K a-s telic iz Novega mesta. Ta delegacija ima nalogo, pogajati se z g. Jelačinom glede zvišanja temeljne provizije zastopnikom. odstranitve g. Vlade Radana od prodaje v Sloveniji, sedež velikoprodaie pa se mora iz Zagreba prenesti v Ljubljano. Novi naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji prilagamo položnico s pogoji za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja po več dni, zlasti ako je vmes kak praznik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, marveč samo pravočasno nakagilo. — Najcenejša naročba pa Je z istočasnim nakazilom prve naročnine po položnici golici, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in naslovom: II—409, »Večertiik« — uprava Maribor, Na srednjem delu zgoraj pripiši »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6> L, Flanbor Mariborski ghetto nafstareiše židovsko naselje v Sloveni Na prostoru, kjer grade sedaj palačo »Vzajemne zavarovalce'', |e bi? židovski ghetto Židje so imeli v srednjeveškem gospodarstvu velik vpliv in pomen. Oni so vodili vso trgovino, zlasti pa denarni trg, ter urejevali celotno gospodarstvo po svojih načelih in lastni volji. Iz zanimive razprave pokojnega mariborskega zgodovinarja dr. Vladimirja Travnerja, ki jo je objavil leta 1935. v »Kroniki slovenskih mest« posnemam zanimivo trditev, da je bil Maribor prvo mesto v zgodovini židovstva v Sloveniji. Pri nas je bila v srednjem veku največja židovska naselbina in je bil srednjeveški Maribor tudi duhovno središče židovstva takratne Štajerske in Koroške. Razni mogotci, posebno pa papež Inocenc III. (1215), so odredili, da morajo prebivati Židje ločeno od kristjanov. Zato so si v Mariboru ustanovili svojo židovsko občino, takozvani ghetto (židovske ulice). Trdoživi Židje pa se teh predpisov niso tako strogo držali, saj nam mariborska kronika pravi, da so živeli kristjani med Židi in obratno. Kakor sedaj v nekaterih državah tako so bili tudi takrat Židje izločeni iz vseh javnih služb in ustanov. Celo tako daleč je šlo, da so morali plačevati mariborski Židje poseben židovski davek. Da pa so se ločili že od daleč od kristjanov, so morali nositi na hrbtu rumene znake ali pa rumene klobuke. Tudi dolga halja in palica sta bila znak za prebivalce mariborskega ghetta. Zgodovina Maribora govori o Židih že desetletja pred letom 1377., ko se prvič omenja mariborski gheto (židovska četrt). Ta je obsegal v začetku XV. stoletja sedanjo Židovsko in Ključavničarsko ulico ter dele novega Glavnega trga, Kneza Koclja in Vetrinjske ulice. Še danes imamo v nekdanjem ghettu Zidovski stolp. Središče ghetta je bila sedanja Židovska ulica, kjer je stala na prostoru sedanje hiše štev. 4 sinagoga. Ta ni služila samo za verske obrede, pač pa tudi za verski pouk, občinske seje in sodne razprave. V Zidovskem stolpu je bila, kakor pravijo stari mestni zapiski, ta.1-mudska šola. Pred sinagogo je bil majhen trg, kjer so se shajali prebivalci ghetta na razprave in posvetovanja. Med sinagogo in stolpom pa je bilo pokopališče, čigar nejasne ostanke lahko še dandanes vidimo. Predstojnik gihetta je bil rabin ali židovski mojster, ki je v glavnem skrbel za red in mir v židovski občini. Imel je Hudi sodno pravico za civilne spore svojih občanov. Poleg tega je opravljal še občinsko premoženje. Prvi znani mariborski predstojnik ghetta je bil Abraham, ii je umrl leta 1379. Predstojnikova desna roka je bil drugi občinski dostojanstvenik nazvan šames, ki je v sinagogi opravljal službo cerkovnika, v ghettu pa delo občinskega tajnika. Mariborski Židje se niso omejili samo aa ghetto. Stanovali so tudi izven židovske četrti, zlasti v sedanji Slovenski^ ulici. V Cvetlični ulici so imeli Židje hiše in mline. Židovsko prebivalstvo ni bilo v Mariboru nikdar stalno. Le redkokatera rodbina je vztrajala dve ali tri pokolenja. Navadno so prihajali k nam iz Ljubljane, Celja, Ptuja in Gor. Radgone, iz Maribo sa pa so odhajali največ v Gradec. V Mariboru je bilo največ Židov leta 1410., ko jih je izgnal grof Herman II. Celjski iz svojega ozemlja in so jih mariborski meščani gostoljubno sprejeli. O brutalnem preganjanju mariborskih Židov zgodovina nič ne ve povedati. Mariborski Židje so bili menjalci in izposojevalci denarja. Zanimivo je, da so bili skoraj vsi plemiči, duhovniki, meščani in okoličani pri njh močno zadolženi. Pridno so rubili mestna in okoliška posestva, tako da so živeli v blagostanju. Začetkom XV. stoletja, okoli leta 1450. se je položaj mariborskih Židov močno poslabšal. Uvedli so posebne sezname Ži- dov, da bi lažje nadzirali njihovo poslovanje. Konec pa je napravil mariborskemu ghettu Maksimilijan I., ki je Žide osebno mrzil ter ukazal, da morajo do 6. januarja 1497. vsi Židje zapustiti Štajersko in Koroško. Morali so se udati. Razprodali so vse v ghettu ter se z denarjem izselili. Vendar pa so še do današnjih dni pustili v vsej Evropi spomine na Maribor bodisi z raznimi krajevnimi ali rodbinskimi imeni, kakor Marburg, Mor-purgo itd. Tako se je leta 1497 končala 250 letna pisana zgodovina mariborskega ghetta. -šg. Studenške občinske zadev© Sinočnjo sejo studenškega občinskega odbora je vodil predsednik g. Alojzij Ka-loh, ki je uvodoma poročal o popravilu oralnega korita Ob izvirkih, kjer je zopet dovolj vode, na pokopališču sta nameščeni naročeni klopi, popravljen je škropilni voz ter določena zanj uta. Za klanje živine in ogled mesa je določen v bodoče mesto občinskega mesooglednlka uradni živinozdravnik okrajnega načelstva. Poročal je tudi o ukrepih gasilcev za zaščitno službo. Iz poročila blagajnika g. Pušnika je razvidno, da je občina v zelo, težkih finančnih prilikah. Letošnji dohodki so za 32.000 din nižji, kakor jih predvideva proračun, a na davčnih dokladah se je nabralo zaostanka okoli 130.000 din. Za studenec pri gasilskem domu se prispeva 1000 din ter 350 din k popravilu studenca g. Omulca. Za meščansko šolo, ki jo posečajo studenški otroci, je treba plačati 54.656 din, nabiralna akcija na Vse svete je dala 869.50 din, tržnica pa Izkazuje doslej 4490 din dohodkov ter 940 din izdatkov, treba bo pa tam investirati še precej denarja. Za cestni odsek je poročal g. Omulec, da se je na vse popravila potrebne ceste navozil gramoz. Cena gramozu se je zvišala na 18 din za kub. m. Na podaljšek Radvanjske ceste bo občina navozila ugaske, posestnik Maks Kolnik je uredi! Kralj Matjaževo ulico do potoka, odprli bodo podaljšek Erjavčeve ulice ter je treba o tem obvestiti posestnike. Pod kaznijo je zabranjeno odkladanje smeti ob Obrežni cesti pri kapelici, kjer je nameščena posebna tablica. Za stavbeni odsek je poročal g. Kac. Sesalka na Obrežni cesti je popravljena, pri pralnem koritu Ob izvirkih pa je treba namestiti lesene podnožnike. G. Grem je napravil načrt za stranišče -na tržnici. Po poročilu g. Spanerja za elektriški odsek je bilo sklenjeno, da se namesti svetilka na križišču Kralj Matjaževe in Simon Jenkove ulice, nekatere slične prošnje so bile zavrnjene. Ugotovilo se je, da MP kljub urgencam jako počasi po-Dravliaio kvare pri cestni razsvetljavi. Dovoljen je bil gostilniški obrat Tomažu Groharju (prej Špurej), razne prošnje za podpore pa so bile zaradi slabega stania blagajne po večini odklonjene. Predsednik je nato proglasil sejo za tajno. m Lutkovno gledališče Sokola _Maribor* malice v Sokolskem domu ponovi v nedeljo. .17 .nov., olj 15. uspelo igro »ZiaattJ« Š kadra". Mladina in odrasli-vabljeni.. t Nov avtobusni vozni r©d na progi Maribor-Ptuj Banovinska uprava je na predlog mariborskih MP odobrila izpremembo avtobusnega voznega reda na progi Maribor —Ptuj, ki bo stopila v veljavo z jutrišnjim dnem. Dopoldanski vozni red bo ostal neizpremenjen, v popoldanskem pa so sledeče spremembe: dnevno bo vozil avtobus iz Ptuja ob 14.30, s prihodom v Maribor ob 15.35, tako da bo imel zvezo na popoldanski ljubljanski vlak. Dosedanja večerna vožnja v Maribor ob 18.30 je preložena že na 17.15, prihod v Ptuj ob 18.20. Ta voz se bo vračal v Maribor ob 18.45 mesto 18.30, kakor je bilo doslej, ter bo prihajal v Maribor ob 19.50. Zadnji avtobus bo pa peljal iz Maribora v Ptuj ob 23. ter bo prihajal v Ptuj do 0.05, kar bo posebej ugodno za obiskovalce kina in gledališča ter za one potnike, ki sedaj pogrešajo večerno železniško zvezo iz Maribora proti P tuni- Večerni avtobus ob nedeljah in praznikih na progi v Slov. gor. za enkrat ni odobren. m Upokojen je Anton Karo, profesor na mariborskem bogoslovju. Precizne š&lcarsfee ^re J. Janko urar-draguljar M a r i h o r, Jurčičeva ulica S Zlato kupu/e po zvišani ceni i Mestna občina zbira prijave za drva Mestna občina je kupila večjo množino drv cepanic, katere lahko dobijo družine občanov v najkrajšem času, po ceni din 630.— za klaftro na skladišču ali po ceni 662.— din za klaftro dostavljeno na dom. Kdor si namerava nabaviti drva pri mest. občini, naj se prijavi od 18. t. m. naprej v pisarni Premoženjske uprave, Frančiškanska ul. 841, kjer se dobe potrebna pojasnila. Upošteval se bo samo mini red prijav. V proslavo zedinjenja VOJNI DOBROVOLJCI * REZERVNI OFICIRJI - SOKOLSKO DRUSn/9 m Mariborski župan dr. Alojzij Juvan se je udeležil v Beogradu seje Unije za zaščito dece kol predsednik mariborskega mestnega odbora Unije. m Novi pogodbeni mešani zdravnik dr. Janko Pihlar je nastopil službo ter ordi-iiira za gospodarsko šibkiejše slo/je na Mestnem fizikatti v Frančiškanski ulici H. KARTOT K K E „S O 5 ii A‘ Maribor, Gregorčičeva 24. — le!. 25-10 ' ŠPORTNE NOGA.VICE ugjdno v veliki izbiri pri MIRKU BREČKU, Maribor Aleksandrova c. 23. 111 Prva čajanka ISSK Maribora bo jutri ob 10'30 v Kino baru. Cene kavarniške S I G N I It N E Š T A M P I L J K E IN BARVA „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 111 Polhova slava 45. pešpolka bo 23. novembra v spomin na razorožitev zelene garde 1. 1918. Kakor običajno bodo na la dan dopoldne v vojašnici v Melju cerkveni obredi in vojaška parada, popoldne pa vojaška veselica. * Za vsakega TOPLE ROKAVICE iz modne Jrgaviue MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova c. 23. m Med izdanimi obrtmi smo objavili tudi branjarijo g. Ivana Grabnerja na Tržaški c. 16. Pripominjamo, da g. Grabil er v lej hiši le stanuje, dočim Im ga, Milka Zupanova še nadalje vodila v nezmanjšanem obsegu dosedanjo Irgovino na Tržaški c. 40. m Opozarjamo na dobrodelno akademijo zu zimsko pomoč revni deci, ki bo danes in jutri ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Sodeluje mladina sred. šol. in šole Glasbene Matice.__________ ŠTAMPILJKE „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Sokolsko društvo Maribor III. Krče. vina-Košaki obvešča lem potem, da lw ponovitev veseloigre „Dve nevesti" v soboto, 16 .nov. t. 1., ob 20. v dvorani go-stilne Beranič v Krčevini, Aleksandrova c-št. 11, in ne v krčevinski osnovni šoli. s m šliri alarmne sirene ima-sedaj nas« mesto. Prva je na strehi Hranilnic* dravske banovine v Gosposki ulici, drugo imajo delavnice državnih železnic, M ostali dve, ki jih je dobil sedaj zaščitni urad iz lujine, pa bodo s preizkušanjem šele določili najboljše mesto. Za enkrat 1» postavljena ena na strešni terasi Železničarske nabavljalne zadruge v #Atfovi uh-ci. druga pa na vrhu III. deške meščanske šole na Ruški cesti. m Pekovski pomočniki so znova ovadili tri mojstre zaradi nočnega dela. Prizadeti mojstri so iz Maribora, Studencev in Vor brežja. - m Petdesetletnico slavi te dni tehnični uradnik g. Hugo Veselv, češki rojak, ki je prišel med nas pred 22 leti ter se kol prostovoljec boril za osvoboditev Gosposvetskega polja. Vzljubil je slovenski narod ter oslal v Sloveniji, ki mu je poslala druga domovina. Kol zaveden Slovan in vnel kulturni delavec uživa jubilant spoštovanje v vseli krogih. Se na mnogalela! MARIBOR MATICA a m PLES m V dvorani studenške Ljudske univerze bo drevi ob 19'30 dobrodelni koncerl malih harmonikarjev za revne šolarje pod' mladka RK in JS. m Prostovoljina gasilska četa v Studencih bo priredila jutri ob 19. v svoji dvorani družabni večer ,na katerem bo g-Svengali predvajal najnovejše eksperimente v prid gasilski četi. m Društvo .,SoIa in dotn ‘ v Mariboru bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek, 1°. I. m., ob 20. v Mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je tudi predavanje prof. Stanka Sile o lemi: „Sovzgoja ali koedukacija na srednjih šolah". * Dr. Stopar, S.tudenci, sc je vrnil in zopet redno ordinira. * Pozivamo vse obrtne organizacije, da se 1» odposlancih udeleže pogreba za p3" kojnim Engelberlom Franchelti, ki bo jutri v nedeljo ob 3: uri popoldne iz Zal v Ljubljani. Zveza obrtnih društev za dravsko banovino. * Gostilna Krempl, iureš, divjačina itd-Pristna vina. * „26 + 1“, „JEMELJAN PILJAJ“ sta movdi Maksima Gorkega v drugem zvez' ku „KNJIGE ZA VSAKOGAR". V kolp®1" tažl eena din 3. m Zdraviliško dežurno službo za nuji10 pomoč članom in njihovim upravičeni J11 svojcem vrši v neodložljivih primerih >n v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, 17. novembra, dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica 12. m Nočno lekarniško službo bosla vrš n1 od 16. do vključno 22. novembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-1*< ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksa®' drova c. 33, tel. 22-13. •BEasESKr*. BBarodno gledališče Sobota, 16. nov., ob 20: »Na cesaričin ukaz«- Red C. Nedelja, 17. nov.ob 15.: »Nenavaden člp-vek“. Znižane cene. Ob 20.: „Na cesaric«1 ukaz“. Nedelja v Narodnem gledališču, i®* poldne se z znižanimi cenami okoličanon1 111 vsem, ki ne morejo k večernim predstavam, omogoči obislc Scuečičeve splošj1® priznane tragikomedije „Nenavaden' tio' vek“, zvečer pa bo druga ponovitev Pf; premieri prav simpatično sprejete opei"cl „Na cesaričin nkaz“. . Prihodnja dramska novost v Narodne«1 gledališču bo Cankarjeva komedija .,Za narodov blagor". CELJSKO GLEDALIŠČE v] Sreda, 20. nov., ob 20.: , Nenavaden cJ#-vek“. Gostovanje mariborskega gledališč*' ftino * Grajski kino. Premiera največegu benega filma prekrasnih pesmi ginU1' vsebine „Danko Plšla“ (nekronani cig*“* ski kralj) — Ciganska ljubezen. R°nl". lično in burno življenje velikega uroetn^ ka. Kupite vstopnice v predprodaji. : nedeljo 17. t. m. matineja ob 10'30 predpoldan zadnjikrat „Svengali“. . kino. T-'--------------------; — Esplanadto umu. uuumi jjuauuiuv—.f« ljubavni film napele vsebine „Dr. X. * * z Gustav FrohliChom. * Kino Union. Od danes „Geroninw‘ ' lefilm. Napeta vsebina. Preslon Fors^ ’ Ellen Drevv in Thumder Clorcd v glav11 vlogah. ' Zvočni kino Pobrežje 10. in 17. ,l0jll' „ Iva p elan Džck“ z dodatkom žurnala ‘sniešnioc. Izborni pustolovni , m Ljudska univerza. Ponovitev humorističnega večera bo z nekoliko spremenjenim programom v ponedeljek, 18.1. ni. Nabavite si pravočasno vstopnice v predprodaji v trgovini ge. Zlate Brišnik. m Starši pogrešane dijakinje Repo lusk Terezije so javili oblasli, da se je hčerka sama vrnila domov. SLAVNO OBLEKA: KROJ - NARODNA NOSA - TEMNA • VSTOPNINA V PREDPRODAJI DIN V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA v nedeljo dne 1. decembra 1940 ob 20.30 10--, VEČ SRNA BLAGA )NA DIN 15'- Prečudna s® usta pri nekaterih živalih Or. Stanko Bevk / Narava je ctaa P.re*lrana- Izguba snovi, ki jih pov- jo v kraje z daljšim dnevom. ; Mravlje jih goje na prežvečenih rastlinskih Zlv.‘jenje samo na sebi v zvezi z rast- Množina hrane, ki jo potrebuje žival, zavisi; listih, ki jih večje delavke nosijo v gnezdo, ■m itd., se mora nadomestiti od zu- tudi od njene redilnosti, zato I Manjše delavke, »vrtnarji«, ščipljejo poganj- r_ . hrano pa, ki jo sprejemajo vase /sume jn ki jo vživajo živali, je velik raz-živali se prehranjajo z organskimi ' rili?:! -i na' gi.b.aniem > se mora nadomestiti od zu- rJii- . *irano Pa. ki jo sprejemajo vase J«stune j n «»*;..«■ ^ •• •oček: ž __ i_______________ snovmi rastline pa z anorganskimi, rudnin mi. Te rudninske snovi sestavljajo rastline pomočjo svetlobe in listnega zelenila v organske, iz katerih obstajajo. Le tiste rastline, ‘"■majo zelenila, kakor glive, so navezane Kakor živali na organsko hrano. Za sprejemanje hrane imajo tako živali kakor rastline posebne organe: te korenske dlačice, ki vsrkavajo vodo n v njej raztopljene rudnine, ter listne odprti- poiedo rastlinojedci po teži vobče mnogo več! ke teh gliv in na recljih zrastejo potem kro- ' kakor mesoiedci 1 Shcc’ PoIne beljakovine. Z vseomo teh pn- „ . , , . nKSo eaci. (delanih jc ge mravIje prfchran]ajo. Prežvekovalci imaio ves dan opravka s pre-j » . , o- „ „ hranitvijo: ali se pasejo ali prežvekujejo. Tu- L Izprememba brane vpl va na živalsko z.v-di gosenice metuljev n ličinke drugih žuželk : vobce spremljevalno cesto pa se po- žro venomer. Tu prihaja pa v prvi vrsti v po- ! ®fbe3 7V P0®?.1?1" smevrste pap.ga na h J 1 * M Novi Zelandiji se je hranila s plodovi in rast- prihaja pa v prvi vrsti v po štev to, da te živali navadno hitro rastejo in da morajo pripraviti rezervnih hrani! tudi za stadij bube in razvite žuželke. Metulji in hrošči jedo jako malo, nekateri od njih celo ni5. Znani so namreč tudi taki, ki imajo popolnoma pokrnela usta in hrane sploh uživati ne morejo. Ker žive le malo časa in nič ne ra- : rane. "da p'ridejo do krvi. često povzroči pre-; mena hrane izpremembo barve. Tako dobi i Vsaka žival ima svojo določeno vrsto hrane, drozg, če se hrani pretežno z borovnicami, " Pri nekaterih je-jedilni list bolj obširen, ori ^asto perje, kanarec rdečo če j^e papriko, ... ■ m trolm nrnn rifatlltTin S KOTlOtt MO linskimi sokovi. Ko so pa tam vpeljali rejo ovac, so se pričele te papige spuščati na ranjene ovce in piti kri. Izprevrgle so se zaradi te privzete navade iz miroljubnih ptičev v škodljive ujede, ki napadejo tudi zdrave ovce in jim sekajo 'iNT -• i luuiimv, IC1 U3U1C uupi u- liiufcju. i\CI Z.1VC It lilcUU LclOtt 1J J IjIV, liC A c<- ohn oz’ ^a^ere vstopa dušik, one različno stejo, izhajajo s tem, kar-so prejeli toišče iz i “»kovana usta z raznimi pomožnimi organi j bube. -a prijemanje, strganje, drobljenje, sesanje, li-1 anje i. p. Za prijemanje hrane služijo pogo- ri°; Končine ali ustne, pri mnogih živalih po- j r,. in kalin'črno, če ga hranimo s konopljo. pa tudi ka-! Da dobe udomačene živali drugačno barvo, mu ure ko-1 kakor so jo imele v prosti prirodi, je znano. daljšane v šobo, rilec i‘. dr. Nalogo trganja in i drugih manj ali pa vsebuje celo eno samo,111 Kalln LTno* LC “robljenja hrane ima navadno zobovje ali tr- jed. Jazbec žre toplokrvne živali, pa tudi ka- I Da dobe udoma Uft non.Ttnlr« ' 1__1____ ? _ !___r poveča mikroskop neznatne bacile. Radio je mikroskop ušesa, ki Vam približa ves svefc. /.j-jafl rožena prevleka čeljusti, kakor jo imajo ^Junači, želve in ptiči. Pri ptičih so čeljusti Podaljšane v kljun, ki je obenem priprava za pobiranje hrane. Sesala imajo mnoge žuželke !n črvi, na pr. metulji, komarji, pijavke, liza-13 Pa mnogi hrošči, nekatere muhe itd. če, žabe, polže in črve; v sla: Tako sesala kakor lizala so prirejena le za tekočo hrano. N'šna muha, ki sede na košček sladkorja, jih mravljiščih 8a s slino raztaplja, in komar, ki zabode svoj niček v kožo, spusti v rano nekaj sline, da se Kri ne strdi. Prav tako spušča tudi pijavka v rano jedko slino, da ostane kri tekoča. , Tudi v želodcu in zlasti v njegovih slepih '2 rast ki h se kri ne stame. Ti veliki izrastki, f! |ih je devet parov, so hranilniki za hrano, jo pijavka polagoma porablja. Vse leto se Prehranja z njo, če ne pride prej zopet do Ptena. Ker more po! leta prestati tudi brež »rane, ji zadostuje, če se dodobra nasesa krvi vsako poldrugo leto. Zobovje je večinoma v ustih, vraslo v če-J)usti. Toda nekatere živali imajo zobe tudi na nebu ali na jeziku, v goltu ali še drugod. fozen zob pa so še druge priprave za mikastenje hrane. Mnogi ptiči imajo poseben želo-rec, mlin, katerega mišičaste stene so obločne z roženasto plastjo, ki melje zrnje. Tudi “aš potočni rak ima v želodcu tri močne zo-I e> ki mu žvečijo zaužito hrano. Take zobe, letvice in ploščice imajo v želodcu tudi razni hrošči, kobilice, kačji pastirji, črvi kotačniki 'jd Zanimiva v tem pogledu je afriška kača Uasypeltes scabra, ki se hrani s ptičjimi jajci. Kakor vse kače, požira tudi ta svoj plen cel. Y Požiralnik pa segajo podaljški vratnih vre-®nc, ki so tu prevlečeni s sklenino kakor pra-*! zobje. Ti zobje zdrobe jajčjo lupino; vse-P'na jajca zdrkne v želodec, drobce lupine pa k«a izbljuje. Živali, ki so prirasle ali žive po večini na ®netn in istem mestu morajo imeti za prebavo »rane drugačne priprave kakor one. ki se predajo. Take priprave so dalekosežne, krčlji-lovke, strupene ožigalke, razne migetalke, Sl ustvarjajo vodni tok, da jim prinaša hrano .ustom, in slednjič razna vabila, kakor so ^'.Retajoči izrastki in svetlobni organi, krvjo samo določene živalske vrste, razne go- j med. Ob tej hrani živi sicer dolgo, toda njena j senice in ličinke, ki so navezane samo na eno jajca so nesposobna za razplod. _ j Poleg redilne hrane uživa vsaka žival tudi rastlinsko vrsto. Posebno lišpave so mravlje »atta«, ki žive v tropični Ameriki. Te ne jedo drugega kakor neke glive, ki jih imajo v svo- še vodo; brez nje ne more izhajati. Pustinjske živali često jako iialeč hodijo na vodo ali pa za suše otrpnejo. Velika odpornost surov® volne Surova volna, ki jo posebno v Nemčiji predeJavajo v zadnjem času i/. slaničevja. je v marsikaterem pogledu boljša od prave volne. Velik nemški koncern javlja zdaj, da producira na la način vlakna v dolžini 30 in 150 mm. Premer tkiva znaša osemlisočin-ko do petdesellisočinko milimetra. Takšne niti pa lahko tkejo le na vretencih, ki imajo sami slolinko mili-metra odprline. Sestajajo iz plemenite kovine in jih je s prostim očesom težko zapaziti. Tehnika proizvaja tedaj tkiva, ki so povsem podobna bombažnim nitim ter ohranijo prirodni videz. Tudi če se zmoči, ostane tkivo surove volne v prvotnem stanju, v su- I m 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK hein stanju pa surogat surove volne presega odpornost bombažnega Ikiva. Tkivo se razprede tako fino, da bi lahko iz enega kilograma sikali niti. ki bi segla iz Maribora do Tokia. Merilne priprave, ki jih uporabljajo pri lem, so tako občutljive, da lahko ta-, koj ugotove, če ni morda 30 mm dolgo | tkivo za tisočinko grama preležko ali i šiADIG d. s o. 2. L|II3l|A^A, Miklošičeva CBSia 7 prelahko. Odpornost blaga iz suroveL voine.se preizkuša in kos v ve!' osti 60 krat 300 mm lahko zdrži 50 do 00 kg uteži. En kompleten zavoj blaga takšne volne, kakor se prodaja v trgovinah. zdrži v preizkuševalnici ludi 24 centov uteži. Živalska volna prenese le 20 odst. te težine. Brtdom sveta reka [e Ganges Vsak Indec je srečen, če se more enkrat v življenju okopati v reki Gangesu. V mestu Kalkuti so velikanske zgradbe, kjer prenočujejo verniki, ki pribite na obale reke. Do nje vodijo široke stopnice, voda je zagrajena, da kopalci ne morejo utoniti. Vsak kopalec, odrasli, žene in dekleta, imajo v rokah bakreno posodo, iz katere neprestano zlivajo vodo na gla- ... _________________________________________ ki Pfibvabijo plen v zadostno bližino. Pogostne “° migetalne dlačice, ki delujejo po volji ži-: vo. '*;» ali tako, da usmerjajo vodni tok proti | Koža Indijca je temne barve, telo «fctom ali od njih. Prvi primer sluzi za dotok j ___________________ V.rane, drugi za odpravljanje iztrebkov in za '•iscenje. Poznamo pa tudi živali, ki nimajo ust. pa suho, a odporno. Indec je s srcem in dušo vdan svoji veri, pripravljen je potovati cele mesece brez hrane, samo da lahko prinese domov sveto vodo in z njo blagoslovi dom. Kalkuta in Benares sta središči proizvodnje svilenih tkanin. Modernejši del mesta je oddaljen od reke, odlikuje se po gostih drevoredih. Angleži se trudijo, da dvignejo zdravstvene prilike, kolera posebno rada pobira tod žrtve. ►p —***'■' r” ------» ......... j so v prvi vrsti notranji zajedalci, ki žive ako rekoč kakor v hrani. Trakulje na pr. si Pr|Svajajo rediteljevo hrano enostavno skozi °zo po vsem svojem površju. Cim več se žival giblje in rabi svoje mišice, ein Več hrane potrebuje. Krt, ki opravlja tež-0 delo rudarja, poje na dan toliko, kolikor J111! tehta; če dva dni ne dobi nič hrane, po-sjne. Vidra potrebuje dnevno nad 1 kg rib in P”« pojedo v primeri s svojo telesno težo SJrornno hrane. Ves dan stikajo za njo. Mno-. °Pazovalci ptičjega življenja stavliajo to e)stvo v zvezo s potrebo selitve, češ da po-^aiajo jesenski dnevi prekratki, da bi mogli Ršb"a voda p©sp©Iiisa ra§r. vodnih bitij RAD!9VAl, LJUBIH/IMA, ualmalnisva ulica 13 ANTOH B n E M S E, EELJS, fiSiftiošiteva ulica 2 L LIIŠICK?, MA3IBBR, Koroška cesla 11 v resnici je 7.26S večjih in manjših otokov. Nekateri med njimi merijo le nekaj kvadratnih kilometrov. Ker nimajo nobenega gospodarskega pomena, se seveda nihče zanje ne zanima. Prav tako je v Tihem oceanu z ostalimi otočji, čestokrat naletijo ladje na povsem neznane otoke, o katerih kapitani niso imeli niti poima. Neznane otoke v Južnem morju odkrivajo slučajno. Včasih naletijo pri teh odkritjih celo na manjše otoke, ki niso zanimivi le zaradi svoje favne in flore, ampak so tudi obljudeni z melenezijskimi in polinezijskimi plemeni. V Chicagu so ugotovili, da zlate ribice v akvarijih hitreje rasto. če jih spuste v vodo, kjer so prej že bile te ribe. Koža teh ribic mora vsebovati posebno snov, ki jo oddaja vodi. Ta rast pospešujoča snov ne deluje samo na bitja enake vrste, nego tudi na druge vodne živalce. Tako so opazili, da so n. pr. vodne bolhe v vodi zlatili ribic dosegle nadnormalno rast. Tudi ekstrakti kože zlate ribice pospešujejo rast. Monakovski učenjak, zoolog von Frisch pa trdi, da oddaja koža zlate ribice posebno snov, ki ustrahuje ostale povodne živali. Tako tudi večje ribe izločajo takšno snov v primeru nevarnosti in ostala povodna bitja v strahu beže pred njo. Preveč sladkor a pospeiy e b®"©ien ŽE V K-VVieNI DOBI Pravijo, da je to zadnja vojna S V znanstvenem svetu so ugotovil; novo podedljivo bolezen, tako zvano Aghyco-phagie, ki človeku zagreni zauživanje sladkorja. Simptomi te nenavadne bolezni se javljajo v tem. da se obolelim ustavi vsako uživanje sladkorja, medu. sl?dkarij, sladkega sadja itd. Takšen bolnik občuti vse sladko kot grenko, razen povečane nervoznosti pa ni opaziti drugih znakov na njem. Značilno je. da ti ljudje reagirajo enako na saharin kakor sladkor, dočim nekatere kemične sladkorne snovi, ki niso povsem sladke, brez nadaljnjega lahko prenesejo. Skrivnost je tedaj le v sladkobnem okusu-Ta nenormalnost je podedljiva. Tako imata neki stari oče in mati že šest; potomcev, tja do vnukov, ki 'jih muči imenovana bolezen. lužno morje skriva še mnoge ta’ne Napak bi bilo, če bi moderni človek trdil, da je na zemlji že vse odkril ter ga ne čaka nobeno presenečenje, tako trdi mehiški raziskovalec Zapata V neki dolgi razpravi navaja, da' na priliko Južno morje še dolgo ne bo raziskano do zadnjih skrivnosti. Tu čakajo raziskovalce in znanstvenike še mnoga preše nečenja. Po mnenju Zapate je v 'lihem oceanu še najmanj nad 1000 neznanih in neraziskanih otokov. Sicer pa sploh nihče nt more zanesljivo reči, koliko otokov je v vseh morjih. Zemljevidi imajo zaznamovane otoke, toda običajno samo skupino otokov, oz. njene največje otoke, doči n manjših otokov zemljevidi sploh ne upoštevajo. Mogoče je, da je v vseh morjih milijon otokov, znabiti še več. Po zemljevidu je neki sultan gospodar šestih otokov. v resnici pa gospodari 120.000 otokom. Filipine tvori po zemljevidu le nekaj otokov, &iy!h« sedaj1© rad® na ©ra?itast© barvo Prirodoslovec dr. S. B. Freeborn z univerze v Los Angelesu je napravil zanimiv poizkus. Izdelal je posebno šahovnico, v katere kvadratih so blestele najrazličnejše barve. Mož Je mora! imeti v sobi mnogo muh, seveda pa tudi veliko mero potrpežljivosti, ker se je vsedel k mizi z beležnico in svinčnikom v rokah ter pridno štel, na katero izmed barv-nih ploščic so se muhe najraje vsedale. Na 'kraju je prišel do zaključka, da ceni naša sitna mtih.T najbolj oranžno barvo. Ko je profesor seštel privlačnost posameznih barv za muhe, je dobil naslednje število »obiskov«: svetlo zelena barva 2057, bela 2360, koralno rdeča 3361, aluminijasta 3426, svetlo modra 3480, svetlo siva 3790, karminasto rdeča 4415, svetlo rumena 4489, temno modra 4750, temno rumena 654! in oranžno rumena 10.527. Slednja barva je tedaj najbolj privlačna za muhe in če se hočete pomladi iznebiti hišne nadlege, izbirajte med onimi barvami na steni in opremi, ki jih mrčes( najmanj ceni. Zakaj se dojenčki ne pote Večina dojenčkov se poti tretji ali peti dan po rojstvu. So pa tudi primeri, ko nastopi potenje šele po več tednih, ugotovili so celo. da se je dojenček prvič potil 97 dni po rojstvu. Japonski znanstveniki so to vprašanje temeljito preučili in so prišli do naslednjih ugotovitev: potne celice pri dojenčkih delujejo že zgodaj, potna središča v možganih so pa še nerazvita Potenje nastopa po duševnih napetostih in dražljajih, ko se telo segreje, kakor je to primer v valilnicah. Dojenčki teh naporov še ne poznajo- Zenski kotažek Kmečki ženi več svobode in pravic Zvečer: Kostanji. Jabolčni kompot. Sreda: Opoldne: i. Paradižnikova juha. 2. V čebuli dušena govedina. 3. Žličniki. 4. Solata. iTežko je najti delavnejšega člana človeške družbe nego je kmečka žena. In vendar živi neopažena in skoraj brezpravna, včasih celo brezmejno zapostavljena na posestvu, dokler je smrt vsega trpljenja ne reši. Za kmečko ženo pač lahko neustrašeno trdimo, da slonijo najmanj trije ogli na njenih ramenih. Kaj pomeni vzorna in delavna go- spodinja kmečkemu domu, to bo vedel le oni, ki je takšno gospodinjo imel priliko opazovati. Ona je duša in pogonska sila vsega obrata. Kakšno pa je življenje kmečke žene? Križev pot, katerega hodi prostovoljno in vdano, dokler ne omaga. Kmečko dekle se poroči razmeroma rano. Njeni poroki fle sledijo medeni tedni, poročno potovanje in slične, lepo zveneče stvari, temveč takoj prvi dan težko delo, ki ga terja od nje zemlja. Mlado telo se krči in napenja, roke se odevajo z žulji, v lica se zarezujejo prezgodnji sledovi trpljenja in skrbi. Rodijo se otroci, zato ker se roditi morajo — zemlja jih terja — domača delovna moč je cenejša in zanesljivejša od tuje. Z ljubeznijo jim poklanja mati življenje, ne opaža pa, kako ji peša moč. Ona tega ne sme opaziti. Otroke rodi takorekoč mimogrede. Zanjo ne veljajo vsemogoči zdravniški predpisi. Prepozno leže v porodniško posteljo, prerano vstane iz nje ter se ponovno loti težavnega dela. Bolečine, ki se ji zasekavajo v život, premaguje skoraj z nadnaravnimi močmi. Delo, delo od zore do pozne noči, dokler ne pride končno dan obračuna. Noge, te uboge noge, ki so toliko pretekale in prestale, odpovedo. To je usoda skoraj vseh kmečkih žena. Posledice nadčloveških naporov morajo nekje na dan. Grozotno gnojne rane na nogah so plačilo za njen trud. Le malokatera uide temu. Mnogo je takih, ki jih to gorje zadene že v času, ko bi morale biti še na višku svo- Zvečer: Pečen krompir s surovim maslom. Čaj Četrtek: Opoldne: 1. Riževa juha. 2. Prekajen svinjski jezik. 3. Krompirjev pire. 4. Špinača. Zvečer: Ledvična omaka. Cmoki iz žemelj. Petek: Opoldne: 1. Krompirjev guljaž. 2. Cmoki z dušenimi jabolki. Zvečer: Krpice s sirom. Solata. Sobota: Opoldne: L Goveja juha. 2. Govedina. 3. Pražen krompir. 4. Hrenova omaka. Zvečer: Dunajska jetrca. Fižolova solata. Nedelja: Opoldne': 1. Karfijolova juha z jetrnimi cmoki. 2. Nadevana telečja prsa. 3. Opečen krompir. 4. Rdeča pesa. Zvečer: Mrzla svinjska pečenka. Čaj. je moči. Zakaj vse to? Odgovor ni težak, samo da pada vedno na gluha Ušesa. Kmečki ženi je potrebna večja mera svobode, več pravic, predvsem pa organizacija. Ona ni na domu le delavka, temveč v prvi vrsti tudi mati, in to je treba nad vse ceniti in upoštevati. V miru, v primernem okolju in ob primerni postrežbi naj rodi otroke. Porodi ob neugodnih prilikah najbolj uničujejo kmečke žene. Po porodu je doječa mati potrebna počitka In nege. Sploh, čim je postala mati, je to njena največja vloga v kmečkem domu. Odgoji in vzgoji otrok dolguje vsaj pol dnevnega časa. Kdaj bo napočil pri nas svetel trenutek, ko se bo rodilo spoznanje, da je kmečka žena naša največja mati, da ji torej z vseh strani gre tudi največja pozornost in podpora. Porova juha s krompirjem. Operi in razreži na rezance dva debela pora. Razgrej za jajce surovega masla ali masti, prideni por in ga praži, da se nekoliko zarumeni. Nato ga potresi z žličico moke in zalij z 1 1 tople vode, osoli in kuhaj četrt ure. Posebej skuhaj v 1 1 vode 4 velike, na majhne kocke zrezane krom pirje in skoraj kuhane stresi z vodo vred k poru. Zdrobova juha. Razgrej 5 dkg surovega masla ali masti, stresi vanj 5 dkg zdroba m mešaj, da se nekoliko zarumeni. V zarumenjeni zdrob prelivaj počasi D/2 1 petršiljevke nie vednim mešanjem, da se ne napravijo str " keljci. Tudi lahko prideneš tej juhi 1—2 zl .»..x—m. 1. a 1: ,ai-nh -/ nekaj dušenih gob. Ali pa zmešaj zdrob z neka) žlicami mrzle vode in ga stresi takoj ni Zlivam. Iinz.v vuu, ... ga stresi takoj mešanjem v zavrelo govejo juho ter Kunai 15 minut. Ponvičnik z drobnjakom in žemljami. Mešaj žlico masti in 2 rumenjaka 10 minut;v nato' primešaj 2 na kocki zrezani, v^ eni sest- najstinki mrzlega mleka napojeni žemlji, deni še žlico zrezanega drobnjaka in sneg -beljakov. Vse narahlo zmešaj in stresi na pomazan model; testo razravnaj za prst na debelo ter ga peci v srednje vroči pečici 20 o 22 minut. Ko je pečen, ga zreži na poljubn-kose in daj k juhi. Ocvirkovi žličniki v goveji juhi. Sesekljal prav drobno 5 dkg mrzlih ocvirkov, stresi P v skledo in jim primešaj eno desetinko Im mrzlega mleka, 16 dkg moke in celo jajce* Testo do’"o stepi, potem ga pa zajemaj * žlico in polagaj v vrel. 'osoljen krop, kjer na] se tako napravljeni žličniki kuhajo 9 n11111.';' Kuhane poberi s penovko iz vode v skledOi jih zalij ž govejo juho ter potil si z žlico droo-no zrezanega drobnjaka. Cvetlke — okras sSanovanla Naš vsakdanji kruh To je pri nas po vsej pravici krompir. Ako je pri hiši dovolj krompirja, se ni bati gladu, kajti v potrebi je tudi nezabeljen krompir slaščica. Zadnji dve leti nas krompirjeva letina ni zadovoljila. Lansko leto ga je ugonobila suša, letos pa večno deževje in hladno vreme. Le redki poljedelci so imeli letos lep krompir -— predvsem oni, ki imajo viseče njive. Na ravnini, posebno v težji zemlji, pa je silno gnil. Do 50% krompirja je ponekod segnilo, vsi debelejši krompirji pa so bili že načeti. Krompir, ki pa ni segnil v zemlji, pa močno nagiblje k gnitji:. Ako hočemo obvarovati preostali krompir pred nadaljnim gnitjem, mu bo treba posvetiti nekoliko več pažnje, nego prejšnja leta. Če gnije krompir kmetu, ki ima živino, še to ni takšno gorje, toda koliko je ljudi, ki imajo krompirja za vso zimo, živali pa ne. Prvi, kakor drugi store dobro, če spravijo krompir v dovolj suh prostor, ga od časa do časa preberejo ter izločijo nagnitega, zdravega pa posujejo s prahom živega apna. Drugi sovražnik krompirja je mraz. Zavarujemo krompir pred mrazom najbolje s slamo in časopisnim jiapirjem. Varčni s kurivom Te učenosti bi se nedvomno radi naučili vsi tisti, ki morajo v zimskem času dnevno kuriti enega ali več stanovanjskih prostorov. V današnjem času pa je štednja na tem mestu naravnost nujna, saj smo sami doživeli v letošnjem letu trenutke, ko niti za drag denar nismo dobili kuriva. Zgodaj so nastopili letos mrzli dnevi, a ob spominu na lansko zimo si tudi za bodoče ne smemo delati brezplodnih nad. Če ne bo zmanjkalo denarja, lahko vedno računamo s tem, da bo morda zmanjkalo v ostri zimi kuriva, ako pa bo kuriva dovolj, se lahko jiač pripravimo, da nam bo ob naraščajoči draginji zmanjkalo denarja. Prvo in drugo pa nas navaja k štednji, ki je ob vsakem času dobra in zdrava. Štediti ob mrzlem času s kurivom je težavno. Kuhati moramo, zebe nas pa tudi vedno Predvsem je treba popraviti štedilnik in peči. V razdejani in pokvarjeni peči lahko skurimo petkrat več nego v urejeni peči, pa se ne bo nikjer nič poznalo. Tako gospodarstvo je slabo, Pravzaprav pa je treba misliti na štednjo drv že takrat, ko zidamo hišo ali vsaj ko preurejamo stanovanje. Dve in dve sobi imata lahko eno peč (ena soba peč, druga toplodar iz cevi). Seveda ta peč mora biti dobra. Kopalnica naj bo poleg kuhinje, da vodi ogrevna cev za vodo skozi štedilnik. Na ta način bi prištedili drva in precej dandanes tako dragocenega časa. Kaj bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: L Goveja juha. 2. Kislo zelje. 3. Ajdovi žganci. 4. Zdrobov praženec z rozinami. Zvečer: Govedina v kisu in olju. Kava. Torek: Opoldne:. 1. Krompirjeva juha. 2. Riževo meso. 3. Šolata. Brez sobnih rastlin bi bila naša stanovanja pusta in mrzla, brez prave domačnosti. Šele cvetice jih napravijo prijetne in udobne. Kakor zahteva ureditev stanovanja s pohištvom nekaj- estetskega okusa, prav tako mora biti v gospodinji nekaj umetniškega čuta, če hoče svoje moderno stanovanje s cveticami povzdigniti in res okusno ojiremiti. Moderno stanovanje ne trpi lončnice na oknih, a ker potrebuje cvetica dovolj svetlobe, jo postavljamo na primerna cvetlična stojala v bližini okna. Z lončnicami pa krasimo tudi dele pohištva: toaletne mizice, psihe, pisalne mize, vendar moramo tu upoštevati razmere, v katerih živi rastlina v prosti naravi. Tako na pr. postavljamo na temnejša mesta one rastline, ki rasto po senčnatih gozdovih in pragozdovih in ne potrebujejo za življenje toliko svetlobe. V ta namen pa lahko vzamemo naše domače praproti, ki so na primernem mestu prav toliko okrasne, kot njihove vrstnice iz tropskih krajev. Na psihe, toaletne mizice, ki stoje v bližini okna, pa lahko postavimo kamelije, pasijon-ko, pozimi cvetoče ciklame, gloksinije, siljene vrtnice in gomoljaste begonije. Na iste dele pohištva pa postavljamo, če stoje na temnejšem mestu, vedno zelene, na pol lesnate rastline: sobno lopo, palmo, dra- ceno, aurakarijo, koprenasti špargelj in she-no. Pozimi lahko nadomestimo te cvetice * vejicami siljene forsitije, španskega bezga a japonske kutine. Prav lepo se poda tudi V lik cvet krizanteme v lepo oblikovani kera-mični vazi. V drugih letnih časih Pa.,allt : vtaknemo v vazo dalije, potonke ali vrm nlak t iHi S sobnimi rastlinami pa lahko krijemo tu nekatere napake v stanovanju: grd kot, vlaz* na stena, odrt zid itd. V ta namen i'Porab‘-r^ mo one lončnice, ki rabijo čim manj svetlo* be, ljubijo pa vlago in so odporne proti leznim. Na primerno stojalo, ki pa mora vsaj za 15 cm oddaljeno od zidu, da la}1™ zrak kroži, razpostavimo sledeče rastline-praproti, aspedistre, palme, filodendron, a3f3J karije, tradeskantije, nekatere trave in slično. Vse te so odporne in žive že pri pičli svet lobi. ., Še nekaj je zelo važno, da ve vsaka lJUD' teljica rastlin, namreč to, da dobi sobna rast lina, ki je oddaljena I m od okna le eno p®' tino one svetlobe, ki bi je bila deležna navP .. stem. To pravilo naj nas vodi pri razvrščanju lončnic v stanovanju. Če se bomo po vsen* tem ravnali, bo naše stanovanje res °kuSIL opremljeno, 1 rastline pa se bodo počutile njem, kot v svoji prvotni domovini. nfl- Vsem, ki se šminkajo! Mnogo več pažnje morajo posvečati licu žene, ki se šminkajo, nego one, ki puščajo lice v vsakem pogledu nedotaknjeno. Šminka in puder sicer povzročata trenutno olepšanje in trenuten blesk kože, v resnici pa kožo ze- lo uničujeta in predčasno starata. Negovanje kože na pravilen način pa daje koži dovolj energije, da -kvaren vpliv lejiotil uniči. Malo je pri nas žena, ki bi si lahko negovale svoje lice v kozmetičnih salonih, prvič, ker jih pri nas skoraj ni, drugič, ker je to precej draga stvar. Skoraj vsaka, posebno vsaka ona, ki si lahko dnevno pritrga čas za šminkanje, si lahko pritrga tudi pol urice za negovanje vsled šminkanja izmučene kože. Zelo porazno za kožo (neprijetno pa tud* za belo blazino) je, če gremo z namazanim cem spat. Vzemi košček vate, ga pomoči » parafinovo olje ter izmij, oz. obriši lice. Ce ^...........________________,, obriši lice. čas ga umij z milom, po možnosti z lanolinO' vini, če ga lice prenese. Potem namaži lice * dobro vitaminsko kremo. Nato lice masiraj navzgor, oprezno okoli oči proti nosnemu k°^ remi. Zjutraj umij lice s prestano vodo, k®' teri doliješ čašo mleka. S pritiskavanjem bri* sače lice osušiš. Nato namaži za kakih 10 minut lice s tankim slojem kreme, prirejene J rastlinske maščobe. Šele potem se ponovit našminkaj. RUBV M. A¥RES: DRUGE MEDENI teden ROMAN 36 Kristina je zardela do ušes. — Moj mož je, — je tiho dejala. — Vaš mož! — jo je Kettering presenetljivo pogledal. Znenada jo je prijel za roko. — Dobra prijatelja bova postala, kajne? — je rekel v drugem tonu. — Horacija Challonerja poznam, odkar sem živ. Lani sem bil skoraj vse leto pri njem v Avstraliji. Doma sem bil le nekaj ted- nov. Kristina je bila v strahoviti zadregi ter ni vedela, kaj naj mu reče. Slutila je, da bi Kettering rad vedel, kje je Jimmy. — Kettering bo gotovo pisal Horaciju ter mu opisal slučajno srečanje s Kristino. Mimo tega pa bi mogel kaj odkriti glede razmerja med Kristino in Jimmyjem. — Ali Horacij ve, da se je njegov brat poročil? — Šele deset dni sva poročena. — Ah, tako? Torej še ni prepozno, da vam izrazim svoje najskrenejše čestitke, želeč vam mnogo sreče, — ji je prijateljsko stisnil roko. Kristiia bi se mu rada zahvalila, a ni našla besed. Skozi vežo sta stopila v sprejemnico, kjer je bilo prijetno toplo ter ju je čakal čaj. — Izpijte z menoj skodelico čaja, — je dejala. — Potem vam razkažem vso hišo, če vas zanima. Prav bi mi Mo, če bi jo zares vi kupili. Če že mora biti prodana, bi želela, da pride v roke vrednega človeka. — Hvala vam, — jo je Kettering opazoval, ko je nalivala čaj. — Poročena... Takle otrok! Ne, to je absurdno. Saj ji ne more biti več ko sedemnajst let! — si je mislil Kettering. — In kje je Jimmy? — je znenada vprašal. — zanima me, če se me še kaj spominja. Dvomim, kajti koliko let je že, kar sva se zadnjič videla. Kristina je pričakovala to vprašanje. Povesila je pogled in mu rekla: — Jimmy je v Londonu. Zjutraj me je spremil na postajo. Toda z menoj ni utegnil ... — Da, — je pripomnil Kettering. Šele deset dni je poročen, pa ni našel časa, da bi spremil ženo. Kolikor se je Kettering spominjal, Jimmy nikoli v svojem življenju ni prijel za delo. Živel je na račun svojega brata, ki mu je pošiljal redne prispevke. Ves položaj se je zdel Kettenin-gu nekoliko zagoneten. Vzel je ponujeno skodelico. Opazil je, kako se Kristini tresejo roke, kot da bi bila močno nervozna. O Jimmyju ni več govoril. — Rad bi vedel, kaj se je zgodilo vaši prijateljici, — je veselo prekinil molk. — Upam, da bo kmalu tukaj, — se je Kristina, ozrla skozi okno. Zunaj se je naglo mračilo. — Upam, da pride, — je zaskrbljeno ponovila. — Sama bi tukaj za nič ne ostala. — Ali ste poročeni? — je Kristina znenada vprašala. Kettering se je zasmejal. — Ne... Pa »zakaj me vprašujete? — Kar tako bi rada vedela. Toda upam, da mi tega vprašanja ne boste zamerili. Misliga sem se — če bi bili seveda oženjeni ter imeli otroke — da bi bil Upton House zanje prelep dom. Ko smo bili še otroci, smo tukaj preživeli naravnost sončne dneve. Krasen vrt je okoli hiše. — Ali ste imela brate in sestre? — Ne, toda Jininiy je bil stalno pri nas, in pa Gladys, to je ona prijateljica, ki jo pričakujem. Radi se imava kot sestri. — Torej že dolgo poznate Jimmyja? — Malone vse svoje življenje... — Potem vendar poznate tudi njegovega brata? — Videla sva se. Toda verjetno me je že pozabil. — Lahko vam rečem, da ga bo Jimmy-jeva izbira vzradostila, — ji je dejal Kettering. — Horacij se je namreč neprestano bal, da bi Jimmy ne vzel neke plavolase igralke, — se je zasmejal. Toda čim je opazil na Kristininem obrazu trpke poteze, je umolknil. Mučno tišino je prekinila šele Kristina: — Ali bi ne pogledala po hiši, predno se popolnoma ne stemni? Oblekla je plašč in stopila proti vr31 toni. Kettering ji je molče sledil. Očital s} je, da je z opazko o gledališki igraH raznašalcu na dom dostavljan pa din moral zagrešiti nekaj hudega. Sicer pa }e instinktivno čutil, da s Kristino in njenit11 zakonom ne more biti nekaj v redu. V spominu si je skušal čim iiatančn®le predstaviti Jimmyja. Toda zelo nejasfl2 se ga je si>ominjal. Vedel je sicer, da j Horacij čestokrat tožil radi njega, da sta se brata večkrat hudo sporekla. Ni se P3 mogel spomirjati ničesar, kar bi govoril Jimmyju v prid. Toda eno je jasno: noben mož na sve* tu bi ne mogel grdo ravnati s tem oh'0'' kom! v , — Mar ni velik dom? — ga je vprašal3 Kristina. -— In lep. Odprla je vrata v otroško sobo. — * le je bilo naše otroško kraljestvo, — ^ je reki«, ko sta stala na pragu. Kettering je pogledal Kristino. Bila je videti ze žalostna in zamišljena. V očeh je in12 solze. — Ali ne bi pogledala še ostalih prosto^ rov? — jo je slednjič vprašal. Težko in je bilo, da ni mogel prenesti žalosti ženskem obrazu. Ta hip pa je zadonelo iz veže: — Kristina... Kristina! — Kristina j radostno tlesknila z rokami. (Dahe-1 Drse« predor Memcev skozš bfokado: 3 Kako Je nemška „Lihau" postala norveška ,fAud" S poln© paro na odprto mor|e — Smešne ceremonije na krovu — Druga prekrstitev čega Holandca" — Skozi Sund naproti sovražniku — Sumljivee za - Nemce Na poziv sem odšel znova v Berlin, kjer so Odločali glede odhoda. Natovorjen z raznimi Paketi in v zaprtem kupeju sem se vrnil v Liibeck. še istega večera je prišla brzojavka, oaj odplovem. Hvala Bogu! Zdaj je gotovo, da pojdemo. Majhna slovesnost na ladji nam ]e bila slovo od domovine ... SLOVO OD DOMOVINE Naslednjega dne ob 6. smo se pripravili za odhod. Na krov smo dobili še velikega sta-rega psa, ki se je komaj premikal. Tega pač ne sme manjkati na majhnem trgovinskem Parniku. Treba se je bilo uriti še v norveškem jeziku. Imeli smo s seboj Metoulovo me- j mdo učenja tega jezika, v sili smo si poma-j Sali z našim severnonemškim naglasom. Angleži itak nikoli niso dobro poznali tuia na-rečja. Z bližnjega stolpa je vprav udarita ura 6, k° je »Libau« pod trgovinsko zastavo izplula 17 luke. Ločitev od domovine je bila mirna, brez bolečin. Nad pristaniščem je vladala nedeljska tišina, ki so jo mornarji smatrali po starem običaju za zelo ugoden znak. V mraku smo pluli mimo Travemunde. Kratek po* zdrav z majhnim mestecem in že je šlo v strojnico povelje: — S POLNO PARO NAPREJ! Začela se je naša pot v neznano .. Zbral sem na krovu vse moštvo in ga ob- !s>!and •HW N EMC"! JA vestjl o našem potovanju. Smer, cilj in imena kakršnih koli oseb sem zamolčal. Ljudje naj vedo le toliko, kolikor jim je treba. Storil sem to tudi v interesu moštva, da bi se v primeru ujetništva lahko odkrito zagovarjali, da jim ni bilo ničesar znanega. Nato je dobil vsak mornar svoje norveško ime in dolžnost, i Mnogi so se silno trudili pri izgovarjavi svo-j jih imen, toda naučiti so se morali, ker sem zahteva! brezpogojno od vsakega, da se ne čuje niti eno nemško ime več. Vsak je dobil pomorsko knjižico in moral se je točno nauči-| ti svojih dolžnosti v norveškem jeziku. NOVO MORA POSTATI STARO Prva naša naloga na vožnji po morju je I bila, da vse norveške predmete, ki so bili še j čisto novi, zamažemo, natrgamo in prikažemo ! kot stare, že dolgo rabljene reči. Posebno je to veljajo za ladijske papirje, korespondenco in legitimacije. Dim od sveče, prah, blato, ne-j kaj kapelj olja iz stroja, trganje in ponovno i lepljenje papirja je zdaj stopilo v akcijo. Knji-| ge, -korespondenco itd., vse smo večkrat na | dan neusmiljeno odvijali, parali, lepili. Ladijske knjige so pri tem posebno trpele. S poveljniškega mostu smo jih večkrat vrgli na krov tako, da so se razcefrali vsi ogli in da je padlo iz njih več stranic. Mornarji so bili pri tem posebno spretni in zvečer so mi pokazali svoje legitimacije v stanju, ki je povsem odgovarjalo naši stari ladji. Žal nam je bilo lepih norveških oblek, ki smo jih zamazali z oljeni, raztrgali tu in tam ter znova nerodno zakrpali. Nihče bi ne mogel slutiti, da smo te obleke še pred nekaj urami dobili čisto nove iz skladišč. Brada in brke so nam kaj dobro rasle, samo pri nekaterih ni bilo posebnega uspeha. Tu je pomagalo nekaj olja in premogovega prahu. Morali smo se odreči videza civilizirancev, na takšnih parnikih je že tako. Prazne konzerve in norveške novine so ležale po vseh kotih na krovu in v kabinah. NENAVADEN KRST NA MORJU V bližini Warnemtinde sem o polnoči dal znak za vsidranje. Lepo vreme nam je pripomoglo, da smo se lotih nemudoma posla. Treba ie bilo naše »Libau« izpremeniti v norveško ladjo. Na obeh straneh parnika so bile obešene deske, na katerih so nihali moji mornarji in s pomočjo električnih svetilk barvali velike črke: »Aud-Norge«. Drugi spet so na kljunu ladje nabarvali veliko norveško zastavo. Ostali, ki niso bili akrobati, so prebarvali majhna imena ladje na sprednjem in zadnjem delu krova s šablonami. žal so nas pri delu neprestano motile transportne in ribiške ladje, ki so od časa do časa plule mimo. Vsakokrat smo morali ugasniti svetiljke in prenehati z delom, S pomočjo vina in kave smo delali do zore in ko se je najavilo jutro, je naša prebarvana norveška ladja -»Aud« plesala po valovih Baltskega morja. Na sprednjem delu je veselo vihrala norveška zastava, ki smo jo dvignili tik pred vzhodom sonca. Ladja je dvignila sidro in začelo se je smešno prestopicanje mojih mornarjev po krovu. Kajti na trgovinskem parniku se nikomur r.e mudi. In tako so se majali moji dečki leno sem in tja, kadili svoje pipe ter pljuvali na vse strani. KOT NORVEŽANI NA SEVER Pluli smo mimo svetilnika Gjedser in vzeli smer na Falsterbd. Rešilni čolni so zaradi večje varnosti viseli zunaj krova. Imeli smo še precej opravka, ker sem vedel, da bomo približno o polnoči že v tujih vodah. Na raznih delih ladje smo skrili eksplozivni material, tako da ne more vlada do njega in da ga tudi tuje oko ne bo opazilo. Pripravili stao vse, da v primeru skrajne nevarnosti lahko poženemo parnik v zrak. Orožje in municijo smo skrbno poskrili, za primer pa, če bi kdo poslal na ladjo tujo posadko in nas hotel odvesti v sovražno pristanišče, smo se domenili, da se zberemo blizu skladišča orožja in navalimo na vsiljivce. Računajoč s tem, da bi nas na ladji le vse zaprli, nikakor pa ne kuharja, je tudi ta skril pod štedilnik eksplozivno orožje in municijo. Storili smo tedaj vse, da najdemo v skrajni sili, če treba, z ladjo skupno smrt v valovih. VSE PRIPRAVLJENO, TUDI ZA SMRT Tudi v mornarskih slamnjačah, v strojniškem oddelku, pod premogom in pepelom smo poskrili bodala, revolverje in manjše zaloge streliva. Da tudi na zunaj postanemo pra vi trgovski mornarji, so se na vseh policah ponujale steklenice whiskyja, raznih močnih likerjev, žganja in ruma. Sicer nismo pijančevali, vendar smo namenoma iz vsake steklenice nekaj odpili. o,. Zadnja moja naloga je bila, priučiti moštvo, kako naj nastopa v primeru nevarnosti. Vsak je dobil svoje določeno mesto in ko smo izvedli nekaj lažnih alarmuv, je šlo vse kakor po loju. Prepustili smo se torej sreči in pluli dalje, vzdolž danske obale, dokler nismo pri Falsterbo dosegli obširnega polja, posejanega z nemšk. minami. Tu je križarilo več nemških bojnih ladij, ki niso vedele o našem cilju. Zato je bilo treba previdno dalje. Neka patruljna ladja nam je pokazala pot skozi minsko polje, ki je bila označena z majhnimi parniki. PRVA KOMEDIJA Z — NEMCI -— Z desne strani prihaja torpedovka! je zavpil nekdo na poveljniški most. Istočasno smo začuli dobro znani šum pene na prednjem delu torpedovke in zvonjenje ladijskega brzojava na njej. Kaj hoče od nas poveljnik nemške torpedovke? — Od kod prihajate, kapitan? zaslišim nekoga pod seboj. Neki poročnik je stal z megafonom v roki na majhnem poveljniškem mostiču, torpedovke, ki se je zibala na vse strani. Nje dimniki so segali vprav do višine našega krova. Vse stražno osebje nemške torpedovke nas je kljub največji bližini radovedno opazovalo skozi daljnoglede. Ker sem se bal, da bi koga izmed nas le spoznali, seru namignil svojim mornarjem, naj se izgube. Sam sem se naslonil na poveljniški most in dal kimajoč z glavo nemškemu poročniku vedeti, da ne razumem njegovega jezika. — Naravno, zopet kapitanski norec, ki na svetu nič drugega ne.zna, kot svoj jezik! se je jezil poročnik. Kljub temu je še enkrat zavpil v megafon: — Ej, vi tam zgoraj, od kod prihajate? Spet sem neusmiljeno odkimaval z glavo, da ne razumem. Seveda sem se komaj zdržal, da me ni pograbil smeh, ker sem tega poročnika srečal še pred dnevi v neki ulici v Kiehi in sva se pozdravila. — Vse zaman! je dejal sam pri sebi, poklical signnlista, ki je pohitel v zadnji del ladje in se kmalu vrnil z nekim nadporočnikom. Temu se je na prvi pogled poznalo, da so ga zbudili iz globokega spanca. — Halloh, Capth, where are you coming from? (Od kod prihajate?), je vzkliknil v angleščini. -'' 'i — VVhere are you bound for? (Kam plovete?) — Danzik, sem odrezal na kratko. — Cristiania. Po tem odgovoru sem se obrnil in se pričel igrati s psom, kakor da bi hotel s tem pokazati, da mi je kaj malo mar za nadaljnji pogovor. Naenkrat pa slišim, kako je spodaj poročnik dejal nadporočniku: — Toda obesiti se pustim, če je ta lopov čist! Tu nekaj absolutno ni v redu! * Nestrpno sem zavezal robec okoli vratu in drzno izpraznil pepel svoje pipe častnikoma naravnost v obraz. — Svinja! to je bilo vse, kar sem še čul od spodaj ^'^MAAAAAAAAAAA^\AA^y)AAa\AAAAlČJUVkAAAA&AAAA/\AAAAA/)bAA/v,w' «AANAiVVWvVVVVVNWVV\Ai\VVVWv*AANV**i\'N***i\VSA*AiW\/WVNAANAAi^^ J6 sebe, ko so uvideli, da je zaman njih borba za življenje ... - Ko sva se čez štirinajst dni zopet srečala v neki temni ulici pod Kalvarijo v Pozni nočni uri, sem se sprva začudil in bl'o mi je, kakor da srečam znanca. »Servus, kolega!« »Servus, hm, kolega! Kdaj se vidimo?« Odzdravil sem mu. Saj spodobi se in v >>Bon tonu« je pisano. In kadar sva se ječala, sem mu odzdravil; pa tudi družni, mnogim, enakim, kakor je ta, ljudem s predrznim obrazom in raztrganimi "lačami in posvaljkanim suknjičem ni-Sete odrekel pozdrava. Ko pa smo vsi enaki. Konec. Intermezzo o študentih z. z. Zadnjič sem poslušal študente; pred menoj so stopali in se šumno pogovarjajmo je govoril z debelim glasom o na 'ini- študentovstva: mi smo študentje ajvzvišenejši poklic na tem svetu, one-?a Pa itak ni; študentje, v šolah trpimo jail®!°vske muke, »profoksi« nas tlačijo . Oevajo v »špirit«, delajo z nami vse, nj!r S(-“ more poroditi v njihovih sadistie-n možganih, omejujejo nam svobodo nas C'°na*ne študentovske privilegije« talf3rtle l°žhe. Človek bi mislil, da so res ko ubogi in usmiljenja vredni. »Dalje so se pogovarjali; nekdo je pri-tfr c'garclo in puhal dim v zrak, neka-U Pa so pričeli polglasno peti; neke r.,aRerie« 'so premlevali, že izpete in obkoljene, * jU j°' kant na desni je posnemal »jazz- zdaj zasijale, v najlepši luči. Ko sem se naslednji dan vračal od Treh ribnikov, sem opazil v parku dva dijaka iz včerajšnje družbe: učiteljiščni-ka sta bila, prvi letnik. V travi sta samevali aktovki, torej »špricarja«; onadva pa sta se igrala s kostanji in jih metala v vodo: čigav kostanj bo hitrejši... Križanka 12 3 s o 6 7 Vodoravno: L glavno mesto, 2. veznik, kazalni zaimek, 3. igralna karta, kratica iz kemije, 4. žival, 5. osebni zaimek, krstno ime (slovenskega sodobnega pesnika), 6. vprašalnica, kratica za humanitarno organizacijo, 7. junak iz arabske pravljice. Navpično: I. pogojnik, učilišče, 2. število, afriški veletok, 3. števnik, 4. zaimek, ruska reka, 5. tekočina življenja, 6. oče, znak države, mesta ali plemstva. 7. prifrdilnica, zmlevek. "'.lene, peli so brez čustva in vse na-0!El0- Fant na desni je posnemal »jazz-dai ’ udarial 7- nogami ob tla in hrun- (jčjKdile so tirade o bodočnosti. Mi, štii- ; ittndClifta Pra v ni' bomo prenovili ves svet, od-Pov ' Vse socialne in moralne »napake« M: sPd značajni, pošteni in veliki možje * študentje . Mi . . Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: 1 Gorica, 2. ne, Iva, 3. Kanal. 4. ol, Ra, 5. pokal, 6. afco, it, 7. Aroniun — Navpično: 1. lopa. 2. on, loka, 3 rek, kor, 4. ata, 5. cin, lim, 6. Avar, tu, 7. Alan. Rešw'i idnie uganke: knjiga. . , I *- .ir .■»■■ir—■ ntl»ww—I, TET.*! O '~ TT.W >' ■ ho f0'1' so’ da so vehki možje, ki jim že r'°’ da bodo vodili svet; sicer pa so Sfcuaj svetle zvezde, ki bodo zdaj p- BS za m at no » Večernilc sta mladino Leto 2 Maribor, 17. novembra 1940 Stev. 44 USODA IZDAJALCA (Balada) VIKTOR EMERŠIČ Mladi črnec si košati glavo,, nože svetle si za pas zatika, prstane izbira si med zlatom, ki ukradel ga je knezu svojem V daljne misli potovati kraje, v daljne kraje in dežele tuje. Oglasijo v veži se koraki, za podobo brž se črnec skrije, za podobo, ki ko sonce sije. V sobo stopi mlad, stasit popotnik Truden ves ponižno se odkrije, roko sklene, za darove prosi. Takrat črnec izza slike plane, s trdo roko vrata mu pokaže, a popotnik tuji se ne gane, le ozira v roke se ožgane, mirno, tiho. brez besede čaka. Kakor mačka črnec se požene, z nožem sune, ali ne zadene; a še v drugo dvigne nož blesteči, kvišku dvigne ga, a v.eč ne sune, kakor kip v zamahu tem obstane. Mladi potnik plašč popotni sname, palico leseno v kot postavi: spodnji plašč obšit je s srebrom svetlim. zlat nakit blešči se mu na prsih .. Meč iz toka naglo svoj izdere, dvigne ga in črncu zakliče: »Snarni z roke prstane si zlate, sleci , so obleko to blestečo!« Črni sluga nož na tla zažene, sname z roke prstane blesteče, sleci si obleko to blestečo!« »Spolnil knez, vse tvoje sem ukaze« Knezu vedro se naguba čelo, z mečem proti sliki črncu kaže: »Brž prinesi še zaklade moje!« Črncu vklecnejo se noge trdne, krik obupa mu iz prsi plane, sliko krasno razdrobi na kose in z roko pokaže na zaklade: »Tu imaš jih! Lahko jih pogoltneš!« Knez zamahne z mečem mu nad glavo: »Plašč popotni vrzi si čez ramo, potlej pojdi, kamor ti. je drago! Smrt zadela vse bo izdajalce, vredni niso. da jih zemlja nosi!« In odšel je črnec iz palače, sonce se smejalo mu je v lice ... PENEČI SE VALOVI VIKTOR EMERŠIČ Tam nekje, ob obali sinjega morja je j je uprl svoj pogled v modre valove, gle-sedel ribič, star in bled, sklonjen nad po-1 dal jih je, ne da bi trenil z očesom. Raz-dobc svojega sina Mrak je že padal na j prostrl je roke, kakor da bi jih hotel po-pokrajino, morje je bučalo in se penilo,j zdraviti potem je pokleknil in sklenil od juga pa je prihajal topel veter. Ribič I žuijave prste. Solza mu je zdrsela preko 176 173 Nasveti in pobude našemu podeželju Z umetnim gnoenjem do povečane proizvodnje Pred nedavnim sta bili v Beogradu dve umetna gnojila. Prepričan sem, da slovenski konferenci o vprašanju pocenitve umetnih kmet že dolgo ni več tako konservativen (na-gnojil ter povečanju uporabe. Prav je, da so zadnjaški), da bi ne hotel uporabljati umet-se slednjič zganili odločujoči ter tudi na tem na gnojila, češ da ga tudi njegov oče in pra-mestu pričeli pravilno ceniti uporabo umetnih ded nista uporabljala. Vprav radi te razvese- ghojil v našem poljedelstvu. Na teh konferencah so zbrani strokovnjaki ugotovili, da je naša država, kar tiče uporabe gnojil, skoraj na zadnjem mestu v Evropi. Pri nas odpade povprečno na 1 ha jedva K kg umetnega gnojila na leto, dočim pride v Nemčiji 109 kg, v Belgiji 89, v Danski 41, v Franciji 21.5, v Italiji 17, v Grčiji 6 in pol kilograma. Če upoštevamo, da ob uporabi umetnih gnojil dvignemo svojo proizvodnjo najmanj za 50°/o in celo več, potem pač z lahkoto ugotovimo neprecenljivo vrednost umetnega gnojenja. Kolika škoda, da to spoznanje doslej še ni dovolj prodrlo v kmetijski proizvodnji v Jugoslaviji. Če bi to spoznali vsaj pred 10 leti, bi nas danes gotovo tako ne davila draginja kot nas davi na vse strani. Da nam bo zadeva še bolj jasna, primerjajmo donos pšenice pri nas in drugod, kjer v veliki meri uporabljajo umetna gnojila. Na 1 ha pridelamo v naši državi približno 11 mtc pšenice. Malo, kajne? V Holandiji 29.3 mtc, v Belgiji 26.5, v Nemčiji 22.5, v Franciji 15.3, v Italiji 14.3 in v Madžarski 13.9 mtc. Res je sicer, da so omenjene države večinoma industrijske ter imajo že doma vse vrste umetnih gnojil. Toda tudi pri nas bi morali kljub raznim zaprekam storiti vse, da povečamo svojo kmetijsko proizvodnjo. V glavnem bi bilo treba pri nas urediti naslednje: 1. Znižati prodajno ceno umetnih gnojil V ilustracijo, kako so pri nas cene neprimerno višje kot v drugih državah, poglejte naslednjo primerjavo: a) Superfosfat 16°/n Jugoslavija Nemčija Italija Francija 103.5 din za 100 kg 77.5 din za 100 kg 68.0 din za 100 kg 58.0 din za 100 kg b) Tomaževa moka (žlindra) 16»/o 98.0 din za 100 kg 66.0 din za 100 kg 23.0 din za 100 kg Jugoslavija Nemčija Francija c) Čilski soliter 16 *ft Jugoslavija Francija Nemčija Pri tej primerjavi so upoštevane cene lanskega leta. Danes so te cene seveda še. višje. Radi tega si more kmetovalec še teže 'nabavljati 270.0 din za 100- kg 152.0'din za 100 kg 151.0 din za 100 kg Ijive ugotovitve pa bi bilo treba še s tem večjo vnemo ponuditi slovenskemu kmetu podporo in razumevanje. Rezultat beograjskih konferenc bo brez dvoma pozitiven. Z ukinitvijo carin bodo znižali cene umetnim gnojilom. Vendar pa to še ni vse Potrebno bi bilo še naslednje: 2. S posebno literaturo (s članki v dnevnem in tedenskem tisku ter revijah) in s strokovnimi predavanji ter po radiu, v društvih in po višjih razredih ljudskih šol, bi bilo treba poučiti podeželskega človeka do potankosti glede važnosti in načina uporabe umetnega gnojila. 3. Država in samoupravne edinice (banovine, okraji in občine) naj bi določile posebne zneske za subvencioniranje določenih količin umetnega gnojila, ki naj bi se po polovični ceni dalo revnejšim, toda dobrim in podjetnim kmetom. Primanjkljaj, ki bi na ra način nastal v drž. in samoupravnih blagajnah, bi se z leti s povečano proizvodnjo izenačil na najrazličnejše načine. 4. Ker bi se po povečani uporabi umetnih gnojil gotovo pojavila tudi škodljiva špekulacija, naj bi se zato ustanovila delniška družba za prodajo umetnih gnojil, v kateri pa naj bi država, kot pospeševateljica kmetijstva, imela nad polovico delnic. Delniška družba naj bi bila poleg tega še pod neposredno kontrolo kmetijskega ministrstva. Edino na ta način bi dosegli svoj cilj. S povečano uporabo umetnih gnojil bi že v nekaj letih umetno povečali svojo kmetijsko proizvodnjo. Iz tega vira bi nato črpalo tako naše kmetijstvo kot industrija novih in novih možnosti. Vprašanje industrializacije naše države — v kolikor se nanaša na surovine — bi se znatno olajšalo. Toda tudi naše državne finance bi se v najdoglednejši bodočnosti močno učvrstile. — Albin Ralca, Beograd. Strokovnjaki, sodelujte v našem kotičku »Nasveti in pobude našemu podeželju«, kajti s tem boste pomagali slovenskemu podeželskemu človeku in slovenskemu narodu! Gnojenje vinograda Dasiravno je bil pridelek letos bolj pičel, je odvzela vinska trta vendar zemlji precej redilnih snovi. Ako je trta v naših vinogradih trpela zaradi zimske pozebe, je tudi močno oslabela. Najbolje gnojima Vinski trti z dobro preperelim hlevskim gnojem, ako ga imamo premalo, pa s hlevskim gnojem v zvezi z umetnimi gnojili. Če hlevskega gnoja nimamo, si pomagamo lahko tudi s kompostom ali z zelenim gnojenjem. S hlevskim gnojem gnojimo vsako tretje ali četrto leto, vmes pa damo zemlji v vinogradu umetnih gnojil, ako smo dali premalo hlevskega gnoja, kar se običajno dogaja. Posebno v onih vinogradih, kjer so trsi oslabljeni zaradi zimske pozebe, bo potrebno pomagati jim letos z dodatnim gnojenjem z umetnimi gnojili. Gnojimo najbolje v pozni jeseni ali pozimi, da ima vinska trta pomladi redilne snovi že na razpolago. S hlevskim gnojem gnojimo naj bolje tako, da ga raztrosimo po vsem vinogradu in ga podkopljemo. Enako gnojimo že jeseni tudi z umetnimi gnojili, jih enakomerno raztrosimo po vinogradu in podkopljemo. Le lahko raztopna umetna gnojila kot čilski soliter in superfosfat bomo dali šele pomladi. Ako bo dopuščal čas in ako bo primerno vreme, bomo zemljo v vinogradu sedaj tudi okopali. Zemljo kopljemo sedaj nekaj globlje in jo pustimo kar v surovih kepah, da bo čez zimo bolj premrznila. S to kopjo pa počakamo toliko časa, da bo padlo listje s trsov, ki ga obenem podkopljemo. Ker se moramo bati, da bo pritisnila letos zgodaj zima, bomo zagrnili tudi čim prej trse v mladih vinogradih. Na vsak način moramo zagrniti z zemljo letos pomladi posajene trse, in sicer tako visoko, da bodo zagrnjena' vsaj štiri spodnja očesa na enoletnem lesu. V legah, za pozebo bolj nevarnih, pa bo kazalo zagrniti tudi dvoletne trse. Obrezovali teh trsov v jeseni ne bomo, ampak šele pomladi, ker bi se očesa čez zimo lahko pokrivala. Delo v kleti V kleti bomo dopolnili mlado vino v sodih takoj, ko bo glavno vretje končano. Ne smemo pa še sodov zabiti, ker vina še dokipevajo in ogljikov dvokis še vedno uhaja. Zato pustimo na sodih še kipelne vehe ali pa jih opremimo z dokipevalnimi vehami. Tudi pustimo-še sode toliko prazne, da kipelne vehe ne segajo v vino. Tako bo lahko ogljikov dvokis še uhajal, šele ko je vretje vin popolnoma končano in jih več ne bomo mešali, jih popolnoma dopolnimo in- sode trdno zapremo. Vjna, ki so še sladka, posebno pa vina, ki smo jih pozno sladkali, bomo še večkrat mešali, da spravimo tako kvasne glivice, ki se že usedajo, med vino. Te bodo potem sladkor čim bolj prevrele. Ako smo vina iz kakršnega koli vzroka pozno sladkali, jih bo potrebno še večkrat premešati, da bo čimdalje višja temperatura. Temperatura bi naj bila okoli 150 C, pod nobenim pogojem pa naj ne pade pod 12oC, ker bi potem kvasne glivice s svojim delovanjem nehale. Vina bi ostala sladka, kar bi imelo lahko za posledico, da bi se nam pokvarila, v najkrajšem slučaju pa bi taka vina drugo leto v poletju pričela ponovno vreti. Ker so letošnja vina precej kisla, bomo delali tudi na to, da nam bo kislina naravno čim bolj padla. V ta namen bomo mlada vina tudi še po končnem vretju mešali. Vina pfC' mešamo po dvakrat tedensko, da se droze dobro premešajo z vinom. Obenem nai bo v kleti tudi še višja temperatura. Tudi za to je najugodnejša temperatura okoli 15° C. Erj tej toploti namreč najbolj delujejo glivice, k* nam razkrajajo jabolčno kislino v mlečno kislino in ogljikov dvokis ter s tem vso kislino v vinih močno zmanjšujejo. Zato skrbimo, da bo v kleti čim dalje toplo. Potrebno je, da kleti od časa do časa-zračimo. Zračili pa bomo kleti le takrat, ko je zunaj bolj toplo. Drugače pa imejmo kleti zaprte. Tako bo ostala v kleti višja toplota, da bodo vina lahko povrela, pa tudi kislina se bo v toplih kleteh bolj znižala. — (Iz »Naših goric«). Cist hlev veifa toliko kot najboljša krma Ko se v jutrih vsuje iz vaških hlevov živina, se marsikje nudi človeku kaj žalosten pogled-Živina je kar obložena z blatom, svežim m starim. Vsak razumen človek lahko brez P?' sebnega znanja zaključi, da taka umazana m zanemarjena živina ne more napredovati ter biti gospodarju v posebno veselje. Res je, da si le redki gospodarji morejo postaviti živinske hleve, ki bi bili v skladu z vsemi modernimi pridobitvami. Naši podeželski hlevi (»stale«) so navadni in preprosti. Dobri so, kajti luksusa si slovenski kmet ne more privoščiti-Toda kakor potrebuje človek, da ne propade, vsaj nekaj reda in čistoče, prav isto velja tudi za živino. Nič ne de, če je hlev skromen, P°' glavitno je, da je snažen in urejen. Še važnejše pa je, da je snažna živina. Redno sna-ženje živine ni zvezano s kakimi posebnimi izdatki; če pa že je, potem so le-ti tako malenkostni, da se pri reji živine najmanj tisočero povrnejo. Pomniti je treba, da velja čelo“. Zakaj pa je sneg bel?!... Seveda nam ne zadostuje lepa me-tar ora, da prihaja sneg iz najčislej-šili svetlih ncl>esnih višav, nalik kristalizirani svetlobi. Kakor jc splošno znano, je barva delček raznobarvne svellobc in se nam kaže le v (>opolni zmesi kol „bela" ali „sve-tla“. Barva se prikaže, kadar vpije poljubna snov vse svetlobne žarke, razen enega, ki. reflektira in se odbija nazaj. V svetu tega sevanja tudi_ sneg ni bel, temveč se nam samo zdi bel. In sneg „seval’ bolj nego vse ostalo. Njegovi kristali svetlobne žarke sploh ne morejo vpiti. To pa zaradi posebne strukture in zračnih prostorčkov. Sneg ima lorej totalno reflek-siranje. Vpadajoči sev se pri presvetljenih snežnih kristalčkih lomi dvakrat. Seveda je potem efekt liel. Kristalni sneg ali pršič je praznani ljubljenec smučarjev. Pršič je tako elastičen, da se kristali ne morejo zlepiti. Pod pritiskom smuči sc kristali samo lomijo, in to s tihim prasketanjem. To prijetno šušlcnje drsajočih desk je dobro znano slehernemu smučarju. Prvič. S tem imenom mislimo na sulic, velikokristalne plasti novega snega, ki jc zapadel ob zelo nizki temperaturi. Pršič ima naslednje lastnosti: kristalno svetlikanje, reflekti- ranjc in močno prašenje, ako vozimo z veliko brzino. Lahko bi tudi rekel, da je pršič sneg /,a filmanje, ker ga uporabljajo v skoraj vseli zimskih filmih. Naš najhujši sovražnik jc lepljivi sneg. Mnogokrat so smučarji sami krivi, ker si desk niso dovolj namazali z voskom. Vosek igra pri smučanju eno glavnih vlog. Ko pa smuči le ,nočejo“ drseli, začnemo preklinjati smuči in sneg in tovariše, ki drvijo z dobro mazanimi deskami po rebreh in nikakor nočejo razumeti naše jeze. V resnici pa naslaja lepljiv sneg, kadar postaja preveč toplo. Kristali razpadajo ter sc upognejo, namesto da bi sc zlomili. Nastaja pa tudi, kadar pada sneg pri višji temperaturi, kadar jc veter pretopel ali kadar nanj dežuje. Mnogo je umetnih sredstev, ki nam prilagodijo smuči vsakovrstni snežni obliki. Toda proti lepljivcu pomaga edino — potr|>ežlji-vosl. (Sc nadaljuje). stssa1- UGANKA Kadar na njo sonce sije kadar na njo dež rosi, kadar divja burja vije: varno se pod njo živi. »VEČERNIK ZA MLADINO« JE VAŠ ČASOPIS! 174 V K I N U J. s. Razburil sem se,; drugače sem spodoben človek, ki ve, kaj sme delati in kaj ne sme... Sklenil sem, da jih pustim na miru, kakor da sem sam v dvorani, čisto sam. Nisem se ozrl na čudno druščino, ki je glasno mislila in glasno izražala svoja čustva ob pogledu na živo platno. »Ti, vidiš, kako ga bo, vidiš; suni, suni cawboy, suni, prav do kosmate duše mu ga zasadi!« je kričal nekdo blizu mene. Dva sta se borila, dva viteza, cawboya. dva tik prepada, pod njima pa skale. In prepad, globok in skoro razločiti nisi mogel dna, tako globok je bil. Dva nad prepadom. Občinstvo je žvižgalo. »Tempo, tempo, cawboy! Pazi, zadaj te hoče! Umakni se! Tako, sijajno. ,štihni’ ga, v rebra ga ,štihni’l Tempo!« Postalo je soparno; duh po potnih telesih mi je silil v sapnik; toliko da sem dihal. Zadaj so ropotali, pribijali s čevlji v prašna tla, v tesnobi in pričakovanju krčevito stiskali ročaje stolov, ki so bili motni in brez barve, obenem pa kričali, žvižgali in vzpodbujali glavnega junaka, širokople-čega cawboya, ki se je tepel za življenje in smrt s poglavarjem banditov in podzemlja. In vse nad strašnim prepadom. Herojski pogled. Še Homer bi občudoval in sam Zevacco bi prijel za pero in pisal, pisal... Končne, med navdušenim tuljenjem množice, se je zrušiR sovražnik, zakotalil po tleli, obstal ob prepadu, in ... Vsem je zastal dih. Bo ali ne bo? »Se boš zvrnil v brezno ali ne?« je nekdo rekel. Tedaj je zabingljalo telo v svoji nemoči v zraku in padalo, padalo, pada- lo... Pisana množica se je oddahnild. kakor da bi se težko breme zvalilo s hrbta tlačenih. »Prav mu je,.ko pa so ne zna biksati. Ne zna se, pa ne zna. In poglavar roparjev je. Še jaz bi bil boljši. Fej!« je pljunil moj sosed in okolica se je pritajeno hihitala. »Takšen slabič, fej; saj ne rečem, cawboy je bil pač junak, toda tako šolarsko se pustiti, ne, to pa ne. Slabič, še jaz bi ga«, je modroval dalje, ko je opazil, da so vsi prisluhnili, »poščiješ se okoli njega, pa ne bo vedel kje bo utekel, he-he!« Smeh je spremljal ta izvajanja. Tedaj sem se ozrl k njemu: bedasto se je smejal svojemu dov tipu in oči so se mu zmagoslavno svetile. Ta pa ni eden izmed navadnih izpred mestnih barak: ta je hodil v šolo, v t tinske šole, saj ta dovtip je pobral iz I3' tinskih bukvic. Morda je naredil razred ali dva, nato pa so ga »vzdignili«, aliJJ.3 ni mogel več dalje v šolo zaradi revščine. Vse je mogoče. Prav vse. Konec. Le nekaj so se še tepli in nec. Zmagal je on, cawboy. Mladina )e skakala v navdušenju in drug drugem11 je dopovedoval, češ, vedel sem, kako Sa bo »fermajzlak in vrgel v prepad, njegjh roparja iz podzemlja. In sedem z eni*3 samim zamahom. Resnično, to ni š3*3; sedem z enim samim zamahom. Da, k3' takega je zmožen samo cawboy. Navaden zemljan ni zmožen enakega dejanj3* on lahko samo občuduje in glasno izr3' ža svoja čustva. Toda samo v kinu; 113 ulici te primejo policajci in ženejo 3 »Grafu«, češ, razgrajač si, pijanec in baraba povrhu, hajd h »Grafu«, _ kjer j tvoj dom in mehka postelja! Kričanje J3 dovoljeno samo v kinu, ob herojskih Prl' zorih; še Cyrano de Bergerac ni delal ta' kih junaštev in podvigov. Težek zrak je planil vame, ko sem oC*' hajal, zagvozden v množico razcapa3' cev in ljudi drznega pogleda. Ves P(e' poten sem bil in srajca se me je Prlie' mala, kakor da bi jo »prilimal«. še ve® pod vtisom predstave sem bil. Cavboy> jezdeci, roparji... in dvoboj nad PreP%' dom. Puška, strel, pum, pum, krogla zvinim, zadetek ... »Čevelj je stopil v blato na robu ulice in bil sem na cesti. Avto je 3V1{’nj| mimo in curek me je poškropil. Umakn sem se. Tisti pobalin, ki je sedel poleg niene’ me je pomenljivo pogledal in siknil: »Servus, kolega!« Čutil sem, da sem prebledel in je*a me je obšla. Ozrl sem se: nobenega znanih v bližini, ne krilca, nikogar. To u* je nekam potolažilo in pljunil sem. »Baraba!« Zableščale so svetiljke na pločriiKih prekoračil sem asfalt in se umaknil p* drznemu kolesarju in stopil proti d°m • A v duši so se tepli cawboyi po PrenJ3 ' metali kopja, streljali iz zased, se um’ -n li skozi goreče vasi, ugrabljali '0 --Mostne žene, ubijali druge in koncu 173 lil so uniformirane ki motorizirane lormu. V n p® repertoirju V tei scena, kc Pubjj,ko na od nLCarUS0 Je s5anc ni del Nikar k padceafnlte napala pipe Bolezen, ki v kratkem času Sehko zafame ce.e dete sveta Razna gripozna obolenja dolgo časa niso pila znana svetu. Gripa kot samostojna bo- ; *ezen je šele v letih 1830—33 vzbudila sploš- j J10 pozornost. V Aziji in Evropi je namreč ;aKrat izbruhnila ogromna epidemija gripe, ki Je zajela široke pokrajine. Skorajda je sv.:, nanjo pozabil, ko se je znova pojavila 188 10 1890 v obliki epidemije, ki je zajela ma ione vso Evropo. Presenečeni zdravniki sprva niso vedeli, ali gre za staro ali povsem novo bolezen. Ko je prenehala, je imela Evropa Precej let mir. Leta 1918 pa je znova izbruh-n,la ter zavzela velik obseg. Trajala je skoraj neprekinjeno tudi še naslednje leto. Poslej pa redno ponavlja v večjem ali manjšem ob- Natančno ta bolezen še sedaj ni raziskana. ^«i pa se, da jo povzroča nek bacil, ki ga je odkril R. Pfeiffer. Dotični bacil je namreč v ustni duplini vseh ljudi, ki so oboleli za gripo. *n odtod sodijo, da je vprav ta bacil povzroči bolezni. .. Gripozno obolenje nastane na ta način, da 'Judje vdihajo bacil. Sicer pa noben človek ni Nravnost nagnjen k tej bolezni. Bolezen se Pojavi s precej visoko vročino, včasih tudi 'nrzlico. Vselej pa je združena z močnim glavobolom. Istočasno se pojavijo bolečine v «ižu, nekateri bolniki celo bljujejo. Često je oolezen združena z močnim kašljem. Ce se bolezen omeji na že omenjene znake, Pptem gre v takem primeru za navadno gripo, ^ je ozdravljiva z običajnimi sredstvi. V' mno-fh slučajih pa se bolezen razširi še na druge ;e esne organe. Bacil gripe se razširi po vsem ■elesu. Včasih povzroča gripa obolenje skle-P°v- Bolniki tožijo, da jih tare revmatizem, toda pri podrobni preiskavi je šele mogoče ugo%viti. da gre za tkz. reumatoidno obliko gripe. Razvoj gripe je različen ter se ravna po obliki obolenja in eventualnih komplikacijah, “bičajna začetna vročina znaša 39.5, včasih ‘Udi^ do 40 stopinj. Približno po 7 dneh pa Vročina nenadoma pade. Le v slučajih, ko se 2riPozno obolenje komplicira, pada vročina Postopoma. Zanimivo je, da je pri obolenju Za gripo utrip srca normalen, oziroma prav ^znatno povečan. Ta pojav je v zvezi s tem, ,a pri gripoznem obolenju srce močno oslabi. ‘n vprav v tem je gripa najbolj nevarna. Najbolj pogosta komplikacija gripe je P‘jučnica kot zelo resna bolezen. V tem primeru človeškega organizma ne napade samo pipozni bacil, ampak še cela vrsta drugih oacilov. Druga komplikacija gripe je vnetje Porebrnice, ki je prav tako bolezen zelo res- nega značaja. Po znakih, ki smo jih navedli, je gripo prav lahko spoznati. K bistvenim znakom je treba še omeniti bolečine v očeh. Praviloma se gri- j ■'ozno obolenje pojavlja spomladi, kar se da olmačiti na ta način, da v tej dobi spet »oži- ! v jo« bakterije, ki so na tleh prezimile. Člo- j k pa, ki je vso zimo pogrešal sončnih žar- ‘ kov, je za bakterije zelo dovzeten. Če napade gripa sicer zdravega človeka, potem je ozdravljenje lahko. Teže pa je pri oslabelih ali kakor koli bolnih ljudeh, ker se je treba pri teh bati komplikacij. Moderna zdravniška veda prav nič ne podcenjuje gripe kot bolezni, ampak neprestano išče proti njej čim učinkovitejših sredstev. Municijja za obrambo aregSeškega imperija Bernadortova tajna Ko je bil Bernardotte v francoski revoluciji še navaden narednik, si je tetoviral roko. Ko je čez nekaj let, ko je 'že bil švedski kralj, težko zbolel, je dal poklicati zdravnika. Zdravnik ga je temeljito pregledal ter mu slednjič priporočil, da bi mu bilo treba puščati kri. Toda Bernardotte se je tega branil Ker pa zdravnik le ni hotel popustiti, se je nazadnje vdal. Vendar pa je zdravnika prisilil, da je pred njim prisegel, da nikoli ue bo zinil besedice o tem, kar bi videl na njegovi roki. Ko je zdravnik prisegel in jel opravljati svoje delo, je opazil na Bernardottovi roki. vtetovirano frigijsko pokrivalo z napisom »Smrt kralju!«. koliko bi danes veljala piramida? Ameriški arhitekti so izračunali, da bi danes stala gradnja velike Keopsove piramide pri Gizeh okoli 150 milijonov dolarjev, če bi namreč bila zgrajena iz kamnatih kvadrov. Piramida iz železo-betona pa bi veljala komaj desetino te vsote. Avtomati za ženitovanjsko posredovanje ZA 1 DOLAR LAIIKO DOBITE MOŽA ALI ŽENO .J)red nedavnim so se na vseh večjih uNcah in trgih v New-Yorku pojavili posebni avtomati, ki kaj naglo posredujejo 2enitve. Konstrukcija avtomatov je pre-j^i originalna. Kdor vrže v avtomat do-ar> se mu pričnejo za steklom avtomata ^'stiti fotografije ženitve željnih kandi-aatov in kandidatinj. Poleg vsake foto-grafije so točni podatki kandidata, nje-' naslov itd. Pri dekletih je označena '[‘sina dote, pri moških njih položaj oz. dohodki. Kakor na filmskem traku izve ženitve-1,1 interesent vse, kar bi rad. Pri kandi- datinjah so celo navedena leta, vendar pa je na avtomatu opozorilo, da v tem primeru ne more jamčiti za točnost. Poročila pravijo, da se je misel ženitovanj-skih avtomatov imenitno obnesla. Že po nekaj tednih je uprava ugotovila, da so prav rentabilni- Zanimivo je, da se avtomatov pogosteje poslužujejo ženske nego moški. Uprava je radi tega takso za ženske zvišala na 5 dolarjev, dočim za moške velja še stara po 1 dolar. Kljub povišanju takse pa kaže za možitev godni ženski spol še vedno silno veliko zanimanje. Slavni Caruso in ocvrti piščanci Ko je še bil slavni tenorist Enrico Ca-Us° začetnik, je bil angažiran pri operi V neki sezoni je bila delj časa komična opera »Jean iz V tej operi je v drugem dejanju ko mora igralec pojesti pred na odru celega ocvrtega piščan-je imel imeniten tek, pa mu ni delal težav, je bila opera, in še posebno z ocvrtim piščancem silno všeč. tega je doživela opera v tisti se->recej repriz. Slednjič pa je bilo o koillNikar Se ,,e boi; res ie’ da s®m ne" vtrfi kratkoviden, toda prav natančno vMhn okroglo glavico opornika! upravniku opere dovolj izdatkov radi piščancev. Odredil je, naj naredijo piščanca iz cunj- Ko je Caruso nastopil v dotični sceni, je pred publiko raztrgal piščanca iz cunj, gledališče pa se je treslo od navdušenja in smeha. Za prihodnjo predstavo je naročil upravnik, naj naredijo piščanca iz lesa. Prvič je Caruso mirno odigral sceno. Pri naslednji reprizi pa je v dotični sceni prinesel s seboj sekiro ter piščanca razsekal na drobne trske. Carusova duhovitost je bila všeč samemu upravniku. Za bodoče predstave pa je spet naročil prave piščance, ki jih je Caruso pospravil z velikim tekom. ŠKOT NA POROČNEM POTOVANJU V vlaku iz Edinbourgha v London je sedel škotski poročni par. Mož izstopi na vsaki postaji ter gre k blagajni. Slednjič ga vpraša neki potnik: — Zakaj vendar izstopate na vsaki postaji? — Kupiti moram karto do naslednje postaje! — Ali bi vendar ne bilo enostavneje, če bi kupili direktno karto od Edinboarga do Londona? — Niti govora? Zdravnik mi je tik pred odhodom sporočil, da lahko vsak hip umrem za srčno kapjo! Angleške municij-ske tovarne so dan in noč v obratu. Delavstvo dela na tridnevno izmeno. Slika nam predoča oddelek neke municij-ske tovarne, v katerem izdelujejo protiletalsko municijo, granate lažjega in težjega kalibra. PRIJATELJSKA ISKRENOST — Gaspod Duško, nadejam se, da ostanete tudi poslej, ko sem se poročila z Ivanom, naš dober prijatelj ter nas češče obiščete. — Seveda, gospa. Jaz vendar nisem eden izmed onih, ki -prijatelje v nesreči zatajijo! OMEJITEV SUROVEGA MASLA IN ELEKTRIČNE SVETLOBE Na Švedskem so racionalizirali potrošnjo surovega masla, m sicer je bila dosedanja potrošnja znižana za polovico. Napovedujejo pa, da bodo racionalizirana tudi druga živila. V Stokholmu bodo v zimskih mesecih odvili 12.000 uličnih žarnic, da bi na ta način prihranili na toku oz. premogu. ____________________ Nemške poštarice .Vzgojna mobilizacija'sovjetske mladine Sovjetska vlada je pred nedavnim izdala uredbo o vpoklicu mladine v obrtne šole, v železničarske šole ter v šole za industrijsko proizvodnjo. V šolah se mora mladina javiti že 1. decembra. V bistvu hoče vlada namreč pospešiti industrijsko in obrtno vzgojo ruske mladine, V šole vpoklicana mladina se šteje, kot da je mobilizirana. Pouk bo brezplačen, prav tako hrana in obleka ter obutev; brezdomci pa bodo dobili tudi stanovanje. Za učence obrti in železnic bodo uvedene uniforme. Učenci za obrt in industrijo se bodo v glavnem rekrutirali iz mestnega prebivalstva, dočim pa 'bo podeželska mladina »mobilizirana« v šole, kjer bodo poučevali proizvodne panoge lažjega značaja. J. Johanscn: Gospodi ss desne plaži S svojstveno okretnostjo in s pomočjo izurjenih komolccv se je Kilijan preril naprej ter zasedel edino prazno mesto v natlačenem avtobusu. Potem jc segel v desni žep suknjiča, privlekel časopis, si nataknil očala in pričel čitati. Toda že ta hip se je nagnil k njemu gospod z desne in zaril glavo v Kilijanov časopis, da bi čital. — Neolikan sopotnik, — si je mislil Kilijan. — Kaj pravite k temu? — ga vpraša stari ljubeznivi gospod z desne in pokaže s prstom na velik naslov. — Hm, — je hladno zagodel Kilijan. — Lahko obrnete, — pravi sosed, — prvo stran sem že prečital, gospod. — Toda jaz je nisem, — je rezko odgovoril Kilijan, -- kajti jaz čitam tako, da si stvari tudi zapomnim. Sosed jc v zadregi umolknil. Kilijan pa je mirno čilal naprej. In šele ko je obrnil list, sc je spel nagnil k njemu sosed z desne. Na tej strani jc bilo nekoliko mikavnih anekdot. Toda Kilijan tokrat ni bil pri volji za „Ialiko prebavljivo čtivo“, kot se jc običajno izražal, in jc hotel naglo obrniti list. Toda ta hip je začutil, kako ga jc gospod z desne prijel za roko. — Samo trenutek, prosim. Zelo rad imam tele kratke štorije, kfi. so obenem poučne ni zabavne. Kilijan sc jc malone razpočil: — To bi bilo nekaj za vas. — pripomni in pokaže s prstom na naslov „0 lepem in spodobnem vedenju11. — Ne, hvala, — jc odgovoril njegov ljubeznivi sosed, — to me ne zamima. Pač pa tale članek. Dovolite mi, da ga prečilam. Končno sla mimo novele, lokalno rubrike, gospodarstva in sporla prišla do križanke na zadnji strani. — Skoda, da moram izstopili. V dvoje bi nama bilo reševanje križanke prijetnejše, — pravi vljudno sosed in vstane. — Da, zelo mi je žal, — je dejal Kilijan ogorčeno. — Ali vas smem sedaj prositi, da mi daste časopis? Vesle, moja žena namreč izrezuje roman. — Ne, to pa j c od sile! — je sedaj eksplodiral Kilijan. — Najprej citate časopis kot da je vaš, zdaj naj bi vam ga pa še dal, da ga odnesete domov. Za vraga, kupite si časopis! — To sem tudi storil. Časopis je vendar moj. Vi ste mi ga vzeli iz žepa! Oprostite, pa ^ mi nikar ne zamerite ... Kilijan je osuplo pogledal svojega soseda in naglo segel v desni žep, kjer je zares našel svoj časopis. EPIDEMIJA GRIPE V MEDMURJU Iz raznih krajev Medmurja prihajajo poročila o epidemičnih obolenjih gripe, ki se nevarno in naglo širi. Ponekod so hiše, kjer so oboleli vsi stanovalci. Bolniki imajo bolečine v glavi in vratu ter naglo oslabe. Doslej še ni bilo smrtnih žrtev PO 8 LETIH REŠENA PROŠNJA ZA PREMESTITEV Pred 8 leti je bil občinski tajnik v Knezovih Vinogradih v Baranji Luka Jovič premeščen za tajnika v Lug pri Osijeku. Dotedanji luški tajnik Stevan Odabašič z novim službenim krajem ni bil zadovoljen ter je zaprosil, naj ga premestijo ali pustijo v Lugu. Šele-po 8 letih je dobi! Odabašič od državnega sveta ugodno rešitev. Medtem sta bili seveda obe službeni mesti zasedeni. Na podlagi sklepa državnega sveta je sedaj zahteval Odabašič od občinske uprave v Lugu polno plačo za osem let, kar znaša preko 100.000 dinarjev. OPEKO PRODAJAL NAMESTO MASTI Osiješki mesar Nikola Zupčič je prodal zadnje dni 400 kg svinjske masti, katero je imel spravljeno v pet kilogramskih kantah. V vsaki kanti je imel kos opeke katero je zalil z mastjo. Tako je prodajal tudi opeko za ceno masti, za kar ga bo sodišče občutno kaznovalo. Odpeljali ga bodo na prisilno bivanje v Udbini. VSE ZARADI LJUBČKA Zaradi ljubčka sta se spoprijeli dve stari tekmovalki Fanika Mauserjeva iz Pristave in Ančka Vintarjeva iz Kalc-Naklega pri Krškem. Prepir je vladal med njima že dolgo, ker se nobena ni hotela odreči svojemu idealu, v troje pa seveda tudi ni moglo biti sloge. Tako je bilo stanje, ko sta se peljala s kolesi proti domu. Po daljšem jezičnem prepiru sta se lotili tudi drugih »argumentov«. Pri tem si je Ančka pomagala s ocetno kislino, ki jo je nosila v stekleničici v svoji ročni torbici. Polila je nasprotnico po obrazu in očeh, tako da bo verjetno ostala slepa. Zagovarja se, da je bilo po nesreči. Tako je ta ljubezenski trikot rodil enega po habljenca, verjetno eno kaznjenko — za tretjega pa bogsigavedi kako se bo obrnil: se bo usmilil Fančke ali bo počakal Ančko ali pa šel po svoji poti — za tretjo. Trbove3rskš drobiž Z AVTOM 50 METROV POD CESTO V četrtek je odpeljal I. Ž. iz Gornjega grada poln tovorni avto kož iz Trbovelj proti Savinjski dolini. Ko je prišel z avtom do zadnjega ovinka pri Podmeji pri Arharju, so popustile zavore in na razmočeni cesti je pričel avto drseti nazaj. Ž. in njegovi spremljevalci so spoznali življenjsko 'nevarnost in so iz drvečega avta skočili na mehka travnata tla. Kakih 50 metrov pod cesto je drveči avto zadel ob češnjo, jo izruval in ob njej obstal. Šofer je prihitel v Trbovlje po pomoč. Avtoprevoznik Šešler je s svojim velikim pettonskim tovornim avtom po triurnih naporih spravil ponesrečeni avto na cesto. ODNOSI MED RUDARSKIM IN NAMEŠČEN SK1M POKOJNINSKIM ZAVAROVANJEM O vprašanju uredbe, s katero naj se urede odnošaji med rudarskim in nameščenskim pokojninskim zavaro vonjem, so pretečeni ponedeljek raz pravljali na anketi pri Delavski zbornici v Ljubljani. Ankete so se udeležili zastopniki skoro vseh društev rudarskih in topilniških nameščencev Predstavnik ministrstva soc. politike načelnik g. Vizjak, je obljubil, da bo pri seslavi uredbe upošteval želje nameščencev. Izida uredbe je pričakovati v najkrajšem času. Mariborske vesti jabolk v vrednosti 1200 din. ki jih je posl^ Umrl jo v Trbovljah v starosti 83 let eden izmed najslarejših rudarjev Drnovšek Avgust. Na zadnji poti mu ji* igrala žaloslinke tukajšnja rudarska godba. Koncert priraslo v nedeljo ob 18. v dvorani Delavskega doma mali harmonikarji Podmladka Jadranske straže iz Domžal. To bo prvi koncert te vrste v Trbovljah. Ptui p Pevski zbor ..Drave" iz Maribora bo priredil drevi ob 20. v dvorani ptujske Glasben« Malice koncert umetnih in narodnih pesmi. p Za meroi/.kusni urad v Ptuju je bilo nedavno razglašeno, da ne bo več posloval .Sedaj javljajo, da še bo nadalje ob določenih dneh posloval v Ptuju. p Na svinjskem sejmu je bilo od 28!) rilcev prodai>ih 120. Debele so bile po 12—13 din, pršularji tl'25—11.75 din in plemenske po 10—11 din. p Smrtna nesreča. Markež. 57 letni delavec iz Zg. Pristave, je bil šele prvi dan zaposlen pri lesnem trgovcu iz Rakeka, ki je nakupoval v Pristavi večjo količino hlodov. Ko so spuščali hlode po strmini je eden izmed njih podrl Markeža in mu zdrobil obe nogi. Mož je v bolnišnici podlegel. ( p Zvočni kino Pluj predvaja danes in jutri „Zbogom ljubezen". Družinska drama. m Vsem elanom zvezo Maistrovih bo? cev, ki so vložili prijave za podelitev Spominske kolajne 1918 1919, pa so jim bile od komisije vrnjene v popolnitev oziroma priložilev zapriseg dveh prič, se pozivajo ,da iste čimpreje pošljejo glav. odboru. Novih prijav komisija ne sprejema. Glav. odbor ZMB. Maribor, Narodni dom. m Podporno društvo na drž. klasičn. gimnaziji v Mariboru vabi na redni letni občni zbor drevi ol> pol 18. v zbornici klasične gimnazij«. Ako bi za la čas sklicani zbor ne bil sklepčen, bo ob 18. občni zbor, ki jc sklepčen ob vsakem šlevilu navzočih, k udeležbi. m Zimsko športne prireditve lanske sezone je predvajal pri Zamorcu zimskim športnikom mariborski primarij dr. Slane Lutman. Med drugimi je filmal otvoritev skakalnice v Ribnici, podzvezino prvenstvo v smuških skokih na Belnavi ter državno prvenstvo v štafetnem teku 1: 10 km v Radvanju. Želeli bi bilo, da bi se priredila predstava, ki bi bila dostopna tudi širšemu občinstvu. m Umrla je v mariborski bolnišnic? 18 letna dijakinja Darinka Rajčevičeva, ki je prišla iz Gospiča na obisk k svoji sestri. ki jc lu poročena z oficirjem. Zbolela je na možganih ter dobila v bolnišnici še pljučnico, kateri je podlegla. Truplo bodo prepeljali v domači kraj. m Ko so odprli v Mariboru plombiran vagon, so opazili, da manjka 6 zabojev A Marenberca Irgovcc VrcnciU'. KAJ JUTRI’ VAM PRIPOROČAMO ZA Nedelja, 17. novembra Ljubljana: 8.15 instrumentalni drreti; • poročila, 10. Saljapin poje, 10.15 ope , trio, 11.45 Pevski zbor ,,Gosposvetski zvo 13.03 koncert. 17. kmetijska ura; 17.3U bavno popoldne, 19. poročila, 10.3U venska ura, 20.30 domač- spored, ‘ ^ ročila. 22.15 mandoline in balalajke. Beograd: 13.50 zabavni koncert, 18.1»»p« «n «1 20.40 zabavni koncert, 22. koncil IS » iiunvill » • i ■ II {\i\ r-/\ 17 iHa Odbor vljudno vabi havajskega kvarteta, , 22.o0 -prenos iz ^ varne ,23.2» plesna gl — .Bratislava. koncert operetna glasba, 19.25 plesna gl., -i- t černi koncert. — Praga: 16.10 kon ^ vojaške godbe, 18.25 večerni koncert- . Sofija: 18. lahka in plesna gl., 19.30 gl.. 20.30 operetna gl., 21. lahka in pl-21.55 plesna gl. — Beromilnster: 19.18 ceri domače gl., 19.30 pisan večer. Budimpešta: 19.20 cigani igrajo, 20.W* virski koncert. — Horby: 19.45 kolje lahke gl. — Dusiaj: 9. zabavna gl.. Ms opoldanski koncert, 14. koncert lahke 8-21.15 zabavna gl. Sotlens: 10.35 plcV gl., 19.55 lahka gl., 20.15 večer 'S°, : Stravinskega. — Toulouse: 10.15 opere odlomki. 10.30 valčki. 17. koncert > gl., 18. harmonikaj 19.15 opereta, lahka gl. • Vesti: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19., jj' Beograd: 0.45, 13.30. 14.40, 19.10, 21.40, 21™- CtiNt MALIM OGLASOM v malin ociasln stane vsuKa oeseda 51 uat najmanjša pristojbina za ie onlase le din 10.— Dražbe, preklici dopisovanja in ženitovanlskl oglasi din I,— po besedi. Nal-maniši znesek za te oclase ie din 12,— Debelo tiskane besede se računajo dvolno. Oglasni davek za snkratno oblavo zna*a din 2— Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma Ki ie vposlati v olsmu skupa) z naročilom ali pa oo ooštni položnici na čekovni račun ^t. 11.409. Za vse oismene odsovore clede malih oelasov se mora priložiti znamka za 3 din K3ft9230EOIHBSa Celim c. Kopališče Radtolhermo v Laškem je poselilo oktobra 178 bolniških članov in /1 nečlanov, izmed inozemcev pa 1 Ceh in 2. Nemca. Vseli nočnin jc bilo 3819. c Nov športni proslor Sokola in Siv L el Ja bo do spomladi zgrajen na Sp._ Lanovžu. Nogometno igrišče 1k> dolgo 105 in široko 70 metrov. Tudi tekališče bo ustrezalo modernim športnim zahtevam. Dolgo bo 400 metrov. Nov športni prostor bo v celoti ograjen, znotraj ograje bodo zasajena drevesa. c Proslava 500 letnice Gulenberga bo zvečer ob 20'30 v Mestnem gledališču. c Akademija Jadranske Sl raže se ponovi še jutri ob 10"iO v Mestnem gledališču. c Vesel dogodek v vlaku. Neka ženska je včeraj v osebnem vlaku, ki odpelje ob 14'23 iz Maribora v bližini postaje Grobelno porodila zdravega otroka. Mater in otroka so v Celju prepeljali v |>orodniš-uico. c Zdravniško dežurstvo /.a člane OUZD ima jutri dr, Drago Mušič na Cankarjevi cesti 7. , c Nočno lekarniško službo ima od Iti. do 22. t. m. lekarna ,,1’ri Orlu na Glavnem trgu. c Mesini magistrat objavlja razglas glede krčitve ali pa izpremembe gozdnih zemljišč v druge kulturne svrhe. Hazglas, tri in nuhif n« ur^rlnih flt‘sk:ill 1 K)iilSO iU jC=, GOSTLNA DERMASTJA Aleksandrova 18. vsako soboto in nedelio, kakor tudi ob brezmesnih dnevih jcrnice, krvavice in pečenice Prvovrstna vina. *■ 19,818-1 GOSTILNA »EVROPA« Studenci — vsak večer koncert damske kaiicie. v nede ijo od pol 16. ure dobro krvavice iitčenice in ostale spe-specialitete. Sobe za tuje e. 2000-8 DEKLE za vse se išče, Gregorčičeva 8/1. nadstr., desno. 20136-2 Sprejmem SLUŽKINJO za vsa dela, ki zna samostojno in dobro kuhati. Foto Kie-ser, Vetrinjska ul. 30. 20100-2 ZANESLJIVA KUHARICA za vse se sprejme takoj ali 1. decembra. Zglasiti se v trgovini Poš, Aleksandrova c. 27 popoldne od 14—18 ure. 20094-2 VSAKO NEDELJO domače klobase, krvavice, pečenice, goske, purani pristna domača vina. Priporoča se Mara, gostilna »Balkan«. 20045-1 ki je nabit na uradnih deskah pojasnjuje kako je v lakih primerih postopali. — Objavljen je tudi razglas glede sečnje in prodaje božičnih drevesc, ki je ludi nabit na uradnih deskah. c Radi težke telesne poškodbe so mh včeraj pri okrožnem sodišču v Celju obsojeni 20kini čevljarski pomočnik Kibizl I ranu iz Vojnika na 5 mesecev, 31 letin čevljar Pukmajster Anton iz k8ofje vasi na 3 mesece in 30 letni delavec Adolf Dremelj iz Škofje vasi na 3 mesece zapora. c 18 mespecv strogega zapor« je dobi] včeraj pri okrožnem sodišču v Celju 27 letni pekovski jxjmočnik Ferdinand Bačič iz Dola pri Hrastniku radi tatvin, ki jih je izvršil avgusta in septembra v Pečovniku pri Celju in v okolici Laškega. n Dve obsodili na dosmrtno ječo j izreklo le dni zagrebško sodišče ,in sicer proti Branku Zvvergerju, ki je umoril vse-: učiliškega profesorja dr. Milana Šutiuva, ter proti Martinu Kovaču ,ki jc zagrešil več razbojništev. Slednji je izvršil tudi roparski napad na zagrebško pošlo v Zvo nimirovi ulici ter ubil svojega vlomilskega tovariša Milana Cerjaka. n Nemški parnik „Marica“ je prispel v dubrovniško luko. Naložili bodo naj bauksit za Nemčijo. n Cene debelim svinjam so v Osjeku znatno padle. Dočim so jih doslej prodajali po 1G‘50, so bile zadnje dni že po 14 din kg mr Ive leže. n Sisak postaja vedno važnejše rečno pristanišče, saj nakladajo in razkladajo tam dnevno mnogo najrazličnejšega blaga iz evropskih držav. n Mrlev človek v koruzi. Blizu Osijeka so ljudje našli med koruzo truplo nekega osiješkega berača, ki je umrl zaradi za-slrupljenja z alkoholom. Truplo so že načele vrane in podgane. n Cerkev s petimi apsidami z zanimivim tlorisom so odkrili blizu Novigrada v Dalmaciji. je lo najslarejša hrvalska cerkev ter predstavlja veliko zgodovinsko redkost. a Batova palača, ki jo je podjetje krstilo za „Dom službe1, je v glavnem gotova in so jo danes slovesno odprli. 1 o blagoslovitvi j'e bila razstava izdelkov. i o Nov most čez Ljubljanica pri Zalogu bodo zgradili uamcslo dosedanjega lesenega na istem mestu. Načrti so že odobreni' ter bo stal železobelonski most sam 1 milijon 300.000 din, z ureditvijo ceste in raznimi odkupi pa bodo znašala vsa dela okrog 2 milijona din. o. Dragocenosti je kradel 33-letni pustolovec Ervin Fritz, doma sicer iz bivše Avstrije, pristojen pa v Beltince. Bil jc tovarniški poslovodja v Varaždinu ter odnesel svojemu predstojniku Valterju Soiiinijn tri briljantne prstane ter jih v Zagrebu prodal. Poleg tega pa še 5 in pol kg srebra. Fritz je policiji^ že znan kot mednarodni pustolovec ter je šele pred letom bil izpuščen iz lepoglavsko kaznilnice. Včasih se je izdajal tudi za inženirja ter se je poročil z neko Židinjo iz Lendave, ki io je pri tem precej ogoljufal. Danes sobota DIV.II ZAJEC in puran. Kvalitetna vina. najboljši ieruzatemec na nini pri Senici, Ulica kneza Koclja 20159-1 Sprejmem sposobno P0STRE2NIC0 ki je vajena pranja perila ter ostalih hišnih del. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20079-2 ŽENSKE za čohanje perja, iščemo pri Luna«. Maribor, Glavni trg 24. 20106-2 Morske in sladkovodne RIBJE SPECIALITETE languste, jastoge, seampi, Sv. Peter, nudi restavracija Velika kavarna. 20093-1 ■m 5000 DIN mesečno in več lahko zaslužite z izdelovanjem kemičnih artiklov. 155 odlično preizkušenih receptov (loščila za čevlje, laki, lepila, črnila, pijače parfumerije itd.) s na-vodilom o vodenju kemičnega podjetja pošiljamo interesentom za 96 din po povzetju. Idealna eksistenca- Potreben kapital je minimalen. Kemični zavod. Pašičevo 61™ Dunavska banovina. 20064-2 Šivilja za trgovino se sprejme. Pismene ponudbe na ogl. odd. lista pod »Marljiva«. 20149-2 Iščem KROJAŠKEGA POMOČNIKA in pomočnico takoi »Elegance« Meljska 2, 20162-2 VAJENKA za damsko krojaštvo se_sprel' me. Modni salon Zidarič, ribor, Stolna ul. 3. 2012»_ 1G-LETNI FANT pošten, priden, zmožen in nemškega jezika, bi se ra. izučil za mehanika, ključavn čarja ali mizarja. Obenem si za stanovanje in hrano. “J nudbe na ogl. odd. »VeC®J®j ka« pod »Učenec«. 20040__ UČENEC se sprejme za trgovino Edvard Kramaršič. Maribor Valvazorjeva 36. 201'*“ TRISOBNO STANOVANJE . z vsem komfortom, v sredi mesta, se s 1. decembrom 0 da. Naslov v ogl. odd. Prijetno SONČNO STANOVANJE^ za majhno družino se po ',x ugodni ceni s 1. deceninr^j. odda. Delavska 24. 2007* SOBA in KUHINJA od' Mizar kot preddelavec za mehko pohištvo se sprejme takoj v stalno službo. G. ZELENKA Ulica 10. oktobra 5 OTROŠKA NEGOVALKA I z večletno prakso išče mesta Ponudbe na ogl. odd. »Ve-černikaa pod »Ljubim deco«. _____________________20004-3 Službo NATAKARICE kot začetnica iščem za takoj V okolici Brežic, zmožna tudi šivanja. Naslov v .ogl. odd. »Večernika«, 20040-3 se s 1 ali 15. decembrom da. Cena 250 din. Novai » j Sp1. Radvanjska c. 27. 200^. Oddam -g DVOSOBNO STANOVANJ 5 ininut od avtobusne P°p0. 28» \ c 2007?* ie. Žohar, Slomškova 28> fSi Sprejmem ČEVLJAR. POMOČNIKA pridnega in dobrega delavca. Služba stalna Studenci, Aleksandrova cesta 25, Lorbek. 20026-2 Iščem SLUŽKINJO zmožno samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dela. Nastop K, decembra. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20105-2 SLUŽKINJA- izurjena v vseh hišnih delih (tudi kuhanju) sc sprejme k 1 mali rodbini. Naslov v ogl. I i odd. »Večernika«. 20132-21 DEKLE 16 let staro, išče službo k otrokom ali za druga hišna dela. Vprašati Pobrežje, Aleksandrova c. 56. 20044-3 MLAJŠA URADNICA perfektna v slovenskem in nemškem jeziku, strojepisju, slovenski, nemški stenografiji išče primerne zaposlitve Gre Uidi kot vzgojiteljica k otrokom. Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vestna«. 20025-3 BRIVSKI POMOČNIK prvovrsten delavec, z znanjem nemščine, išče službo v Mariboru. Berglez, Celje. Kersnikova 13 20148-3 brežje. STANOVANJC dc. V dvema sobama se s -e. cembrom odda. hod 9. STANOVANJE eno in dvosobno, se ?}} a, Smetanova ulica 54, 20061. SONČNA SOBA in KUHlNj^ se. odda s 1. decembrom stranki. plačniku za 200 din. ^gp.5 stalni stranki :tliku za 201 v a 9. Pobrežje sprejmem KROJAŠKEGA VAJENCA Glavni trg 16 ali Dravska 6. Kos. 20052-4 VAJENCA sprejme vrtnarstvo A. Požar, Maribor. Pobrežje. 20053-4 Sončno TRISOBNO STANOVANJ® sc tako) odda po ugodn'^,5 Maistrova ul. 17. DVOSOBN9 DVOSOBNO STANOVA^ v novi hiši se 'takoj 0 rj Bolfenkova 7, Studenci „5 Mnrihnril. 2UOU- Mariboru. Oddam ENOSOBNO SiAnv»-'-gnflk v Pekrah za 70 din mese"$• Vprašati Kosarjeva uI'c®n20-S STANOVA^ ie STANOVANJ® s kuhinjo in prltiklinann r0rIi poceni odda s 1- deceti v na Meljski c 87. Vprašan banki na Aleksandrovi trisobno stanovanje sončno, se odda takoi. Sodna H1- 32 Cena 600 din. 20156-5 Dvosobno LEPO STANOVANJE s Pritiklinami in kabinetom se odda. Meljska 29. 20142-5 Enosobno SONČNO STANOVANJE ss ddda na Aleksandrovi 83. vprašati Trdinova 5. 20152-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam majhni, mirni stranki. Strma ul. 15. 20120-8 SOBA IN KUHINJA s?_ odda. Primerno za želez-nicarja. Praprotnikova 17-1. 20147-5 Eni ali dvema osebama oddam 1cd'o SONČNO KUHINJO 'n sobo s pritiklinami in vr-J.°m s 1. decembrom v Studencih, Kralja Matjaževa uli-Prednost imajo drž. upokojenci. Naslov v ogl odd. ^ečernika«. 19992-5 SONČNO STANOVANJE . sobi, kuhinja s pritiklinami !n vrtom se odda s 1. januar-P° potrebi že decembra. Marksova 5, Maribor. 20084-5 Sorejmeta se GOSPODA na stanovanje. Meljska c. 59. ______________________ 20138-8 DVE SOB! se takoj oddasta. Glavni trg 4, trgovina. 20096-8 Sprejmem GOSPODE na stanovanje. Koroška c. 90. 20083-8 Sprejmem GOSPODIČNO na stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20166-8 Lepo OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Vprašati v Kamniški ul- 7. 20154-8 Odda se poceni LEPO STANOVANJE s?ba, kuhinja in kabinet. Spod nla Radvanjska 43, Nova vas. 20128-5 SONČNO STANOVANJE ™ba in kuhinja z velikim vr-’°m v Studencih se odda 1. decembra čisti stalni stranki bi pazila na hišo. Istotam °dda sončna soba s štedil-n>kom. Zlata Brišnik, Slovenca ul. II. 20122-5 TRISOBNO STANOVANJE s°nčno, mirno in brez prahu 2 vsem komfortom v bližini n°ve realke se odda po zelo sotidni ceni. Poštelska ul. 10. 20076-5 dvosobno stanovanje Epnčno, oddam mirni stranki, ^ncipova 9, Melje. 20117-5 . SOBA IN KUHINJA e odda, Koroška c. 76 20107-5 Iščem SOLIDNO GOSPODIČNO kot sostanovalko. Aleksandrova c. 83-1. 20167-8 Strogo SEPARIRANA soba s tekočo vodo se odda. Zrinjskega trg 5, II. nadstropje desno. 20153-8 Kupite ali prodate vaše posestvo potom lealitetne pisarne "TRBGLMV" Maribor, Aleksandrova c. 12 Telefon 25-34 nov redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zde-beljenje.Uspeh zajamčen ! 1 zavitek R E D I N A stane din 8*—. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zav. din 11'— DROG RIJA KANC Maribor, Tyrševa ulica 1 TRGOVINA s špecerijo, dobro idoča. v centru mesta, se radi selitve ugodno odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 20015-11 POZOR! | Prodam Kdor želi novozidan štedil-; PARCELO nik. kotle in razne peči pod j 600 m2. Vprašati Tezno, Ptuj-jamstvom, se naj zglasi_ takoj ska cesta 58. __ 20043-11 M V§IH pri Crnčec Alojzu, D. Brezje št. 51, 5 minut od cer- j manjša, v vilski četrti Mari- kve. Istotam se ^c ^as; : bora.' naprodaj. Naslov v ogl. h!š%ZVtav? in njivo pri Ma- ^d. \ ecen.ika, 20095-11 riboru. 20035-11 POZOR! Lepe sončne parcele pri por stajališču Tezno ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«. 20099-11 Dobičkanosno PODJETJE (opekarna) na prodaj. Peč za 44.000 opek, 2 šupi v izmeri 32x11 m in 20x6 m. Hiša, 2 sobi, kuhinja, gospodarsko poslopje, studenec, prvovrstna zemlja, ilovica 8 m globoka. Vprašati Maribor, Betnavska 1 20126-11 HIŠA — VILA ugodno na prodaj Marija Brezje 98. 20047-11 Proda se NOVOZGRAJENA HIŠA zunaj neometana, 2 sobi, kuhinja, veža, klet, studenec, 494 in- zemlje. Cena 45.000 din. Tezno-Dobrava 199, levo i ..i.... od gostilne Antoličič. 20125-11 PARCELA 2070 nr na Teznu, blizu nove radio oddajno postaje, se takoj proda. Vprašati p'ri Sander Josip, Betnavska 18. 20091-11 MLIN zidano poslopje, 3 orale posestva, stalna voda blizu ceste, naprodaj Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20078-11 ENODRUŽINSKA VILA (v V okraju) s sadonosnikom in garažo se odda v najem. Naslov ■/ ogl. odd »Večernika«. 20077-11 DONOSNA HIŠA s pisarniškimi in obrtniškimi lokali v sredini Maribora za 1,200.000 din naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Večernika« pod »Ugoden 20108-11 UPa TRGOVSKA HIŠA s trgovino, trafiko, gostilno.. 150.000. Lepa stanovanjska j HIŠE: HIŠA, 260.000, centrum. Dvo-! komfortnimi HIŠO prodam za 56.000 din, 4 sobe. 2 kuhinji vodnjak, veliki vrt, , A . .. blizu ceste na Pobrežju. Po- ! stanovanjska VILA s parcelo, | stanovanji, poleg tega se eno- POSREDOVALNICA IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova c. 30, proda: dvonadstropno z več 3 do 5 sobnimi trebno 33-000 din, ostalo je hipoteka Vprašati v gostilni Potokar, Pobrežje pri Mariboru. 20071-11 epa v SOBA IN KUHINJA ^ v nadstr. se odda. Vprašati rzaška c. 47, Maribor. s i je 20109-5 decembrom se odda dvo- s Trisobnih stanovanj fo in vsem kom- v r‘0rn, na željo tudi z vrtom Rn?0v' zgradbi. Vpraša se etnavska c. 8. 20114-5 PREHRANA js, , GOSPOD ci t- rano za 100 din v okoli-odri i?za Koclja ulice. Naslov iV v-1 P°d »14« v ogl. odd. •Jarnika«. 20111-7 GOSPODA na vso oskrbo. — Koclja 18, pritličje, 20171-7 SOBO IŠČE ČISTO SOBICO z vso oskrbo išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Miren«. 20124-9 LOKAL dani takoj v najem. Vprašati Meljska cesta 9 pri Božičeku 20062-10 Odda sr LEP LOKAL za trgovino, sposoben tudi za druge obrti na prometni točki^ pri Hutterjevi koloniji. Vprašati v gostilni, Zrkovska cesta 41, Pobrežje. 19991-10 GOSTILNO ob glavni cesti blizu Maribora oddani kavcijo zmožni osebi v najem ali na račun. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20070-11 125.000. Moderne VILE, 240 nadstropno s krasno stavbeno tisoč, 500.000 in naprej. VI- narcelo, vse za 1,450.000: no-NOGRAD pri Radgoni z vilo,! vozgradbo, 8 večsobnih kom- 200.000. POSESTVO pri Ptu-jfortnih stanovanj,' čisti ju z novozgrajeno hišo, 150 tisoč. Lepo POSESTVO ob vznožju Pohorja, 145.000 letni donos 68.000 din, cena 1 milijon 200.000 din; trinadstropno na prometni točki, z dobro za zidanje. Posredovalnica »RAPID«, Gosposka ul. 28. 20135-11 jjPfeimem *neZa Vrat. a 3. SOBO ODDA .,dd?Bo S ŠTEDILNIKOM takoj. Masarvkova 6, s°vo selo- Pobrežje _____________ 20048-8 se OPREMLJENA SOBA osebama. 20060-8 V£ac. d2rna rt Se s k,9PREML.JENA SOBA Ko?« ,ni°- Istotam tudi sobica <^ke«a 41.___________20054-8 5]iBOLJšo GOSPODIČNO sost- SDocla sprejmem kot soL npvalca. Lepa sončna koini' ,v oddani kabinet. Po-va 4 ' zavod- Verstovško- '--l'1” desno. 19995-3 .^an, s Opremljeno sobo m vbodom oddam. >i^fska 3-1- 20038-8 ------------------- orez kabinet i ra Postrežbe v centru mesta '/ 0 .gtedoni na ulico. Naslov °dd. »Večernika-. 20110-8 ,?obeT ŠTEDILNIKOM rržaška c. 54. 20118-8 «Po " ------------------ 1 stwnREMLJENO SOBO lom '‘‘Vkom, posebnim vho-)i n 'a 2 gospoda ali oženje-!'rOrt, <®e. °dda s 1,. decem-fibor POSEST Kupim večjo trgovsko ali STANOVANJSKO HIŠO v Mariboru ali okolici plačam v gotovini Vinko Puncer. Slovenjgradec. 19750-11 Oddam v najetn MESARIJO odnosno gostilno v Zg. Sv. Kungoti. Reflektanti nai se zglase pri lastniku Ivanu l.vrenčičtl _ _________19907-11 LEPE PARCELE ugodno na prodaj. Vprašati v gradbeni pisarni Peklar, Tomšičeva ulica. 19966-11 NOVA HIŠA s 3 sobami se proda za 16.000 din gotovine in nekaj hipoteke. Cimerman, Pekre, pod Pohorjem, pri Mariboru. 19975-11 Radi izselitve prodam KRASNI PARCELI Naslov v ogl. o£M. lista. 19984-11 fotostudii žrelikan Gosposka Proda se PARCELA lepa lega, v magdalenskem okraju. Naslov v vseh poslovalnicah »Večernika«. 20075-11 Nova DRUŽINSKA HIŠA z 2700 m2 zemlje, se takoj proda na Teznem. Cena 36 tisoč din. Potokar, Aleksan-drova c.. Pobrežje. 20067-11 HIŠA v Zg. Radvanju 117 blizu tovarne svile se proda 20051-11 Prodam HIŠO lop sadonosnik, njiva 1 in tri četrt orala. Vprašati Tezno, Levstikova ul. 26. 19947-11 PRODAM HIŠO in 2 orala vrta Pri hiši Rače št. 130- * 19981-11 HIŠA z dobroidočo pekarno se takoj proda v okolici Maribora. Poizve se v Zg Radvanju, Pohorska c. 30. 19954-11 Gozdna PARCELA, m2 7 din, vpeljanim obratujočim lokalom, 970.000 din; enonadstropno novozgradbo z dobro vpeljano gostilno, 450.000 din enonadstropno dvostanovanj sko vilo, vrt in stavbena parcela, 280.000 din; novozgraje np, 5 stanovanjsko vilo, 245 tisoč din; šeststanovanjsko novozgradbo (deloma parket) 225.000 din; novejšo s pekarno, 2639 m2 zemljišča, 190 tisoč din (možnost prevzema hi poteke); novozgrajeno ob prometni cesti z dobro vpeljano gostilno, 175.000 din; slično vili, masivno zgrajeno, 4 sobe kuhinja, velika steklena veranda, vodovod, 1200 m2 sadnega in zelenjadnega vrta, 150.000 na periferiji Maribora dobro vpeljano gostilno z vrtom ter vsem gostilniškim inventarjem za 130.000 din; zelo čedno novozgradbo, 4 sobe, 2 kuhi nji, vrt, 100.000 din; novo tri stanovanjsko, vrt, 75.000 din štiristanovanjsko s še ne po vsem dovršenimi notranjimi prostori, 55.000 din; novozida-no, 2 sobi, kuhinja, klet, vodnjak, 1700 m4^sadnega in zelenjadnega vrtat 50.000 din. POSESTVA: ob banovinski ce c,, ji„k„v oa s* • ^ sti, 43 oralov zaokroženega - • ’ ' Strigova pri vse|, jcu(tur z vsem letošnjim TRGOVINA z mešanim blagom se da v najem na deželi brez konkurence. Golenko Anton, trg Kupujemo in prodajamo: Hranilne knjižice, vrednostne papirje, valute po najugodnejših cenah Preskrbujemo : dolgoročna posojila na nepremičnine Prodajamo : Srečke državne razredne loterije .1 Maribor, Aleksandrova 40 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči jn štedilnike, predno .tastopi zima. Vsa p-ečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 PON1KLANJE. pokromanje predmetov vseli vrst dobro in Docenl pri »Ruda*. Maribor. Trstenjakova ulica 5. 6177-1 Ljutomeru 20005-11 Proda se HIŠA z 9 stanovanji, hlevom in vrtom na prometni točki, pripravna za trgovca. Nasov v ogl. odd. »Večernika«. 20137- NOVA HIŠA z velikim vrtom poceni naprodaj, istotako lepe parcele. Direktni kupci vprašajo Maribor, Stritarjeva ul. 7, Dolajš. 20098-11 TRGOVINA ŠPECERIJE v najstrožjem centru Zagreba, na oglu štirih ulic, z velikim prometom, nizko najemnino. za stanovanje in lokal. za sposobne trgovce velika bodočnost, prodaia Viti-cek. Jelačičev trg 5. Zagreb. 20150-11 V najem se odda za nekaj let HIŠA z 2 sobama, kuhinjo, velikim vrtom, verando upokojencem brez otrok Pri Ptujski cesti. Mesečna najemnina 220 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 20013-11 Radi selitve prodam POSESTVO z dobro hišo in gospodarskim poslopjem. 4 orali (vinograd. 3 niive, velik sadonosnik in iep gozd) v Sv. Jakobu v Slov. goricah Pojasnila daje Markež Nasipna 48. Pobrežje. 20014-11 Leuo OGRAJENA PARCELA s studencem sadnim drevjem, brajdami in zasilno gospodarsko poslopje se poceni j " proda. Naslov v ogl. odd. 1-oreilQC Anton-»Večernika«. 20161-11 ~ pridelkom ter živini in mrtvim inventarjem, 385.000 din; lepo vinogradno z gosposko hišo, oddaljeno 25 min. od tuk gl. kolodvora, 330.000 din; pri Pe snici, 12 oralov, 3 orale vino grada, ostalo sadovnjak, gozd, njive, travniki in lepa gosposka hiša, 225.000 din; 15 oralov vzornega vinogradnega posestva v Halozah z gosposko hišo, 10 min. od šole in cerkve, 200.000 din; pri Mariboru 5 oralov, 105.000 din; 4 in pol orala z vinogradom 70.000 din. IŠČEM za svoje kupce posestva vseh vrst (gozdna!), žage, mline, hiše, vile itd. 20085-11 POSESTVO z nekai orali zemlje na drž. cesti v Framu, 3 minute od avtobusne postaje.' Va ure od kolodvora, visokouritlična hiša z novim, velikim gospodarskim poslopjem, z elektr. pogonom in lučjo, sposobno za vsako večjo olbrt kakor tudi za oddih in mirni dom. 30145-11 Čedna etiostanovanjska HIŠICA v okolici mesta se proda. — Vprašati pri Zvezi Maistrovih borcev. Narodni dom 20165-11 POSESTVO Z GOSTILNO pri Ptuju, 52 oralov vinograda. sadonosnika, gozda, njiv in travnikov din 270.000. — Hiša v sredini Maribora. 3 stanovanja, velik! delavniškl MESARIJO j prostori, primerno za indur z inventarjem na prometnem striio. din 260.000. proda kraju oddam takoj v naiem. | Realitetna pisarna »Univer Naslov v ogl ka«- HRANILNE KNJIŽICE Prve Hrvatske štedionice, vsako vsoto, hitro kupujem ter plačam tako-j v gotovini. Ponudbe z naznako cene hitro na: Franc Mihelin, Za-odd. »Večerni- [ zal«. Maribor, Meljska c. 3-1. greb, Žerjavičeva ulica 9 20012-11 I 20168-11 ' 20151-12 DENAR AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javite se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Dom«, Maribor. Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3,— za odgovor. 16681-12 Prodam železno REKLAMNO PLOŠČO rogovje, 5-Iitrske steklenice, radio, 2 zimska plašča, obleke, kralieve slike, gostilniške bloke. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20116-13 MOŠKE PLAŠČE Crombie v novih barvah i« krasnih vzorcih prinaša manufaktura Jos Šraj. Maribor. ___________________20104-1.1 Poceni prodam več vrst MODELOV za kopanje novih studenocv. Studenci. Radvanjska c. 6. 20115-13 SPOMNITE SE CMD! STROJI DOBER PISALNI STROJ »Adler« prodam po Ugodni ceni. Vprašati pri tv. Sapec Konrad Aleksandrova c. 24. ______________________20021-14 NOV PISALNI STROJ BSA motorno kolo 500 ccm. novejši model, pletilni stroj poceni naprodaj. Čerič, Frančiškanska 11. 20081-14 V poliubni izbiri dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 40.— Zahtevajte brezplačne sezname. leMrolon I Hans nstopitti is MtrDuu . Metne! & Herald POHIŠTVO-OPREMA SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311—1 Proda se VELIK ŠTEDILNIK za vzidanje, dobro ohranjen-Naslov: Starinarna Kikel, Tržaška cesta 5. 20102-17 Prodam zelo moderno TRDO POHIŠTVO vložke, madrace in likalne mize Makotter Krekova 6. 20139-17 Prodani sobno ŽELEZNO PEČ Kolonija Hutter 17, Pobrežje. 20130-17 PLINSKI KUHALNIK z dvema gorilnikoma poceni prodam. Horvat. Kolodvorska ul. 3. pritličje.___20090-17 Prodam RAZNO POHIŠTVO iz masivnega hrastovega lesa (spalnica). Naslov v ogl. odd-»Večernika«. 20112-17 Tvrdka »K.« iz V. nam piše sledeče: Zelo nas je začudil uspeli malega oglasa v Vašem cenj. listu. Za enkratno oglaševanje smo prejeli nič manj kot 210 ponudb ... LOČENKA 38 let stara, s premoženjem v gotovini 280.000 din, iščem moža Navodila daje proti nakazilu 10 din v znamkah »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 20000-19 za legit macije in portrete v prvovrstni izdelavi zmerne cene Sodna ul, ca 1 nasproti Bate Čedne jopice in puloverje, mako perilo, rokavice in nogavice, ilanele pižame, srajce in kravate najceneje pri PREPRIČAJTE SE IN ZADOVOLJNI BOSTEi MARIBOR ♦ GOSPOSKA 13 TOČILNA MIZA dobro ohranjena, se proda. Bife Pinterič. Tržaška c 1. ____________20033-17 ZAPUŠČINA hišnega posestnika proresor-ja Sprahmana, več sto komadov, se bo v torek, 19. nov. popoldne dražbenitn potom prodajala. Pobrežje, Zerkov ska cesta 22. 20050-17 GALOŠ IN SNEŽK primanjkuje, sedaj se Vam prilika nudi galoše in snežke Vam jaz poiemplan. ker gumi Šp vedno na zalogi imam Za dobro delo iamči Franio Koic. Studenci. Radvaniska c 31. 20101-18 NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža-volna- pletenine- Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice. 16799-18 Moške srajie Hravate Mo gavite Rokav; ee in vse ostf/ /o za gospode GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, prak- j tični patentirani brisalec za I umivanje in sušenje oken Cena z navodilom 40 din pril lugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8 Telefon 42-40 Pri predplačilu na čekovni račun št 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce 13544-18 ABOZA OBLEKE I SAMOSTOJEN TRGOVEC v sredini Maribora, star 27 iet. želi spoznati gospodično, rgovsko naobraženo, z nekaj lote. Najraje z dežele. Pi-mene ponudbe na ogl. odd. večernika« ocd »Trgovec«. 20129-19 JKGESS RADIO APARAT j v izvrstnem stanju- poceni i naprodaj. Vogrinc, Aleksan-' drova cesta 57 20158-20 RADIO APARAT 3 ceVni- naorodai Naslov v1 ogl. odd. »Večernika«. 20113-20! RADIO STAREiEL MARIBOR © Srednje VELIKI PES lisičje barve, se je zatekel. Vrtna ul. 8, Nova vas. n_ 20133-27 M- ROin^k Maribor, graiski trg i Dobro ohranjeno PISALNO MIZO stole omaro in stelažo za kniige kut/im, najraje iz trdega lesa. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 19997-17 ENA IGLA ZA loo^p ""RADIO STARKEL MARIBOR, TRG SV0B0DE.6 Prodam dobro ohranjeno POSTELJO omaro, mizo, težko moško kolo in črni moški plašč. Obiski v nedeljo predpoldne. Ribniško selo 6, Krčevina. _______________________ 20058-17 Kupim STENSKO PLINSKO PEC dobro ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Plinska peč«._______20056-17 ŽELEZNE PECI dckoracijski divan. radio, mandolino, daljnogled in raznovrstno ceneno blago prodam Masarvkova 24. vogal Tržaške._____________7T699-17 KUHINJSKA KREDENCA omara za knjige, obešalnik, ■ledenica, sanke se poceni prodajo. Masarvkova 2, vrata 4. 20170-17 MIZE IN STOLE prodam. Mlinska 1, krojač. 20164-17 POHIŠTVO! Ali ni Skoda denarja dati za manjvredno pohištvo pri nestrokovnjaku? Stanovanjska oprema se naroča edino pri »EFKA« mizarstvu. Maribor, Frančiškanska ul 12, kjer se vsako naročilo, mehko, špe-rano ali furnirano pohištvo strokovno izdeluje. 20140-17 Kupujem in plačam visoke cene za lepa prvovrstna namizna labolka Kanada, Bellefleur, London* Pepping, Kalbil, |onathan in dr. pl. vrste, kakor tudi druge navadne vrste Bobovec Mo-šančke, Demason. Carevič ild. sadje, ze enjava in deželni loaipina Bola ridelki en gros • Maribor, oroška c. zO na dvorišču £ ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mme FELICITAS zopet v Mariboru ter sprejema ob torkih in petkih. Sodna ulica 26-III/8 197'54-18 ZIMSKI PLAŠČ za visoko osebo, skoraj nov, iz krombvia. moderen kroj, se proda za 800 din. Vprašati Aleksandrova 12. krojaštvo A, Žagar & M. Podbevšek. 20066-18 Kupim star, ponošen ŽELEZNIČARSKI KOŽUH Kacijanerjeva ulica 22-1.. vrata 3 Melje. 20055-18 Vopteiiuajfietie oo din 10. kemično očiščeno din 14. Cehano in pod »Uspeh«. 20011-21 liste. Dobite iih takoi ovljene- Dobro, poceni v > Foto Kieser, Vetrinjska ul. * — nasproti Graiskega kina-1S584’*- MOŠKO KOLO poceni naprodaj. Vprašati Sp. Radvanjska c. 27, Nova vas. __ 20069-22 Kupim MOŠKO KOLO in radio. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20024-22 Globok OTROŠKI VOZIČEK naprodaj. Vprašati Wusser, Kejžarjeva 4. 20006-22 MODERNI VOZIČKI Prodno si nabavite blago za obleko, plašč ali kostum, oglejte veliko zalogo v manu-iakturni trgovini JOS. ŠRA.I. Maribor palača Banovinske hranilnice- 20103-18 Poceni prodam moški CRN PLAŠČ skoraj nov. Ruška cesta 4. 20127-18 Julijana Šoper Mari er, Glavni trg 9 Izdelovanje vsakovrstnega krzna ter sprejmem surovih kož za strojenje in barvanje. Velika izbira vsakovrstnega krzna. Zenski kotiček Novo LOVSKO OBLEKO prodam zelo znižano. Krojaški salon »Obnova«. Sloven-ska ul .36. _ 20169-18 Proda se ZIMSKI PLAŠČ in jopič za 14—15 let starega fanta. Mariiina 10 pritličje levo 20143-18 LINOLEJ, kartolej, voščeno platno v veliki izbiri pri -OBNOVA" F. Novak Jurčičeva uL 6 ŽENITBE - DOPISI Zelo lepo KMEČKO DEKLE 17 let staro, rk. vere, zelo milo in dobro, blondinka, lepega stasa iz dobre kmečke obitelji, dota v gotovini cca. 100.000 din. želi poročiti dobrega mladeniča rk. vere. Ponudbe z nakazilom 10 din v znamkah na »Fides«, Za-greb. Vlaška 66 20089-19 VLAKOVODJA. 33 let star. z mesečno plačo 2000 din- iščem zakonsko dru žico. Navodila daje proti nakazilu 10 din v znamkah »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 2000»-" Navodila daje proti na-10 din v znamkah Zagreb, Jelačičev 20000-19 DRŽAVNI UPOKOJENEC (bivši kapetan), 50 let star, visoke in lepe zunanjosti, dobrega značaja, zelo soliden, z mesečno pokojnino din 2.500, bi poročil gospodično, vdovo ali ločenko, dobro Slovenko do 50 let staro. Ponudbe z nakazilom 10 din v znamkah »Fides«, Zagreb, Vlaška 66 20088-10 1 SAMOSTOJNA SLOVENKA Rad bi spoznal njene dobrote, katere bi vedno čislal. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Samotožie 48« __________________20134-19 MESAR 41 let star, s premoženjem 1,000.000 din. iščem zakonsko družico Navodila dajp proti nakazilu 10 din v znamkah »NADA« Zagreb. Jelačičev trg 10. 20001-19 oo vseh cenah BOGOMIR DIVJAK Ulica Jcntza Kocl/a * Eksistira AVTOMOBILSKI LASTNIK z res finimi manirami? Samo stojna dama iz province, 35 let. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Finesa«. 20155-19 Ugodno se proda I ŠTIRISEDE2NI AVTO I znamke Ford E. Nakarjeva ul. i 13, Studenci. 20119-22 Prodam MOTORNO KOLO znamke N. S. U., 250 ceni. Strossmajerjeva 8. 20092-22 PRIDELKI JABOLKA bobovec in mošančki 1400 kg proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20082-23 Prodam LEPA JABOLKA mošančke. bobovec in ciganke. ca. 1500 kg. Vprašati Pobrežje, Tržaška 3 20174-23 I KMETOVALCI POZOR« Kar ie bilo nekdaj, to ven* tudi danes. Uporabljajte s ro. vsestransko preizkuse* sredstvo redilni prašek * živino, posebno za prasn-• M A STE L I N « zakonito zavarovana znaI?£i[ Samo poskusite in PrePrl se bodete! Dobi se V ,v y trgovinah na deželi m |»3 "“»(Ssars-Av? »NIKOTINOL« neškodlivo & nesliivo sredstvo odvadi 2—3 tednih kalenia tudi naJ_ strnstneiše kadilce Cena v lika steklenica din 70.—'11,3 din 60.— Po povzetju rfzp;; šilja .lugopatent. Ljublian • Dvorakova 8. Spreitneh*. preprodajalce_______1 č—* Prodam 22 kg OVČJE VOLNE Wernik, Meljska 5/11. 200865 Kupim dobro ohranjen COLN. . „ Naslov: Komel. Žolgarjev ul 20. 200495 Valentin Železnik Kopališka ulica - ŽIVALI LOVCI. POZOR! Lovska psička, svetla svetlo-jvrogsta, majhna, po imenu I »Diana«, katera ie bila že dvakrat objavljena v »Večer- j niku« ter se zatekla h gostil-1 uičarjti Riedlu na Pobrežju. Je od tam brez sledu izginita. ' Gg. lovec naprošam na) mi javijo Preiti nagrad', če jo iz- i slede. Fras Rudolf, Dclgoše št. 68 pri Mariboru. 20065-24 LOVSKI PES C mes. star,'* se proda. Zrkovska cesta 9, Pobrežje. Gttmze Franc. 20080-24, Proda se večja količina POMIJ Vprašati: Ob železnici 4-1- . ______________________201415 DVIGNITE DOSPELE „P. PONUDB^; gospodična. 19956, absolyc kmet šole, center 8, vz^l}, na zavarovalnica, št. 19° desni breg. dober stalen z služek. enaka z enakim *: sen, kmetovalec, bodočno* lepa bodočnost, lep bu.K gozd, lena lega mirna, niai. no mirno, nastop takoj. “ boljša naložitev denarja, n š'ena, pošteno dekle, ,č, ljiv Ptui, pridna blagaimcu* ka, plačilo takoj, plača 0 ' 300.--, plačilo takoj, proti 8° tovini, resni kupec- redka J. lika stalna služba, selci< ven. sonce in zrak, sanios ' jen strugar, stalna zap?f.,a tev, sporazum, šofer 11 j, prednost, športni voziček • cen Plačnik, Triglav. « -i!, šnja kupčija, takojšnji plač’".', ugodni plačilni pogoji. nost visok zaslužek, vardj^, vdovec obrtni1; /aneSo1" zanesljivost, zc!o miren, Zlin ska sukira železničar. 20163-2» Spomnite se CMDI Neprimerno boljši od dragega ruskega čaja je naš aromatični »E M O N A« CVETLIČNI ČAJ Prijetno boste presenetili Vašo družino in Vaše goste. Zahtevajte samo originalno pakovanje. V vseh trgovinah. Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star Dapir. cunje krojaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževino. ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno do najvišjih cenah Arbeiter. Dravska ni. 15. Te‘ 26-23. Vaša usoda ZANIMIVA RAZSTAVA PRAKTIČNEGA PIS. POHIŠTVA OD 15. — 20. NOVEMBRA 1940 OGLED NEOBVEZEN, REKLAMNE CENE D.K.W. MAISTER vožen 21.000 km z dobrimi gumami se proda. Naslov v oglasn. odd. „Večernika“ Mizarji! Lesne industrije! Pri nabavah za Vaše podjetje zahtevajte brez-obvezne ponudbe za razne stroje in njih dele in orodje pri zastopstvu *§MEC & Co., MARIBOR, PREŠERNOVA 4 Osrečeni boste ter zvedeli za svojo bodočnost, preteklost, sedanjost, nadalje o svoji službi, znanju, politiki, karijeri, bogastvu, zakonu, ljubezni, loteriji, potovanju, sodnijskih zadevah, dediščini, o prijateljih in sovražnikih ter srečnih dnevih. Nadalje sledi veliki posvet za špekulacije, trgovske posle, zdravje, karakter ter vse Vaše izrečene želje. Napišite točen naslov z rojstnimi podatki in priložite din 15.— v denarju ali znamkah. Naslov: Astro - psihografo- BUREAU, pošt. pret. 608 Beograd. Kljub podražitvi materiala dobavljamo ELHOMA v obliki kovčka za vse vrste avtomobilskih in stabilnih motorlev po stari konkurenčni ceni din 5.500— 7,500. Mehanična delavnica. Ljubljana sv. Petra cesta St. e v.'85. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA št. 3, TEL. 25-31 Pri .nas dobite vse stroje, ki prihajajo v poštev v. lesni stroki! Izdelki samo prvovrstni in to brez konkurence tako v ceni kakor v tehnični dovršenosti. -- Mnogo referenc na razpolago. STROJE DOBITE TUDI NA ODPLAČILO IN TO POD iZELO UGODNIMI POGOJI. Zahtevajte ponudbe, ki so brezobvezne, dobava točna in kratkoročna. Za takojšnjo dobavo iz skladišča v Ljubljani so na ražpolago in to še po stari ceni in starem tečaju sledeči stroji: 1 reskalni stroj brzo tekoči s 3—6—900 obratov v minuti, z motorjem 5 KS, z vsem potrebnim pomožnim orodjem, in reskarnimi pripravami. 1 poravnalni stroj 400 mm širine s krožno žago in vrtalno pripravo kakor brusilni aparat za brušenje nožev z vsem priborom. 2 liniversalna stroja 6 krat kombinirana z vsemi pomožnimi pripravami, kompletnim orodjem s pridelanim motorjem 5 KS. Dobava takoj iž tovarne. Vsa tozadevna pojasnila in ogled brez-obvezen pri zastopstvu Stemike Prodaja v Mariboru po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov : l. Kocmut, Meljska cesta 1 SCHMEIPER in sinova Jurčičeva t ZAGBEB. NIKOLIČEVAIO Odvetniki! KRZNARSTVO Thetnizov LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 3, dobite v knjiga«i I TISKOVNE zadruge, °r{ Cankarjeva uUca • »lefon st. rt H KRZNARSTVO GOSTILNA PR. LIPI Damski plašči najnovejši modeli, obleke, perilo, klobuki ugodno pri Continental se odda v najem Pismene ponudbe na oglasni oddelek lista pod „Lipa“. Maribor, Jurčičeva ulica HOTEL ..ZAMORC V nedeljo na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ni. 34 Uubljana Prešernova ni. 40 »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦» POSOJILNICA NARODNI DOM v Mar boru u i o. t. ^naistarejš) slovenski denarn zavod v Mariboru mm REZERVE BLIZU DIN 12.000.000- M za moške obleke in plašče, damske kostume in plašče, bubertuse, oficirske in železničarske uniforme ter v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah krojaške potrebščine dobite samov Maribor (pri glavni policiji) Velike izbiro zimskega Map češkem Marihrtt f rn* i trlavni noiiciiO MARIBOR . GOSPOSKA ULICA 13 zavarovalnica malega človeka LJUBITELJI ORIENTALSKIH UMETNIN! Maribor - Sodna ulica 1 - v lastni palači Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužrtek, pokojnino denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri „Dravi“! Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov! »I C n E K n n « Telefon 4M2 Orientalski salon, skladišče perzijskih kakor tudi vseh ostalih vrst tepihov in antikvitet Mutavelič, Ljubljana, Šelenburgova 4 Hadoteka Cenj. občinstvu naznanjam preglednosti to čd o st enostavnosti zanesljivosti in cenenosti za popravila vseh vrst šivalnih strojev, Kot dolgoletni mehanik pri firmi Singer, se bom potrudil, da vsakogar zadovoljim s solidnim delom in točno postrežbo, “ Imam na zalogi nadomestne dele, nove j11 rabljene šivalne stroje za domačo uporabo m vse obrtniške svrhe. Strokovni nasveti radi popravila ali nakupa strojev vsakomur brezplačno in hrezobvezno! Se priporoča JOSIP K O V A R, mehanik MARIBOR, Mlinska ul. 10 otroških vozičkov, dvokoles, m delov, šivalnih strojev, pre-voznih tricikijev, pnevmatike pri »TRIBUNA" F. B. L., MARIBOR Aleksandrova cesta 24 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c. 4 MARIBOR Gregorčičeva 24 Moški S Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule - HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošli diskretno ''razpošilja : KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU, Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij. „VIS-VIT“. Zagreb. Langov trg 3. ,w.m. Mi že veste ♦ p e čar s ko in keramično podjetje nudi najboljšo in največjo izbiro pečarskih in keramičnih izdelkov po zmerno nizkih cenah ter se Vam toplo priporoča oriljante, zastavijalne išče nujno za nakuo želite oglaševati, pokličite telefon: M. ilgerjev sin, Maribor. G osposka ulic* Štedilnike ieMkite, vseh vrst kakor tudi peči za zimo dobite..po zmernih cenah v trgovini železnine vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite V logi pohištva. Maribor, Aleksandrova cesta štev. SIRITE »VECERNIK«! Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri te) hranilnici Dravska \ banovina 6 celim svojim premoženjem In m vao svojo davčno močjo - - Hranil- ^ nlca izvršuje vse v denarno strO- 1 aH J*© »padajoCe posle točno In kulantno jm A H pr- Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi s« ue vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11 il