Naročnina
Dnevno IzdflJ«
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
течеСпо 35 Din nedeHska lzda)a celole no v Jucjo-slavlll 40 Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi pol 50 ln 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Dlp-□ Pn večtem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen ponde!,'Ka ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopltarlevl ulici šl. 641 Rokopisi se ne vraCa/o. nelranklrana pisma se ne sprelema/o v Uredništva telefon šl. 2050. upravništvo šl. 2328
Političen list sa slovenstei narod
Uprava le vKopllar/evl ul.šl.6 y Čekovni ratun: C/ubl/ana štev. I O.OSO ln I0.349 zo Insrrule., Sora/TOoJI.7S6.1, Zai/reb šl. 39.0«. Praga ln Vunaj it. 24.797
Vsi radikali za enotnost svojega kluba
in stranke.
ACA STANOJEVIČ V BELGRADU. - BORBA ZA PREDSEDNIKA RADIKALNE STRANKE. — UZUNOVIČ NEVTRALEN. — BOŽA MAKSIMOVIČ SE BO ZAGOVARJAL. — OBTOŽNICA NE VSEBUJE NOBENEGA OČITKA PROTI SEDANJI VLADI.' — ZA OBDOLŽITVE PÎ10TI MAKSIMOVIČU SO ODGOVORNI TUDI SDS IN RADIČEVCI.
Nepoboljšljiva so.
Ko je pred dvajsetimi leti prodirala misel tplošne in enake volivne pravice, je slovenski liberalizem točil bridke solze za privilegiji gotovih stanov. Glasila lažinaprednjakov so napovedovala najstrašnejše posledice za državo in človeško družbo, če bo imel za državni zbor enako volivno pravico cestni delavec in slovenski liberalni magnat, ki se ja senčil v milosti samega cesarskega namestnika, predsednika dežele Kranjske barona Heina. Niso govorili takratni liberalci iz svojega. Bili so zvesti učenci nemškega svobodomiselstva in »Slovenski Narod« je le poslušno ponavljal, kar je skoval judovski žurnalist v »Ncue Freie Presse«.
Dvajset let je minilo. Naše svobodomiselstvo, ki sc zbira okrog takozvane samostojne demokratske stranke, se ni v tem času ničesar naučilo in ničesar pozabilo. Ljudje so mu še vedno dveh vrst: eni, ki imajo in vse smejo, drugi, ki so — pc umevanju teh krogov — odločeni, da služijo. Kako naj bo po mišljenju ;eh gospodov tovarniški delavec enakopraven ivobodomiselnemu magnatu, ki sc sme gibati i družbi gospoda dr. Žerjaval — Jasno je to jačelo izpovedal poslevodeči podpredsednik demokratske stranke dr. Dinko Puc v prvih sejah ljubljanske oblastne skupščine. V svojem snanem govoru jc razdelil volivce v tiste, ki so ob ccstah in tiste, ki so ob strani. Prvi so ireč vredni — po njegovem — drugi manj. Ker Doznamo mentaliteto te gospode, se nismo Drav nič čudili, ko smo slišali ta govor. Kar ;o s težavo zakrivali v svojih srcih, je končno Drikipelo do točnega izraza reakcijonarne miselnosti.
Še točneje je označil to mentaliteto sam 3r. Gregor Žerjav v znanem članku belgrajske ^Reči«. Ko nameče na Slov. ljudsko stranko kup blata, zaničljivo zapiše: »Trgovska zbornica mora dobiti izjemni volivni red, da se omogoči zmaga klerikalnih kmetov, branjevk, trgovcev in obrtnikov.« Že večkrat je glasilo SDS »Jutro« z zaničevanjem napadlo branjevce, kakor da niso enakopravni udje človeške družbe, sedaj pa načelnik tc stranke proglaša volivni red, ki uvaja proporc ter splošno in enako volivno pravico v Trgovsko zbornico, za nekaj izjemnega in sc zgraža nad »zmago« branjevcev, trgovcev in obrtnikov. Pristavlja sicer »klerikalnih« trgovcev in obrtnikov, toda prav ta izraz posebno priča, kako daleč je miselnost gotovih »naprednih« krogov od enakopravnosti in pravičnosti.
Tudi patriot, pravi jugoslovanski patriot, bi bil rad naš svobodomiselc. Toda le, dokler je to neka prednost pred drugimi. Cc ni več »protidržavnih« elementov, čc smejo »klerikalci« sedeti v vladi — kaj naj potem počne »patriot« liberalnega kova. Temu razpoloženju je dal dr. Žerjav duška v istem članku »Reči«. Ko da duška nejevolji, da je SLS v vladi, sklepa: »V njegovem srcu« — namreč »patrioto-vem« — »se v takem momentu nekaj ruši in poka, kar se nikoli več ne da popraviti.« Kaj če je trboveljski rudar s črnim gnjevom v duši gledal, kako mori druhal od državne oblasti zaščitene Orjune nedolžnega tovariša. Takrat v njegovem srcu ni smelo pokati, ker »patriot« je le liberalec »Jutrove« sorte. Če je stotine nesvobodomiselnih uradnikov s strahom čakalo, da se izpolni težka beseda voditelja »patriotov«, da v štirih letih nc bo več na Slovenskem »klerikalca« v državni službi, o takrat sc ni smelo rušiti in pokati, saj ni bil zadet »patriot«. — Dvojna mera, to je najboljši znak »naprednega« liberalca.
In delo takega »patriota«? Pred dvajsetimi leti se je zaganjal proti elektrifikaciji kranjske dežele, proii socialnemu zavarovanju, vse je obgodrnjal, povsod videl neuspeh, če je kdo drugi prijel za delo, sam pa se ni lotil ničesar razen »Agromerkurja«. Po prevratu je pač delal naprednjak, zelo napredno delal. Zdelal je »Jadransko banko«, »Slavensko banko«, zdelal celo vrsto nacijonalizacij. Nekateri teh patriotov so tudi pridelali nekaj pri tem. Ko pa je končno dodelal na Slovenskem, mora SLS po-oravljati njegove grehe. Zato pa godrnja, huj-ska, obrekuje. Poglejte »Jutro«! Ali nima vsak dan člankov o neuspehih SLS? In dober patriot liberalnega kova berc in verjame.
To je naš liberalec, ki se nazivljc svobodomiselc. Kar se jc pred leti naučil od Nemccv, svojih sistematičnih učiteljev, to zna. Oni so naprej — »patriot« pa je zaostal in sc čudi, da svet noče biti tak kot je njegova mentaliteta. Pri tem ni čuda, da sc v njegovem starem srcu ruši in poka.
Naša ljudska stranka pa gre svojo pot naprej brez ozira na te zaostalce. Z naprednim
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič je storil potrebne korake, da se duhovi v radikalnem klubu malo pomirijo in da se že pred sestankom narodne skupščine zedinijo v vseh pogledih, v katerih so dosedaj obstojala različna mnenja. Ilija M hajlović je v tej smeri po nalogu ene, kakor druge struje posredoval pri odločilnih in vplivnih možeh.
V isti zadevi je danes prispel v Belgrad tudi znani radikalni prvak Aca Stanoje-v i ć. Mnogi mislijo, da je prišel Aca Stanoje-vič v Belgrad na povabilo pašičevcev, drugi pa spet mislijo, da je njegov prihod v zvezi s tem, da se edinstvo radikalnega kluba za vsako ceno ohrani.
Borbe, ki jih vodijo različne struje v radikalnem klubu, so že starejšega datuma. Kakor znano, so postale aktualne šele po Paši-čevi smrti, vsled tega ker se nahaja radikalni klub po Pašičevi smrti brez formelnega vodi-tel a. Z ozirom na to odprto vprašanje, ki se mora prejalislej rešiti, obe struji zbirata vse moči, da pri odločitvi o bodočem voditelju prideta na svoj račun.
Vse te borbe so notranjega značaja in nimajo po zatrjevanju prvakov oteh struj prav nobenega vpliva na zunaj. V vseh splošnih političnih vprašanjih je radikalni klub enoten. Zato gleda o radikali z ne voljo na intrige, ki izkoriščajo ta notranji boj. Oni zatrjujejo, da so te intrige brez vsakega pomena in da ljudje, ki mislijo, da bodo uspeli in dovedli do razcepa, ne bodo imeli nobenega uspeha.
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Današnja »Samouprava« poroča:
Finančni minister je včeraj sprejel vest o uspehu drugega dela jugoslovanskega zunanjega pc ,ojila v znesku 30 milijonov dolarjev, ki se je emitiralo na newyorškem denarnem trgu. Minister je izrazil veliko zadovoljstvo na uspehu emisije. Dodal je, da se nadeja, da je to začetek vezi z ameriškim denarnim trgom.
Ogromna važnost graditev železnic sc e more dovolj naglasiti, posebno če se pogleda na železniško omrežje v Bosni, Hercegovini, Črni gori in južni Srbiji, se vidi popolno pomanjkanje železnic. Minister računa, da bo spopolnjevanje železniške mreže gospodarsko združilo vse dele naše kraljevine in jih navezalo drug na drugega. Istotako namerava vlada ta denar iz fjosojila porabiti v to, da se dvigne produktivnost v vsej kraljevini.
Kakor znano, je bila kraljevina SHS brez zunanjega in notranjega posojila, vendar je v
Rim, 12. aprila. »Giornale dTtalia« poroča o novem jugoslovanskem zakonu, ki prepoveduje tujcem, da bi imeli v lasti kakoršnokoli nepremičnino v območju 50 km od morske obale. List pravi, da bodo s tem zadeti Italijani v Dalmaciji, ki so optirali za Italijo. Posebno naglasa, da preidejo sedaj v jugoslovanske roke velevažna industrijska podjetja, ki so bila doslej v italijanskih rokah, posebno cementarne v Splitu in električne centrale. List pravi, da krši Jugoslavija s tem italijan-sko-srbsko konzularno pogodbo iz 1. 1879., ki se je 1- 1924. razširila na celo Jugoslavijo.
Dalje se navedeni list peča z izjavami pariškega poslanika Spalajkoviča glede reševanja sedanjega spora zaradi Albanije in pravi, da Spalajkovič prezgodaj poje zmagoslavje. »Ugotovimo takoj« — piše list — »da se ne more govoriti o pogajanjih, marveč zgolj o pogovorih glede splošnih italijansko-jugo-slovanskih odnošajih. Tu se ni kaj pogajati, marveč le pojasniti, pač pa so že sklenjeno
in neumornim delom za ljudstvo bo dvignila v narodu zavest, da smo v državi, kjer vlada enakopravnost, zavest da je minila doba privilegijev in da si narod sam kuje svoio srečnejšo bodočnosL
Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič stoji povsem nevtralno ob strani. Po njegovem mnenju je treba enotnost radikalnega kluba ohraniti za vsako ceno. Misli, da se mu bo to tudi posrečilo. Vse vznemirjajoče vesti so po njegovem mnenju brez vsake podlage. Vlada mirno nadaljuje svoje delo na konsolidaciji gospodarskih razmer,
Zadeva Bože Maksimoviča je rešena že s tem, da se je sklicala skupščinska seja. Na tej seji bo Boža Maksimovič nai-nčno odgovoril na vse točke obtožbe. Po zatrjevanju njegovih prijateljev, bo dokazal neutemeljenost teh obtožb. Maksimovičeva pripravljenost in gotovost, da skupščini z argumenti dokaže neutemeljenost obtožb proti njemu, se smatra v vseh krogih kot na'boljši dokaz, da 60 različne kombinacije, ki se delajo, brez vsake podlage. Predvsem je to osebno Maksimovi-čevo vprašanje. V obtožbi so namreč ne navaja nobeno dejstvo, ki hi ee nanašalo na delovanje sedanje vlade. Za dejstva, ki se navajajo v obtožnici, bi predvsem odgovarjale vlade, v katerih ro sedeli tudi samostojni demokrati in radičevci.
Boža Maksimovič je bil danes dalj časa v avdicnci v dvoru. Pri tej priliki je podal obširno poročilo o notranjepolitičnih razmetali v državi. Pogoste Maksimovičeve avdi-ence v zadnjem času pač najboljše dokazujejo, da so vesti o tem, da Maksimovič ue uživa zaupanja drugega ustavnega činitelja, brez podlage.
tem času v produktivne svrhe investirala čez štiri milijarde dinarjev iz proračunskih sredstev. To jc bilo seveda hudo breme za proračune. Sedanji proračun istotako določa za investicije velike vsote iz rednih dohodkov, kar po mnenju vlade ni zdravo za financiranje. Zato se bodo z ozirom na to posojilo investicije iz proračuna črtale. Na ta način se bodo tudi zmaujšala davčna bremena. Sedanje posojilo bo blagodejno vplivalo na pospešita rešitve gospodarske krize, ki se zadnja leta zelo občuti.
Minister je ugotovil, da se je stabilizacija stvarno dosegla, in da bo sedaj Naro na banka mogla z ozirom na dolarsko posojilo preprečiti vsak poskus špekulacij z dinarjem, Kupovala in prodajala bo vse tuje valute po določenem tečaju, po katerem se jc izpeljala sedanja stabilizacija. S tem delom se bo pripravil prehod lz sedanjega stanja stabilizacije v njegovo zakonsko stabilizacijo.
pogodbe med Rimom in Belgradom, ki že leta čakajo na ratifikacijo od strani Jugoslavije. G. Spalajkovič in njegovi prijatelji so glede izida teh pogovorov zelo optimistični, toda nekoliko pesimizma bi ne škodilo.« — Na naslov velesil piše »G. I.«, da naj si dobro premislijo, predno bodo naklonile Jugoslaviji svojo ponvoč, ko gre za vprašanje miru na Balkanu. Če bi velesile prav razumele svojo nalogo, ne bi zanje sploh moglo biti vprašanja, ali naj volijo med prijateljstvom Italije ali Jug- slavije. Že samo prepričanje, da more računati na zaslombo velesil, zavaja Jugoslavijo, da pooslruje svojo politiko nasproti Italiji. in komaj začeti pogovori se zapletajo, namesto da bi se razjasnili.«
Bizantološki kongres.
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Bizantološki kongres se je danes nadaljeval. Zborovali so posamezni odseki. V prvem odseku je govoril ljubljanski vseučiliški profesor dr. Karel Oštir. Iincl je obširno predavanje o predtrakijskem izvoru besede Bizanc.
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Od Slovencev je na bizantološki kongres v Belgrad prispel tudi rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Franc L u k m a n.
Novi komisar in sosvet celjske mestne hranilnice.
Belgrad, 12. aprila. (Izv.) Upravni odbor celjsko Mestne hranilnico jc z odlokom notranjega ministra razpuščen. Razpuščen je radi pritožbe nekaterih mestnih svetovalcev radi denarnega poslovanja Mestne hranilnice s Slavensko banko. V sosvet Mestne hranilnice v Celju so imenovani; Za komisarja mag pharm. Andrija P o s a v e c , odvetnik dr. Alojzij G a -, ričan, vcletrgovec Rudolf Stermccki, notar Ivan B u r g e r , tajnik upravnega sodišča Ivan Gračner, upravitelj jetnišnice Ivan Možina, kipar in slikar Miloš H o h n j c c , primarij dr. Franc Steinfelser, trgovec Franc Strupi in pekovski tnojster Franjo Koren.
Italijansko-madjarska politika na Balkanu.
Rim, 12. aprila. Sinoči se jo grof Bethlen odpeljal v Milan. Na kolodvor so ga spremili razni vladni dostojanstveniki. Pred odhodom vlaka se je Bethlen pogovarjal z uredn;kom rimske »Tribune* in med drugim rekel: »No« čem ponavljati, kar 6em že rekel; dostavljam samo: Italija more na Balkanu računati na Ogrsko. — Kar se tiče Jugoslavije, sem gotov, da se bomo z Belgradom glede tranzita izvrstno razumeli. Na Reki bodo naše potrebe izprva skromne; potrebovali bomo mostove za prista anje. skladišča itd. Dalje se bo videlo. G. Musolini mi je zagotovil, da nam italijanska vlada ne bo delala nobenih težav, ako bomo v kakem nadaljnem trenotku potrebovali poseben bazen in ga nam bo brez drugega dala.«
POLJSKA IN ROMUNIJA.
Varšava, 12. aprila. Poljsko-romunska komisija za ureditev meje je dovršila svoje delo. Člani romunske delegacije so prišli v Varšavo in se poslovili od poljskih oblastL
KONGRES ČESKIII SOCIJ A LISTOV.
v Praga, 12. aprila. (Izv.) Od 15. do 18. aprila se bodo vršila zborovanja češke so-cialno-demokratske stranke. Med drugim bo na dnevnem redu tudi revizija strankinega programa. Stranka bo zahtevala razpustitev senata in znižanje števila poslancev. Zahtevala pa bo ustanovitev gospodarske zbornice, v kateri naj bodo zastopane vse gospodarske organizacije. Dve tretjini članov te zbornice naj i/.volijo delojemalci in eno tretjino delo. dajalci.
NAPAD NA RUSKEGA KONZULA V KUNIGSBERGU.
Konigsherg, 12. aprila. Minolo nedeljo ponoči je skupina radikalnih nacijonalistov na ulici napadla ruskega konzula Ernsta Kan-torja in ga pobila na tla. Poslanik je težko ranjen. Policija je aretirala do 30 narodnih socijalistov. Preiskava je dognala kot glavnega krivca domačega učitelja Borisa L e c h e 1, po rodu Nemca iz Rusije. Lechla so zaprli, ostale aretirance pa izpustili. Vz.hodnopruski vladni predsednik je tali o j obiskal ranjenega konzula.
RAZPRAVA 0 ATENTATU NA MUSSOLI-NI J A.
v Rim, 12. aprila. (Izv.) Pri današnji razpravi proti atentatorjem na Mussolinija sc bili zaslišani nadaljnji obtoženci, katerih izpovedi so samo postrnnskega pomena. Zatem so podali svoja poročila izvedenci, kj so ugo lovili, da je bilo Zannibonijevo strelno orožj« zelo precizno in bi strel gotovo zadel svoj rilj Zanniboni ie rekel, da je izvrsten strelec Bivši policijski šef Crispo Moncada radi obve ze službene tajnosti na večino vprašanj te mogel dati odgovora. Zastopniki obtozeneei so ostro nadali postopanje prj zbiranju ot> težilnega materijala, za katerega je oai največ podatkov časnikar Quaglia, ki pa je špioc rimske policije. Njegova poročila niso povsera objektivna. Če se hoče doseči pravična raz sodba, je treba ugotoviti razmerje, v kateren: se nahaja Quaglia do rimske policije
NORVEŠKA GOSPODARSKA KRIZA.
v Oslo, 12. aprila. (Izv.) Delodajalci so na zadnjem izrednem zborovanju sklenili omejiti obrat v nadaljnih panogah industrije. Vsled tega bo brez dela 15.000 delavcev.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
v Brno, 12. aprila. (Izv.) Dane« ob poi-sedmih zjutraj sta trčila dva osebna vlaka pri izhodu i/, kolodvora. Vlak 1532, ki je vozil nn postajo, je prezrl znamenje. Bilo so ubite ki («ukha, Li ie težko, 42 pa laliko ranjenih.
K pogovorom v Rimu.
Uspeh našega zunanjega posojila.
FINANČNI MINISTER O GRADBI NOVIH ŽELEZNIC. — INVESTICIJE SE ČRTAJO IZ PRORAČUNA. — ZA ZNIŽANJE DAVČNIH BREMEN.
Naj bo jasno I
»Jutrovski« gospodje se še vedno pritožujejo nad redukcijami. Dr. Goearju očitajo socialno likvidacijo, drugič očitajo redukcijo na železnici itd.
Za pametne in poštene ljudi povemo še enkrat:
SLS je našla, ko je stopila v vlado, proračun že izglasovan v fin. odboru. Vse redukcije, ki ee vrše, so plod proračuna, ki je bil v fin. odboru že sprejet, predno je SLS stopila v vlado. Ko je SLS stopila v vlado, se je pošteno trudila, da bi trdote v proračunu vsebujoči h redukcij čimbolj omilila. Ravno dr. Gosar je našel svoje ministrstvo po fin. odboru zelo okrnjena Posrečilo se mu je, da je dobil vire izven proračuna, da nekatere važne postojanke reši. V zahvalo za to ga > Jutro« napada. .To je ena stran te medalje.
Druga jo pa tale: Redukcije na železnici so posebno hudo prizadele osobiito nižje uslužbence. Te redukcije so sad direktorskih konferenc. Kdo od nižjega osobja pa se reducira, je stvar šefov. Ti šofj pa so po večini SDS. Znan nam je sledeč slučaj v nekem žel. uradu, kjer je mnogo delavcev: 5ef odpušča le starejše delavce, ki imajo že po več let službe. Šefa, zagrizenega SDSarja vprašajo, zakaj ne odpušča mladih, ampak le starejše. Odgovori:
>Zato, da bo v javnosti večji efekt!« Ta SDSar je nalašč izvrševal reduiccijo na tale način, da jc bolj bolelo. 0 tem bodo naši poslanci v ministrstvu postregli s podatki in imenom.
In še to: Kakor čujemo od slov. poslancev, je bilo na konferenci železniških direktorjev sklenjeno, koliko naj se pri vsaki direkciji reducira osebja. Ljubljanski g. ravnatelj ki ni Slovenec se je trudil, da reši čim več podrejenega osebja. Toda zgodilo se je, da je prišel h gen. direkciji neki slovenski gospod, velik in vpliven SDSar ter ugotovil, da se v Ljubljani lahko reducira 30 odst. osebja. In marsikdo je danes na cesti, ker je Slovenec SDSar ustvarjal doli mnenje, da se pri nas lahko vrže 30 odst. železničarjev na cesto. Da se to ni zgodilo, ni zasluga tega SDSarskega gospoda, ampak g. ravnatelja Kneževiča.
Te rečj smo morali povedati, da bo enkrat konec te jutrovske židovsko nesramne demagogije in predrznega laganja!
Pasivna bî'anca vlade SLS.
Na seji zveznega sveta Zveze industrijcev v Zagrebu je zvezni predsednik S. D. Aleksander povdarjal glede novega finančnega zakona, da jc ta finančni zakon prinesel celo VTsto povoljnih odredb v korist našega gospodarstva. Sklenjeno je bilo, da se pošlje finančnemu ministru dr. B. Markoviču sledeča brzojavka: »Uprava Deželne zveze industrijcev Vam iz današnje seje povodom uspešne emisije posojila v Ameriki izraža prisrčne časti t-ke, uverjena, da bo ta uspeh dovedel do daljnih akcij v interesu okrepitve našega gospodarstva. Istočasno se Vam uprava zahvaljuje za Vaš trud ob priliki sprejetja finančnega zakona. — Predsednik Aleksander.«
Dr. Markovič je finančni minister v vladi, ▼ kateri je tudi SLS. Dopolnila, ki jih ima finančni zakon glede gospodarske sanacije, so te sprejela po ogromni večini na zahtevo naših ministrov dr. Kulovca, inž. Serncca in dr. Gosarja ter naših članov finančnega odbora gg. Smodeja, Pušenjaka in Vesenjaka.
Tako mislijo o klerikalni vladi zagrebški gospodarski krogi. »Jutro« pa naj mirno piše o pasivni bilanci.
Za državne nameščence.
Odbor organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SIJ8, opozarja nižje drž. uslužbence, zvaničnike in služitelje, da se naj ne puste vznemirjati po alarmantnih člankih nasprotnega časopisja. Poslanci SLS so v finančnem odboru in v ministrskem svetu po hudi in daljši borbi dosegli, da so se prvotno od finančnega ministra predloženi amandmani izpremenili in da se je s tem od marsikaterega nižjega uradnika in drž. uslužbenca odvrnila nesreča. Sedanja stilizacija amandniana fin. ministra v čl. 174 b je pravična z ozirom na ogromne stroške, ki jih nosi država za svoje uradništvo.
Zvaničniki se bodo po sprejetem amand-manu mogli postaviti za dnevničarje le tisti, ki še nimajo treh let efektivne državne službe. Ti dnevničarji se bodo zavarovali po predpisih zakona o zavarovanju delavcev, oziroma bratovskih skladnic in to za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nezgodo. To je resnica glede nižjih drž. nameščencev, vse drugo, s čimer straši nasprotno časopisje naše somišljenike, je neresnica
Penzijonisti in — penzijonisti. V stari Srbiji je vse polno penzijonistov, ki so služili samo par dni ali par mesecev ali kvečjemu par let v civilni državni službi, so v najboljši moški dobi in imajo penzije, kakor da bi imeli po 20 in več let efektivne državne službe. Vsa vojna leta eo jim bila šteta dvakratno in sedaj žive na račun drugih državljanov; po drugi strani pa imamo prečani zlasti v Sloveniji dosti kronskih penzijonistov, ki so efektivno služili po SO in 40 let in na stara leta uživajo naravnat sramotne penzije. Povsod so stari peazUonlsti zapostavljeni napram mladim.
Zato je finančni minister zahteval reformo pcn/.ij in predložil amandman, po katerem Di izgubili draginjske doklade vel penzijonisti, ki nimajo 15 let efektivne službe. Ker bi ee na ta način vendarle marsikomu zgodila krivica, so se poslanci SLS borili proti amand-manu v navedeni predloženi obliki ia so končno dosegli, da niso prizadeti tisti, ki so šli v penzijo zaradi bolezni, kakor tudi ne tisti, ki so bili 1. septembra 1. 1923, stari 45 let in več.
Jetniški pazniki se pritožujejo, da bodo mlajši med njimi postavljeni za dnevničarje med tem ko je orožniško in policijsko osobje od tega izrecno izvzeto. Služba jetniških paznikov je ravno tako nevarna in naporna kakor služba omenjenih dveh vrst. Poudariti se mora tudi, da kolikor je nam znano, službo jetniških paznikov v Srbiji opravljajo vseskozi orožniki. Naj bi tedaj naši jetniški pazniki uživali iste prednosti in pravice kakor jih imajo orožniki. Prosimo naše poslance, da se zavzamejo za tozadevne težnje naših jetniških paznikov.
Železni most v Medvodah,
iki se bo zgradil po zaslugi ministra inž. Serneca, to »Jutru« tudi ne gre v njegovo pasivno bilanco in vprašuje, koliko slovenskega denarja pa so klerikalci žrtvovali za ta most? Na kar mu lahko takoj odgovorimo, da niti dinarja, ker se bo ta most gradil na račun reparacij in ga bo torej plačala Nemčija. — Zraven pa >Jutro« še demagoško pristavlja, češ da bi z davkom, ki eo ga klerikalci naložili delavcem, lahko zgradili deset železnih mostov in no samo enega. To je že res, ampak s to veliko razliko, da ročnega davka ni naložila delavcem, kakor je to dobro znano, Slovenska ljudska stranka, ampak ga je naložila vlada, v kateri je sedel kot minister g. Žerjav in zato nosi zakon o tem davku tudi njegov podpis. S1>S je pa ta davek, ker ga že odpraviti ni mogla, delavcu vsaj olajšala z zvišanjem eksistenčnega minimuma. In je torej ta velikanska razlika med vlado SDS in SLS: vlada SDS je nalagala Sloveniji čedalje večje davke, a ji ni dala zato niti enega lesenega mostu, vlada SLS pa olajšuje Sloveniji davke in povrh ji daje še železne mostove.
Hele«žlce
Д Bilanca. Zdaj je začelo »Jutro« delati bilanco o svojem dva in polmesečnem zabavljanju in kričanju proti SLS in prihaja do zaključka, da je ta bilanca pasivna. Kar je na vsak način točno. Za to porazno pasivnost svoje bilance pa se î Jutro« seveda tolaži s tem, da jo proglaša za »pasivno bilanco vlade SLS za Slovenijo«. Če je temu tako, potem pa nikakor ne moremo razumeti, zakaj je dr. Žerjav zagnal tam v Belgradu takšen alarm proti temu falitnemu klerikalnemu režimu, ko bi bilo vendar v najvitalnejšem interesu vesoljne SDS-arije na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasti (po naše: Slovenije), da SLS na ta način tako dolgo naprej gospodari, dokler popolnoma ne skrahira. Einfach tot-regieren lassen! bi dejal mali Moric. In bi potemtakem gospod Žerjav to klerikalno vlado moral le hvaliti in skrbeti, da bi kolikor se da še dolgo ostala, ne pa da .jo šel tja v Belgrad kakor gospod general Wrangel zbirat vojsko proti klerikalnim sovjetom. Res, nerazumljiva ta SDS-arska politika, ki nastopa proti svojim lastnim interesom. Zato se pa tudi ni čuditi, če je bilanca SDS v opoziciji Še bolj pasivna kot je pa bila v vladi.
Д Če bi hoteli sešteti vse miljone, za katere je Slovenija po zaslugi SLS prikrajšana oziroma ki jih bo morala plačati več kakor dosedaj, bi lahko zgradili za vsako vas ob Savi nov železni most. Tako piša »Jutro«. — Če bi hoteli! A zakaj pa nočete? Niti enega milijona ne bi moglo »Jutro« sešteti več, razun če bi se prav debelo zlagalo, kakor se je tudi s trditvijo, da je Slovenija po zaslugi SLS sploh prikrajšana. Zakaj je prikrajšana? Morda vidi »Jutro«, ker že toliko piše o davkih, prikrajšanje Slovenije tudi v tem, da je izgubila finančnega delegata g. Šavnika? Saj se je gospod doktor Žerjav v svojem belgrajskem članku posebej bridko pritožil, da so klerikalni sovjeti odstavili tudi tega za državo tako zaslužnega moža! Iz česar se vidi, da je »Jutru« več za enega za državo zaslužnega moža, kot pa za vse slovensko ljudstvo, ki davke plačuje.
S&odli SLS
LEPO ZBOROVANJE SLS V MARIBORU.
V ponedeljek zvečer je priredila SLS za mesto Maribor zbor zaupnikov. Prišlo jih je toliko, da je bil sicer obširen zborovalni prostor dosti premajhen. Poslanec g. Fr. 2 e b o t je podal obširno poročilo o političnem položaju in razjasnil vzroke, zakaj je SLS v vladi in zakaj je prevzela nase to veliko odgovornost. SLS hoče, da se gospodarske in socijalne razmere zboljšajo. Zavrnil jc vsa natolcevanja in podtikanja nasprotnih strank in listov, tako demokratov kot socijalistov. Njegovo obširno poročilo so zaupniki z odobravanjem vzeli na znanje. Pri debati, ki je bila zelo živahna in stvarna obenem, so se razjasnile vse one zadeve, ki so jih demokrati ln socijalisti izrabljali v zadnjem času, da so z njimi begali in hujskali ljudi. Zbor jc enoglasno in z velikim navdušenjem odobril delo SLS in izrekel njenim po-
slancem soglasno zaupnico, Stvari pa, ki so še nereSene, aH pa vsled »delovanja« nekih gotovih ljudi v Mariboru zamotane in na škodo železničarjev, ki mislijo da je to delo SLS, pa je delo teh demokratskih in orjunaških eksponentov pri železnici, se bodo kmalu raz-motalc in se bo doslej še nejasna zadeva javno razčistila. Sprejelo se je načelo: Če bo »Jutro« vpilo in bodo socijalisti prirejali protestne shode, tedaj vemo, da SLS dela, kajti to delo bo uničilo njihovo demagogijo, zato pa vpijejo.
Sr. Grego*. Shod SLS se je vršil na cvetno nedeljo popoldne pri Sv. Gregorju. Navzlic hudim nalivom je bila udeležba iz cele občine in sosednje Sodražice jako dobra. Poročal je posl. Škulj, čigar poldrugo uro trajajočemu izvajanju o sedanjem gospodarskem ter notranje in zunanje političnem položaju je sledilo živahno odobravanje. Na predlog duh. svetnika g. Krumpestarja se je izrekla »oglasna zaupnica in zahvala Jug. klubu za marljivo delovanje v korist slovenskega naroda in še posebno kmetskega ljudstva! Z burnim odobravanjem se je sprejelo poročilo g. Šltulja, da je znana akcija glede nove, od Pucljevega režima usiljene šole v
Dvorski vasi končana. Nova vlada je priznala opravičene zahteve ogromne večine v občini, je nepotrebno šolo že spočetka odklanjalo! Šolski pouk na novi šoli se je ukinil, obe učni moči, ki sla oskrbovale pet otrok, ste razre-šeni! A eno se še ni izvršilo, četudi bi se bilo moralo izveeti že 19. februarja, namreč v«e prešolane vaši zopet v šolati v Velike Lašče, oziroma k Sv. Gregorju, kjer so bile vedno všolane. Ministrstvo prosvete je dalo okrajne-mu glavarju v Kočevju brzojavni nalog, a ta je poslal 9. t. m. nalog, da se prešola v Vel. Lašče le Dvorska vas, ostale vasi pa morajo še čakati, četudi njihovi otroci letos sploh še niso pričeli hoditi v šolo. Da se takemu igrač-lcanju napravi konec, je zbor zadevo takoj brzojavno sporočil ministru prosvete, k velikemu županu pa odide osebno deputacija. Pod prejšnjim režimom se je zadrževal odlok ministra o prepovedi zidanja nove šole en mesec v Ljubljani ali Kočevju, s čemur so bili nekateri v Dvorski vasi oškodovani za stoti-soče, a prosvetni aparat bo moral sedaj drugače fimkcijonirati. Ganljivi so bili prizori, ko so se stari možje zahvaljevali posl. Skulju, ki je občino rešil poldrugmilijonskega bremena I
Orjuna v mariborski oblasti se mora
razpustiti.
Maribor, 12. aprila.
O bombnem atentatu v Pesnici nam je dala policija podrobne informacije, ki se popolnoma strinjajo z našimi trditvami, katere smo navedli takoj po tem zločinu, da so namreč krivci v vrstah Orjune. Atentat na gostilno Kerenčič se je izvršil v noči od 6. aprila. Vodstvo preiskave je takoj prevzel mariborski policijski komisarijat. Pomagalo mu je orožništvo. Pod osebnim vodstvom g. Kerše-vana so detektivi delali več dni z vso energijo. Na podlagi zbranega materijala se je izvršilo več aretacij. Na Pesnici so zaprli več železničarjev in železniških delavcev, članov Orjune. Zanimivo je, da so ti že prej grozili Kerenčiču, da mu bodo razbili hišo z bombami, zakar je policija že takrat zvedela. Preiskavo je vodil okrajni glavar. Pri kolovodji so našli nekatere predmete; tako n. pr- sveže narezano vžigalno vrvico. Policiji se je celo posrečilo najti izvor, odkoder so dobivali ekrazlt in ga spravljali v Maribor. Včeraj in danes se je izvršilo v Mariboru več hišnih preiskav. Našlo se je toliko obtežilnega materijala, da so aretirali oblastnega načelnika Orjune Slavka Rejo. Materijal je policija izročila državnemu pravdništvu.
Policija je napravila svojo dolžnost Brez-dvomno jo bo tudi sodišče. V Sloveniji se mora napraviti red za vsako ceno. Ne bo se več dogodilo, da se cela afera na tihem likvi-dira in da ostanejo krivci nekaznovani, kakor se je to žalibog že godilo. V spominu so nam zločini, ki so ostali še do danes nekaznovani, Trbovlje, Fakin ln Slovenska Bistrica so slučaji, ki se še morajo pojasniti in se bodo po. jasnili, kakor zahteva pravica. V Sloveniji imamo sodnike, ki ne poznajo ozira, četudi je treba seči po osebah, ki se zde nedosegljive.
Ponovno zahtevamo razpustitev oblastne organizacije Orjune. Že vsled ugleda države v inozemstvu se mora to storiti. Inozemski, zlasti avstrijski listi, obširno poročajo o raznih bombnih atentatih. Na podlagi teh vesti si morajo čitatelji ustvariti mnenje, da so pri nas sllčne razmere, kakor v kaki Albaniji. Kaj nam pomagajo najrazličnejše organizacije za tujski promet, če sami ne moremo napraviti v državi reda, ki je glavni pogoj za uspešen razvoj tujskega prometa- Radi državnega ugleda se mora Orjuna razpustiti in radi pravice morajo krivci pred sodišče in se moraio eksemplarično kaznovati.
Peking ~ Nankins - Šanghal.
RUŠITA ODPOKLICALA SVOJEGA POSLANIKA.
Moskva, 12. aprila. Ljudski komisar za zunanje zadeve je v soboto zvečer izročil pekinškemu poslaniku v Moskvi Cenjenši-ju protestno noto. Nota omenja samo hišno preiskavo pri vojnem atašeju v Pekingu in pri posameznih uradnikih sovjetskega poslaništva, ne pa preiskave v upravnem poslopju vzhodno-kitajske železnice in Banke Daljnega Vzhoda. Nola v OFtrih besedah protestna proti kršitvi najelementarnejših načel mednarodnega prava in izjavlja, da se sovjetska vlada dobro zaveda, da so to provoka-cijo povzročili neodgovorni elementi inozemskih imperialistov. Sovjetska vlada zahteva:
1.	Kitajsko vojaštvo in policija se morata nemudoma odstraniti iz prostorov vojnega atašeja, poslaniških nameščencev in trgovinskega zastopstva;
2.	vsi aretirani sovjetski nameščenci se morajo takoj izpustili;
3.	vsi dokumenti, vzeti vojnemu atašeju, se morajo takoj vrniti;
4.	istotako se morajo takoj vrniti njihovim lastnikom vsi odvzeti vrednostni in drugi predmeti.
Dotlej, dokler se te zahteve ne izpolnijo, odpoklicuje sovjetska vlada v znak protesta svojega upravnika poslov v Pekingu, Čemiča in celokupno ostalo osobje poslaništva; v Pekingu ostane le osobje za konzularne funkcije.
Končno izjavlja nota, da ima sovjetska vlada dovolj tehničnih sredstev, da bo ukrenila stroge represivne odredbe. Toda tega ne bo storila, ker noče služiti namenom tistih tujih imperialistov, ki bi radi izzvali novo svetovno vojno.
Moskva, 12. aprila. Dne 10. t. m. je začel zborovati il3. vseruski sovjet. Navzočih je 400 članov izvršilnega odbora in približno 3 lisoč delegatov. Otvoritveni seji je prisostvoval celokupni diplomatični zbor. Za predsednika je bil izvoljen Kalinin, ki mu je zbor klical: »Živel vseruski starosta!«
Kot prvi je govoril predsednik sveta ljudskih komisarjev (vladni načelnik) Rykov. Naznanil je, da je sovjetska vlada pretrgala diplomatične zveze s Pekingom. Na klice delegatov, zakaj sovjetsko poslaništvo ni bilo zavarovano, je Rykov izjavil, da je Rusija edina država, ki v kitajskih lukah in na kitajskih tleh nima nobenega vojaka. Rykov je d n 1 je na podlagi prestreženlh dokumentov dokazovnl, da se hoče umetno Izzvati oborožen spopad med Rusi in Kitajci in tako ustvariti
nasprotje med rusko in kitajsko revolucijo, Rykov je zavTŠil svoj govor s Hindenburgo-vimi besedami: Na naše slabe živce naj se nihče ne zanaša!
STALIŠČE JAPONSKE.
Tokijo, 12. aprila. Ravnatelj azijskega oddelka na zunanjem ministrstvu, Kimura, je izjavil glede odpoklica sovjetskega poslanika Černiča: Ta korak ruske vlade se mi zdi logična posledica pogona na poslaništva v Pekingu. Japonska vlada ne veruje v možnost ruske mobilizacije ali ogrožanja japonskih interesov v Mandžuriji. Vsekakor ni neposrednega vznemirjenja.
VELIKA ZMAGA SEVERNE ARMADE.
Berlin, 12. aprila. Severna armada je nenadoma otvorila ofenzivo proti slabo zasedenim kantonskim postojankam in dosegla severno od Činkianga in Pukaua velike uspehe. Spričo položaja ni izključen udar na Nan-king in celo na Šanghaj. V Šanghaju je med Kitajci nastala nova panika.
Ofenzivo ob Jangtsekiangu je otvorila angleška topničarka »Veteran«, ki je obstreljevala kantonske utrdbe na desnem bregu reke. Na utrdbe je padlo 80 granat, nakar je nastopila severna armada in prekoračila reko. Kantonci so po angleških poročilih doživeli poraz tudi pri Nankingu. Kantonske čete se v neredu zgrinjajo nazaj proti Šanghaju.
v London, 12. aprila. (Izv.) »Daily Mail« poroča iz Tokia, da Rusi in Kitajci koncentrirajo številne čete na sibirski meji. Pri prodiranju proti jugu je annada Sangčuanfanga ujela 6000 mož južne armade. Ker so bili ti vojaki poprej prestopili iz severne armade, jih je dal Šaugčuangfang vse obglaviti. Kantonski zunanji minister je ostro protestiral proti kroženju angleških zrakoplovov nad kitajskim ozemljem. Ako se tako izzivanje takoj ne neha, bo kantonska vlada začela energično ofenzivo, Iz Činkijanga poročajo, da so Kantonci izpraznil imeeto, katero so zasedle severne čete.
v Pariz. 12. aprila. (Izv.) »Information« poroča iz Pekinga, da je zadnje dni zopet stopil v javnost general Vupejfu, ki je prevzel poveljstvo v Fenkiangu.
Čipk rs: Ia. laneni sukanec
najcenejše Dri Q$rc;.1îï 3 čipkarski zadrugi Ljubljana, Kongresni tre
K.aj se godi doma
Zahvala dr. Kostova.
G. dr. Kostov nam je poslal iz Maribora sledeče pismo: Gospod urednik! V trenotku, ko zapuščam bratako Jugoslavijo, se s posebnim zadovoljstvom spominjam lepih dni, katere som preživel v Ljubljani. Vedno se bom spominjal na iskreni bratski sprejem, ki mi ga je priredila Ljubljana, na oduševljenje, s katerim je bilo spnv jeto moje predavanje o združitvi južnih Slovanov, in na simpatije, katere ste mi Vi, Vaš list in vse ljubljansko časopisje izkazali. Smatram, da eo bili vsi ti pozdravi po meni poslani bolgarskemu narodu. Zagotavljam Vas, da bom ohranil najlepše «poraine na Cas, ki sem ga preživel v Ljubljani, in da bom sporof.il mojemu narodu vse simpatije, ki jih je tako silno manifestirala lepa in bratska Ljubljana. Prosim Vas, gospod urednik, da sprejmete Vi in da ste tako ljubeznivi, da sporočite vsem Ljubljančanom mojo globoko in bratsko zahvalo. Bratsko vas pozdravlja M. Kostov, Maribor, 11. aprila 1927.
Predavanje o moderni
pedagogiki.
Opozarjamo ponovno našo javnost, — inteligenco, starše, profesorje, učitelje in mladino — na predavanje, ki se vrši danes, dne 13. t m. ob pol 10. uri dopoldne v Akademskem domu (na Miklošičevi cesti). Predava g. rlr. Franjo Čibej o temeljih moderne pedagogike.
V	našo okoTelo pedagoško mišljenje mora priti nov duh, nova življenjska sila. Čas je že, da zlezemo iz dilentantizma, zastarelega metod izma in da ee orientiramo moderno, v duhu sedanjega časa ter njenih najmočnejših duhovnih sil in tendenc. Svoje vzgojeslovno mišljenje in dejanje moramo postaviti na nove temelje, in sicer na moderno pedagoško znanost, psihologije ter kulturno sociologijo; v ves vzgojni sistem in v vsak vzgojni čin moramo zanesti novega duha, ki' veje iz naše dobe. Gremo novi duhovni kulturi naproti, stara je zamrla in ovenela. Ta nova kultura mora biti močna, Intenzivna, do skrajnosti pristna in resnična, — zato mora biti tudi vsidra-na in zakoreninjena v najmočnejših duhovnih tleh. A kaj nam pomaga govoričenje o novi kulturi, dokler nismo ustvarili novega človeka, novega izobrazbenega ideila, ki ga hočemo uresničiti. Najprej moramo sebe in druge vzgojiti in iz njih ustvariti živo oeebnost, a zato ie potrebna najprej nova pedagoška orientacija.
V	tem zmislu vabimo na nase današnje predavanje, upamo, da se bo naša javnost v velikem številu odzvala našemu povabilu.
Zaščitimo naše vinogradništvo.
Maribor, 9. aprila 1927.
Vest, da se uvaža v našo državo italijansko ponarejeno vino, je po vsej vinorodni Štajerski povzročila veliko razburjenje. Naši vinogradniki so namreč bili mnenja, da je pač dalmatinsko vino in da je toliko konkurenčno, da naše vino zaradi cen no gre v konsum. Kaj bo preiskava v tem oziru dognala, v koliko je bilo med dalmatinskim vinom res pravega, se še ne ve. Dejstvo pa je, da imamo opraviti ne le z tihotapljenjem tujega blaga, ampak je že zadnji čas za vsestransko smotreno zaščito našega vinogradništva. Obvarovati je treba naše vinogradništvo od takega zlorabljanja, obenem pa mu odpreti prosto pot na svetovna tržišča v sosednjih državah.
Sedanji veliki župan je v tem oziru podvzçl korake, da je izvedel za mnenje raznih vinogradniških krogov. Ta mnenja bo uporabil za pripravo novih trg. dogovorov, predvsem z Avstrijo. Avstrija je svoje agrarne produkte izredno zavarovala, da ni bilo mogoče niti teh 80 000 hI vina iz Slovenije spraviti v Avstrijo, kolikor je bilo dosedaj dovoljenih. Na podlagi novih dogovorov pa mora Avstrija v tem popustiti. Veliko blaga se uvozi k
nam ravno iz Avstrije. Zdaj od 1. aprila t. 1. je carina na razne vinogradniške potrebščine znižana. Avstrija bo s tem veliko zaslužila. Nujno je, da se zato ravno vinu odpre trg v Avstriji.
Ena najboljših rešitev tega vprašanja bi bila, ako bi se dogovor izvršil v tem smislu, da se dovoli vinogradniškim ali vinarskim zadrugam pod nadzorstvom naše iu avstrijske državne oblasti postaviti v Ornzu in na Dunaju klet, kjor bi bilo v zalogi vino, carine prosto (Zollfroilagcr). Carina se plača šele, ko se vino izkleti. Na ta način bi namreč odpadle vse neprijetnosti, ki jih sicer ima kupec, če bi moral v našo državo osebno po blago, pa bi ga moral posebej zacarhiiti itd. Država sama je mteresirana na tem, da ee ta ideja čimprej izpelje v dejanju. Na ta način bo mogoče prav poceni nuditi našo vino kar na licu mesta.
Požari ob železniških progah.
Vsako leto nastajajo v zgodnji pomladi vsled isker iz lokomotiv pogosti požari na gozdnih in poljskih parcelah, meječih na železniško progo. Taki požari nastajajo m se širijo ponavadi eamo radi tega, ker niso obmejne poljske ali gozdne parcele očiščene v zmislu § 99. železniškega obrat, nega reda (ces nar. z dne 16. novembra 1851, dz. št. 1 ex 1852) suhega listja, dračja, suhe trave in drugih lahko zmotljivih snovi. — Vsi prizadeti mejaši ob železniških progah se opozarjajo na določbe § 99. železniškega obratnega reda s pripombo, da bo železniška uprava, kadar se bo ugotovilo kot vzrok požara zanemarjanje v § 99. ž. o r. navedenih dolžnosti železniških mejašev, vsako povrnitev požarne škode odklonila, proti krivcem pa se bode vrhutega postopalo po določilih § 101. železniškega obratnega reda.
Strašna smrt 15 Setne deklice.
V neki hiši v Dolnji Lendavi se je odigral pTed kratkim grozen prizor, ki je zahteval življenje petnajstletne služkinje Ilonke Hegény. Kaj da je nesrečo povzročilo ne ve nikdo, ker priče ni bilo nobene. Nesrečnica je v kuhinji likala z likalnikom na špirit. Kako je prišel špirit v dotiko z obleko in na kak način se je ta na njej užgala, je ostalo nepojasnjeno. Drugi so za stvar izvedeli šele v trenutku, ko so se sobna vrata iz kuhinje bliskoma odprla in je s krikom drvela proli njim postava v plamenih. Osupnili so, a le za trenotek. Potem pa so kričali dekletu, da se vleže na tla. S (preprogami in rjuhami, ki so jih metali na njo, so plamen zadušili. Zdravnik je bil kmalu pri roki. Ker je bili bolečina radi groznih opeklin neznosna, je dal ponesrečenki pomirjevalne injekcije Zdravniška pomoč jo je v toliko spravita k zavesti, da so jo lahko prenesli na dom. Mlada, slabotna narava ni vzdržala velike bolečine in dekle je za-tisnilo oči. Nesreča je pretresla vso okolico in mlado žrtov je spremljalo do groba in v grob veliko sočutje Dekle ni mislilo na smrt in je celo v največjih mukah odslavijalo radovedneže ki so vpraševali, kako se je zgodila nesreča, z besedami: »povem, ko ozdravim«. Drugače je bilo odločeno in odnesla je s seboj v grob skrivnost nesreče.
Uboj,
V župniji Ptnjska gora se je zopet doigral te dni fantovski pretep, ki je končal s smrtjo. Po vinogradih opravljajo sedaj kop in na večer pred razidom se pač pije mnogo več nego je botrebno. Razdraženi po preobilnem alkoholu so se vračali s kopi proti domu I. Danjko iz Stez ter Ant. Goj-kovič in I. Rodoàek iz Ptujske gore. Med potjo so se med seboj sprli, prišlo je do pretepa in nad Danjka sta se spravila omenjena dva s Ptujske gore. Pod udarci se je Danjko zgrudil na tla in na tleh ležečega sta ga obdelala z motikama tako, da sta mu razbila lobanjo in kmalu nato po prepeljavi v ptujsko bolnico je izdalinil.
Obročki mnogo prištedi!
Povečane, zelo mehke zručne blazine. Conti-Ballon obroči naredijo vožnjo prijetno. Cestne jamice in debe'i gramoz prevodte, da skoraj ne občuiite, brez posebnega neprijetnega tresenja, s polno brzino. — Crue trdot) gume se izredno malo obrabijo.

VIK TO« BOMNEC, Liubliana.
Opasna vlomilska banda pod ključem.
Maribor je že več mesecev vznemirjala tolpa vlomilcev, ki je izvršila zlasti po zimi več drznih vlomov. Vlomljeno je bilo dvakrat v tovarno Čokolade »Mirim« v prostore elektro-tehnične tvrdke Sprager, najdrznejši pa so bili vlomi v gostilne. Ni bilo skoro gostilna v mestu, ki bi je ne bi bili vlomilci obiskali. Policija je bita neprestano na delu, vendar so imeli vlomilci srečo in jim dolgo nihče ni mogel do živoga. Končno pa jih je spravil v roke policije slučaj, s katerim niso računali. Nemalo zaslugo ima pri tem novi policijski pes, ki ga ima mariborski policijski komisarijat šele nekaj meeecev, pa se je sijajno obnesel že pri prvi preizkušnji. V gostilno v Strmi ulici je bil v noči od nedelje na ponedeljek izvršen vlom. Storilec ee je pri tem obrezal na steklenih vratih v roko ter je močno krvavel. Policija je pripeljala takoj, ko je bila v pondeljek na vse zgodaj o vlomu obveščen, na lice mesta psa, ki je šel za svežo sledjo ter vodil detektiva do neke samotne hiše, ležečo kakih 15 minut izven mesta. Hiša je bila obkoljena in prebivalci aretirani. V njih so dobili vlomike, kate. ■> so že toliko meeecev zasledovali.
Slovenci v Italiji V Istri poje bič.
(Gospodu prelektu Cavalieriju v Puli.)
Navajamo samo gola in suha dejstva, ki vpijejo do neba in potrebujejo komentarja:
V torek, dne 29. marca, je kmet Ive Pinezič od Simona iz sela Pinezići, šel v Pazin, da kupi zdravila za svojo bolno ženo, ki je ležala na porodni postelji. Okoli 4. ure popoldne se je vračal iz Pazina. V Dragi mu pridejo nasproti 4 karabinerji v civilni obleki, ki so nastanjeni v Kringi. Brigadir vpraša kmeta, odkod prihaja. Kmet mu ponižno razloži, da je bil v Pazinu, kjer je kupil zdravilo za svojo bolno ženo. Brigadir mu odgovori z bičem, ki ga nosi vedno s seboj; neusmiljeno je pel bič po kmetovem hrbtu. Drugi dan je nesrečnemu kmetu žena umrla.
Isti karabinierski brigadir je nedavno prav tako natepel Mihaela Kućića iz vasi Kučiči. Oče je moral sinu po zdravilo v Žminj.
Brigadirja se boje ljudje kot pošasti. Gorje tistemu, ki mu pride v roke. G. brigadir se znaša nad nedolžnimi. Ima pač svoje postave, kakor je navada v Istri. Tako je stavil pod policijsko nadzorstvo Matija Pavletiča od Mihaela iz vasi Gr-
gorci in sicer za dobo 5 let. Matija Pavletič se ne sme premakniti iz vasi, ako mu prej g. brigadir ne dovoli. G. brigadir pač ne rabi sodišča. Menda ni več daleč dan, ko bo ljudi še interniral na svojo roko.
Razbojništvo v Istri.
V	zadnjem času se umori in ropi v Istri tako množe, da se ljudje že v mraku ne upajo na ceâto. Ne bomo globlje razmotrivali o vzrokih lega pojava. Lahko pa rečemo, da sedaj istrski fušisti žanjejo sad svojega dela. Izgnali so slovansko duhovščino, iz cerkve so vrgli materinski jezik ietr-skega ljudstva; cerkve se praznijo, vera propada in z njo tudi morala. V teh težkih časih, ko preživlja Istra strašno gospodarsko krizo, ko se število brezposelnih in lačnih množi, manjka tem nesrečnim ljudem one moralne zaslombe, ki jim jo more nuditi le vera. In kaj je istrskim fašistom še zaradi »politike« pobiti enega človeka? Kaj velja v njihovih očeh eno človeško življenje? Besede mičejo, zgledi vlečejo. A ludi varnostna oblast bi morala proti roparjom energičneje nastopiti. To se nudi varnostnim organom hvaležno delo. Zakaj iščejo zločince med ljudmi, ki čitajo domače časopisje in slovanske knjige in jih radi tega tiraio pred sodišče?
Pretekli teden sta se vračala z vozom kmeta Kvaranta Anton in Pindalič Marko iz Pulo domov v Ba r b a n preko Vodnjana. V Puli sta prodala živino in si tako napravila nekaj denarja. Kakih 5 kilometrov od Vodnjana, kjer se cesta vije navkreber skozi gozd, sta planila proti vozu dva maskirana roparja in nastavila revolverje. »Ven denar!« je zavpil en ropar, drugi pa je kar sprožil dva strela na Kvaranto in ga težko ranil v roke. Konji so se splašili in pričeli dirjati z ranjencem, Pindalič je prej skočil z voza. Pri prvih hišah so konje ustavili, obvezali ranjene za silo in ga potem spravili v bolnišnico. Pindalič so je spustil z roparji v obupen boj, dokler ni podlegel pod puškinim kopitom. Roparja sta odnesla nad 4000 lir. Pindulič se je pozneje osvestil in eo sam spravi? do bližnje vasi.
V	Vodnjana so te dni našli na pašniku IBlet-n"ga pastirja s prestreljeno glavo. Ležal je na trebuhu. Došlercm se je nudil naravnost pretresljiv pogled; vsa čreda ovac je bila zbrana okoli ubitega pastirja. Umor šo ni pojasnjen.
V	Žband.iju so tatovi okradli cerkev. K sreH hrani g. župnik vse okraske Matere božje doma. Tatovi so odnesli blaga v vrednosti okoli 1000 lir.
V	Boljunu so kmetu Femandu odvedli par volov. Pred letom je enaka nesreča zadela nekega drugega kmeta v vasi. Nekdaj se je Boljun prišla val md najbolj varne občine.
Oglase za velikonočno številko
more sprejemati upravništvo do petka opoldne. Izvzete so Se osmrtnice, ki se sprejmo tudi še v popoldanskih urah.
Jan Plestenjak:
Izpoved.
Večeri so hladni, noči so mokre, ceste so prazne in votel je korak osumljenca ter skri-venčena njegova senca v medli luči.
Srečala sva se mimogrede, nikdar se še nisva ogovorila, le z očmi sva se ošvignOa, dal.na romarja. Mimo je zdrpalil voz, in sva se že razšla. Nisem se ozrl za njim, ne on za menoj, le v dušo me je presunilo srečanje in začutil sem težo njegovih in mojih misli. Se nikoli ni tako sunkoma vztrepetalo v meni in l»e nikoli se nisem čutil tako razbitega, v ne-znaftm svetovih krožečega. Vsa mladost je v bliskovitih pramenih udarjala v dušo in vsa sedanjost se je pačila pred menoj v čudežnih vijugah, katerih nikoli šo nisem slutil, kaj Šele videl. Velike noči izza mladih let, piruhi, butaro, oljke, potice, procesija ... vse, vse je mrgolelo pred menoj in mehčalo mojo razka-voet, katera se meni samemu zdi tuja, če pa že tuja ni, vsaj pristoja mi ne.
'Njegov obraz, ki mu nisem vedel ne imena in ne opisa, je hodil z menoj, z njim skesa-nost, kateri nisem vedel pomena.
Sel sem v praznoto noči, se zgubljal v senci drevja in mrtvih hiš, v obraz mi je silil mraz in nisem vedel kam naj grem. Nikogar nI bilo na ceslo, njegov obraz mi je bil pa vedno pred očmi. Zdelo so mi je že, da je obraz že davno mrtvega prijatelja, pa sem se motil, zazdelo se mi je, da gledam obraz ranjke stare matere, katera mi je tako ljubko pisarila za god, pa nisem mogel razsoditi.
>Vase poglej, ne verjemi svojim lastnim lažom,« se mi je zdelo, da mi šepeta neznani obraz.
Pogledal sem v svojo mladost, pogledal v svojo sedanjost in vse mi je bilo kakor na dlani, iz dneva v dan, iz leta v leto... neznani obraz je pa strmel v vso pisano ropotijo mojih doživetij.
V duši se je zgnetlo dokaj očitkov, boleli so me in sem se samemu sebi opravičeval:
Neusmiljen nisem bil nikoli, kako tudi, siromak sem bil vedno, sam potreben usmiljenja. Nevoščljiv nisem bil, v s.romaščini sem tako upadel zakrknil, da nisem videl gospo-sčine in bogastva okrog sebe. Kral nisem, ker bal sem se kazni, zamere, ubijal še manj, ker še kokoši ne ubi>m, goljufal nisem, nikoli ni tako naneslo; obrekoval tudi ne, pozabavljah pač, kar pa ni prav nič zaleglo.
Svojo mater sem ljubil, tudi ji rad ustregel, z očetom se nisem prerekal in brate in sestre sem imel rad.
Tako sem se opravičeval, v duši je pa kljuvalo in še bolj sem hitel z opravičevanjem. Neznani obraz je pa režal vame.
Nisem zapeljeval deklet, saj sem za take reči prenr roden, skratka, v tem pogledu mi vest ne more kaj očitati, бе potem, kot ože-njen dedec, oče, sem bil povsem dostojen človek, spoštoval sem ženo, otroke in nikoli zagrešil zakonclonistva. Celo poboljšal sem se in ne tako. vztrajno zanemarjal cerkve.
»Naiančno p glej vase!« je jeknil neznani obra'. in mene je streslo. Zaprl sem oči, da bi zgrešil vprašujoči in ukazujoči obraz ne-
znanca. Njegov pogled se je pa tako zapičil v moje cči, da sem jih moral odpreti in nisem jih mogel povesiti.
»Ne izmotaš se mil« sem čul njegov utripajoči glas. »Sopotnika sva bila, pa sva se zgrešila, jaz sem krenil, ti po svoje, poglej vase in na svoje popotovanje .. .1« mi je velel in nisem se mogel odmakn.ti njegovim očem.
In tedaj je zsklical v meni samem glas, oster kot bodalo in neizprosen kot vihar. In klic je bil kot obraz neznanca.
»Joj, kako lažeš samemu sebik
Obstal sem, sklonil glavo in nisem mogel naprej.
»Praviš, da nisi bil neusmiljen! Do osive-losti si trpinčil mater, do smrti očeta, do obupa ženo, do krčevitega joka otroka. Pred siromaka, bolj lačnega od Tebe, si pljunil, oam se pa mastinil v svojem zadovoljstvu. In pa da nisi bil nevoščljiv? Ti nedolžnost nedolžna! Zolc se li je razlival, ko se je prijatelju godilo boljše in je no«il čednejšo suknjo in škrtal si z zobmi, ko se je Tvojemu bratu zvečala plača in preklinjal si vse, ki ro hedili dostojnejši od Tebe, hodili na letovišča, imeli svoje hiše. Izprašaj si vest in potrkal si boš na prsi. Tudi kral si. Kral si materi izpred ust, lagal si se ji, potrebujem in polrebujem, mati si je pritrgala, dala v svoji nepojmljivi ljubezni, ti si pa pognal dar njeno ljubezni v razposajeni družbi. Kral in ubijal si istočasno, goljufal prav tako in če natančno pomisliš, obrekoval kolikor se je le dalo in če jo le naneslo, V svojem samol^ubju si pač ho-
tel ponižati ves svet okrog sebe in se postaviti na oltar v občudovanje in nialikovanje.
O ljubezni le nikar ne govori! Ljubil si ie v toliko in takrat, kadar se ti je obetal dobiček, ali pa, kadar si hotel pod krinko ljubezni priti do samoljubnih načrtov. Ej, taki ste vsi, ki vam je samo za dobiček.
E, rad bi se očistil pred samim seboj, ah težko bo šlo. Ponosno sicer vzklikaš, da nisi zapeljeval, kakor da bi bil preneroden, pa motiš se, ali pa lažeš. Spomni se deklet; upanje in hrepenenje si jim zanetil in se potem posmehoval, šel svojo pot in iskal novih žrtev. Prijateljevo ženo si zalezoval in praviš, da nisi grešil! In da nisi varal žene? Varal si jo! Izprašaj si vest in ns boš našel dneva, da bi ne varal svoje žene in ne pozabljal ua otroke. 0 cerkvi pa sploh molči, da ne oskriv niš svetih oltarjev.«
Glas v meni je bil vedno močnejši, dušil me je in mi stiskal srce. Kot mrtev mejnik sem stal sredi noči in nisem vedel, kaj je z menoj. Le neznani obraz se je režal vame in tedaj som ga spoznal. Bil je moj obraz, ki sem ga zatajil, obraz iz nekdanjih dni. Takrat so mi cvetele Velike noči tako pomladansko čisto, da sem se med cvetjem izgubil. Bil je to moj nekdanji obraz, nič šo z lažjo preprežen, nič še od hlimbe skvečen. Prestrašil sem ee svojega obraza in klica iz duše in sem šel na samotno pot. da si natančno izprašam veet in da za živim Veliko noč, vsaj maio tako kot nekdaj, v sijaju, blagoslovu in svetosti.
Dnevne
A- Živinorejski inšpektorji. Izmed Slovencev so dobili radi zaslužnega dela za živinorejo sledeči gg.: oblastni referent za kmetijstvo v Ljubljani Fran Č o r n e, oblastni referent za kmetijstvo v Mariboru ing. Josip Zidanšek in ravnatelj državne kobilarne v Dušanovem pri Skoplju Ignacij Šlajpah — naslov živinorejskega inšpektorja.
Ar Važno za občinske predstojnike. Ako je rabila občina cement za popravo ceete, mosta ali kaj drugega, kar služi občni dobrobiti, je dosedaj vložila prošnjo, opremljeno z občinsko štampiljko in se je dovolil prost prevoz cementa po železnici. V bodoče pa mora to prošnjo glede prostega prevoza cementa poleg občine potrditi še tudi pristojni okrajni glavar.
A- Pazite na strelovode! S pondadjo bodo polagoma nastopila tudi neurja in г njimi nevarnost udarjajočih bliskov. Mnogo je cerkva, šol in sploh poslopij, ki so opremljena s pokvarjenimi strelovodi in dejansko izpostavljena večji nevarnosti, kot če bi strelovoda sploh ne imela. Strelovode je treba pogosto preizkusiti. Izmed najuspešnejših in najzanesljivejših načinov preizkušnje strelovodov je oni z aparatom berlinskega profesorja Arnolda Cliri-stensena.
* Strela je udarila v nedeljo zjutraj ob poltreh v cerkev na Rečici pri Bledu. Vžgala je ni, a napravila je veliko škodo. V cerkvi in na koru so zdrobljena vsa okna. Pri velikem oltarju je razklestila strela leseni tlak v trske, odgrnila menzo, vrgla križ in nekaj okraskov z vseh treh oltarjev, v zakristiji zvrtala luknjo skozi zid, razčesnila klečavnik, v spodnjem predalu omare zdrobila vse shranjene sveče, za zakristijo vrgla iz ograjnega zida kamna po grašč. parku v Grimškah (Wil-eonia), zunaj za velikim oltarjem prelomila zid in na nasprotni strani ob zvoniku skozi ograjo izorala veliko zemlje.
A" Vpokoieni so pri ravnateljstvu državnih železnic: Arnošt Ciosento, Evzebij Hrašo-vec, Viktor Hrašovec, Ivan Frole, Dominik Skrdla, Ivan Arhar, Andrej Kneisel, Ivan Pečar, Rudolf Dovgan, Vladimir Tomec, Bernard Perko, Ivan Frischkowitz, Anton Petek. Ivan Maglaj, Anton Gregorc, Josip Har-rich, Ivan Lorber, Jakob Crepinko, Ivan Belec, Albin Konrad, Josip Piano, Simon Gaj-šek, Ivan Vičič, Josip Arneitz, Ivan Klopčar, Leopold Egger, Simon Neubert, Ivan Slokan, Karel Steinbucher, Jakob Baumkircher, Ivan Istenič, Leopold Jezeršek, Fran Perdan, Mihael Moser, Mihael Gnus, Josip Udovč, Josip Jermol, Josip Germek, Ivan Končan, Josip Kitek, Konrad Teply, Adalbert Bohin, Ivan Jaklič, Ivan Lorbek, ing. Ferdo Schulz, Adolf Sieberer, Viktor Klarman, Fran Jarh, Franc Kačer, Martin Derenda, Anton Selan, Fran Oman, Fran Gabrovec, Simon Kazboršek, Friderik Mally in Josip V aies.
Ar Premeščen je iz Bleda v Kranjsko goro višji šumarski inžener Fran Miklavčič.
Ar Odpuščani so iz državne službe: Zvoni mir Satller, pisarniški oficijal, Gabrijela Lindtner, pisarniška oficijalka, oba pri ravnateljstvu 5um v Ljubljani, dalje Roža Milač, akcesistka pri velikem županu ljubljanske oblasti.
A- Vpokojon je Alfred D e j a k , nadzornik insp. dela v Mariboru.
Ar Uvoz strupov in strupenih stvari. Glasom ra/glasa v Uradnem listu št. 99 ex 1922 je ministrstvo za narodno zdravje pooblastilo bivši Zdravstveni odsek za Slovenijo, da more izdajati za Slovenijo dovoljenja za uvoz strupov in strupenih stvari iz inozemstva. Ker je naslednik Zdravstvenega odseka, Inšpektorat ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani od 1. aprila t. 1. dalje v likvidaciji, naj se obračajo stranke radi izdaje predmetnih uvoznih dovoljenj na pristojna velika župana.
Ar Izredni popusti v kopališču Krapinsko Toplice pri Zagrebu (žel. postaja Zabok s stalno avto-zvezo). Na željo mnogobrojnih gostov se je uprava odločila, da uvede v pred- in po-sezoni (15. aprila do 16. junija in 1. sept, do 1. nov.) 20 dnevno zdravljenje za 1280 Din. Za to vsoto dobi vsak sobo z elektr. lučjo, postrežbo, prehrano, kopelj s perilom ter dve zdravniški pregledbi. Zdravi se v teh toplicah s sigurnim uspehom protin, revma, išias, ženske bolezni itd. Inozemski gosti uživajo 50 odstotni popust na SHS železnicah in vizum ee dobi pri odnosnih konzulatih za 10 Din. Vsa pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
A" Usimljonim srceml Popolnoma osirotel deček, star 14 let, zdrav, dovršil ljudsko šolo, ee je oglasil pri državni krajevni zaščiti dece v Celju s prošnjo, naj mu preskrbimo učno mesto. Seveda bi moral imeti vso oskrbo brezplačno v biši. Prosimo g. obrtnike, naj se usmilijo reve in naj ga sprejmejo.
A- Ustrelil se je dne 5. aprila okrog osmih «večer s karabinko v domači šupi pri svoji postelji Jakob Zupan iz Praprotne Police, župnija Velesovo, star 24 let Kaj ga je gnalo v tako nesrečno smrt. nam ni znano. — Kar pomnijo farani (tudi starejši), je to prvi samomor v župniji Velesovo.
Ar Fantovski topež. V soboto ponoči se je vračal kmečki fant Anton Križman iz Zaloga, občina Brezovica pri Domžalah domov. Na ccsti ga r.apnde gruča petih fantov iz Doba in Krtine, ki so ga tako neusmiljeno obdelali s krepeljci po hrbtu, nogah in živolu, da je
novice
Križman nezavesten obležal v jarku. Tu so ga našli domači kmetje, ga za silo obvezali in prepeljali domov. Ker je Križman čutil vedno hujše bolečine, se je odpravil sam v deželno bolnico. Orožniki so napadalce že izsledili.
A- Nogavice najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
k Krasno otroške oblokce in bluze došle. Cene zelo nizke. Kristofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg.
A" Lesna industrija! Ia remseheidske žage za polnojarmenik, mlinske krožne in druge, smirkovne plošče, pile, dobite najceneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Zahtevajte cenik.
Ar Priporočamo čevlje z znaamko »Karo« radi dobre kvalitete. — Maribor, Koroška cesta 19.
Ar Spomladansko bluzo, najnovejšo, dospelo, tor vso zadnje kreacijo modnega blaga za plašče, kostume, obloko in nakita. Geslo naše: Najboljše blago po zmernih cenah. P. Magdič, Ljubljana.
Ar Damske plašče in kostume — dunajskega in pariškega sika ter elegance nudi le tvrdka F. LU KIČ, Ljubljana, Pred škofijo 19 po res nizkih cenah.
žrebanje drž. razredne loterije
IV. razr., 13. kola razr. lot. sc je vršilo 11. aprila t. 1. Dobile so sledeče srečke: Dobitek 250.000 Din št. 19055, 80.000 Din št, 25821, 60.000 Din št. 61555, 40.000 Din št. 37615, 30.000 Din št. 119045, 24.000 Din št. 11797, 15.000 Din št. 27818 in 50241, 8.000 Din št. 31580 in 96291. — Dalje so dobile po 6000 Din srečke St. 11618, 14941, 48911, 97810 in 106335. Poleg tega je b4o izžrebanih še 1235 dobitkov od 500.— do 1000 Din. Obnovite oziroma naročite pravočasno srečke za V. razr., ki se žreba od 7. do 31. maja 1927.
» EFEKTNA BANKA« M. JANKOLE,
Ljubljana, Kongresni trg 9.
£јмШ$апа
G Socialni pa tako. »Jutrovel« so se naenkrat znašli v visoki pozi čistega socialista. Napadajo dr. Gosarja, da je premalo socialen, in branijo delavce in nameščence raznih strok pred »klerikalnim socializmom«. Cankar je nekje napisal: »Kako čudno je, če se svinja povalja po blatu, potem pa se zagleda v solnce. Ravno Jutrove,i so tako umazani z neso-cialnimi dejanji, da je naravnost krivično, da ti ljudje sploh še katerikrat rabijo besedo »socialen«. Za časa SDS gerentov na magistratu so n. pr. vrgli iz službe delavca samo zato, ker v pisarni nI snel z glave kape, ki jo je imel prevezano čez ušesa. Noben privatni podjetnik ne bi storil tega, tem manj bi smela občina. Ljudje, ki so tako šikanirali mestne delavce, ki so tako nečloveško z njimi ravnali, pač nimajo pravice govoriti o socializmu.
G Služkinje! Občni zbor »Služkinj s k e g a doma« bo na belo nedeljo, dne 24. aprila ob polštirih popoldne v Jugoslovanski tiskarni. Spored: 1. Poročilo načel-stva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zakl učka za 1. 1926. 2. Nadomestne volitve. 4. Slučajnosti. — Združili bomo občni zbor tudi letos s službo božjo. Zjutraj ob polšestili bo v Alojzijevišču sv. maša z govorom, petjean in skupnim obhajilom. Popoldne ob treh pa istotam litanîje in blagoslov. Takoj nato pa občni zbor v Jugoslovanski tiskarni. — Odbor.
G Za praznike si lahko izposodiš danes lepih knjig iz knjižnice Šenlpeterskega prosv. društva. V nedeljo knjižnica ne bo poslovala. Sicer je pa odprta vsako sredo od 6.-7. ure zvečer in vsako nedeljo od 10. do pol 12. ure.
G Zabavni večer Društva drž. polic, nameščencev v Ljubljani, ki je bil radi smrti oblastnega poveljnika začasno prestavljen, se vrši v soboto, dne 23. aprila, v dvorani Kazine. Ze kupljene vstopnice so veljavne. Slavno občinstvo se uljudno naproša, da se te dobrodelne prireditve v obilnem številu udeleži. — Veselični odsek.
G Tatvine šolskih knjig. Poroča se nam: Nedavno je bilo na I. državni gimnaziji pokradenih iz šolske sobe dijakom mnogo raznih drpgih knjig; tatu niso izsledili. Sedaj so se pojavili le vrste tatovi zopet na tukajšnjem učiteljišču ter odnesli raznih knjig v vrednosti več sto dinarjev. Ko bi se te tatvine pravočasno prijavile ljubljanski policiji, bi ta gotovo izsledila tatu. Kdo bo povrnil to ogromno škodo, ki presega veliko čez tisoč dinarjev povečini ubožnim starišem, ki so s težavo nabavili svojim otrokom šolske knjige?
G Neuspel vlom. V ponedeljek zjutraj je opazila prodajalka M. Metlarjeva v paviljonu tovarne konzerv »Glolrns« na oglu Latterma-novega drevoreda in Goeposvetske ceste, da je skušal ponoči nekdo vlomiti v paviljon. Razbil je sedem šip, ni pa mogel udreti v paviljon, ker so okna na znotraj dobro zavarovana z lesenimi pokrovci. Poizkušen vlom je bil prijavi,jen policiji. Škoda znaša 150 Din.
G Nezgoda. Neki kmečki fant, doma iz Trojan, je nesel v ponedeljek zvečer po Še-lentmrgovi ulici proti kolodvoru po pločniku dva zaboja sladkorja. Pred Magdičevo trgovino se mu je izpodrsnilo, fant je padel, zaboj pa zadel izložbeno okno, tako, da se je ubila 1200 Din vredna šipa. Med fantom in lastnikom trgovine je bil glede odškodnino sklenjen miren sporazum, ker je fant ubil šipo le vsled nezgode.
© Živo karpo, ščuke, kline in postrvi pri Fr. Kham, Miklošičeva cesta.	2716
G Veliko izbiro raznega perila in bluz priporoča Ign. Žnrgi, Sv. Petra cesta.
G Rozine, mandeljne, lešnike Itd., najfinejše kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Françji Pavliuu, Gradišče št. 3.
МагЉог
□	Manifestacija za Bolgarsko je bilo predavanje dr. Malen Kostova pretekli ponedeljek v Mariboru. Ker Maribor zna oeniti, da je v svoji narodni državi, zato je razumljivo, da je bil to večer entuziazma in navdušenja za jugoslovansko-bolgareko zbližanje. Posebno dijaštvo je s svojim mladostnim ognjem pozdravilo idejo in dajalo duška svojemu navdušenju že pri predavanju, pa tudi pozneje na ulicah. V sprevodu so spremili manifestantje dr. Malen Kostova na Grajski trg in ga tu zopet dvignili na rame, da jih je pozdravil. Nato so šli po mestu, ter prepevali narodne pesmi. Dr. Malen Kostov, ld ni niti od daleč pričakoval takega navdušenja, bo gotovo ohranil ta večer v lepem spominu.
□	Demokratsko veleizdajstvo v Mariboru. Ko je bil dr. Malen Kostov pretekli ponedeljek v Mariboru, so pri povorki nekateri začeli peti sokolsko himno. Torej je dejstvo, da so bili demokrati tudi pri demonstraciji. Pred leti, ko je dr. Korošec o z bližan,ju Jugoslavije in Bolgarije govoril in so za njo pisali naši lisli, je .-Jutro« in druga demokratska glasila denuuciralo SLS kot veleizdajaleko. Mariborski Sokoli se nam pa zdaj res smilijo, da bodo sedaj z nami vred — veleizdajalci!
□	Pojasnilo. V »Slovencu« z dne 3. aprila t. 1. štev. 45. so bile v članku »Demagogi« glede spremembe v odboru neke besede, ki so izzvale nevoljo prizadetih in v javnosti morda zbudile mnenje, da so se vršile spremembe iz političnih razlogov. Poudarjamo vnovič, da je društvo strogo nepolitično in da se pri svojih sklepih ni in ne bo dalo voditi od dnevne politike (kar sicer člankar sam omeni). Prejšnji predsednik g. Mohorko je sam odklonil predsedstvo, ki mu ga je občni zbor ponudil, da se ne bi kdo spodtikal nad njegovo osebo in da ne bi s tem društvu škodo-vaL Ker je občni zbor želel njegovo nadaljnje sodelovanje, je sprejel mesto podpredsedn ka. Novi predsednik je na zboru izjavil, da odločno odklanja sum, da bi to bila degradacija. Na odborovi seji dne 9. t. m. je odbor soglasno izrazil g. Mohorku svoje zaupanje. Ker bo letos boj najhujši, je izbiral za novo kandidatno listo odbor samo člane, ki niso na dru-
! gih krajih preveč zaposleni, da se morejo popolnoma posvetiti delu za najemnike. Iz tega razloga ni predlagal g. Bahuna, ki je kot obč. svetnik in funkcijonar mnogih organizacij skoro vsak večer pri kaki seji in tedaj v društvu fizično ne more sodelovati. Na shod dne 3. aprila ni povabila soc. stranka društva ofi-cijelno, ampak le prijateljsko in ustmeno. Društvo je svoje stališče pojasnilo prirediteljem pismeno, da se izogne morebitnemu ne-sporazumljenju. — Društvo stan. najemnikov.
□	Pojasnilo k pojasnilu. V omenjenem članku se ni trdilo, da je društvo iz političnih vzrokov izvršilo označeno in od nas ločno po-ročano izpremembo, pač pa, da je bilo prav, da se je tako zgodilo, ker vemo, da socijalist Bahun za stvarno delo v društvu ni imel časa, ker ga je pač uporabljal, da je stanovanjsko vprašanje napravljai za politično in prirejal socijalistične protestne shode 1er stvari več škodil, kot pa koristil. Glede g. Mohorka pa vemo, da bi storil zelo prav, če bi se svoj čas ne postavil na listo SDS kot nosilec, ki bi naj stanovanjske najemnike potegnil za seboj pod demokratsko marelo. Upravičena očitanja v tej zadevi so torej naša, kako pa društvo samo napravi svoje stvari, je pa njegova zadeva. Mi pa bomo vsako izrabljanje splošno socijalnih zadev v strogo strankarske namene vedno žigosali.
□* Gostovanje Glasbene matice v Celju. V nedeljo je gostovala mariborska Glasbena matica v Celju. Izvajala je Beethovnovo IX. simfonijo. Uspeh je bil naravnost sijajen. Ma-irborska Glasbena matica si je z izvajanjem IX. simfonije v Mariboru, Ljubljani in Celju pridobila sloves enega najboljših pevskih društev v državi.
□	Kongresa društva stanovanjskih najemnikov, ki se vrši danes, v sredo, v Zagrebu, se je udeležila tudi petčlanska deputacija iz Maribora,
□	Avto zgorel. V pondeljek se je vozil sin znauega mariborskega kirurga dr. Tlial-manna, V. Kurt Tlialmann s svojim dvosedež-nim avtom skozi Betnovo pri Mariboru. Nenadoma se je v motorju vnel bencin in v nekaj trenotkih je bil celi avlo v plamenu. Lastnik se je komaj rešil iz gorečega avtomobila, ki se je prevrnil v jarek ter popolnoma zgorel.
□	Prošnja. Vdova, ki ima oskrbeti pet še nepreskrbljenih otrok, brez zaposlenja, brez podpore ali pokojnine živi v velikem pomanjkanju. Prosi, če bi kaka družina sprejela za svoje deklice od 6, 13 in 15 let. Naslov je v uredniStvu s Slovenca« v Mariboru.
Celje
Cr Shod somišljenikov SLS v Cclfu, ki ga je bila za ponedeljek zvečer sklicala celjska mestna organizacija SLS, je pokazal, s kolikim zanimanjem in s koliko resnostjo spremljajo naši pristaši važne politične dogodke v državi in deželi. Na navadni časopisni poziv se je zbralo v vrstni dvorani hotela iBcli vol« nekaj nad sto zavednih in v političnih lioj.h žc izkušenih naših mož, ki so z
I napeto pozornostjo sledili dveurnim izvajanjem narodnega poslanca dr. Hodžaria in oblastnega
poslanca dr. Ogrizka. Zborovalci »o sprejeli obe poročili z vidnim zadoščenjem in se razšli v za-i vesti, da so s svojo zvestobo Slovenski ljudski stranki bistveno pripomogli do njenih uspehov in zmag,
0 Vse, ki ste prejeli vabila za nocojšnji za. upni sestanek Slovenske ljudske stranke, opozarjamo, da je na dnevnem redu več velevažnih vprašanj. Prosimo, da niti eden povabljenih ne izostane.
0 Sveti velikotedenski obredi se prično v celjski opatijski cerkvi vsak dan ob 7. uri zjutraj. Velikonočna procesija bo v soboto ob 5. uri popoldne v Marijini cerkvi, ob 6. uri zvečer pa v opatijski cerkvi.
0 Hmeljarna ▼ Žalcu je zaprosila za obrtno oblastveno odobrenje za pove;čanje s prizidkom na severni strani. Komisijski ogled in razprava v svrho izdaje dovoljenja se vrši v sredo, 20. aprila, ob 14. uri na licu mesta. K ogledu in razpravi so vabljeni mejaši in interesenti. Načrti so do dneva navedene razprave na ogled pri celjskem okrajnem glavarstvu.
0 Zadnjič Izvoljeni odbor predmestne celjske organizacije SLS ima nocoj ob pol osmi uri ) v gostilni Svetel v Gaberju važno sejo. Prosimo I vse člane ožjega in širšega odbora, da se te seje zanesljivo udeleže.
0 Tobačna trafika v Zg. Ložnici It 17 pri Žalcu jc prosta. Letni kosmati donos te trafike je znašal 2211 Din. Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in bi se za podelitev te trafike zanimali, se pozivajo, da se zglasijo najkasneje do 25. t. m. v pisarni krajevnega odbora U. V. I., Celje, Invalidski dom, kjer dobijo nadaljne informacije.
0 Tombola Združenja vojnih invalidov v Celju. Krajevni odbor U. V. 1. Celje bo tudi letos sredi mcsca maja priredil svojo veliko javno tombolo. Ta vsakoletna prireditev je glavni vir dohodkov, s katerimi je mogoče odboru podpreti svoje najrevnejše člane. Odbor je razposlal na razna večja podjetja prošnje za dobitke ali denarne podpore. Dosedaj se je odzvalo že lepo število takih, ki pokažejo vsako leto svojo naklonjenost ali sočustvovanje napram vojnim žrtvam. Tiste pa, ki doslej še niso mogli ustreči navedeni prošnji, prosimo, da vsaj v skromni meri upoštevajo današnji bedni položaj vojnih žrtev. Občinstvo pa prosimo, da pridno sega po kartah, ki so v razprodaji po vseh celjskih trafikah po 3 Din komad.
0 Ukradeno kolo. Franc Einsicdler je v petek stopil za hip v trgovino Priča & Kramer ter pustil svoje kolo pred trgovino. Nekemu neznanemu »poštenjaku« se je zahotelo kolesa in se je z njim odpeljal. Kolo znamke Puch je črno ple-skano, držaja sta pol črna pol bela, za sedežem ima kolo napravo za prtljago ter je opremljeno i električno dinamo-svetilko.
0 Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri križu« na Cankarjevi cesti.
T rtoovlfe
Novi upravni odbor krajevne bratovske skladnice. Na nedeljskem izrednem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor brat. skladnice: gg. Franc Jager, Anton Zupančič HLFranc Gunšek, Anton Levstek, Alojzij Hrušovar in Anton Haupt-man. Prva dva sta šc iz starega odbora.
Po možnosti Kmetje se zelo pritožujejo, da se občinske ceste zanemarjajo, da sploh ni mogoče več voziti po njih. Seveda velja ta kritika le za ceste po kmečkih vaseh, medtem ko so v Lokah vedno v redu. Včeraj, v ponedeljek, je imel cestni odsek sejo, na kateri se je sklenilo, da se bodo ccstc popravile, kolikor bodo pripuščali finančni viri.
& Lep užitek nam je nudil v nedel|0 dramatični odsek Katol. prosvetnega društva z uprizoritvijo ljudske igre »Mala pevka« v Društvenem domu.
Hrastnik.
Oblni zbor kmetijske zadrupe na Dolu pri Hrastniku se je vršil preteklo soboto ob 2 popoldne v Društveni hiši Kakor je že svoj čas »Slovenec« poročal, ie omenjeno zadrugo ustanovil pred desetimi leti č. g. Jakob Safošnik, kaplan na Dolu. ! Leta 1922. se je preselila v veliki trnovski lokal bivše Majcenove trgovine. Takrat je načelstvo bilo pri?Yjeno misliti na razširjenje poslovanja. Kmalu se je vrnil od vojakov bivši poslovodja g. F. Laz-nik, ki je prevzel službo poslovodje pri zadrugi. Zadruga se ie naglo dvignila, deloma vsled solidne postrežbe, deloma vsled tega, ker je šla skoro preko svoje moči ter dajala >na počak« mnogim v stiski. Da so naši nasprotniki nevoščljivo gledali na ta zavod, se razume. Dalokovidni ljudje so že pred leti opozarjali, da utegne priti zadruga v težak položaj, kadar bi g. Majcen oddal trgovski i lokal svojemu sorodniku g. F. Lazniku, ki je bil, kakor rečeno, poslovodja. Ta okolnost je povzročila nakup Peklerjeve hiše. Kakor so računali pesimisti, se je tudi zgodilo: g. Majcen je najprej lokal podražil in odpovedal, zalem je g. L.aznik od povedal službo. Resni zadružniki so imeli pred očmi rešitev zadruge. Začela se ie velika obrekovalna gonja v prvi vrsti zoper g. kaplana. Vsled velikega uspeha zadruge so bili nokateri pijani in so zašli na stran-pota. Zadnji občni zbor je imei nalogo rešiti vprašanje, ali naj se postavijo novi poslovni loknli in dvorana poleg sedanje hiše. Vršila se je proti zi-I danju strašna agitacija. Za občni zbor jo vladalo veliko zanimanje. Poročali so o njem tudi vsi nasprotni listi. Po poročilu načelstva je imela zadruga v letu 192G. 5,198.000 dinarjev prometa (leta 1923. pa 6,134.000 dinarjev). — Po poročilu načelstav, je bilo poimensko glasovanje za zidavo društvenega doma. Demokrati, ki so prej delali velik kraval so spravili s celo opozicijo komaj 5 glasov proti Sklenjeno je bilo z veliko večino, da se zida društveni dom. Tako se bo prizidal k društveni hiši na levo stran trgovski lokal in skladišče, zgoraj pa velika dvorana. Sedanja stavba se bo za eno nads^opje dvignila. Z zidavo dvorano bo mnogo poniagano tudi krščanskim prosvetnim organizacijam iz Hrastnika, ker nimajo svojih prostorov in so prisiljene omejiti svoje delovanje. — S tega občnega zbora je podčrtati zlasti tri stvari: 1. Bivšega poslovodjo emo vsi radi imeli in kakor čujemo, ima v kratkem odpreti trgovino v posojilnici. Kot njegovi osebni prijatelji mu želimo mnogo uspeha. Vkljub simpatijam, ki jih uživa, so znali člani zolo dobro ločiti splošni interes od zasebnega. 2. Tisti, ki žele nastopati proti alkoholni kugi, si bodo morali izbrati primernejša sredstva. 3. Uglerl duhovščine jo kljub vsemu obrekovanju velik, in če kdo naših pristašev zaide na stranpota, mu drugi ne sledijo. Vse te reči so vredne, da smo jih zabeležili. Pripomnimo šo, da bodo delavci dobili zaslužek pri novi stavbi. In bo marsikdo letos vsaj nekoliko lažje Izlezel iz težav.
Tatvina v čeplakovi trffovini. V noči od sobote nn nedeljo je šel tovarniški delavec g. Sekula od nadurnega dela. V trgovini Čeplak je opazil luč. Ko se približa, vidi, da nekdo izbira blago. Taknj je obvestil gilčno C'e|)lak. Nato je bil obveščen tudi vodja orožniške postaje g. Urlep, ki je takoj odše! na lov in zasačil pri delu v trgovini g. Antona Juga, uslužbenca v steklarni. Omenjeni je izjavil,
/
da jo imel Se dva tovariša, ki sla pa opozorila, da nekdo gre po cesti. Ker pa ga je orožnik pri delu zasačil, je malo verjetno, da bi ga bil kdo prej opozoril. Odpeljali so ga v Laško v zapor.
Pomočniška preizkušnja se Je vršila 10. t. m. i v Trbovljah. Oproščeni so bili: 2 krojača, 6 čev- ' Ijarjev, 6 šivilj in ena izdelovalka zgornjih delov za čevlje. Iz Hrastnika sta bila dva čevljarja, en krojač in ena šivilja. Nekateri vajenci drugih strok so bili ta dan oproščeni v Celju.	i
Gibanje nasprotnikov. Ker socialistično-komu-nističrva rudarska strokovna organizacija ne more dobiti članstva, se je vršil pred kratkim sestanek v konzuinu. — Tako izgledajo ti socialpatriotski ujedinjeni sindikati.
Dcmar/ofiija socialpatriotov. Ti ljudje, ki srkajo večjidel »Jutrovo« politično hrano, so začeli govoriti med rudarji, da je prav, da gre delavcem tako slabo, da bodo vsi k socijaiistom pristopili. To eo velike skomine po izgubljeni komandi nad delavstvom. So pač reveži gg. sociji. Sedaj, ko imajo občino v rokah, se vidi vsa njihova nesposobnost. Nič ne napravijo, in umestno bi bilo, da bi vsaj molčali. Zadnji čas jim že prazniki niso po volji in bi jih radi odpravili.
Žalec
Aeroplan smo opazili v ponedeljek ob 1 popoldne. Letel je v smeri Celje—Ljubljana.
Hmeljskih sadežev se je letos vkljub prepovedi hmeljarskega društva v Žalcu več vagonov odposlalo v Banat.
Savinja je močno narasla v nedeljo zvečer, tako da.se je bilo bati, da zopel prestopi bregove.
Bolnica usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu se mora zgraditi tekom 80 let, drugače prevzame vse veliko posestvo država.
Stavbeno nihanje v Žalcu zelo hitro napreduje. Začeli so graditi nanovo zopet 3 enodružinske hiše poleg železnice.
Novo mesto
Izjava. Podpisana zadruga izjavlja, da novomeški čevljarji niso napovedali nikakega" bojkota tovarniškim izdelkom, kakor je poročalo »Jutro« dne 3. aprila 1927. To jc storil zadrugi in čevljarjem sovražen človek, s katerim bomo pošteno obračunali. — Zadruga čevljarjev v Novem mestu.
Sloven&lza 1er ti fina
Vlom. Ker imn Jožef Žerdin redno stanovanje v Dolnji Lendavi je viničarija na hribu navadno prazna. Neznani vlomilci so pred dobrim tednom uporabili priliko in vdrli v prazne prostore. Odnesli so do 30 litrov žganja in lovsko puško. Ko so prišli vlomu na sled, so takoj obvestili orožnike, ki so stvar na licu mesta preiskali. Sledov, ki bi jim pri raziskovalcu pomagali, niso našli. O nadaljnem razvoju dogoaka se ne ve nič gotovega.
Avtomobil za 5 Din. Dobi ga lahko vsak, kdor kupi srečko loterije Martinišča. Ugodne prilike naj nikdo ne zamudi. Srečke ima ravnateljstvo Martinišča v Murski Soboti.
Usodna igra s puško. Nesrečno se je končal 24. marec za Franca Celeča iz II. Zvečer je vzel v roke nabasano puško in jo začel obračati in pregledovati. Pri tem početju je moral bili precej nepreviden. kajti puška se je sprožila. Največja nesreča je bila v tem, dn je imel cev obrnjeno proti obr i in tako mu je ves naboj zaneslo v nos in oči. i unesrcîenca so spravili v bolnico v Radgono. Upanje je, da ozdravi, posledice nesreče pa 'ostanejo, kajti oči so izgubljene za celo življenje.
Mariborski občinski svet.
Maribor, 12. aprila.
Današnja seja mariborskega občinskega sveta se ni zavlekla kot običajno, ker ni bilo veliko tekočih vprašanj na dnevnem redu in še ta (o se rešila brez dolgotrajne debate.
Takoj po otvoritvi je poročal dr. Ju v an za prvi odsek. Prečital je uradno poročilo magistrata, ki zavrača očitke socialistov, da so se pri sestavi volivnih imen.kov delale nepravilnosti. Socialisti so celo zahtevali, da posebna komisija preišče vse slučaje. Občinski svetnik Domiter jim je dokazal, da so se ravno oni najbolj posluževali metod, katere očitajo drugim. Občinski »vet je vzel to urad-• no poročilo na znanje.
Za drugi odsek je poročal Tumpej. šolskim sestram se odobri nakup ozkega pasu občinskega zemljišča med njihovim vrtom in starim mestnim pokopališčem. — Trgovcu Lahu na Glavnem trgu, ki hoče reslavrirati svojo hišo, se predloženi načrt odobri. — Regulacijski načrt za Koroško predmestje je gotov in predložen. Napravila sta ga arhitekta Czeikes in Jelene. Manjše popravke je izvršil gradbeni urad.	.
Za četrti odsek je poročal Jerovšek. Večina hišnih posestnikov, ki so svoje hiše prodali, je vložilo prošnjo za znižanje prirastkarine. Skoro vsem prošnjam se je ugodilo. Olepševalno društvo prosi za prepustitev dohodkov iz gornjega ribnika, ki prihajajo pozimi od drsanja, poleti od voženj s čolnom. Se načelno ugodi. — Občinski svet je pod običajnimi pogoji odobril prodajo parcel v Urbanovi ulici. — Gradbeni urad predlaga premestitev trga za seno in slamo iz Trga svobode za mestno klavnico. Tam naj se zgradi javna tehtnica, ki je sedaj pred glavnim kolodvorom, a se malo rabi. Ureditev prostora in zgraditev tehtnice s stanovanjem za uslužbenca bi stala 120.0C0 Din. Zadeva se izroči stavbenemu uradu v nadaljnje proučevanje. — Občini Krčcvini se zniža vodarina od 20 na 12%.
V	četrtič je prišlo na dnevni red vprašanje zidanja nove ljudske in meščanske šole v magda-lenskem predmestju. Zadeva postaja nujna. Vse mestne meščanske šole so prenapolnjene. Te šole obiskuje 451 otrok iz okoliških občin, ki uživajo iste ugodnosti, kakor otroci iz mesta, ne da bi okoliške občine zanje kaj žrtvovale. Mariborska občina pa skrbi za učila in druge ugodnosti. Občina namerava zgraditi novo šolsko poslopje pod pogojem, če se okoliške občine zavežejo prispevati 1,500.CC0 Din za gradbene stroške. Okrajni zastop je že svoječasno na to pristal. Vse pa je preprečil bivši veliki župan dr. Pirkmajer. Ko je hil imenovan novi zastop, je sklepe prejšnjega odbora zavrgel. Mestna občina je nato pozvala okoliške občine, naj povedo svoto, katero so pripravljene prispevati, toda občine se na ta poziv niso odzvale. Kadi tega je predlagal odsek, da se kot reprcialija za prihodnje leto ne sprejme v meščansko šolo nobenega otroka iz okoliških občin, ali pa se bo za te otroke določila posebna šolnina, katero naj plačujejo okoliške občine. Na predlog župana se šc enkrat pozove okrajni zastop za ureditev tega vprašanja.
V	tajni seji je nato poročal o računskem zaključku električnega podjetja za 1. 1926. g. Pfrie-mcr. Pohvalil je strog red v električnem podjetju in posebno g. Darlela, k! ju v kratkem čuSU Viufuu uredil knjige. Poročilo se je vzelo na znanje in so g. Barlctu ter inž. UrSlču nakazali nagrado 3000 dinarjev, _ Za vodjo avtomobilskega prometa ie
imenovan inž. Tomšič, ravnatelj plinarne, ker je mestni gradbeni urad prezaposlen.
Ocenitev dveh električnih projektov ob Fel-bergerjevem otoku se je poverila veeučiliškemu
Êrofesorju g. inž. Žnidaršiču in g. ini. Ludinu v erlinu. — G. župan je v tajni seji poročal, da je po njegovem prizadevanju vlada ukinila trošarino na žarnice, ki služijo za javno razsvetljavo. To pomeni za Maribor prihranek 100 do 150 tisoč Din. Minister dr. Gosar mu je obljubil iz sklada za brezposelne poldrug milijon prispevka, kateri se bo uporabil za zidanje oskrbnišnice, kjer bo prostora za 250 oskrbovancev. V stari oskrbnišn ci se uredi 14 stanovanj. — S stavbno zadrugo nameščencev »Mojmir« se sklene pogodba, da bo mestna občina sezidala stanovanja za uradnike z zneskom, ki ga je vlada v ta namen dovolila v višini dva do tri milijone dinarjev. — V mestnem električnem podjetju se provizorno nastavi za knjigovodjo g. Razboršek. — Izvršitev kletnega zidovja za poslopje v Smetanovi ulici se izroči stavbnim podjetnikom Živicu, Jelene - Šlajmerju, Nassimbe-niju in Kifmanu.
Dopisi
Slovenjaradec. Kakor smo že poročali, je zelo nevarno obolel gosp. kanonik Jože C e r j a k v Slov. Bistrici. Ker se jo njegovo stanje vedno slabšalo, se je v soboto, dne 9. t. m. odpeljal v bolnico usmiljenih bratov v Gradec. Vsem duhovnim sobratom se priporoča v momento.
Nova cerkev nad Celjem. Na cvetno nedeljo, dne 10. aprila, se je končal pri nas deset tednov iraja.joči gospodinjski tečaj. Ob toj priliki se .je priredila goepodinska razstava v prostorih g. župana Lešnika, popoldne pa akademija v tuka j: nji osnovni šoli. Razslavo je poeetil zastopnik oblasti vladni komisar g. Dular iz Maribora, zastopnik Kmetijsko družbe višji sadjarski nadzornik g. Fran Goričan iz Vojnika in mnogo drugih. Na razstavi se je nudil v prvi skupini pogled na bogato obložene mize najfinejšega peciva, več vrst Birarskih izdelkov in pa okusno serviranih jedil. V drugi skupini smo videli ženska rečna dela, ki so v svoji okusni izdelavi vzbujala veliko pozornost obiskovalcev. Tuknj so pokazale gojenke, kaj se doseže 7. marljivostjo in smotrenim delom v tako kratkem času. Tretja skupina je dičila razstavo z raznimi, v tečaju izdelanimi likerji, sadnimi konservami in drugim. Vidi se, da je trudapolni pouk in delovanje voditeljice gospodinjskega tečaja, strokovne učiteljice go. Olge Sittigove in gdč. Cilke Jakobovo iz Frankolovega našlo rodovitna tla. Popoldanska akademija z lepim in bogatim sporedom je pokazala, da Imajo naša kmečka dekleta dovolj smisla za lopo petje naših narodnih pesmi in kretanje na gledališkem odru. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo ge. strokovni učiteljici Olgi Sittigovi, ki se je kot voditeljica ves čas neumorno trudila, da pripravi svojim gojenkam boljšo bodočnost. Posebna zahvala gre tudi gdč. Cilki Jakobovi, organislki iz Frankolovega, kutera je s svojo veliko spretnostjo v ročnih delih in šivanju praktično poučevala na tečaju. G. vladnemu komisarju Dularju izrekamo za njegovo naklonjenost najtoplejšo zahvalo. G. županu Lešniku, ki je dal na razpolago svoje prostoro in skrbno pripravil vse, da se je lahko tečaj vršil, kakor tudi vsem gg. predavateljem in drugim, ki so k temu pripomogli, iskrena hvala!	O. S.
llraslovče. Konrom meseca marca se je vršil občni zbor podružnice »Jugoslovansko Muiicec v šolskem poslopju. Udeležba je bila povoljna, dasi smo pričakovali številnejšo. Občni zbor se je pričel z zanimivim predavanjem s skioptičnimi slikami o Bosni in Hercegovini. Govoril je iz Ljubljane došli glavni .tajnik Jugoslovanske Matice. Potem je nagovoril navzc.če dosedanji predsednik gosp. M. Bošnjak Poudarjal je, da se naše prebivalstvo premalo zanima za to rodoljubno društvo. Koliko so vendar pri nas po nepotrebnem potroši denarja za alkoholne pijače, a žrtvovati le en dinar na mesec v pomoč svojim zasužnjenim rojakom se zdi pa marsikomu žo preveč. To je žalostno, a resnično dejstvo. Tajnik g. Kulterer je poročal o delovanju podružnice v preteklem letu. Bilo je bolj skromno. Vendar pa se je odposlalo cenlrali v Ljubljani čez 8000 dinarjev za društvene namene. Največ so k temu pripomogle vnete članice in člani iz femnrtna ob Paki, pa tudi g. dr. Cervinka, zdravnik na Polzeli, je naklonil znaten prispevek. — Vsekakor je iskreno želeti, da se delovanje podružnice v bodoče poživi, kajti društvene potrebe so vedno večje. V dokaz navaju nekatere drastične slučaje
0	nezaslišanem postopanju naših dednih neprlja-teljiv proti našim šorojakom v zasužnjenih pokrajinah. Zgražali smo se, da so taki slučaji dandanes v kulturni državi sploh niogcči. Edino društvo Jugoslovanska Matica nudi tein revežem nekaj znslombe, da ne klonejo pod težo sedanjih razmer. Zato pa je sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da sodeluje in podpira to rodoljubno društvo. — Udeleženci so sprejeli tajnlkovo porečilo z burnim odobravanjem. — Istotako se ie porečilo blagajnika g Tirška vzelo priznalno na znanje. — Nato se ja vršila volitev odbora, ki je izpadla sledeče: Predsednik g. Iv. Zottcr, nadučitelj v pokoju na Gomilskem. namestnik č. g. K. Presker, župnik na Paki, tajnik g. Kulterer, veterinar v Braslovčah, blagajnik g. TIrSelc-, trgovec na Polzeli. Nadalje so šo v odboru ga. Pau rova, gdč. Pirnova in Roj ni k o va ter gosp. dr. Cervinka. Novi predsednik je poudarjal, da moramo predvsem člane društva in ves naš narod očuvati malodušja, češ, saj ne bo vse vkup nič pomagalo. Slovenci moramo trdno upati, da nam prejalislej napoči dan vstajenja, ko bomo vsi prišli pod en krov, pod okrilje naše svobodne narodno države.
Cerkveni usestîmiM
SPORED OBREDOV VELIKEGA TEDNA V TRNOVEM
V sredo, četrtek in petek bodo ob 4 popoldne jutranjicc. Veliki četrtek zjutraj ob 6 svi ta maša in med njo sv. obhajilo. Zvečer ob 7 sveti rožni venec. Veliki petek ob 6 zjutraj obredi in nato se izpostavi sv. Rešnje Telo v božjem grobu. Zvečer ob 7 bo sv. rožni venec pred božjim grobom in petje žalostink. Skunne ure molitve bodo na Veliki petek: ob 3 za šolsko mladino, od 6—7 za dekleta, od 8—9 za žene, od 9—10 za može. Veliko soboto bo blagoslov ognja ob J, na 5, nato obredne molitve in krog 6. ure sv. maša. Popoldne blagoslov velikonočnega jagnjeta in jedil ob
1	na Barju, ob 2 na Lepem potu, ob pol 4 na Opekarski in v Zcljarski. Oh pol 5. uri slovesna procesija Vstajenja, pri kateri igra godba železničar-
in
da kupita vse polrobuo ugaja joče in ustrezajoče k oblekam. Že desetlet ja kupujejo šivilje in krojači v bogati zalogi vseh potrebščin za krojače in šiviljo pri tvrdk i T. EGER, Ljub- M" liana, Sv. Petra cesta 2.
skega društva Sloga. Po procesiji blagoslov jedil v farni cerkvi. Na Veliko nedeljo ob 9 do slovisiia služba božja. Pevski zbor izvaias Filke, Missa »o- ; lemnis z orkestrom; Griesbacner, graduai; Foer- 1 ster, ofertorij; Goller, Tantum ergo; Grum, Velikonočna.
Cerkvena glasba. Veliki petek bo v frančiškanski cerkvi »večer ob pol 8 zadnja postna pridiga, govori dr. P. Hugo Bren; med pridigo ic bodo pobirali prostovoljni doneski za pozidanjc nove cerkve sv. Frančiška v Šiški. Nato bo Satt-nerjev cerkveni zbor pel: 1. S. Bach, pasijonka; 2. Kanf, balada »Sv. Frančišek«; 3. Jobst, Sv. Križ; 4. I. B. Foerster »Çtabat Mater«. Na Veliko nedeljo se ob pol 10 ponovi Beethovnova C-dur-maša.
Ljubljansko gleđi&če
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda. 13. aprila: LUMPACIJ VAGABUND. E, Četrtek, 14. aprila: Zaprto. Petek. 15. aprila: Zapito. Sobota, 16. aprila: Zaprto.
Nedelja, 17. aprila: HAMLET. Izven. Začetek ob
20 zvečer.
Ponedeljek, 18. aprila ob 15: LUMPACIJ VAGA-BUNDUS. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 13 aprila TATDA. Red B. Čelrlek, 14. aprila: Zaprto. Petek. 15. aprila: Zaprlo. Soboln, 1(5. aprila: Zaprto. Nedelja, 17. aprila: AIDA. Izven. Ponedeljek: 18. aprila: ORLOV. Opereta. Izven.
Masritoor&lzo gledišče
Sreda, 13. aprila ob 20: MADAME BUTTERFLY.
Abonma C. Kuponi. Četrick, 14.'aprila: Zaprto, Petek, 15. aprila: Zaprto. Sobota, 10. aprila: Zaprto. Nedelja, 17. aprila ob 15: PASIJON. Kupoui.
Ob 20: LOGARJEVA KRISTA. Premijera. Izven*.
Ponedeljek, 18 aprila ob 15: PASIJON. Kujîoni. Zadnjič.
Ob 20: LOGARJEVA KRISTA,
KONCERT GLASBENE MATICE.
V pondeljek, dne 11. t. m., je priredila ljubljanska Glasbena Matica pevski koncert pod vodstvom ravnatelja konservatorija M. Hubada. Program je bil izbran slovanski: od Rusov smo čuli Grečaninova, Kjuja, Tanjejeva, od Čehov Suka in Novaka, od Slovencev tri Adamičeve, eno Mirkovo in eno Sattnerjevo, cd Hrvatov Štolccrja in od Srbov dve Mokranjčcvi rukoveti.
Dve točki od teh je Matica nedavno že izvijala, novosti v programu so z malo izjemo enotno kazale nekam zastarel okus Matičinega artističnega odseka. Z večnim pogrevanjem s.cer zaslužnega Mokranjca ne bomo daleč prišli — srbska glasba šc danes ni taka, da bi nam mogla biti moderen zgled in končno oni tam doli naših pesmi nc pojo tako radi kakor mi njihove. Učimo se rajši pri hrvatskih mladih! Matica, naš najstarejši in, kakor se govori, najodličnejši pevski zbor najod-licnejših kvalitet, bi morala biti pionir sodobne kvalitete med nami, pa nam je dala od vsega sodobnega materijala komaj Štolccrja, za katerega smo ji res hvaležni in pa nekaj Adamičevih. Mogla bi bila seči vsaj po najnovejšem Adamičevem vokalnem delu, ki sc po stilu da uvrst.ti med evropsko sodobno produkcijo! Pa ni. Škoda truda in pevskih zmožnosti za Mokranjca, ki tvori Maliči-nim koncertom že kar vemo, ležišče in višek!
Izvedba jedrnata, s težiščem v pevski tehniki, interpretacija po predpisih, nič nenavadnega, dela je imel zborovodja s cizcliranjem veliko. Poznamo častno temeljitost g. ravnatelja konservatorija in njegove nadpovprečne pevskovzgojne zmožnosti, toda čuli smo siccr pod njegovim vodstvom Matico še kaj boljšega kakor 11. t. m.
Koncert ni bil dobro obiskan — kar kaže morda na to, da naša sicer precej orientirana publika od Matice pričakuje vse več, kakor pa ({ar dobi na program. Saj nam Matica pravzaprav tudi zelo malo koncertov da, kar so grajali, recimo »Novi Akordi«, že tudi pred kakimi 16 leti. Vsaj takrat, kadar kaj cepne od nje, naj bi bilo tisto nekaj!
Koncertu Matice se je pridružila ga. Vlfan-
Kunčeva z desetimi ruskimi, hrvatskimi in slovenskimi samoepevi s klavirjem. Žal jo šc premalo poznamo, da bi o njej izrekali podrobnejše sodbe; vtis je, da ima v vseh legah gojen glas, ki nima nobene individualne barve, ima pa zmožnost dra-matskega zanosa in občuteva in občuteno podaja.
Najncpozabncjši vtis je pa Štolcerjeva pesem [Molitva dobrim očima) v izrazito modernem stilu. Ža to smo Matici najbolj hvaležni.
êsspretâ sodišča Zanimiva tiskovna obravnava.
Včeraj se jo vršila pred senatom deželnega sodišča zanimiva tiskovna obravnava. Ko4 zasebni obtožitelj je nasopil znani demokratski eksponent Ivan Vidgaj iz Rog. Slatine, ki jo tožil Franceta Novaka istotako iz Rog. Slatine in sicer zaradi uvrede in klevete po'om tiska. Inkriminiran je bil članek v «Domovini«, oziroma tale stavek: >Na Slatini pa nimamo samo mladih, temveč imamo tudi starejše in po vrhu dobro rejene grešnike, enega celo takega, da ga niti »Zliilorogovo« milo več ne opere. Ima toliko barv, namreč političnih, kakor mavrica po dežju. Kakor so sliši mu niti se-drnja stranka ni več všeč, vežejo ga le neke obveznosti. Res ni prijetno, če mora človek zamorca igrati.c
S tem dopisom jo Novak reagiral na prvotni dopis v »Domovini«, s katerim je bil on napaden. Za svoje trditve je ponudil obtoženi doka/, resnice. Vidgaj je pristaš sledečih strank: soc. demokra-t ske, nemškjo-nnrionalne, avtonomistiime, republikanske, SLS, SKS in komunistične za kojo poslednjo je propagiral na ta način, da je delil znano brošuro-»Komunist«. Zanimive so bile Izpovedi prič, glede presedlavanja z ene stranke v drugo, zlasti pa okolnost, ker je delal po večini iz korietolubja. Nadalje je bil član Schulvercina, hud nemškutnr ter kot tak pisaril v zloglasni neinškutarski list >šlnjerc«. Kjer je napadel razno Slovence, v svojem lokalu je imol puščico »Stidmarke«. Pozdravljal z znanim geslom »Heil«. Pričo so izpovedalo tudi precej stvari, ki so Vidgojn obremenile i gle le nemorale, kar pa tu ne moromo ponoviti. V splošnem se ga je slikalo i za političnega i zn moralnega grešnika. V jako obširnem izvajanju je trd.il ob-toženec, da je bil tožnik Vidgaj hud nemškutar, da je pisal v nemškulnrskogn »Štajerca«, da je rabil večkrat znano uemško psovko »Biudišar«, da je bil
glavni steber »Schulvereina«, da je imel puščic« >SUduuuke<, fanta v nemški šoli, da je dobival denarno podporo za nemško agitacijo med Slovenci in da je pozdravljal s »Heil«. Dalje mu oiita obtoženci1, da je skakal od stranke do stranke ln menjal celih deset strank. Tud' priče so to potrdile. Po daljših govorih tožitelja in zagovornika in po precej dolgem in burnem posvetovanju jo predsednik senata dr. Mlanič razglasil, da se je obtožencu Novaku posrečil dokaz resnice glede inkriminiranih besed in sicer: ima toliko političnih barv, kakor mavrica po dežju, da mu niti sedanja stranka ni več všeč, vežejo ga le obveznosti (do SDS) In da ni prijetno, če mora človek zamorca igrati,« ni se mu pa posrečil dokaz, da je tak grešnik, da ga niti »Zlatorogovo« milo več no opere, radi česar je bil obeojen na 14 dni zapora. vplaSlo globe 8000 Din in drugiu stroškov. Tožba glede uvrede je bita zavrnjena, postopalo se je le glede klevete. Prijavljen je vsklic,
DVA NEVARNA MLADA UZMOVIĆA.
Pripeljala sta jih' v dvorano paznika iu prvi sc je vsedel na obtožno klop samski dclavec Josip Logar iz Loga. Ta jc bil obtožen, da je pod zvito pretvezo, da ga pošilja Frančiška Troha, s katero jc bil znan in tudi parkrat z njo in- po njenem naročilu v Mcinlovi trgovini, izvabil od trgovca okrog 4 kg žgane kave, ki jo je seveda prodal. Tudi je izvabil na ta način od raznih trgovcev salame, klobase, sir in druge jcstvinc in je napravil precejšnjo škodo. K nekemu trgovcu jc prinesel šc celo naročilni listek, katerega je, da bi bolj držalo, kolekoval s kolkom za 10 para. Enega pa je ogoljufal za 4 kg finega gosjega perja, katero jc zamenjal za obleko. Ker je bil fant že parkrat radi tatvine in goljufije kaznovan, so mu dali zopet 5 mesecev težke ječe in ga odslovili z resnim opominom, da naj se vrne na pošteno pol.
Sledil mu je podoben tudi šc mlad nepridiprav Anton Kočevar, žagnr, ki pa le bolj malo žaga, doma je tam iz cerkniškega okraja. Ta je bil obtožen, da je vzel Mariji Trohanovi v Ljubljani zlato in srebrno uro in kar sedem zlatih prstanov v skupni vrednosti blizo 4000 Din in pa par škornjev. Fant je spočetka tatvino tajil in je trdil, da mu je dala to domača hčerka. Končno pa je ihte in jokaje priznal, da je vse to ukradel. Celo roko je imel polno prstanov, jc rekla Tro-hanova, in vse mi je pobral. Mladega nepridiprava so zašili za šest mesecev težke ječe.
Nasznanila
Glasb, društvo »Gradašca« Vič - Glince bo
priredilo na vel. pondeljek izlet z godbo k Sv. Katarini. Čas in zbirališče sc šele objavi.

SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v sredo ob 17. uri strogo obvezen trening za prvo moštvo in rezervo, in sicer ob vsakem vremenu. — Načelnik.
SK Jadran. Danes od 14. ure dalje trening na igrišču. Obvozen za vse igralce, ki so popoldne nezaposleni. — Tajnik.
HERTHA (DUNAJ) i ILIRIJA 17. IN 18. T M.
Za velikonočno nedeljo in pondeljek je pridobil SK Ilirija za dve mednarodni tekmi profcii-jonalno moštvo SK Hcrthc, enega najbolj znanih reprezentantov dunajskega profesionalnega nogometa. Zadnji rezultati Herlhe kakor proti Hakoah 2 : 2, WAC 3 : 2, Sportkiubu ! : 0, Rudolhhiiglu
5 : 1, Moravski Slaviji 4 ; 1, Bratislavi 1 : 1 pri-
čajo o njeni visoki kvaliteti in jamčijo, da se bo nudil ljubljanski športni publiki o veliki noči prvovrsten sport. Hcrlha jc obvezana nastopiti ▼ Ljubljani s kompletnim prvim profesionalnim moštvom, v katerem igrajo nekateri avstrijski inter-nacionalci (goalman Ostriczck, branilec Dictrich, half Schlosser) in več reprezentančnih igralcev Dunaja (branilec Witschel, ccntcrhalf Pruha, napadalca Listopad in Kcttner).
ŠPORTNI DOGODKI.
Sam predsednik olimpijskega odbora Baillet» Lotour so je mudil to rini v Barceloni, ko so otvorili tam novi olimpijski stadion. In prav isti dan so otvorili na Danskem pivo fenckn visoko šolo za telesno vzgojo; prvega tečaja se udeležuje 100 učiteljic.
Ju ri se bosta udarila v Budimpešti Hungarla in praška Sparta, in pojutrišnjem bo igral Penarol v Hamburgu. Hamburga niso An (Ježi n I kaj veseli, njih Cambridge jo siror premagal klub »Preusson- v Berlinu 3:2, a je bil poražen v Hamburgu v občutnem razmerju 1:0; 10. t. m. igra Cambridge v Dil9seldor!u.
Vedno ne moremo ležati na lovorikah, tudi Tildeu ne, . the big Bilk. Sicer se je revanžiral proli Lottu, a nato ga je premagal Alonzo. To so slabe avspicije za Evropo. Tu je Izšel sedaj ludi že seznam najboljših italijanskih igravcev; prvi jo Morpurgo.
Italijani in Poljaki so sedaj dobri prijatelji, tako beremo v listih; tudi v športu se približujejo in bodo imeli 21. t. m. veliko lahkoatlctsko tekme, v Rimu. Seveda ne bo Nurmija tam ; pnč pn bo nastopil poleti na Dunaju in se bo bi' tam gigantski revanšni lxij med njim, Widojem in Pcl-zerjem. Veliko pišejo sedaj tudi o Nemcu Selnvabu, ki je prehodil 25 km v dveh urah 5 minutah in
12 2 sekundah. Nemci imajo dosti prilike, dn trenirajo; samo v berlinskem stadionu je bilo doslej 114 tečajev, ki se jih je udeležilo 5335 gojencev; število udeležencev raste od lota do leta. Kako bodo Nemci v amsterdamskem oziroma v Amster-damu stanovali, smo že pisali. Angleži bodo imeli svojo ladjo s seboj, in Amerikanci tudi. 300 bo ameriških udeležencev, na ladji bodo s'anovali, stroške ekspedicije so preračunili na 400.000 dolarjev. Premisli, 400.000 dolarjev 1
35 let je letos, odkar obstoji na Dunaju »Kralt-sporlverbamk. Primerno so to obletnico proslavili in še praške atlete so povabili, na prijateljsko tekmo. Zmagali so Dunajčani, in to v vseh razredih. Sicer so pa Dunajčani sedaj bolj zanimajo za rokoborbne tekme. Senzacija zadnjih dni je bil poraz niih ljubljenca Kavana; premagala sta ga Ceh Mrna in Francoz Chevalier
Zakaj se pa ne bi ludi Jugoslovani enkrat postavili! In se bodo! Plavali bodo. Naša jugoslovanska plavalna zveza razpisuje balkansko
fdavalno olimpijado; tekmeci imajo na naših že-eznicah prosto vožnjo, gledavci pa polovično. Gotovo pa ne bedo tako plavali kot Woisemneller, ki je startal sedaj tudi na razdaljo, ki mu sicer ni običajna, na 500 yardov; takoj j^rvi poskus mu je prinesel uspeh, plaval je 5:28.) 1er je iztrgal s tem Bogu, rekord 5:3i.3. In tudi nase plavalke se bodo morale zelo potruditi, če bodo bolele posnemati Ediilo Jensen, ki je bita nopre'rgoma 24 ur v vodi deloma počivajoč, deloina plavajoč.
No verjamemo pa, da bi kdo naše športnike pri nas tako uvaževal. kakor uvažujejo Italijani svoje. Chcsiia, ki je bil prvi v kolesarski dirki Milnno— San Kemo, so v njegovem rojstnem kraju Carpt sprejeli nad vso svečano, brzojavno sta mu pa čestitala Turati, generalni tajnik faits lovske stranko in Mussolini.
Trdnjava Soueida,
znana iz francoskih bojev v Siriji.
Slika na levi:
General Jangjuting, šef Čangsoli novega generalnega štaba.
Gledališki ravnatelj: če bi vedel, da ste resen človek, bi Vas takoj angažiral za komika ...
0£e: No, Francek, zakaj si danes tako vesel? — Francek: Gospod učitelj so rekli, da je Klobasarjev Janez še bolj neumen kot jaz...
lahko. Glede barve se seveda razlikuje od novih kroju, ki je letos zelo priljubljen Ln je zlasti pripraven za deževne dneve. Okraski so iz usnja. (Čevlji iz teletine, ki so letos za promenado in potovanja zelo moderni.) — Tretja skica pokaže plašč, ki je okrašen z gumbi. Plašč je zanimiv tudi radi gub, ki so vse prešite in se pod pasom razpustijo. Rokavi so podobni kroju vsega plašča. Ta plašč utegneš imeti za v dež in hodi iz sivega blaga — ali pa za lepe dneve; tedaj ga napravi iz temnomodrega ali črnega blaga. — Četrta ln peta skica predstavljata isti plašč, kakor ga je videti spredaj in zadaj. Tudi tak plašč utegneš imeti za deževne dr.i in v tak namen napravi h sivega ali rjavega blaga. Je pa tudi za promenado, če je narejen iz temnejšega, modnega blaga. Plašč ima ob straneh ozke robčke, ki napravijo postavo prav vitko. Pas je iz usnja in je širok. Zadaj je vrhu plašča, potem se skrice pod gube, spredaj je spet viden in se zapenja s široko zaponko. — Seveda se morajo klobuk in Čevlji ujemati f plaščem.
Torbice so prav umetniško izdelane in se ujemajo z moderno obleko glede oblike in barve. Na skici vidiš usnjato torbico iz sivega, modrega ali sivega in črnega usnja. Zapirka je lepo zaokrožena in iz kovine. Torbica ima tudi mono-gram. — Dalje vidiš svileno torbico sive, rjavkaste ali peščene barve. Kovinast;i zapirka je votla in ima okroglo vdolbino, v katero moreš spraviti urico. — Tretja torbica ima slonokoščeno zapirko in je iz japonskega in kitajskega brokata. Ta torbica je bolj za pražnje namene.
TlDEN MODNIH POTREBŠČIN
Za praznike se Vam nudi najlepša izbira samo-veznic, kravat, perila, ovratnikov, nogavic, naramnic itd pri najcenejši tvrdki
DRAGO SCHWAB - Ljubljana.
r. , .. c__________c-i/--	1 eruinand, ronmnski kralj,
Oratonj Scarrou v cer.cvi Saint - Gervais,	'	"
,, , . . . ., j,.,.,,	,	,	čigar smrt so pričakovali pretekli te-
odkoder sta izginila pred kratkim dva dragocena lesoreza iz 17. stoletja.	,	, ,.. ,
den, a se mu |e stanje poboljšalo.
Angležinja Miss Daniels
ki je pri nekem izletu iz Anglije na francosko obal pri Boulogne izginila tirez sledi in je najbrže postala žrtev kakega zločina.
Polet iz Pariza v Newyork.
To zračno tekmo priredi letos pariški list »Matin«. Tekmovalo bo najbrže pet francoskih letalcev. Zgoraj slike treh kandidatov.
Fakri paša (+)
egiptovski poslanik v Parizu — pred turško, mošejo v Parizu.
Francoski trojambornik »Louis Pasteur«,
ki se je ob zadnji veliki nevihti ob atlantski obali potopil pred rtiče» Hague; vsa posadka je utonila.
Mođa
LAHKI PLAŠČI.
Spomenik padlim vojakom,
ki so ga odkrili zadnje dni v pariškem predmestju Levallois-Perret; v elipsi senski prefekt Bouju, ki je imel ob tej priliki slavnostni govor.
Novi plašči so zato prijetni, ker so tako preprosti in brez vseh onih okraskov, kakršnih so poletne obleke polne. Tudi so narejeni iz prav lahkega in mehkega blaga. To moderno blago je kakor prepereloc in tako je predvsem blago »ka-sha« svetlosive, sivkasto modre, rožaste, peščene
in svetlomodre barve. Dalje je tako novo in lahko blago tako zvani »Crepellac. Celo težko angleško sukno je zdaj tako predrugačeno, da je mehko in blngov. — Na pričujoči sliki vidimo nekaj najpri-pravnejših plaSčev," ki jih moremo nositi oh vsaki priliki. P r v a skica nam pokaže preprost, mladostni plašč, ki je gladko urezan in ima ozek pas iz istega blaga Rokavi imajo ozke zapestnice. — Druga skica predstavlja plašče po »ranfilan«
General Persliing,
vrhovni poveljnik amer, armade med svetovno vojno, je prispel pred kratkim v Francijo pregledat grobove 30.000 ameriških vojakov.
GRIČA R A MEJ A C
pri moški in damski konlekcïjî. Poslužujte se ugodne prilike.
Oglejte si našo Izbrano zalogo.
Šelenburgova ul. 3
Hmeljska enketa v Celju.
V zvezi t hmeljsko enketo pri kmetijskem ministrstvu v Belgradu je za nedeljo, dne 10. t. m., sklical kmetijski minister ponovno enketo v Celju, mesto v Belgradu, da se je s tem omogočila udeležba večjemu številu interesiranih. Kmetijski minister je odposlal na enketo, ker je bil sam zadržan, načelnika kmetijskega ministrstva g. Gju-riča in tajnika g. inž. Tcržana, savinjskega rojaka. Vseh udeležencev je bilo razen navedenih dveh gospodov 27, med njimi tudi državni po«Ianec dr. Hodžar in trije oblastni poslanci: Davorin Krajnc, Rudolf Lorber in dr. Anton Ogrizek, kot zastopnika hmeljarskega društva v Žalcu pa gg. Roblek in PikL
Načelnik kmetijskega ministrstva je povdaril
uvodoma važnost hmeljsko panoge za naše kmetijstvo in važnost oznamenovanja domačega hmelja, s katerim se naj predvsem doseže kar najboljša kvaliteta, ker bomo v bodoče samo z dobro kvaliteto mogli obdržati naše pozicije na svetovnem trgu. Prosil je navzoče, da smatrajo to vprašanje kot strokovno in ga samo iz tega stališča obravnavajo. Iz uvodnega nastopa g. načelnika se je videlo, da se živo zanima za to panogo, tako da smo prepričani, da je izvedba hmeljske zaščite izročena najboljšim rokam. Ministerialni tajnik g. inž. Teržan je nato podal kratek ekspoze o stanju oznamenovanja v drugih državah, osobito na Bavarskem in Češkem, ter o poteku zadnje enkete v Belgradu, da je s tem informiral tudi one udeležence, ki se niso udeležili enkete v Belgradu.
Enketa je bila omejena samo na oznameno-vanje hmelja, ker so vsa druga vprašanja pravzaprav nesporna in so deloma že rešena, deloma se še na rešitvi dela. Posebno smatra kmetijsko ministrstvo za nujno potrebo ustanovitev selekcijske postaje za gojitev hmeljskih sadežev ter že pripravlja vse potrebno za realizacijo te važne kmetijske institucije. Glede prilagodenja uvozne carine za hmelj v Jugoslavijo in uvozne carine v Češkoslovaško in Nemčijo so se od kmetijskega ministrstva podvzeli koraki pri merodajnih ostalih ministrstvih, da se bo pri pogajanjih s temi državami skušalo doseči kar najugodnejše carinske postavke za naše hmeljarje. Tudi glede olajšav pri osiguranju valute pri izvozu hmelja je kmetijsko ministrstvo že storilo na merodajnih mestih svoje korake v korist hmeljarjev. Istotako se je tudi glede vseh ostalih vprašanj, ki so bila pri enketi v Belgradu nesporna, ki se ne tičejo oznamenovanja, storilo vse korake od kmetijskega ministrstva, da se bo hmeljarjem, kolikor je mogoče, ugodilo.
Predsednik Hmeljarskega društva g. Roblek iz Žalca je predočil zahteve hmeljarskega društva, kakor so bile že pred kratkim objavljene v »Slovencu«, Ker pa so ta vprašanja pravzaprav nesporna in je bila enketa omejena na oznamenova-nje, se je takoj prešlo na to vprašanje. Vnela se je živahna debata o vprašanju, aH naj se uvede obligatorno ali fakultativno oznamenovanje hmelja. V tem so bili vsi udeleženci edini, da se mora oznamenovati le kvalitetni hmelj, da nam slab hmelj, ako bi nosil našo znamko, ne bi pokvaril slovesa na svetovnem trgu. Glede obligatornega oznamenovanja se je izrazila bojazen, da ne bi bila morda praktična izvedba takega oznamenovanja otežkočena ali pa celo škodljiva hmeljarstvu. Tukajšnji hmeljarji šc nimajo organizirane trgovine, ki bi bila zmožna naš hmelj prodati direktno na konzumente. Prodaja našega hmelja je še vedno navezana na tuje kupce, osobito iz Nemčije, ter sc moramo v tem pogledu ravnati po željah teh odjemalcev Iz idealnega stališča pa se je zopet poudarjalo, da mora biti naše stremljenje, da z obligatornim oznamenovanjem dosežemo čimprej in boljšo kvaliteto, da si s to osvojimo in zasigu-ramo stalne odjemalce.
Tekom debate se je končno izjavil g. Piki, da naj ostane vse pri starem, kakor je doslej bilo, da ne rabijo nikakc nove naredbe ali kakega novega zakona glede zaščite hmeljske znamke, češ, hmeljarsko društvo sploh ne želi nikakega novega zaščitenja, najmanj pa obligatornega. Na to izjavo
»e g Robleka in Pikla opozoril dr. Hodžar, da je vendar hmeljarsko društvo v svoji vlogi samo izjavilo, da stremi za obligatornim oznamenovanjem m je hmeljarsko društvo samo sprožilo, da se reši vprašanje zaščite hmelja s primerno znamko čimprej sedanjim razmeram odgovarjajoče. Z ozirom na to opozoritev se jc končno sprejel soglesen T®1* udc!ežencev, da so načeloma vsi za zaščito hmelja potom posebne znamko ter da naj, dokler ne bo zakon za celo državo glede zaščite hmelja sprejet, kmetijsko ministrstvo izdela pravilnik za prehodno dobo do novega zakona o načinu oznamenovanja. Ta pravilnik pa se naj pred obvezno objavo predloži ponovni enketi v celi
stilizaciji.	(Dalje)
• • »
PoStna hranilnica. Po izkazu Poštne hranilnice za mesec marc je razvidno, da se je stanje vlog zmanjšalo od 365.3 mil. Din na 333.5 mil. Din. Kakor znano, je imela Poštna hranilnica v zadnjih mesecih velike težkoče radi obilice nezaposlenega denarja, ki se je v obliki vlog stekal v njene blagajne. Iz nazadovanja vlog je razvidno, da se je to nezdravo stanje v marcu nekoliko izboljšalo, vendar je stanje vlog še vedno visoko, kajti v drugem polletju prêt, leta so se vloge gibale med 250 in 300 mil. Din. — Število čekovnih računov je koncem marca znašalo v Ljubljani 4.539, v Zagrebu 4.414, v Sarajevu 2.617 in v Belgradu 2.33-1.
Zveza industrijcev v Zagrebu in sistem naših gospodarskih zbornic. Na seji uprave Zveze industrijcev v Zagrebu, ki se je vršila 9. t. m., se jc med drugim tudi razpravljalo o bodočem sistemu naših zbornic. Predsednik S. D. Aleksander je izjavil, da je treba v interesu utrditve naših gospodarskih organizacij sprejeti sistem ločenih zbornic, kar je bilo z odobravanjem sprejeto
Popravil Pod včerajšnjim člankom »Mednarodni kongres zavarovalnih tehnikov« je pomotoma izostala šifra »Sv.«.
Hmeljarstvo. Rentabilnost produkcije hmelja je povzročila, da se njegova kultura v naši državi vedno bolj širi. Medtem ko so še pred nedavnim gojili hmelj samo v Bački in Sloveniji (v Savinjski dolini), je sedaj izredno veliko hmelja zasajenega v Sremu; kakor čujemo, so se začeli tudi na Dolenjskem pečati s hmeljarstvom. Letos je že več posestnikov začelo s to kulturo.
Proračun osieške oblasti je že sestavljen in znaša 26.2 mil. Din. V tej višini so namreč predvideni izdatki, medtem ko dohodkov še ni mogoče določiti, ker še ni končno rešeno vprašanje financiranja oblasti.
Veliko posojilo za dunajsko občino. Dunajska mestna občina se je odločila prenehati z dosedanjim načinom financiranja investicij iz rednih dohodkov, kar je povzročalo ogromno davčno obremenitev meščanov in najeti investicijsko posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Ker se dunajska občina po vojni šc ni zadolžila in ker so se predvojni dolgovi vsled inflacije skrčili na minimum, je danes dunajska občina skoro brez dolgov, medtem ko je njeno premoženje znatno naraslo (iz rednih dohodkov se jc po vojni zgradilo okoli 25 tisoč stanovanj). Zato nudijo inozemske in domače finančne skupine občini posojila po skrajno ugodnih pogojih.
Prodaj'ni kartel češkoslovaške papirne Industrije. V četrtek je bila v Pragi konstituirana prodajna organizacija češkoslovaških tvornic papirja, in siccr v obliki družbe »Prodajni urad združenih papirnih tovarn«, ki bo prevzela izključno prodajo češkoslovaških tovarn, ki izdelujejo rotacijski, grafični in zavojni papir kakor tudi različne specialne vrste papirja (toda le v kolikor pride v poštev domač; konzum). Ta prodajni urad bo pričel poslovati 1. maja.
2$ orssa
Dne 12. aprila.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.50—13.53 (13 505—13.535), Italija 274.44—276 44 (272.01—274.01), London 276.2 do 277 (276.20—277), Newyork 56.75—56.95 (56.75
do 56.95), Pariz 222.75—224.75 (222.84—221.84), Praga 168.30-169.10 (168.30—169.10), Dunaj 8.005 do 8.035 (8.005-8.035), Curili 10.94-10.97 (10.94 do 10.97).
Curih. Belgrad 9.13 (9.13 den.), Budimpešta 90.65 bi. (90.70 bi.), Berlin 123.21 (123 22 den.), Italija 25.15 den. (25.01 den.), London 25.2475 (25.25 bi.), Newyork 519.875 bi. (519.90 bi.), Pariz 20.36 (20.3575 bi ), Praga 15.40 bi. (15.40 bi.), Dunaj 73.10 (73.10), Madrid 90.70 bi. (91.35 bi.), Bu-karešt 3.21 den (3.26 den), Sofija 3.7605 (3.765), Amsterdam 108.05 (208.00), Varšava 58.05.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189 30, London 34.47, Milan 34.53, Newyork 709.65, Pariz 27.80, Varšava 79 18. — Valute: dolarji 709.35, angleški funt 34.43, lira 34.82, dinar 12.445, češkoslovaška krona 20.99.
Prana. Devize: Lira 164.05, Zagreb 59.21, Pariz 132, London 163.425, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 86.50—87, vojna odškodnina 3-42 50—344, zastavni listi 20—22, kom zadolžnice 20—22. Celjska 195—197 (zaklj. 197), Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Pra-štedioiia 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbovljo 430 bi., Vevče 135 den., Slavbua 55—65, 6ešir 104-denar.
Zagreb. Agrarne obveznice 54—54.50, 7% inv. posojilo 86.50—87, vojna odškodnina 842—343 (za april 343—344.50, za maj 345), Ilrv. esk. 104.50 do 105.50, Kred. 93—95, Hipobanka 58 50-59, Jugobanka 95—95.50, Praštediona 850—855, Ljublj. kreditna 150 den., Drava 495—520, Isis 46-47, Šeče-rana 420—455, Gutmann 250—275, Slavex 110 den., Slavonija 26—28, Trbovlje 425.5 den., Vevče 135 do 140.
Dunaj. Don.-savskn-jadr. 8080, Alpine 45.80, Greinitz 6.50, Kranjska industrijska 50.80, Trbovlje 54.10, Hrv. esk. 13.85, Leykam 12.50, ,ugobanka U, Hip. banka 7.30, Mundus 149.50.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smreka, jelka: hlodi 4 m I., II. monte 180—210, hlodi od 4 m naprej 220—250, škorete konične 10 mm monte 550—570, škorete paralelne 10 mm monte 570—590, škorete 10 mm podmerne 560—580; bukev: deske plohi naravni neobrobljeni 430—500, deske jdohi naravni ostrorobi 600—900, hlodi Ia 220—250; hrast: hlodi I—Ha 360—450. frizi 900—1300, deske plohi ostrobi (podnice) 1250—1400; železniški pragi 2.60, 14X24: bukovi 25—33, hrastovi 45—55. — Žito: pšenica bačka 75 kg, 2—3% 345—355, oves bački
230—240, oves bosanski orig. 210—215, koruza bačka I. 205—215 franko vagon (pariteta) Ljubljana.
Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna; zaključki: les 5 vagonov.
ШаШо
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 822.6. Praga 848.0L Frankfurt n. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 410, Langenberg 468Д Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava
980.
četrtek, 14. aprila.
Zagreb: 20.30 duhovna glasba, 22 poročila. —. Breslau: 20.15 prenos iz Leipziga: J. S. Bach >Jo-hannes-Passion«. — Praga. 20.08 A. Pvoràk »Stabat mater«. — Frankfurt: 19 Beethoven Missa solem-nisc, 22 prenos iz Kassela: M. Junguickel čita iz lastnih del. — Urno: 20 prenos iz Prage. — liim: 20.45 Concerto di Musica Sacra. Essecuzione delta iSlabat mater« di G. Rossiui. — Langenberg: 20.15 ! komorna glasba. — Dunaj: 20.05 L. Beethoven: i »Christus ani Olberg«, oratorij. 2105 F. v. Spee:
• Das Trauergespriich Christi am Kreuze. — Vwèava: j 20.30 koncert.
Petek, 15. aprila. ! Zagreb: 19 prenos iz opere. — Breslau: lfl prenos iz Berlina, 22.15 esperunto. — Praga: 12 prenos iz Kreuzherren-cerkve. — Frankfurt: 20.15 prireditev za veliki petek. — Urno: 20.30 prenos iz Prage. — Rim: 21 Concerto di Musica Spirituale. — Langenberg: 19.15 G. F. H&ndel: »Jephta« oratorij. — Berlin: 16 R. Wagner »Parsifal«. — Dunaj: Veliki petek, Dunaj ne oddaja. — Varšava: 18 koncert. Giov. Battesta Perglese (1710—1736): Stabat mater.
Sobota, 16. aprila.
Zagreb: —. Breslau: 20.15 razvoj klavirnega koncerta: I.iszt. — Praga 20.30 koncert. — Frank-Jurt: 20.15 sinfoniïc-n koncert. — Urno: 20.30 prenos tz Prage. — Rim: 21 Transmissione da un Teatro. — Langenberg: 20.30 velikosobotni koncert. Prenos iz Heinoldijeve cerkve v Dortmundu. Solist: Juan Manén (violina), 22.15 zvonovi iz Heinoldijeve cerkve. — Berlin: 20.30 koncert (Koslecksiher Bliiserbund). 22 30 eksperimentalno predavanje prof. dr. R. Leithiiuserja: Brezžični sprejem oddaljenih postaj, 23.30 iz »Fauet<-a J. W. Goetheja (od polnočnih prizorov do velikonočnih zvonov), čitn Alfred Braun. — Dunaj: 17.30 R Wagner »Pareifal«, opera. — Varšava: 18 prenos iz Krekova (Krakov: Vstajenje).
Vremensko rmročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 12. aprila 1927.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanja		Bero-melei	loploln » C'	Kel. vloga * lc	Veter In brzina i ni	Oblačnost 0—10	Vrsta padnvin		«a	if
kral	rns						ob ooarovnnju 1	ymmili7i'	SB S	
	7	764-6	4-0	95	NW 2	10	dež	10-6	14-4	3-4
Ljubljana (dvorec)	8	764-6	5-0	86	SW 2	9				
	14	761-9	142	80	W 4	2				
	21	764-9	7-0	82	SW 2	5				
Maribor		762-6	10-0	70	SW 6	0			17	6
Zagreb		763-6	11-0	77	NW 5	1			—	8
Belflrad	8	763-5	14-0	57	W 2	3			18	10
Sarajevo		763-9	12-0	63	E 2	2			21	7
Skoplfe		762-8	16-0	59	SE 1	S			—	8
Dubrovnik		764-6	14-0	71	E 1	4			17	8
Praga		759 4	6-0	—	WSW 6	10			11	5
Split	7	764-3	13-0	62	NNE	0			16	II
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm uaznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 13. apr i la spremenljivo; od časa do časa dež, nalivi,
hladno.
Sven Elvestad:	8
Mož, ki ie oropal mesto.
Proti enajstim so se zbrali gospodje v jedilnici na kavo. Gospodar, konzul Birger, je stal v nekem kotu in kramljal z Asbjornom Kragom. Govoril je o verižni ko vi brezobzirnosti. »Prebujno domišljijo ima,« je rekel, »drugače je pa preudaren človek. Paziti moraš samo, da ga o pravem času prekineš, drugače ti izblebeta najhujše neokusnosti.c
Toda Asbjorn Krag je odgovarjal zelo na kratko. Ves čas so blodile njegove oči drugod. Tedaj je zapazil konzul njegovo raztresenost. Opazoval ga je in molčal.
»Kaj pa je?« je vprašal nato.
»Nič,« je odgovoril Krag.
Konzul je malce pobledel.
»Bog v nebesih,« je rekel, porodil se mi je strašen sum.«
»Sum? Kaj meniš?«
»Ti nisi niti igralec?«
»Prav praviš.«
»Nisi prišel sem, da bi igral?«
»Gotovo zato. Prišel sem, da bi se udeležil neke Igre, ki je mnogo bolj zanimiva ko pokerji vsega sveta. Vsaj zame.«
Konzul se je zganil, tako je osupnil.
»Bodi miren,« je rekel Krag. -^Ničesar se ti ni treba bati.«
»Toda zakaj si prišel semkaj?«
»Da bi igral — kakor sem rekel.«
»V resnici boš igral?«
»Seveda.«
»Toda irrrali bomo visoko.«
Krag se je nasmehnil.
»Vendar ne tako visoko, da bi me videl zaradi tega razburjenega.«
Konzul se je pa vendarle vznemiril. Plašno je pogledoval družbo, ki je živahno kramljala; bili so sami njegovi prijatelji. Asbjorn Krag je stal še vedno lam ob strani in jih prej ko slej opazoval, drugega za drugim. Birger ni mogel razumeti, zakaj jih tako pazljivo ogleduje, ko se vendar ni ničesar dogodilo. Kako čudno, da se je Krag sploh nenadoma pojavil v tej družbi! Vsa reč je bila res skrajno nenavadna. Zaenkrat se je bal samo, da bi se Krag ne izdal in da bi se ne razvedelo, da ie konzul vtihotapil detektiva v družbo. Kakšno pozornost bi zbudilo to v Oslo! Kako bi se ljudje zgledovali! Krag je bržkone uganil njegove misli, kajti šel je mimo njega in mu šepnil v uho:
»Bodi popolnoma miren! Ničesar se ne bo zgodilo.«
Iz teh detektivovih besed je sledilo za konzula dvoje: prvič, da nekaj ni popolnoma v redu. In drugič je sedaj vedel, da Krag ne bo, kar bo na njem, pripustil javnega zgledovanja; toliko se je smel nanj popolnoma zanesti.
Potem je pomislil, kdo neki je zbudil zanimanje tega sijajnega detektiva.
Prešel je v mislih vse svoje goste, drugega za drugim. In kurjo polt je začutil na hrbtu. Saj so zbrani tu izključno znani ljudje, možje bogastva in uglednih imen. Ljudje v dobrih službah, vplivni Irgovci. Naj se je zgodilo karkoli, če se je, za denar tu ne more iti.
Morda pa sploh ne misli na goste, temveč na slu-žinčad!
Toda Krog je očitno puščal posle popolnoma v nemar. Opazoval je samo in edinole goste.
Take misli so se podile Birgerju po glavi, dočim je slal tam in čakal, kdaj bodo dali gospodje znamenje za ifrro.
Stari konzulov sluga je v tem trenutku urejeval igralne mize v veliki moški sobi. Družba je kanila
igrati v dveh ločenih oddelkih. Gospodje so pomalein prehajali v igralno sobo.
Na mizo je prišel liker, gospodje so bili bolj in bolj razigrani in so se veselili na napeto vznemirjenost pri igri.
Nihče ni slutil, da bo to napetost povzročilo nekaj, kar se ni zgodilo še nikdar v kateremkoli igralnem klubu v Oslo.
Pripomniti je treba, da so pri konzulu Birgerju igrali, kakor v najboljših inozemskih klubih, ne za gotovino, temveč za igralne ploščice, ki so jih kupovali ob pričetku igre.
Stari konzulov sluga je sprejemal denar za ploščice in izplačeval po igri dobiček gospodom, ki so dobili. Bil je družbeni blagajnik.
Sedaj je vstopil za veliki, živopisani zaboj s ploščicami in zaklical:
»Gospodje! Igra se pričenja!«
Starec je moral ob igralnih večerih spregovoriti samo dvakrat po nekoliko besed. Prvič ob pričetim igre in drugič ob koncu: »Gospodje! Izplačal bom dobiček!«
Veliki trgovec Grefsen je bil za igro najbolj vnet, zato je stopil prvi k zaboju s ploščicami.
Segel je v suknjo po listnico in naročil — štiri po sto, tri po petdeset in ostalo drobiž.
Naenkrat je čudno oživel in začel stikati po žepih.
Z obraza se mu je bralo, da jo zamišljen.
»To me pa že jezi!« je mrmral. »Spet sem jo moral pustiti doma!«
Pogledal je svojega soseda, višjega zdravnika. In ta se je požuril in dejal:
»Ali ste ppzabili listnico, moj dragi? Potem mi dovolite...«
»Prav lepa hvala!« je odvrnil Grefsen. »Moral sem jo pozabiti na mizi z zrcalom, ko sem se oblačil. Upam, da je nisem zgubil. Bilo je v njej skoro pet-tisoo kron.«
ШЕШЕ
y m
O.	-t
o **•
> -	Ti
o P o
e c	^
S- 2	o
* 1	? -S
EL P-	3
1 f
K
•1 n
и B
00 4
o«
a
a o
cr ^r
o- S.
n
-I N W
a 00 54 O
W Z t—
? 2 S n
_ w Q. O oo	Sr
n »	"	Et "C.
? а	. =
B B	-i re.
• _	1	O O
< PN3 i
Q) O
5 <
o O S'
N
— N
S?
p l C
00 73 P
X < £ » 5 -i
S «
Bo, O
2? S
Л	3
-
£-	^
Г	°
s. f
n
3 S;
D- N p» <
111=111=
MALI OGLASI
Vsaka drobna тгсГеа I-30 Din aU vsaka besede 30 par Na|manf£! og u 3 ali S 1 ln. Oglasi nad devet vrstic se račun«|o više. Za ođnovor л лт .о Nn vprnčtajija brez znanilce ne odgovarlamol
Kovaški pomočnik,
izučen, išče dela. Naslov v upravi lista pod: 2843.
ŽAGO VOD TA
išče stalnega mesta, zmožen vseh žagarskih popravil, kakor polnojarme-iiikov, venecijank, krožnih žag, verz, v ir.ehkem in trdem lesu in tudi v kalkulacijski stroki. Spričevala na razpolago. Gre tudi izven Slovenije. — Naslov v upravi: St. 2833
ftfkspadarji, gospodinje!
WU . Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjrka dela, obrnite se na »Poselsko zvezo« • Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko I
KOLESARJI!
Znliane cene. Oilelte si za'o-го dvokolffs ualflnetèega tipa Tribuna, Rekord, Srhtmpton, 8tvrla, Bluukl Fafor Per a, Diamant ie od Din 1300 -nî>pre1 ?neumatika Dun'op, Michelin. C nlltl franko. Prodala na obroke.
Jrlftnrra F. 0.1. LlUblifilta
Tovarna dvok' l»s ln otroSlr.
vodikov.
KONTORISTA-
korespondenta in dva pisarniška PRAKTIKANTA
sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na Pošni predal 120.
Dobra kuharica
čedna, srednjih let, zmožna vseh gospodinj, del, se išče za takoj za dobro hišo na d-želi. - Naslov za informacije pove uprava »Slovenca« ped 2342.
Županstvo občine LoSki potok, okraj Kočevje —
išče dobrega in zanesljiv.
TAJNIKA-organista
event. samo tajnika, toda prednost imajo organisti. Ponudbe naj se pošljejo na gornji naslov s spričevali. Plača po dogovoru. Služba se nastopi r mesecem junijem.
ŽAGARJA
za beneč. iarm na 2 rezili, z dobrimi spričevali, ie sprejme takoj za stalno in trajno delo. Sprejme se tudi UČENCA, ki ima veselje do te stroke, od 16. leta naorej. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Anton Logar, Cerknica 169, p. Rakeku.
Prostovoljna javna dražba
popolnoma novih šimi in drugih damskih, moških in otroških ČEVLJEV se bo vršila (vzkiicna cena izpod 100 Din za par) 14. aprila od 9 zjutraj naprej v pritličju na Starem trgu št. 26. 2754
HERLE Y-DAVIDSON
7/9 PS. v dobrem stanju, se takoj proda za Din 12.500. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2846.
KROMPIR
zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU.
v plišu, goblenu, damastu in gradlu, nudi po konkurenčnih cenah
Ruriolf Radovan^
tapetnik Krekov trg štev. 7
,(poleg Mestnega doma).
Živinske
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24
Parni kotel
rabljen - (Gliedcrkessel)
za central, kurjavo, kupi »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.	2184
I Nikake posredovalne prodale! |
Iz tovarne naravnost U Vam!
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
pomladne moške konlekcite
kakor tudi oblek za dijake in otroke.
Ne rtu jemo na obroke!
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
MeltaniCna tovarna olriek d. d.
podružnica Ltublfana, Mestni irg St. 5
POZOR, TRGOVCI!
Za bližajočo se spomlad Vam nudim najcenejše moške in ženske športne pasove, fermera in gože, biče (gajžlje). Vsled razprodaje velike zaloge po najnižjih cenah. - Franc Podboršek, Naklo. 2656
Urejevanje GROBOV
Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar, se priporoča za obsajenje in oskrbovanje grobov s cvetlicami, pozneje pa z lepimi tepihi različn. vzorcev, tudi pri-prostih, po nizkih cenah. Vrtnice, nizke in visoke, vrtnice plezalk? ter ciprese itd CVETI IČARNA ra Sv. Petra cesti št. 33 ima vedno sveže in suhe vence, trakove in šopke. Oskrbi cveti, aranžmaje. Vsak dan sveže cvetje I
štampHJe
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav kolodvora
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ПвЈР" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
Tapeciranje otroških vozičkov
po nizki ceni. ŠT. VINCEK, Tržaška 9, Glince.	2826
Preklic.
Podpisani prcklicujcm, kar sem govoril o g. Antonu Vetz iz Podkraja in g. Ignacu Selivšek.
Radeče, 7. aprila 1927. P. SISTER.
AKADEMIK
išče priprosto stanovanje po zmerni ceni v mesta ali bližnji okolici, event. tudi s hrano. - Ponudbe na upravo pod št. 2841.
POZOR!
Gostilna pri »Jelenu« z mesarijo se odda takoj v najem. Naslov: Maribor, Pod mostom St. 8.
ZAHVALA !
Po ozdravitvi naše - hčerke Danice od vnetja možganske mrene čutimo podpisani potrebo, da sc okrožnemu zdravniku v St. Juriju ob juž. žel. gosp. dr. Fran Svetina za njegovo trudapolno in požrtvovalno zdravljenje iskreno zahvalimo. Navedeni gospod je pripomogel, da bolezen ni postala nsodepolna in ni zapustila žalostnih posledic.
Istotako se zahvaljujemo šefu bakter. stanice v Celju g. dr. Jak. Reberniku za njegovo hitro pomoč,
Sv. Jurij ob južni železnici.
RODBINA HEIFLER.
Samo še tri
KADILCI. POZOR!
Najuspešneje sredstvo za popolno odvado kajenja so »Ahirna« pastile. Mala doza 20 Din, velika 30 Din. Preprodajalci popust Vitomir Dolinšek, Celje, predal 4.	1990
bo trajala velikonočna prodaja po globoko .znižanih cenah. Vsakdo si naj ogleda ter naj kupi le priznano najboljše »DOKO*-čevIje
v trgovini »DOKO«, Iv. čarman
Prešernova ulica 9, dvorišče.
Indian M otocycle Company « Gen. zast. za Kralj. S. H. S.
д ROKI. PEL1K9N, MARIBOR
Zastopstva: Ferrum d. d., Zagreb -	American Motors, Ljubljana
Bagy Wolf & Comp., Sarajevo DIDIANWgMOTOlYCLZCO	Velomot, Split.
TV^&MM«-»	Svetovna znamka!
BIG-CHIEF..... 1206 ccm, 9/24 HP,	S 495 —
CH1EF....... 998 ccm. 7/18 HP,	S 480 —
SCOUT....... 598 ccm, 5/9 HP,	S 415 —
PRINCE...... 350 ccm, 3 >/2 HP,	» 333 —
Sid-car PRINCESS..........S	185 —
Sid-car SCOUT...........S	175 —
z električno lučjo in tachometrom. Velika zaloga nadomestnih delov. Solventni krajevni zastopniki ^e spreimo.

14 stavb, parcel
po 600 m3, ob Dunajski cesti, naprodaj od 15 do 22 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2784.
Kupim ca. 500 m rabljenih
tračnic
5—7 cm viš. Plačam takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2795.
Kdor hoče imeti dobro dvokolo
naj se prepriča pri prvih dirkačih, ki mu odgovore:
»WAFFENRAD STEYER«
glavno zastopstvo pri;
Divjak & Gustinčič - Maribor,
GLAVNI TRG 17.
Jugoslovanska knjigarna v Liubijani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
PriredïB H. KumeSi
Cena Din 33'—, vezano Din 40'—
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je neizprosna usoda ugrabila iz naše srede našega dobrega očeta, starega očeta, strica itd., gospoda
Aniona Fabiarsija
zasebnika.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek 14. aprila t. 1. ob 2 popoldne iz mrtvašnice, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v stolni cerkvi Sv. Nikolaja.
V	Ljubljani, dne 12. aprila 1927.
RUDOLF, PAVEL, MIRKO, sinovi in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
•••• m - $
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin oziroma brat, gospod
Slavo Fatur
danes 12. aprila ob M7 zjutraj, previden s tolažili svete vero mirno in boguvdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v sredo ob IS, uri pop, iz hiše žalosti na domače pokopališče. Rakek, dne 12. aprila 1927.
Ivan in Franja, starši. — Ivan, Lado, Stanko in Miro, bratje. — Kristina por. Pire, sestra. — Franc Pire, zet. Mima in Ivana, sinahe — in ostali sorodniki.

Zahvaia.
Vsem, ki ste naju tolažili in nama izrazili sožalje v najtežji bolesti, ki naju jc zadela vsled nepričakovane in prerane izgube najinega nepozabljenega soproga in očeta, gospoda
izrekava prisrčno zahvalo. — Posebno zahvalo sva dolžna pre-častiti duhovščini, gospodu govorniku dr. Lapajnetu za ganljiv nagrobni govor, gg. kolegom, gg. predstavnikom zdravniške zbornice, okrožnega urada in raznih uradov, korporacij, društev, šolski mladini in darovateljem vencev ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika z nama vred spremili k večnemu počitku.
Litija, dne 11. aprila 1927.
Josipina Wisinger s sinkom Ladikom.
a jikkovec— k i os s
UUBUAMAi	AtJTMI TB.fi

r Znižane cene! ^ **
Najboljše se kupi brez dvoma
„PRI NIZKI CENI"
IGNAC ŽARGI
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA
nudi cenj. odicmalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate flor - nogavice za dame, veliko izbiro potrebščin za šivilje — kakor razne nakite, trese, svilo, vezenine, čipke itd., dalje velika izbira potrebščin za krojače.
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnlca ln tvornfca poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov 1.1, d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
Hrastovih suhih drva
KUPIM 300—400 vagonov. Dobava takojšnja. — Ponudbe z navedbo cene franko vagon na upravo »Domoljuba« pod »Hrastova drva« štev. 2804.
Veležanimiva
je ilustrirana, poljudna radio-revija
99
U
na 64 straneh (bakrotisk).
Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragoceno tehniške razprave. Posemezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno.
Wiener Radiovcrleg, Wien I.,
Pestalozzigasse 6/14.
Najcenejši nakup! 8°/o popusta!
Bogata izbira gotovih oblek, perila, čevljev, sandal, klobukov, čepic, potnih košar, dežnikov, palic, nogavic, ter vsakovrstnega galanter, blaga
samo pri Anton Tkalec, Maribor
Glavni trg št. 4.
Pokvarjeni strelovodi
I lahko poveroče nsodno nesrečo, ц Samo pogosta preizkušnji strelovo- fifi
dov z r,peilininiRi aparatom	Ш
sistema prot. Arnold «tiri-	g
• stensen, Bfrlln daje garancijo	e
za njih pravilnost.	•
Obračajte se tozadevno le na
STAVBENO HLEP ARSÏVO
FRANC ИЛбИЕ». CELJE
PRED OROriJO
Živčno bolni in oslabeli
od duševnega in telesnega delt izmučeni — rabite LECITHIN-kroglice z železom! Steklenlčica 24 Din. Izdeluje in razpošilja r natančnim navodilom samo:
Lekarna Mr. STANKO ПОСОДЊ
Vrlfiilha SI. 23.
OPIfllHRLHE ГОШЈШ ш
—— —— 11 M————
PRESERVAT. FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
Lili. EHIUIGR, LJUSLJIiKII
SELENBURGOVA ULICA ŠT. 6/1.
TELEFON ŠT. 980
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubijani: Karol CeL
Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec.
Urednik: Mihael Krek,