Izhaja vsak Četrtek. Cena inu je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ra Ameriko in druge tuje države C K). — Posamezno Številke so prodajajo ■■ po 10 vinarjev. .. S prilogama: „Haš kmečki dom" fn ,.Haia gospodinja". Spisi in dopisi so pošiljajo! UreilniStvu ..Domoljuba", l.jubljnnr, Kopitarjeva uiica. NaroCnina, reklamacijo m m-serati pa: llpravnišlvu „l)onioljuba", _ LJubljana, Kopltarjova ulica-- Štev. 17. V Ljubljani, dne 24.aprila 1913. Leto XXVI. Maša državna misel. Zadnjo soboto jc preteklo 200 let, odkar je stopil v veljavo temeljni zakon naše ustave, po katerem so združene kraljestva in dežele naše države med seboj v eno notranje zedinjeno cc-loto, ki ima nad seboj vladarje iz habsburške rodbine. V tem zakonu, ki sc imenuje pragmatična sankcija, je tudi liatančno določeno, kako bodi urejeno nasledstvo na habsburškem vladarskem prestolu, zlasti to, da ima v slučaju, če zmanjka moških dedičev, tudi feenska pravico do krone. Pragmatična sankcija zahteva brez pridržka, da mora biti vladar Habsbur-žan katoliške vere. O ti reči jc vredno izgubiti nekaj besedi. Zakonito določilo. da mora bili vladar naše države katoličan, ima globok pomen za vse čase, kar jih jc usojenih njenemu obstoju. (Avstrija mora po svojem poklicu biti Sn ostati katoliška država. Braniti katoliško cerkev proti Turku je bila njena prva in najsvetejša naloga. Zato je tudi izsilila od turških sultanov, da so iji priznali pravico skrbeti za katoličane na Turškem. Dokler se je držala te-'ga poklica, je imela neomejeno zaupanje pri vseh krščanskih narodih evropske turške države. Tudi Srbi so jo cenili kot svojo braniteljico in so spoštovali avstrijske vladarje kot svoje naj-fvečje dobrotnike, ki so sc potegnili zanje, kadar so jih prosili, in ki so jim 'dali na avstrijskih tleh gostoljubno 'drugi dom, ko so morali bežati izpred tTurka. Katoliška država sredi Evrope pa ni bila samo potrebna zavoljo turškega nasilstva, marveč tudi za to, ker je na severu mogočna razkolna Rusija, na Zapadu pa Nemčija, ki je po večini protestantska. Vscnemci, ki hočejo razbiti Avstrijo in razširiti nemško državo do Jadranskega morja, so najhujši sovražniki katoličanstva, češ, da najbolj zavira vsenemško misel. Zato so sc podprti od nemških bogatinov in raz-inih družb vrgli nekako pred 15 leti z vso silo, da bi čim največ Nemcev v naši državi dobili za odpad od katoliške vere in za prestop v protestantstvo. Več nego 10.000 oseb so tako pognali med odpadnike in s tem storili nepopisno mnogo hudega. Tudi v naši domovini — na Koroškem in Štajerskem — imamo iz te dobe mnogo nesrečnih ljudi, ki so iz političnega sovraštva vrgli katoliško vero od sebe. Na Kranjskem jih jc nekaj takih v Kočevju, na Jesenicah, v Tržiču in v Ljubljani. Znani voditelj bojevitih kranjskih Nemcev in nemškutarjev, advokat dr. Egger, ki so ga Kočcvarji izvolili za deželnega poslanca, je tudi ob tem času postal protestant. Nemški petelini tudi danes še vedno trdijo, da jo proteslanl-stvo nemška vera. Ko je Siidmarka je-la kupovati v Št. Ilju, obmejni slovenski občini na Spodnjem Štajerskem, slovenska kmečka posestva, je obenem sklenila, da naseli tarn nemške protestante z Virtemberškega. To je tudi storila. Vse to omenjamo zategadelj, da se izprevidi, kako mora Avstrija že iz ozira na svoj obstoj varovati in braniti svoj katoliški značaj. Vsako poslabša-nje in nazadovanje v ti reči oslabša tudi njeno notranjo moč. Poleg protestantov jni razkolnikov pa ima katoliška vera v naši državi šc enega velikega sovražnika, namreč ju-da. Jud je po vsem svojem bistvu ka-toličanstvu nasproten. Povsod, kjer gre proti cerkvi, so judje na vrhu. Časopisje in svobodomiselne, framasonske organizacije, ki se bojuje proti nji, ima v judih glavne sodelavce, voditelje in podpornike. Zalo ga pa nimaš boljšega barometra, da na njem meriš notranjo moč naše države, nego judovski vpliv v primeri s katoličanstvom. Kadarkoli iu kolikorkoli pada vpliv katoliško vere v Avstriji, vselej in za ravno toliko zraste vpliv judovstva in toliko se tudi razrahlja njena notranja moč. -—u Katoliška mora biti Avstrija pa tu- * di zalo, ker ni mogoče drugače držati njenih različnih narodov v redu in miru. Druge evropske države so zdaj osnovane na narodni podlagi: Angleška, Francoska, Italija, Španska, Nemška, Ruska in tudi zmagovite balkanske države Bolgarska, Srbska in Grška. V pretežni večini, jio nekaterih državah domala brez izjeme, so vsi ljudje samo enega jezika in one narodnosti. V Avstriji nas pa štejejo deset različnih narodov; nekaj res preveč, n. pr, Hrvatje in mi, Čehi in Slovaki nismo različni narodi, a tudi tako nas je dovolj. Romani, Slovani, Nemci smo va!t člani ene države. Jezik nas no druži, narodnost seveda tudi ne, zgodovina nas tudi bolj razdvaja, nogo zedinja. Kaj nas more torej držati skupaj? Kje je tista vez, ki moro napraviti iz teh različnih delov edino celoto? Ni je druge, nogo tista, ki jc izražena v pragmatične sankcije določilu, ila mora biti naš vladar katoličan. Katoliška vera, ki ji pripada naš cesar, mora dati naši državi skupno državno misel. Čujemo ravno zdaj, kako razni nasprotniki našo države prerokujejo, da nima več pri-hodnjOsti. Slabo bodočnost nam obetajo francoski, angleški, ruski, zadnji čas iudi nemški politiki. Vedno bolj kažejo na naše notranje prepire in zatrjajo, da država razpada. Njihovo žalostno prerokovanje se bo sescdlo v nič, če bodo avstrijski narodi v oživljeni katoliški zavesti soglasno s svojim vladarjem v zmislu pragmatične sankcije prenovili državo v katoliškem duhu. li -r Fozeba po naši domovini. Mrazovi po srednji Evropi so napravili v noči od 12. na 13. aprila in naslednje noči velikansko škodo. Iz Češkega, Ogrskega, Hrvaškega, Dalmacije, iz Zgornje Italije, Nemškega, od povsod so prihajala žalostna poročila, da so sneg, slana in pomladanski mrazovi zamorili pomladansko cvetje in napravili kmetom večmilijonsko škodo. Zlasti so pa trpele naše dežele, ki k:žc tako sredi med severnim in južnim svetom in podnebjem. Sadje, vinska trta in druge rastline sc) sc letos vsled nenavadne toplote meseca marca in začetkom aprila nenavadno zgodaj razvile. Najmanj 14 dni prej kakor lansko leto. Nastavek na trti se je že opazil kot izredno bogat. Sadno drevje je bilo ravno v najlepšem cvetju in mlado rastlinje, kakor: solata, radič, grah, bob in krompir se je silno lepo razvijalo. Vreme se je pa kar naenkrat prevrglo in sipalo sneg in slano na nežne poganjke zgodnjega drevja. Na Spodnjem Štajerskem okraji: Slovenska Bistrica, Rogatec, Bizelj-sko, Ptujska okolica, Ormoško - ljutomerske gorice skoro uničeni. Uničeni so vinogradi in vse zgodnje sadno drevje, kakor: črešnje, breskve in vsa druga sadna letina. Marsikak kmet je oškodovan za tisoče kron. Splošno se ceni vsa škoda od 30 do 40 milijonov kron. Na Goriškem in v Istri jc napravila mnogo škode slana posebno na sadju, trti in vrtni zelenjadi. Osinodila je hudo tudi krompir, ki sc pa bo skoro gotovo šo popravil. Sneg jc padel črez ves Kras tja čez Učko goro doli do Pazina celo do morja. ' Posebno so pa udarjeni naši dolenjski kraji, ki imajo že tretjo leto slabo letino. Leta 1910. so bili vinogradi uničeni; leta 1911. so dali tretjino pridelka, leta 1912. skoraj ničesar in letos ne bo zopet skoraj ničesar. V prvi vrsti je prizadeto vsled mraza sadno drevje in vinska trta. Pozebla je najmanj, kolikor se da sedaj dognati, polovica letošnjega zaroda na trti. Črešnje, češplje, zgodnja jabolka in hruške, orehi so skoraj uničeni. Perje in cvetje kar črni. Vinogradniki ne morejo več niti slabe letine pričakovati. Še najbolj srečno so pozebo prestali Vipavci. Na eni strani jih je varovala pred slano burja, na drugi strani so si pa sami pomagali s tem, da so v vinogradih kurili in napravljaii dim. Morda bi sc drugod tudi ta pripomoček obnescl ? Ljudje so vsled te nesreče silno podrti, ponekod naravnost obupani, ker je to že četrta slaba letina. Po nekaterih krajih ljudje kar trumoma silijo v Ameriko in obračajo hrbet svoji domovini. 2t Ne obupati. Prvo načelo je ne obupavati zaradi pozebe! Marsikak sadež se bo še popravil in bo veliko boljše izpadel, kakor mislimo. Obup ni upravičen, najmanj pa je upravičeno radi te nesreče bežati v Ameriko. Od strani poklicanih faktorjev se je vpeljala akcija za pomoč prizadetim krajem, in upamo, da sc bo tudi še marsikaj popravilo. V Ameriki pa tudi ni vse zlato, kar se sveti. Boljše je doma nekoliko potrpeti, kakor pa v Ameriki tujim kapitalistom v korist zapraviti svoje najboljše moči. Na delo torej za skupno pomoč in pogum za domače gospodarstvo! Ne v Ameriko! •Deželni glavar dr. šusteršič in drugi slovenski poslanci so sc že obrnili na c. kr. vlado na Dunaju in jo opozorili na velikansko škodo, ki jo trpi naš kmet vsled pozebe. Upati je, da bo vlada storila svojo dolžnost in pomagala našemu kmetu, da bo lažje prenesel to nesrečo, ki ga je letos zadela. Pomoč vinogradnikom. Kmetijska družba Kranjska sc jc posvetovala v svoji seji pretekli ponedeljek, kako pomoči za prvo silo dolenjskim vinogradnikom, ki so vsled pozebe tako hudo prizadeti. Sklenilo sc je, da naj se porabi večina državne podpore 50.000 K, ki je bila dovoljena vsled lanskih uim, za oddajo galice po znižani ceni. Galica se bo oddajala po 40 vinarjev kilogram in kdor ne moro takoj plačati, se ga bo počakalo do jeseni. Žveplo se bo oddajalo tudi za polovično ceno, to je 10 vinarjev. Razven tega se bo razdelilo večje število žvep-ljalnikovin škropilnic popo-lovični ceni. Dotične prošnje naj se vlože po županstvih, kmetijskih podružnicah in zadrugah. Županstva — pozor na odpis davka! Po postavi iz leta 1896. se zemljiški davek odpiše, če znaša poškodba vsaj četrtino navadnega donosa. To je povzročila zadnja pozoba po vsem Dolenjskem. Zato naj županstva napravijo takoj vloge, v katerih naj naznanijo škodo in izrecno prosijo za odpis zemljiškega davka z ožirom na postavo z dne 12. j u 1 i j a 1896. Vloga je koloka prosta. Prihodnje delo v vinogradih. O tem nam piše c. kr. vinarski nadzornik Skalicky sledeče: Vsakdo bo gotovo vprašal, kaj naj stori sedaj z ozebljenimi trtami. Zato vam dajem sledeča navodila: Za sedaj ne kaže drugega kot da pustite trto popolnoma v miru in skončate morda še ne izvršeno spomla.dno delo v vinogradih. Vsak trtni popek obstoji iz enega glavnega in dveh stranskih očes (podočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, katera očesa so pozebla. V večini slučajev je pozeblo samo glavno oko in je en ali drug podoček še zdrav. To ali ono stransko oko bo go- tovo pozneje pognalo. Tudi na teh mladikah bo še nekaj grozdja, čeprav bolj; redkega in drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno ravnajo tisti, ki — morda v neumestni! jezi — režejo špaione (prevezi) stran. Pustite torej trto v miru! Šele, ko bo nastalo trajno gorko vreme in ko bo trta zopet pognala, bomo videli, kaj je, živega in zdravega, to pa bo treba' skrbno varovati! Potem bomo od mraza uničene, suhe poganjke iz glavni očes obrali, da stranska očesa lažje odženejo. Sedaj tega nc kaže delati, ker bi še bolj pozeblo to, kar jo ostalo. Saj pridejo lahko še mrazi, grozijo nam še trijaki! Kadar bo trta odgnala 15 do 20 cm dolge mladike, bomo šele to odbrali, kar je na trti nepotrebnega, da trta po nepotrebnem moči ne. trati. Drugo poletno delo, zlasti pa škropljenje in ž v e p 1 j a n j e , moramo skrbno izvršiti, da vsaj tisti! zarod, ki bo ostal po mrazu, dozori in poplača vinogradniku vsaj delo. i----1 (^SSlEpjJBBSBBSagSrgfiSffi^SgBS^SSSgSBBSSSgggSSg^aeatip^) B« Političen pregled M L--------------- BALKANSKI DOGODKI. Vojna dejansko končana. Balkansko vojne je dejansko ko-[ nec. Turčija je uničena in vržena iz j Evrope; vojne ne more nadaljevati. Za-; vezniki pa tudi vsi žele. miru, ker vsi i čutijo strašne posledice vojne. Ravno-tako se trudijo tudi velesile za mir in posredujejo. Na zadnji korak velesil so balkanske države odgovorile, da so za mir po tistih pogojih, ki jili predlagajo velesilo vsaj v vseh glavnih točkah. Grki, Srbi in Bulgari so tudi Črnogorcem svetovali in ti so žo odnehali. Dejansko torej o vojni ni več govora, ker ni nobenih bojev več. Premirje. — Pogoji. — Nova pogajanja. Dne 14. t. m. jc izdalo bulgarsko glavno poveljništvo ukaz, da se ustavijo pri Čataldži vse sovražnosti. Nato, nekaj kasneje, se je sklenilo s Turki pravo premirje. Trajati ima to premirje do 23. t. m. Do takrat so mislijo žo dogovoriti o glavnih pogojih za mir. V kratkem upajo določiti glavne pogoje za mir. Brž potlej pa se začno pogajanja za pravi mir, menda zopet v Londonu. Bulgarska meja proti Turkom. Bulgari bodo morali na pritisk velesil biti zadovoljni z mnogo manjšim ozemljem, kakor so ga osvojili. Velesile se namreč v svoji mevoščljivosti boje, da ne bi Bulgari Turkov čisto vrgli iz Evrope. — Meja bo mnogo bolj proti zahodu, kakor so Bulgari mislili. Šla bo od mesta Midije ob Črnem morju proti jugu do mesta Muratli, potem proti zahodu in bo segala do Enosa ob . Egejskem morju. Bulgarlja in Srbija. — Prepir vedno večji. — Pogajanja. — Srbsko - grška zveza. Omenili smo že v »Domoljubu«, da zna priti do ostrih sporov med balkanskimi zavezniki samimi. Premnogo krajev jc namreč, ki bi jih vsi radi imeli. Vsak se sklicuje na svoje zasluge v vojni in posebno Srbi se s tem preveč radi postavljajo. Zase zahtevajo celo vrsto mest na škodo Bulgarom, ki so vendar največ storili, da je Turek pobit. „ _ Prepir se od dne do dne veča. Posebno med časopisi so bije hud boj. K sovražnostim mnogo pomagajo tudi razne izjave politikov, ki včasih hočejo le liu j skali. — Mnogi se boje, da pride 'do krvavih bojev med Srbi in Bulgari, ker nobeni lic bodo z lepa odnehali. Tudi posadke po raznih važnih mestih Lv novih krajih so v ta namen žc pomnožene. Vendar se z druge strani sliši, da do boja nikakor ne pride. Temu sc namreč vodilni državniki v obeli državah na vsak način hočejo izogniti. Obraniti hočejo balkansko zvezo, naj ■pride kar hoče. Dalje pa vedo ti državniki, da vojne velesile tega nikakor nočejo, posebno ne Rusi in Angleži. — iz teh vzrokov pa se že sliši o pogajali iih za mirno rešitev spora. Ker so Bulgarom sovražni tudi Grki, sliši se, da so Srbi sklenili z Grki zvezo, da skupno branita pred Bulgari, kar ti po sklenjenih pogodbah zahtevajo zase. Bojkot avstrijskega blaga v Srbiji. Rekli smo že večkrat, da je Avstrija s svojim čudnim obnašanjem proti balkanskim narodom dosegla le to, da jo na Balkanu vse sovraži. To se sedaj kaže tudi v dejanju. V Srbiji sc jc začela velika agitacija med trgovci, da bi nihče več ne naročil nobenega blaga v Avstriji. Rajše hočejo kupovali na tujem. Ta bojkot avstrijskega blaga so že začeli izvrševati tudi v dejanju. Strel v rtimunski zbornici. V rumunsko zbornico jc v petek ustrelil med poslance neki dijak Na-staze Hacin. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je ustrelil le slepo, brez krogle. Rekel je, da jc hotel poslance opozoriti, da se mora Rumunija zavzeti za tiste -Makedonce, ki govore jezik, podoben rumunskemu, namreč za Kucovlalie. — /To je znamenje, kako so sedanji dogodki razburili vse narode na Balkanu. KOLIKO JE STALA BALKANSKA VOJSKA? Sedanja vojska na Balkanu za osvoboditev krščanskega ljudstva izpod turškega jarma je stala nacl 2000 milijonov kron, usmrčenih je bilo 110 tisoč vojakov, ravno toliko je bilo ranjenih. Vsak vojak je stal na dan približno 12 K. 25 tednov vojske nam to-le sliko pokaže: Bulgarijo je stala vojska (300.000 mož) 600 milijonov, Srbijo (200 tisoč mož) 400 milijonov, Grško (150,000 mož) 300 milijonov, Črnogoro (40.000 mož) 80 milijonov in Turčijo (400.000 mož) 800 milijonov kron; borilo se je torej približno do 1,090.000 mož. Na zaslužkih je odpadlo vsaj 660 milijonov kron; konj, volov itd. so samo Bulgari nad 200.000 izgubili. Kje je še škoda, ki jo trpe kmetje, ker je vse gospodarsko delo doma in na polju bilo ustavljeno? NAPAD NA ŠPANSKEGA KRALJA. Napadalec trikrat ustrelil na kralja. Dae 13. t. m. ob pol 2. uri se jc vračal španski kralj Alfonz z vojaškega vežbališča v svojo palačo. Ljudje so stali ob obeh straneh ceste. Naenkrat pa se prerije skozi vrsto ljudi mlad človek in ustreli na kralja. Streljal je iz daljave treh metrov. Ko s prvim strelom ni nič opravil, ustrelil je še dvakrat, a kralja ni zadel. Ustreljen pa je bil konj, ki ga je kralj jezdil. Vojaško spremstvo jc brž priskočilo kralju na pomoč, a kralj je ostal čisto miren. Zasedel je drugega konja in odjezdil dalje". Napadalec jc anarhist. Pripada pristašem znanega Fererja in je njegov vreden naslednik. Kolikokrat je bil že kralj Alfonz napaden? — Zbirka. Noben kralj še ni bil tolikokrat napaden kot kralj Alfonz. Lahko bi rekli, da jc tega že vajen. Ko je bil star osem mesecev, hoteli so ga zastrupiti z mlekom. V Barceloni so ga hoteli ubiti z bombo. V Parizu so zopet poizkusili z bombo in sedaj s samokresom. — Od vsakega poizkusa, da ga usmrte, jc dal kralj kako stvar shraniti. Ima sedaj že celo zbirko teh napadalnih sredstev, od skodelice za mleko do samokresa. IZ NEMČIJE. Nemška čast in spor s Francozi. Pred nekaj dnevi so v francoskem mestu Nansi nekateri francoski pustolovci nahrulili nekaj Nemcev. Prisilili so jih, da so se morali na mse},u odpeljati čez mejo domov. Ker vlada med Francozi in Nemci veliko sovraštvo, to ni bilo nič čudnega, posebno, ker Nemci povsod radi izzivajo. Vendar pa so Nemci napravili iz tega dogodka velikansko reč. V nemškem državnem zboru so javno zahtevali zadoščenje in preiskavo. Francozi se niso mnogo razburjali in radi ugodili Nemcem v vsem, kar so hoteli. Uvedli so preiskave, a pokazalo se je, da vse skupaj ni bilo nič. Za tisto razgrajanje niso mogli drugega kaznovati kot dva policaja, češ, da sta Ncmce premalo branila. Nečuveni pogreški v nemški vojni upravi. Komaj se je malo pozabila blamaža o sporu s Francozi, prišla je na dan druga stvar, ki Nemcem nj. ppsebino v čast. Nemci se namreč z nobeno rečjo bolj ne postavljajo kot s svojo armado. Ravno zadnjič smo brali, da so zanjo zopet pripravljeni žrtvovati eno mili- jardo. Sedaj pa se jo pokazalo, da vlada v tej tako slavij eni armadi precejšnja gniloba. Neki socialnodemokraški poslanec jo namreč spravil v državnem zboru na dan, kako vojaški krogi državo goljufajo. Imajo namreč razne dogovore s tovarnami za vojaške potrebščine in tako oškodujejo državo. Podkupovanje časopisov je tudi na dnevnem redu. — Vojni minister ni mogel v zbornici vojaških krogov iz-; govoriti. SPLOŠNI ŠTRAJK V BELGIJI. Nc Belgijskem so začeli socialni demokrat je s splošnim štrajkom. Njih namen je, da bi s tem štrajkom pritisnili na vlado, ki je v katoliških rokah, da izpremeni volilmi red. Socialni de-mokratje bi namreč radi tak volilni red, da bi prišli oni oziroma njih bratci liberalci na površje. Katoličani pa se ne udajo. Štrajka sedaj menda že do 400.000 delavcev. V mnogih podjetjih je vsako delo ustavljeno. Kjer še delajo, bodo morali nehati, ker bo zmanjkalo premoga. Delajo le še taki socialnodemokraški delavci, ki so pri javnih napravah: pri elektrarnah, plinarnah, pošti itd. Groze pa s štrajkom že tudi železničarji. —■ Celo časopisi ne bodo več izhajali. Delavci se doslej zadrže čisto mirno. Vendar se mnogi boje, da tako velika množica ne bo ostala mirna, če ji ne bo šlo vse po sreči. Boje se, da ne bi nastala kaka revolucija. O našem romanju v Rim. Videli smo romarje več narodnosti v svetem mestu. Poleg kmeta si opazil uradnika, profesorja, veleposestnika in plemstvo. Pri Slovencih le priproslo ljudstvo, duhovnike in prav pičlo število inteligence izmed laikov. Romanje v Lurd ali Sveto deželo sc skoraj ne da primerjati z onim v Rim. Tam se gre naravnost po železnici ali ladji na določeni kraj, kjer je za romarje že vse pripravljeno in red že določen. V Lurdu so nalašč hoteli za to prirejeni, v Sveti deželi so zopet hospici, kjer se preskrbi za hrano in stanovanje ter dajo zanesljive vodnike. Na potu v Rim je pa treba večkrat izstopiti, so kraji zgodovinske vrednosti in v verskem oziru imenitni. Tedaj na potu v Rim in nazaj je veliko težkoč. Imeli smo prej Slovenci visoko-šolce v Animi ali Campo sante, ki so že po pravilih hospica dolžni spremljati romarje domačine po svetih krajih. Letos nismo nobenega imeli. Pač so v Germanicum trije, a tu so jih le dvakrat izpustili, strogi hišni red in na> porne študije ne dovoljujejo se pečati z drugimi posli. In vkljub vsem teža<-vam se je romanje letos zelo posrečilo. Prevzeli so vse vodstvo duhovniki, 3i t Tega pri drugih narodih nismo opazili. Tu je duhovnik s karto v roki vodil svoj oddelek po mestu, stanoval in pri mizi v hotelu sedel sredi priprostega ljudstva in mu bil v vsem °na uslugo. Knezoškof je vsako minuto porahil, da je bil z nami. In slišal si radi tega od drugih narodov različne opazke: »Glejte narod, kako je organiziran, kako lepo se vede, kako krasno petje ima. Tu dela in se žrtvuje duhovščina za narod, škoda, da pri nas ni tako! Ni bogato to ljudstvo, peš hodi ali se le tramvaja poslužuje, mi pa se vozimo s fijaker.ii; a poglej, enako deli ž njim tudi duhovnik, celo škof!« Bili smo na potu k trem studencem. Do sv. Pavla smo dospeli z železnico, potepi smo šli vsi peš nol ure daleč na kraz, kjer je bila sv. Pavlu glava odsekana. Dež je lil, blato in luže po cesti, umazana črna prst je škropila čevlje in obleko. A tu sc pripelje naš knezoškof, zagleda svoje Slovence, takoj izstopi in gre ž njimi peš, fijaker pa prazen vozi za njim. Tirolski romarji so se takrat privozili mimo in nekaj drugih narodnosti je nas srečalo in delalo opazke o nas. Kako so se glasile te opazko? »Glejte, od škofa do zadnjega kaplana vse gre z narodom po mlakuži peš, in vendar imajo duhovniki žc toliko denarja, da bi si lahko poceni privoščili kočijo. A gredo raje peš, da svojemu ljudstvu kažejo vse znamenitosti. Ti res dele veselje in težave s svojim narodom, pastir in čreda so res enega srca.« In niso so motili. Nehote sem se spomnil nekega članka v »Edinosti« pred več leti, ki je bila pisala, da slovenski duhovnik, izišel iz ljudstva, trpeč z ljudstvom, on izobražen pa samujc v sredi svoje črede zapuščen v hribih, bode izobrazil slovensko ljudstvo, pa naj še tako zabavljajo domači nasprotniki čez njega. On ima odprto srce do svojih, zaklade, ki si jih je prisvojil po dolgih študijah, bo porabil drugim na korist, ni čuda, da ne bi dobil tudi hvaležna srca pri čredi, ki mu bodo zaupljivo sledila po njegovih navodilih. Takrat sem rekel: »Edinost«, nehote si pravo zadela, in sedaj čez več let sem v dejanju opazil, kako se je vse to uresničilo. In naš knezoškof, tolikrat napaden, je sedaj slišal od drugih blagro-vanje: »O sreče,n škof, ki načeluješ takemu ljudstvu!« Morda jc bilo tudi njemu naporno delo neko zadoščenje, ko je čul od duhovnikov drugih narodnosti take opombe. In pobožnost našega ljudstva' Zjutraj ob 6. uri so že bili vsi po bližnjih cerkvah pri sv. obhajilu in pri sv. maši. Molili so, klečali v pobožnost zatopljeni. Tujci so gledali to prikazen in bila jim je neumljiva. Rimljan je takrat še spal, naročiti smo morali po hotelih, da so nam vrata odprli ob pol 6. uri, kajti šele po 7. uri je navada, da prvi odhajajo. Kako so nekateri za nami hodili. V Latcranu so slišali italijanski romarji iz Trevize in bližnjih Škofij naše petje in videli naše obnašanje. Ko so zapazili, da gremo od tam k sv. Neži zunaj mesta, so jo za nami priti mahali in tam poslušali pesem o sveti Neži in prosili, naj še in še kaj zapojemo. »Oh, vi znate tako pobožno in tako harmonično peti, kakor še nismo slišali!« In njim na ljubo smo morali žc nekaj pride jati. Bodi zadosti! Menim,- da kljub naporom in denarnim žrtvam ;ni bilo nobenega, ki bi mu bilo žal, da se je udeležil. Čutili smo se vsi otroci enega očeta. Kako ginljivo jc bilo slovo od raznih romarjev, ko so izstopali iz vlaka! V Tržiču, Nabrežini in dalje povsod so se pozdravljali izstopivši in oni v vozovih kot bratje in sestre, pa naj bodo iz Goriškega, Štajerske, Koroške ali Kranjske. Marsikateremu je solza za-rosila oko, ko se je poslavljal in mahal zadnji pozdrav znancem, s katerimi jte delil trud in veselje. Poživila se je vzajemnost Slovencev, marsikaj smo videli in se naučili, spoznali, kje smo naprej, pa zopet, kje nam še manjka. To romanje ni bilo brez sadu k splošni izobrazbi pozabljenih in maloštevilnih Slovencev. S^gžt-Deželni odbor. Imenovanja. V okrajni cestni odbor v Krškem imenuje deželni odbor gg. Ivana Pfajfarja, poštarja v Leskovcu, in Andreja Pirca, posestnika v Ravneh. V cestni odbor Radeče pa gg. Ludovika Bajca, župnika v Št. Janžu, in Jankota Simončiča v Radečah. Deželne ceste in avtomobili. Iz več okrajev se poroča, da so začeli redno voziti po deželnih cestah tovorni avtomobili. Ne glede na to, da večina cest — zlasti one iz prejšnje dobe — ni tako Zgrajena, da bi mogle vzdržati tak promet, obstoji resna nevarnost za avtomobilski promet, zlasti pri nekaterih mostovih. Podjetniki, ki so začeli s takimi vožnjami, so sedaj sarni odgovorni za posledice. Ko stopi nov cestni zakon s 1. julijem t. 1. v veljavo, bo deželni odbor, zaslišavši okrajne cestne odbore, sklepal o tem, katere ceste je za avtomobilsko vožnjo prepovedati, oziroma kako jih je spraviti v potrebni stan in kak donesek za izredno rabo teh cest so bo zahteval od lastnikov avtomobilov. Podpore deželnega odbora. Za po- gorclce v Trebči vasi, občina Dvor, se dovoli 2000 K podpore. Pogoreleem v Zlatem polju se dovoli za prvo pomoč podpora v naturalijah (seno, krma itd.) za 1200 K. Pri požaru v Tomačevem ponesrečenima gasilcema Jakobu Naglic in Franu Peršin se dovoli po 300 K podpore iz gasilskega zaklada. Ribarstvo na Kranjskem. Deželni odbor odda 10.500 potočnih in 3000 ame-rikanskih postrvi po znižani ceni iz ribogojnega zavoda g. župnika Klein-dinsta v Begunjah. Glede povzdigo ribarstva na Kranjskem se bo vršil pri deželnem odboru poseben posvet, kate- rega se bo udeležil tudi ribarski izvedenec c. kr. poljedelskega ministrstva. Na deželni gospodinjski šoli na Vrhniki se prične šestmesečni letni te-* čaj dne 1. maja in bo tajal do 1. no-, vembra t. 1. Sprejemajo se gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Prošnje za vsprejem je. vlagati pri vodstvu šole na Vrhniki najkasneje do 28. aprila t. 1. Prošnjam je pridejati zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in zavezno izjavo starišev ali njih namestnikov, da bodo obdržali1 gojenko skozi cel tečaj v zavodu. Gojenke se uče teoretično in praktično vsega gospodinjstva, kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora. V mlekarski tečaj na Vrhniki se. sprejmejo sledeči učenci in učenke: Josip Cek s Primorskega in Ivan Ka.sat-kin z Ruskega proti plačilu šolnine; Franc Kuster, Anton Kušar, Franc Škamperle, Alojzij Jež, Franc Terček, Josip Meglen, Franc Jaklič in Anton Zidar s štipendijami po 100 kron. Uradne ure pri deželnem odboin bodo od 1. maja t. 1. dalje zopet od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. uro popoldne. V deveti deželi. Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje.) Ob osmih smo imeli večerjo; bila je precej žalostna in gospa Makenzi-jeva. jc bila odsotna. Tudi mi trije smo bili jako tihi; poleg naravne skrbi za deklico nas je težila tudi zavest, da1 smo mi sami povzročili svojemu gostitelju tolike skrbi. Ko se je večerja bližala koncu, sem so oprostil in odšel od mize. Hotel sem priti na prosti zrak iu premisliti cel položaj. Podal sem se na verando, si prižgal pipo ter sedel kakih deset korakov proti vratom zgradbe. Sedel sem nemara kakih šest ali sedem minut, ko se mi je zazdelo, da sem slišal, da so se ta vrata premaknila. Ozrl sem se v to smer in napeto poslušal; ker pa nisem mogel ničesar dognati, sem sklepal, da sem se moral motiti. Bilo je temno, ker mesec še ni bil izšel. Še ena minuta jc minula, ko je naenkrat padlo nekaj okroglega z mehkim po, težkim padcem na kamenita veranclina tla ter strkljalo mimo mene. Nekaj trenutkov nisem vstal, ampok sem obsedel in ugibal, kaj bi utegnilo biti. Prišel sem do sklepa, da mora biti kaka žival. Prav tedaj mi je pa šinilo v glavo nekaj drugega in naenkrat sem bil pokonci. Stvar je obležala nepremično nekaj korakov od mene. Iztegnil sem roko proti njej, a se ni premaknila; žival torej gotovo ni bila. tMoja roka se je je dotaknila. Bilo je nekaj nielikega, pa toplega in težkega. [Naglo sem dvignil stvar ter jo držal proti slabotni svetlobi zvezd. Bila je pred kratkim odrezana človeška glava! Star izkušen človek sem, ki se ne dam kmalu osupniti, ali priznati moram, vzpričo tega pošastnega prizora mi je bilo kar slabo. Kako jo prišla ta stvar semkaj ? Položil sem glavo na tla in hitel k malim vratom v zidu. Nikogar nisem videl, nikogar slišal. Žc sem nameraval stopiti skozi vrata v temo, la spomnil sem se, da bi se pri tem podal v nevarnost, da me kdo zahode; za-ito sem sc vrnil, zaprl vrata in jih za-pahnil. Nato sem šel nazaj na verando jn s kolikor mogoče mirnim in brezskrbnim glasom poklical Vojnoviča. OBojim se pa, da me je moral glas izdati, kajti vstal ni le Vojnovič, ampak tudi Tomič in Makenzi, in vsi trije so prihiteli k meni. »Kaj pa jc?« jo vprašal Anglež prest rašen. Povedal som jim celo stvar. Gospod Makenzi je prebledel kakor smrt; opazil sem to, ker smo stali ravno pri vratih v jedilnico. Pograbil sem glavo ter jo dvignil proti luči. »To je glava enega tistih mož, ki so šli z Bozalko,« je zahropel. »Hvala bodi Bogu, da ni njena'« Obstali smo in se osupli spogledovali. Kaj je bilo storiti? V tistem trenutku se je začulo trkanje na vratih, ki sem jih bil zapalinil in nek glas jc zavpil: »Odprite, odprite!« Odprli smo vrata in vstopil je prestrašen in glasno sopihajoč človek. Bil je eden oglednikov, ki smo jih bili poslali za dekletom. »O, gospod,« jc zavpil, »Masajci so za nami! Velika četa jih je prišla okrog griča ter se pomika ob mali reki proti staremu kamenitemu kralu. Gospod, pogum! V njihovi sredini pa sem videl belega osla, na katerem je sedela »Vodna lilija« (llozalka). Nek Masajec je vodil osla, poleg [njega pa je plakajoč stopala strežnica. Onih mož, ki so zjutraj odšli z njo, nisem videl.« »Ali je otrok živ?« je vprašal Makenzi hripavo. »Bila je bela kot sneg in zdrava, gospod. Šli so čisto blizu mene in som jo dobre videl.« »Bog pomagaj njej in nam!« »Koliko pa jih je?« sem vprašal. »Več nego dvesto — dvesto in pol.« Nanovo smo se spogledali. Kaj storiti? V tem trenutku so jc začul zunaj glasen klic: »Odpri vrata, beli človek, odpri vrata! Glasnik je prišel, ki hoče s teboj govoriti!« Umslopogas je pohitel k zidu, se dvignil s svojimi dolgimi rokami na vrh in pogledal čezenj. »Samo enega človolca vidim«, je odgovoril. »Oborožen jc in nosi jerbas v roki.« »Odpri vrata,« sem rekel. »Umslopogas, vzemi sekiro in stoj pri njih. Enega pusti notri; če pa pride za njim še drugi, udari!« Vrata so se odprla. V senci zidu je stal Umslopogas z dvignjeno sekiro, pripravljen vsak trenutek udariti. Prav tedaj se je prikazal mesec in čez nekaj trenutkov je stopil skozi vrata masaj-ski elmoran v polni bojni opravi, kakor sem jo žc popisal, v roki pa je nosil velik jerbas. Mcsec je obseval njegovo ogromno sulico, da se je lesketala. Bil je možak krasne postave, star kakih 35 let. Dasi so bili Masajci, kolikor sem jih videl, vseskozi mladi, nikdo ni meril manj kakor šest čevljev. Prišedši do nas se jc ustavil, postavil jerbas na tla ter konico svoje sulice zasadil v zemljo, da je stala pokonci. (Dalje prih.) (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) DEVETO POGLAVJE. Nemirna noč. Ne da bi bil kaj opazil, jo moj spremljevalec mahoma, izginil, tako da zopet nisem vedel, kam naj se obrnem. Začel sem se kosati, zakaj sem zapustil svoj stan. Vendar za nekaj sem se moral odločiti, in ker je bilo neposredno pred mojim neprostovoljnim izkrcanjem v kleti nehalo snežiti, sem začel iskati okrog, če bi mogel še dobi'v kako sled mojih stopinj. In ros ni trajalo dolgo, da sem spoznal mesto, kjer sem bil naletel na badenskega vojaka. Da sem bil pa gotov, da bom isto spoznal tudi podnevu, sem s puškinim kopitom začrtal v sneg dva velika križa. Biti je moralo že preko polnoči, kajti bil som v kleti gotovo dobro uro. Mraz je postajal vedno občutnejši. Na desni sem zapazil več ognjev, a nisem si upal iti proti njim, ker sem se bal, da zagazim v zasnežene jame in tako poginem. Z nogami tipajoč po tleh in glavo nagnjeno naprej sem korakal dalje. Pot je držala nekaj časa navzdol in naenkrat so jo zagradili topovi, ki so bili menda namenjeni na okope. Ko sem prišel do njih, je bilo tako temno, da nisem mogel dobiti nobene poti več. Sedel sem tedaj na bližnji top, da sc odpočijem in prevdarim, na katero stran naj jo krenem. V tem mučnem položaju, puško med koleni, glavo podprto z obema rokama, začujem prav v istem trenutku, I ko sem bil na tem, da zaspim in se nikdar več ne zbudim, prav čudovite zvoke in glasove. Naglo skočim pokonci; globoko me je pretresla misel na nevarnost, ki je plavala nad nfbnoj, ker sem se pri tako hudem mrazu dal premagati od spanca. Nato sem z največjo pozornostjo prisluškoval, kdaj zopet začujem one glasove, a vse je ostalo tiho. Mislil sem torej, da se mi je le sanjalo ali pa da mi je dobro nebo poslalo svarilo; zato sem z novim pogumom na dobro srečo previdno nadaljeval svojo pot. Večkrat sem prišel v nevarnost, da si zlomim noge, a nazadnje sem vendar premagal najnevarnejše mesto in se za trenutek ustavil, da se oddahnem. Kar mi zopet, udarijo na uho isti glasovi, ki so v polnočni uri iz daljave prihajali do mene in dolali name no-popisljiv vtis. Nekaj časa sem kakor zaklet poslušal, nato sem pa, pozabivši vso svojo utrujenost, hitel v smeri, odkoder so prihajali glasovi. Naglo splezam po malem nasipu, ki jo ležal pred menoj; ko sem bil na vrhu, stopim še par korakov, a.naenkrat ves prestrašen obstanem, kajti še en korak naprej, in strmoglavil bi bil s trdnjavskega zidu vsaj petdeset čevljev globoko v Dnje-per. Le svit ognja ob roki me je obvaroval gotove smrti. Umaknil sem so nazaj in oddah-nivši sc obstal nekaj trenutkov in poslušal, a glasov ni bilo čuti od nikoder, Na slepo srečo jo krenem na levo in res mi je bila usoda mila, da som kmalu zopet dobil izliojeno pot pod noge. Od trenutka do trenutka sem se zopet ustavil in prisluškoval, a ker ni bilo čuti ničesar razen lahnega piskanja vetra, sem bd nazadnje uvorjen, da me jc le moja domišljija speljala na, led. Komu pač na vsem svetu, bodisi izmed nas ali izmed maloštevilnega prebivalstva, ki je bilo še ostalo v mostu, bi moglo v tako žalostnem položaju, v katerem smo sc nahajali, pasti v glavo, da bi godel in poleg tega celo v tako pozni nočni uri. To je bilo skoraj neverjetno. To premišljevaje sem taval naprej; kar zadene moja zmrzla dosna noga ob trd predmet, tako da sem z bolestnim krikom telebnil po dolgom na tla, in sicer kakor sem kljub temi spoznal, na človeško truplo, kajti moj obraz je ležal na obrazu mrtvečevem. Groza me je sprclotela. Naglo s^m vstal in videl, da je bil mrtvec topničar. Zelo sem se pa začudil, ko sem naenkrat zaslišal, da nekdo od desne odgovarja na moj krik: »Si vendar enkrat prišel! Žo dolgo sem čakal nate!« Prijetno iznenaden, da sem našel živega človeka, kjer som mislil, da sem popolnoma sam, sem šel proti glasu, ki je na moje ponovno klicanje vodno odgovarjal. Čim bližje sem prihajal, tem bolj znah se mi je dozdeval. Nazadnje, som spoznal, čegav je,.in sem zaklical: »Belok! ali si ti?« Radosten: »Da, da!« je bil odgovor in v tistem trenutku sva zadela drug na drugega. Belok jc bil. moj stari prijatelj in je bil, kakor jaz, pri gardnili lovcili. Mislil jc, da sem ' jaz oni korporal, katerega jc bil poslal po ljudi, za prenos dveh bolnikov njegove stotnije, ki so ju bili pri prihodu v mesto pustili ob mestnih vratih. Njemu je bilo naročeno, naj jih s korpora-lom pozneje spravi v mesto; hotela sta to storiti, in da bi se ognila ledenemu klancu, po katerem so prej korakale čete, sta si izbrala udobnejšo pot okrog nasipov, toda na tej daljši poti sta bolnika na mestu, kjer sva zadela drug na drugega, onemogla in obležala v enegu. (Dalje prih.) i Dom in svet. Dopisnikom Domoljuba! Pišite 1. s črnilom. Urednik Vam bo hvaležen, ker ne bo izgubil vida pri čitanju in popravljanju in črkostavec Vas bo hvalil; 2. samo na eno stran;3. razločno; 4. z velikimi črkami; 5. kratko; 6. zmeraj kaj novega in zanimivega; 7. ne pišite malenkostnih dopisov; 8. dajajte dovolj znamk na kuverte; na pismo do 20 gramov je treba prilepiti znamko za 10 vin., čez 20 gramov pa 20 vin. Ako nimate tehtnice za pisma doma, pa vprašajte na pošti! 9. Poročajte zmeraj svoje pravo ime uredništvu. »Domoljub« ima 30.000naročnikov; ozirajte se na to in nc jezite se na uredništvo, če včasih malenkostni dopisi, ki bi niti 50 bralcev lista ne zanimali, izginejo v uredniškem košu. Tako boste urednikom in črkostavcem delali veselje in jim vsaj za par Ifet podaljšali življenje! Ta številka je zadnja, ki jo prejmejo tisti skupni odjemalci, ki so dobili od upravništva račun za leto 1913, a doslej še niso poslali naročnine. Kdor torej poSlje takoj po prejemu te številke naročnino, se mu bode list redno dalje pošiljal. Letošnji novomašniki na Sp. Štajerskem so: Iz IV. letnika: Bratkovič Anton iz Kapele pri Radencih; Grifič Ignacij iz Prihove; Holcman Pavel in Ilolcman Vinko iz Remšnika; Medved Anton iz Rajhenhurga in Peršuh Ant. iz Št. Lovrenca na Dravskem polju. — Iz III. letnika: Boliak Jakob iz Stude-nio; Klobasa Andrej iz Št. Jurja ob Ščavnici; Slavič Ivan iz Cvcna pri Ljutomeru; štiglie Franc iz Rečice; Turk Miha iz Pilštanja in Vrečko Jožef iz Zabukovja pri Sevnici. Božja pot na sv.Višarjah se odpre dne 1. maja ali na praznik Vnebohoda Gospodovega. Lepo število pobožnih romarjev in častilcev Marijinih prihaja vsako leto posamezno kakor v procesijah iz vseh delov kranjske dežele na sv. Višarjc, ki je ena najslavnejših, pa tudi najtežavnejših božjih potov. Dekan Vidovič umrl. V Metliki je umrl dne 10. aprila vpokoieni dekan in župnik Anton Vidovič. (ji Umrl jc v Kalugi na Ruskem ruski državni svetnik naš rojak prof. Božidar Š t i f t a r. Umrl je v Renčali dne 17. aprila širokoznani zidarski mojster Franc Stepančič, podomače Lanc. Tovarniškemu delavcu v Vevčah pri Ljubljani odtrgalo glavo. V vevški tovarni sc jc pretekli teden zgodila strašna nesreča. Delavec Anton Ma-r o 11, podomače Trškan, je dajal jermen na transmisijo. Slučajno je dal jermen na transmisijo napačno, nakar ga je jermen zagrabil za noge in ga s toliko silo zavrtel okolu, da je Maroltu glavo odtrgalo, vijak se mu je zaril v telo in ga tudi po prsih raztrgal in razmesaril. Marolt je bil takoj mrtev. Ubil se je v Trnovem na Notranjskem pretekli petek posestnik Anton K r a i n c. Hotel je na svinjaku popraviti streho, a mu je spodrsnilo. Razbil si je pri padcu glavo. Zapušča številno družino. Avtomobilna poštna vožnja po Vipavski dolini m.?d Gorico in Postojno se prične s 1. julijem t. 1. Podjetnika sla gg. Leopold Bolko in Karel Majer v Vipavi. Ljudsko šolstvo. Imenovani so učitelji in učiteljice: M. Požar, Slap; F. Zupančič, Medvedje brdo; El. Pečar, Palč-je; Rob. Herbe, Log; Leopold. Tomšič, Ribnica; ravnatelj J. Turk prevzame zopet vodstvo ljudske šole v Sp. Logatcu. Urede se šolske razmere v šolskem okolišu sv. Peter pri Ljubljani; v Ko-stelu se ustanovi ekskurendna šola; ljudska šola v Podbrczju se razširi na dva razreda; nova šola se zgradi v Go-ričah; ljudska šola v Ubeljskem se razširi na dva razreda. Premog na Notranjskem. Z Blok pišejo: Neki tukajšnji posestnik je zasledil v Županščku, med Blokami in loško dolino ležečem hribu, premog. V Kočevju, kamor so ga bili nesli kazat, so rekli, da je dober, nekateri trdijo celo, da bo morda prav dober. Kam naj se obračajo dediči po v Ameriki umrlih sorodnikih. Kadar umrje kak naš človek v Ameriki, nastane večkrat potreba, da pooblastijo sorodniki umrlega kako v Ameriki sta-nujočo osebo, ki naj zanje potrebno ukrene, da se uveljavi njih dedinska pravica. Kakor dokazujejo poročila posameznih konzulatov, dobe taka pooblastila po navadi v roke posamezni agenti, zakotni pisači in gostilničarji v Ameriki, katerih dediči v domovini niti lic poznajo. Do teh pooblastil pridejo največ po posredovanju prijateljev in sorodnikov umrlega. V takih slučajih ti ljudje navadno poneverijo celo zapuščino ali vsaj njen velik del. Da sc zabranijo take sleparije, je c. kr. pravosodno ministrstvo v svojem ukazniku št. 10 dne 1. junija 1910 strankam v domovini priporočilo, da naj se te v vsakem takem slučaju obrnejo s prošnjo za posredovanje na dotične c. in kr. konzulske oblasti. Te imajo dovolj moči, da se uspešno potegnejo za pravice udeležencev. V, pooblastilu, izdanem za c. in kr. konzulsko oblast, se pa mora vselej preklicati vsa prejšnja, tretjimi osebam že izdana pooblastila. Ker se! je v zadnjem času opazilo, da se zgoraj| omenjene sleparije mnoge, se ljudstvo na to opozarja. Cesarja Franca Jožefa zavetišče za neozdravljive bolnike. Iz poročila o delovanju tega zavetišča za leto 1912 posnemamo sledeče: V preteklem letu je prišlo 72 prošenj za sprejem v zave-i tišče. Osem prosilcev je bilo sprejetih'* ostali so se zabeležili, da se o priliki po vrsti sprejmo. Dne 31. decembra 19123 je bilo v zavodu 50 oskrbovancev (24' moških, 26 žensk). To zavetišče je do-, ločeno za brezplačno oskrbo neozdrav-; ljivih ubožnih bolnikov iz Kranjskega; Kot ubožne bolnike iz Kranjskega jei razumevati take bolnike, ki nimajo sredstev niti za najubornejši prežitelc ali si jih s svojo delovno silo ne morejo pridobiti. Od sprejema v zavetišče so izključeni: umobolni in božjast-. ni, z nalezljivimi boleznimi okuženi, z ostudnimi in smradljivimi boleznimi, osobito s kožno boleznijo na obrazu, s tvori na nogah, z rakom okuženi, pijančevanju vdani ali slaboglasni ljudje in otroci pod 14. leti. Sprejem bolnika dovoli kuratorij zavetišča. Prošnje za sprejem naj se pošljejo na Kranjsko' liraniln. v Ljubljani ali na »Kuratorij« Cesarja Franca Jožefa zavetišča za neozdravljive boln. v Ljubljani«; prošnji1! je priložiti ubožni list in izpričevalo o, glasu, ki ju izda, pristojna občina ali;i občina bivališča, ter zdravniško izpričevalo, ki ga napravi zdravnik zavoda'.1 Oskrba obsega: stanovanje, hrano,i strežbo, priskrbo obleke, obuvala in perila, zdravniško pomoč, potrebna zdravila, duhovno tolažbo ter preprost ob-» reden pogreb. Oskrba je brezplačna. Nagrade za dolgo služeče posle. Ravnatelj. Kranjske hranilnice je dovolilo letos znesek 3000 K, ki naj bi se porabil za obdaritev 60 dolgo služečih' poslov z nagradami v gotovini po '50 K. Pravico do teh nagrad imajo služeče.; osebe moškega in ženskega spola, kil pripadajo poselskemu stanu V zmislu1 poselskega reda, ki so najmanj 15 let1 neprenehoma služile pri eni in isti rodbini in ki so že najmanj tri leta vlagatelji tega zavoda. Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalea ali na kak drug verodostojen način (n. pr. s potrdilom župnij^ skega ali občinskega urada. Nova vžigalice »Slovenske Straže«. V zalogi J. C. M e n a r d i v Ljubljani) so izšle nove vrste "žigpJice »Slovenske Straže« v korist obmejnim Slovencem. Slika na škatljici nam kaže orla, plavajočega nad Ljubljano. Stare znamke vžigalic v korist obmejnim Slovencem' bodo v kratkem izginile iz prometa. Opozarjamo naše somišljenike na to nove vžigalice in prosim da jih- povsod širijo. Nova znamko izključuje vsako zamenjavo s kakimi drugimi1 vžigalicami, zato bo ta nova znamka1 jtem boljša za agitacijo. Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica naj povsod odločno zahteva vžigalice v korist obmejnim Slovencem iz zaloge I. C. Menardi v Ljubljani. To je treba poudarjati, ker jih nekateri trgovci in irafikantje sicer imajo v zalogi, vsiljujejo pa druge vžigalice. Dela na belokranjski železniški progi so se zopet na celi trti začela. Sedaj se predvsem izravnava svet: tu se zemlja odvaža, ondi zopet se dela nasip. "Velevažne in zanimive so razne zgradbe, ki prekinjajo odprto progo, 'tako na primer semiški predor, viadukt jpri Otavcu in oni čez Krupo in most čez Kolpo. Semiški tunel bo dolg 1976 ■metrov in bo najbrže sredi maja predrt, kar se bo koncem maja s posebno slav-nostjo praznovalo. Obzidan in sploh docela gotov bo pa predor šele do jeseni. Viadukt pri Otavcu bo 225 m dolg; ■vodi preko znatne globeli. Dvigal se bo na 14 stebrih, katerih najvišji meri 30 in pol metra. Viadukt čez Krupo bo le !60 m dolg in -na najglobljem mestu do 20 m visok. Most čez Kulpo bo železen in dolg 82 m. Počival bo samo na dveh končnih stebrih. Temelj opornega zidu sega na kranjski strani kakih 18 me-jtrov globoko v zemljo ali 15 metrov pod navadno vodno gladino, na hrvaški strani pa 16 in pol oziroma 13 metrov. (Vsa dela na progi bodo jeseni do malega dovršena in prihodnjo pomlad prevzeta. Koliko je na Štajerskem sadnega drevja! Ravnatelj Sticgler jje tekom poldrugega leta dal izvršiti štetje sadnega drevja na štajerskem. Sedaj je izid štetja objavil. Na Zgornjem Štajerskem jo 542.748, na Srednjem 6 milijonov 4012 in Spodnjem Štajerskem 5,986.809 sadnih dreves, torej .skupaj 12,533.569. Od teh jc 7,480.180 jablan, 2,105.464 hrušk, 2,120.554 češpelj Sn sliv, 526.897 črešenj in 300.474 ore-liov. To seveda ni natančna cenitev, za-Icaj ponekod se štetje sploh ni dalo izpeljati, tako da se lahko računa, da je na Štajerskem najmanj 16 milijonov sadnih dreves. Poleg živinoreje, vinarstva, vrtnarstva itd. je gotovo tudi 'sadjarstvo za kmetski stan jako važno. jV nekaterih krajih pa se sploh za to nikdo ne briga. Če raste kje kako divje 'drevesce, vedo zanj le bolj vaški otroci, kakor pa oni, ki bi se za to morali bolj brigali. Dosti je krajev v naši deželi, kjer bi sadje izborno uspevalo, a ga sploh ni, ker ga nikdo ni vsadil ali cepil. Dandanes, ko je vse tako drago tin je treba na vse računati, je pač skoro greh, da stojijo lepi sadni kraji pražili in zanemarjeni. In sadno drevje [vendar ne prizadeva nikakih posebnih istroškov. Malo gnoja in nekoliko pokornosti spomladi, da se otrebi in očisti in stvar je v redu. Na nezgode in jujme seveda ne smemo takoj misliti, ker če bi mislil kmetovalec vedno na Jtake stvari, bi tudi žita neobsejal. Slovenci strežejo šukri paši. Sedaj ujetemu Šukri paši, bivšemu poveljniku Odrina, strežejo v Sofiji v Bulgariji Slovenci in Slovenke. Ilotel »Splendid« v Sofiji, v katerem stanuje Šukri paša, je veličastna stavba s štirimi nadstropji, stoječa sredi mesta blizu kraljeve palače. V najemu ima hotel gospod J. Kenda, ki je bil prej hotelir v Ljubljani v Tivoliju. Njegova soproga je hči hotelirja g. Peternela pri »Triglavu« na Bledu. V tem hotelu je zaprt Šukri paša in osem drugih paš ter 100 turških častnikov. Gosp. Kenda ima 42 poslov; 30 Bulgarov in 12 Slovencev in Slovenk, ki strežejo ujetnikom. Med Slovenkami je Peternelova Francika s svojim možem, Ivanka Noč in Kristina Pšenica iz Dovjega. Šukri paša je silno prijazen in daje poslom velike napitnine, nekateri Turki so pa zelo divji. Ujeti Turki so s služabniki vred v hotelu zaprti, da se ne morejo nikamor ganiti. To pa radi tega, ker so ujetniki prišli iz Odrina, koder razsajata kolera in vročinska bolezen in baje celo kuga. Bati se je, da bi se te bolezni ne zatrosile po Sofiji, zato so Turki in strežniki vsi skupaj kontumacirani. Hrvaška cerkev na Dunaju. Vsled posredovanja zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja se je na Dunaju živečim Hrvatom — krog 5000 po številu — za službo božjo odredila že dalj CciSci za-prta ustanovna cerkev. Cerkev bodo popravili in opremili z vsem potrebnim. Cerkev se odpre 1. maja. Notar — defravdant. Notar dr. Gi-crgio Lorenzini v Piranu si je protizakonito prilaščeval od strank mu poverjeni denar in je oškodoval tudi svoje sorodnike, ker je samovoljno razpolagal s tujini denarjem. Poneverjena vsota sega visoko nad 100.000 kron. Lorenzini je že pred par dnevi izginil in sedaj ga išče piransko sodišče. Tri žene zastrupil. V Frankfurtu na Nemškem so zaprli sabljaškcga mojstra Karla Ilopfa, ker je na sumu, da je bil vse svoje tri žene zastrupil. LAKI, EMAJLI, BARVE, FIRNEZI ?rKE„OREBON" so najboljši. Tovarna Mor. Šumberk. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o' brez kakega odbitka. Uradne ure ofl 8. H do ijpine. Gle2 iaserat! Gorenjske novice g Dob. Vodovod je napravila vas Sp. Brezovica. Pet gospodarjev ima dobro, izvrstno pitno vodo v hlevu in v hiši. Dva hidranta sta vložena za slučaj ognja. Ves vodovod stane krog 2600 kron. Delo je prevzel in v zadovoljnost vseh izvršil Anton Urbanija iz Žič. — Prvi kamen za prepotrebni društveni dom smo dobili naravnost iz cesarskega Dunaja. Imenitno, kaj! Poslala ga j c članica našega društva, ki dela "tam v tovarni. — Pomladanska z i m a jc tudi pri nas naredila dovolj škode. — Ponesrečila sc je v tovarni V Domžalah Antonija Ocvirk, Stroj ji je odlrgal prst na roki. g češnjice pri Moravčah. (Vodovod.) Večletna želja češnjičanov sc je po prizadevanju Kuharja vendar enkrat uresničila. Vodo imamo v hlevih in kuhinjah, ne bom več nosila na glavci vode, tako so klicale veselo gospodinje in hčere, ko je voda prvič pritekla. In kako bi tudi ne. Saj so celo ženske bile nakujskane od nekaterih liberalcev, ki niso hoteli z nami skupno graditi vodovoda, danes se pa praskajo za ušesi in se jeze nad svojo neumnostjo, voda pa teče mimo njih in bo poznim rodovom govorila o nazadujakih na Češnjicah. — Delo in stroški pri vodnjaku so bili res precej veliki, a vse to ni nič v primeri z dobroto, katero imamo od njega. Vodnjak drži namreč 132 polov-njakov, to je 4000 litrov. Za svet smo dali 120 kron Rokavcu, ki ga nam je radevolje, dasi so ga hujskali, prepustil, za kar mu bodi izrečena srčna zahvala. Cementa smo porabili 4000 kg, kamenja 60 voz, gramoza 20, peska 22 vos in 150 desk. Vseh »šihtov« je bilo skupaj 216, železnimi nas je veljala 50 kron, za cevi smo pa plačali 1500 kron. Da nam bo pa voda koristila tudi ob času požara, sma napravili tudi 3 hi-drante,, na katere sc bodo lahko nastavile cevi in voda, ki sc na dveh krajih popolnoma zapre, bo sc^la do vseh poslopij, tako da smo zdaj lahko bolj brez skrbi, kot če bi imeli požarno hrambo. Šest pametnih posestnikov je torej preskrbljenih popolnoma z vodo, ki bo v par mesecih gotovo dobra tudi za pitno vodo. Naj bo na tem mestu izrečena tudi prisrčna zahvala našemu županu, ki je prvi dal ta srečni svet in nam dajal korajžo, ko smo že obupa-vali; hvala pa tudi vsem drugim, ki so vztrajali in se niso brigali za zabavljanje, kajti zabavljanje jo odnesla voda, mi, Boštenk, Kuhar, Grilc, Maškon, Ce; sar in Pangre imamo pa vodo. — P r c -m o v a n j o telet sc vrši v drugi polovici majnika. Poskrbimo, da pokažemo, da imamo zmisel za napredek pri živinoreji, potem nam bo deželni odbor rad dal kako podporo. — Gospodinjska tečaja bomo imeli v jeseni, in sicer dva. Zanimanje je splošno, vsa dekleta povprašujejo, če bode 71 sprejeta. Dekleta, ki se žele. udeležiti tečajev, naj se zglasc do 27. aprila v društvu. g Iz Peč. V petek, dne 11. t. m. je umrl Frac Avbelj, posestnik v Vonjem dolu v starosti 58 let. Bil je pošten mož in sadjerejec; govori se, da je umrl radi alkohola. To ni resnica; preliladil sc je na njivi, ker jc silno vročega dež premočil in jc čez IG dni umrl. g Pšata pri sv. Jakobu ob Savi. Dne 13. aprila je umrla Neža Zaje iz Pšatc. Bila je v 83. letu svoje starosti; bila jc dobra gospodinja in zgledna krščanska mati. Njen pogreb jc pričal, kako jo je vse ljubilo in spoštovalo. R. I. P.! g Iz Tržiča. V nedeljo zvečer bo v društvu sv. Jožefa priredil telovadni odsek »Orel« velezanimivo Jurčičevo igro »Deseti brat«. To bo ena najlepših iger, kar se jih je priredilo dosedaj na našem odru. Vabimo k obilni udeležbi. — Poročena je bila gdčna Marija Urh, znana trgovka z lesom in špecerijo z Ivanom Poštar. — Dne 4. maja bodo premil. g. knezoškof delili zakrament sv. birme pri nas. Skozi Tržič bodo šli na Vnebohod Gospodov. Ta dan jih bomo tudi slovesno sprejeli. Procesija sv. Florijana bo letos radi sv. birme že ob 8. uri in ne ob 9. kakor druga leta. Zlatopolje pogorelo. V noči dne IG. t. m. ob pol 1. uri je začelo goreti v vasi Zlatopolje. Pogorelo je osmim gospodarjem posestnikom do malega vse, tudi nekaj živali. Najhujše je bilo to, ker je ogenj nastal v noči. Do sedaj še ni dognano, kdo je zanetil, škoda na pogorišču se ceni približno na 45 do 50 tisoč kron. Kdor more tem revežem pogorelcem prihiteti v prvo pomoč, naj pošlje svoj milodar na gospoda župnika Jan. Medveda v Zlatopolje, p. Luko-vica, Gorenjsko. Cenejša kava (dokler je kaj zaloge) 85 v 80 v Vi kg Brasil I Vi kg Brasil II žgana žgana v filijalki Julija Meinl uvoz kave. Filijalka : Ljubljana, Selenburgova ulica 7. Dolenjske novice d Kmetijsko-izobraževalna tečaja v šmihelu in Prečni priredi dekanijski odbor za novomeško okrožje v nedeljo, k. ifia.inika. Predavali bodo: dr. Krek in poslanec Jarc o kmečkem vprašanju, 8i dr. Pogačnik o zadružništvu in deželni veterinar o prvi pomoči pri živinskih boleznih. Tečaja se vršita dopoldne (po rani maši) in popoldne (po nauku). Možje in fantje, žene in dekleta, pridite vsi! d Shodi Kmečke zveze za novomeški okraj bodo v nedeljo, 27. aprila, in sicer: po rani maši v Beli cerkvi, dopoldne v Orehovici, popoldne v Brusnica h. Na shodih bo poročal poslanec Jarc. d Iz Boštanja. Pretekli teden je našel nekdo v Savi utopljenca, ki se ga do sedaj še ni moglo spoznati, kdo da je. — Pri nas je že jako stara podružnica »Kmetijske družbe«, ena izmed najstarejših. A nismo skoraj vedeli zanjo. Imeli so jo v rokah liberalci, a se niso brigali zanjo celih 12 let. Sedaj so jo poživili naši možje. Po nji se je že naročila galica in se bodo naročale še razne druge kmetijske potrebščine. — Doli za Mirno je sedaj jako živahno. Drsteče se ribe prihajajo v množicah iz Save v izliv Mirne, ne vede, da imajo tam Boštjančani zanje pripravljenih vse polno mrež. Ribji lov da v tem času našim ljudem nekaj zaslužka, čeprav nc veliko. Saj so ga potrebni; trta ne bo dala letos nič cvenka. d Nabor v Litiji se je vršil 7., 8. in 9. t. m. Od 450 došlili fantov je bilo potrjenih 100 fantov. Lopo število za državo. d Litija. Mlad s a m o u m o r i - 1 e c. Komaj 151etni Ivan Vladika, sin železniške delavke, stanujoč na litijskem kolodvoru, se je v noči od sobote do nedelje, 13. aprila, par korakov od stanovanja vlegel med železniške tračnice in glavo položil na tir. Premikajoči tovorni vlak mu je vrat popolnoma pre-rezal. Zjutraj so našli na tiru glavo popolnoma ločeno od telesa. Fant je bil nekoliko slaboumen. d Loški potok. O »boju za obstanek in sedanje življenje« jc predaval viso-košolec g. Prijatelj v društvu »Tabor«. Pokazal nam jc razne slike o tem boju na rastlinskem in živalskem življenju ter slikal istega v življenju človeške družbe: vojske, narodni boji, izseljevanje i. dr. Mnogoštevilni poslušalci so z zanimanjem sledili predavatelju. — Freteklo nedeljo nas je pa g. Rakovcc peljal s svojim skioptikonom v pekel in njegovo grozo, kakor ga opisuje Dante. S slikami skioptikona je bilo združeno predavanje. Udeležba je bila zelo obilna. d Na Svetli Gori pri Litiji se je slavnost blagoslovljenja zastave Marijine družbe kar najsijajnejše izvršilo v nedeljo, dne 20. aprila. Vreme je bilo naj-krasnejše, ljudstva na stotine. Dohod sosednjih Marijinih družb jc slavnost poveličal. Udeležile so se slavnosti sledeče Marijine družbe: z Vač, s Save, iz Št. Lamberla, iz Zagorja ob Savi, iz Št. Gotarda in iz Kolovrata z zastava-fi, poleg tega so došle družbe še iz Čem-šenika in iz Šmartna pri Litiji. Vsem: Bog plačaj! d Iz Št. Jerneja. V nedeljo dopoldne ob 11. uri priredi v Orehovici poslanec E. Jarc politični shod. Pridite možje v, obilnem številu! — Na praznik Vnebo-i hoda priredi tukajšnji telovadni odsek »Orel« izlet z godbo in pevskim zborom v Drago pri Beli Cerkvi. d Št. Peter pri Novem mestu. V c -lika nezgoda je zadela našo žup-i ni jo 13. in 14. aprila. Pozeblo nam jo trt je in sadje. Lahko rečemo, da jc izmed vseh sosednjih občin najbolj občutno udarjena baš naša; saj je mnogo posestnikov, zlasti po Grče v ju, katerih1 edini dohodek je vino. Ogromne stroške! stane obdelovanje vjnogradov. .Tri leta' sem že nimamo prave letine. Kaj čuda, če ljudstvo obupajno zapušča dom ten se seli v Ameriko! — Par tisočakov kron podpore za zboljšanje potov v vinske gorice smo dobili od vlade. Podpora se je umestno razdelila tako, da jc bodo deležne vasi proti Trški gori in Grčevju. Ljudstvo je hvaležno svojemu poslancu g. Jarcu, ki se pridno poteza za ljudske, koristi. —' Č u j e m o, da je kranjska hranilnica naklonila 150 kron podpore tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu. Pač hvalevreden dar! — P r e d s e d n i k o m k r a j n e g a šolskega sveta je bil izvoljen v seji dne 13. t m. g. grof Margheri, graščak v Starem gradu. Ker se mora šola razširiti ter, dozidati nova stavba, je kaj umestno, cla v tem času šc posebno načeluje kraj-, nemu šolskemu svetu razborit človek, kakor je ravne naš gospod grof. — Krajnim šolskim nadzornikom za šolo v Št. Petru je imenoval c. kr. okrajni šolski svet v Novem mestu tukajšnjega župnega upravitelja Frančiška Vovkota. most, lienie potalisr se iit- tako sc imenuje delo zdravnika dr. Hufelanda. Kdor je to bral, ta ve, da obstoji ta umetnost zlasti v tem, da se varjemo bolezni ki slabe; da no dražimo svojih živcev in ua ohranimo krvni tok v normalnem teku. Ce so naši živci napeti, tedaj poskusimo z zdravniško pomočjo normalno stanje doseči. Pa tudi Fellerjev rastlinski esenc-fluid z znamko ,,Elza-fluid" učinkuje pomirjevalno oltrepčajoče blažilno, utrjuje živce, odstranjuje glavobol in migreno, nam podeli mirno jednakomerno spanje in v mnogih drugih slučajih so izkaže kot nepogrešljivo domače sredstvo. To potrjujejo najbolje mnogi zdravniki, med drugimi g. dr. M. David, mestni zdravnik v Si onavi pri Jaroslavu, ki piše, da priporoča naj-topleje Fellerjev fluid z znamko „Elza-fu.'d". G. dr. Neugebauer, Dunaj VIII. Laudongasse 42 piše, da jo zapisal 83 letnemu starčku ki jo trpel na zapnelosti arterij kar mu jc zelo dobro delo. Priporočamo n&šim bralcem to bolečine lajšajoče in oživljajoče domačo sredstvo vedno imeti pri rokah, kar ni baš težko, saj stane 12 steklenic samo 5 kron. Obenem lahko naročite rabarbara krogljico z znamko „Elza-krogljlce, ki nožno odvajajo in čistijo kri, G steklenic za 4 krone iti sicer oboie od lekarnarja E. V. Fellor, Stubicn, Elza trg št.' 16 (Hrvatsko). — gi — d Šmartno pri Litiji. Dne 20. t. m. smo imeli v »Društvenem domu« tečaj obsavskega okrožja Orlov kot pripravo za nastop ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani. Tečaj je vodil brat Anton Kos iz Ljubljane. Udeležili so se domači fantje in voditelji tujih odsekov. — Istega dne je predavanje o Balkanu z zanimivimi slikami domala napolnilo našo prostorno dvorano. — V naših vinogradih uničuje zadnja leta dosledno staro trtje trtna uš. Več vinogradov« je že obsejanih z žitom in drugimi pridelki. Ker se je trtni uši pretekli teden pridružila tudi še pozeba, ki je uničila zgodnje sadje in tudi že precej odgnalo zdravo trtje, zre ljudstvo potrto v bodočnost. Upamo, da bodo tudi naši ljudje deležni državne podpore. Notranjske novice 11 Iz Gorenj pri Postojni. Pred kratkim sta nas obiskala gg. državni in deželni poslanec, kanonik g. dr. Ig. Žitnik in deželni nadinženir, svetnik Bri-zaj. Pri nas trpimo na pomanjkanju vode in gospoda sta se prepričala, da je res nujno potrebno oskrbeti vodo za ljudi in za živino. Gosp. nadinženir je osnoval res izvrsten načrt za dobavo vode v našem hribovitem kraju. Kakor sta nam gospoda obljubila, se bodo priprave kmalu začele, česar vsi željno pričakujemo. ( . .; Vič-Glince. Naš »Ljudski oder« zaključi v nedeljo, 27. t. m., svojo sezijo z benefično predstavo dramskega osobja. Igralci so v pretekli seziji nudili veliko več kot smo pričakovali ob otvoritvi »Ljudskega odra«. Nič manj kot 17 predstav v teku 30 tednov, to je nekaj, za kar se mora izreči vrlim, požrtvovalno delujočim igralcem in igralkam javna zahvala. Videli smo poleg lahkih iger tudi težke drame »Za pravdo in srce«, »Devica Orleanska«, »Ober-amergauske pasijonske igre«, izborno uprizorjene »Rokovnjače«, »Hanice pot v nebesa«. — V nedeljo pa nas iznena-dijo igralci s krasno, izvirno noviteto »Poslednji Celjan«, zgodovinska drama iz življenja grofa Urha celjskega. Za svoj časten večer so si izbrali predstoječo dramo, ki se še nikjer ni uprizorila. Pričetek ob pol 7. uri zvečer, konec do 10. uri. Z obilnim obiskom se izkažimo hvaležne vrlim igralcem im igralkam; zato bodi v nedeljo, dne 27. aprila, naše geslo: Vsi v »Društveni dom«! Z Viča. Minula nedelja, 20. aprila, nam je prinesla mnogo duhovnega življenja in prenovljenja. Presvetli knezo-škof je podelil 403 birmancem in bir-mankam zakrament sv. birme. Med malimi jc bila tudi birmanka stara 40 let, ki je sicer pozno, pa zato s tem večjo zavednostjo in duhovnim veseljem pristopila k sv. birmi. Sprejema vlaclike se jc udeležil občinski zastop z g. županom ter zastopniki vseh kor- poracij tukajšnje katoliške organizacije. Zvečer mu je katol. slov. izobraževalno društvo priredilo .slovesno pod-oknico z bakljado, s petjem in društveno godbo. Udeležila se je te veličastne ovacije malone vsa župnija ter so s tem pokazali svojo udanost do blagega višjega pastirja. n Vrhnika. Umrla jo dne 17. t. m. na svojem domu v Verdu gospa Marija Petrič, daleč na okoli znana pod imenom Zitkova mama. Kljub starosti 71 let je bila prav do zadnjega trdna, in krepka in jc svoje veliko gospodarstvo vodila sama. Zadnji teden pa je nevarno obolela za pljučnico, ki jo je tudi spravila v prerani grob. Pokojnica je bila vzor delavne, za vse dobro vnete krščanske žene. Blagega in plemenitega srca, kakor je bila vse svoje življenje, je imela za reveže in za vsako dobro stvar tudi vedno odprte roke. Kako priljubljena je bila med vrhniškim ljudstvom, je pričala nenavadna udeležba ob njenem pogrebu. Vsa vrhniška katoliška društva, katerim je bila pokojnica velika dobrotnica, so jo z zastavami in venci spremila na zadnjem petu; pevski zbor društva rokodelskih pomočnikov, pomnožen še po nekaterih vrhniških pevcih, pa ji je zapel troje ganljivih žalostink v zadnje slovo. — Naj počiva v miru blaga žena; Bog ji bodi plačnik za vse njene dobrote! n Idrija. Katol. politično društvo za idrijski sodni okraj priredi v nedeljo, 27. aprila, društveni javni shod ob 4. uri popoldne v prostorih gospoda Didiča. Dnevni red: Naše šolstvo in slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Sfeckenpferti- liliiino miefrso milo jo slojkoprcj neobhodno potrobno za racij on al no nogovanjo kožo in lepote. Vsaki dan pohvalnict'. Dohi RO povsod & RO vin. 9G2 Iz raznih krajev škedenj pri Trstu. Preteklo nedeljo zvečer smo imeli v našem izobraževalnem društvu zelo vesel in važen dogodek. Obiskali so nas namreč gg: župnik Skubic iz Jesenic, deželni poslanec Piber iz Gorij in župnik Košir iz Ko-rošek Bele. Obisk teh treh gospodov je bil pred vsem namenjen, delavcem in društvenikom, ki so prišli iz Jesenic in Javornika v Škedenj. Kranjska industrijska družba na Jesenicah je sedaj sezidala tudi v Skednju nekaj Martinovih peči, v katerih dela veliko delavcev, ki so poprej delali na Jesenicah. Te delavce, nekdanje svoje farane, jc videl g. jeseniški župnik v novem izobraževalnem društvu. Priporočal nam je, da ostanemo zvesti tudi temu društvu, kakor smo bili zvesti katoliškemu drušlvu na Jesenicah. Tudi našo stanovsko organizacijo Jugosl. Strokovno Zvezo nam je toplo priporočal. Gg. de- želni poslancc Piber in župnik Košir iz Koroške Bele sta nam posebno priporočala zvestobo do materinega jezika in katoliške vere. Navzoča sta bi^a tudi naš novi g. župnik Macarol in g. kaplan Glavič. Oba sta so zahvalila in obljubila skrbeti za nas. Zahvaljujemo se najsrčnejev sem gospodom, ki so so potrudili in nas obiskali v novi domovini. — Nekdanji jeseniški dclavci. S Društveni vestnik m Kat. izobraževalno in podporno društvo*] Domžalah vabi k slavnostni predstavi, ki jo priredi v proslavo IGOOletnice milanskega razglasa Konstantina Velikega v nedeljo, 27. aprila 1913 v Društvenem domu. — Spored: 1. A. Foerster: »Ave Maria«. šestglasnl mešani zbor s spremljevanjem harmonija. 2. Govor. 3. J. Škroup: »Papeška himna«, mešani zbor. 4. F, Ribar: »V tem znamenju boš zmagal!«, zgodovinski igrokaz v petih dejanjih. — Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 vin,, stojišči, zadaj 00 vin., ob strani 40 vin. Šolarska predstava v Ligojni pri Vrhniki V Veliki Ligojni bo na Jurjevo nedeljo dne 27. aprila o priliki »cerkvenega žegnanja« šolarska predstava s petjem in igrami. Začetek ob 3. uri popoldne. V ljubki igrici »Snegul-čica« bodo sivobradi pritlikavčki v svojih pisanih suknjicah zbudili mnogo smeha. Eno-dejanka »Čista vest« se vrši na trgu med živahnimi in zgovornimi hranjevkanii. V tretji igri »Marijin otrok« pa bomo videli, kako grajsko hčerko Lucijo, ki so jo ukradle ci' ganke, Marija, njena varihinja, privede zopet nazaj v naročaj njeni mamici. Cisti dobiček jo namenjen šolarski knjižnici, zato prosimo najštevilnejše udeležbe. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Telovadni odsek »Orel« v Hrušici vabi vse prijatelje k prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dno 27. aprila 1913 popoldne ob 4. uri v prostorih g. župana Fr. Korbarja. Na sporedu je petje, ?;ovof in veseloigra v treh dejanjih: »V Ljub-, jano jo dajmo!« — Cene prostorom: Sedeži I. vrsto 70 vin., II. vrste 50 vin., stojišče 30 v. Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih; avstrijskih kronovin ima svoj ustanovni občni zbor v Gorici na Binkoštno nedeljo. Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju priredi 27. aprila t. I. v dvorani »Zur sehonen Schftferin«, VI. okraj, Gumpen-dorferstratle 101, veselico s sledečim sporedom: Petje: A. Nedved: »Ljubezen in pomlad« (moški zbor); P. Križlovski: »Utopljenka« (moški zbor); P. Ilugolin Sattnei': »Nazaj v planinski' raj!« (mešani zbor.) — Igra: Anton Medvedov zgodovinski igrokaz v štirih dejanjih: »Po-sestrimi«. — Po igri prosta zabava s šaljivo licitacijo. — Začetek veselice ob 7. uri zvečer, blagajna so odpre ob 6. uri. Vstopnina za nečlane 1 K, člani plačajo polovico. Čisti dobiček je namenjen izpopolnitvi društvene knjižnice. Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju VI., AVcbgasse 17, priredi dno 27. aprila 1913 v dvorani »Zur sehonen Schiiferin«, VI.. Gumpendorferslraiie 100, veselico. Spored: 1. Petje: A. Nedved, »Ljubezen in pomlad« (moški zbor); P. Križlovski, »Utopljenka« (moški zbor1); P. Hugolin Sattner, »Nazaj v planinski raj« (mešani zbor). — 2. »Posestrimi«, igrokaz v štirih dejanjih, spisal Ant. Medved. — Začetek ob 7. uri zvečer, blagajna se odpre ob 6. uri. Vstopnina za nečlane 1 K; člani z legitimacijo, Daničarji in vojaki do narednika plačajo polovico (50 vin.). Listnica urednika. Dopisniku iz Godešiča pri Škof ji Loki: Glede zavlačevanja regulacije reko Sore se obrnite na svojega deželnega poslancal Dobre knjige ^BaEb^fflBBSaBBSBBŠggSSgSggSSSSSSSBSSSgSSgESeaSli^HgeE^ »Katoliška Bukvama« v Ljubljani priporoča: Načrt LJubljane. 1 :10.000 celo na tančno izvršen. Cena. načrtu v dveb bar vali 30 vin., v petih barvah 50 vin. Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s spoznavanjem in čitanjem zemljevidov. « Stoletna pratika dvajsetega stoletja (1901—2000) 1 K 30 vin., vez. 2 K. To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju, pred vsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njene lepote. Knjiga vsebuje tudi koristna gospodarska pravila, naj važnejša nravstvena navodila ter tisoč drugih koristnih podrobnosti. Beneš Trebizsky, Kraljica Dagmar Zgodovinski roman 3 K 20 vin, vez. A K 30 vin. Kdor ljubi svoj rod in hoče pro učiti zgodovino Slovanov, naj bere to prekrasno povest, ki je zajeta iz zgodovine polabskih Slovanov. Dragoceni biseri. Spisala Pepica Senica. 08 strani broječa knjižica podaja lepo nauke naši mladini, posebno v obmejnih krajih. Iztis stane s poštnino vred 60 vin., 10 iztisov 5 K 20 vin., 30 iztisov 25 K. Naroča se: Cirilova tiskarna, Maribor; ali pa: Pepica Senica, Šmarje pri Sevnici, štajersko. Društvene igre. »Smrt pravičnega«, igra v dveh slikah za ženske vloge. Spisala Pepica Senica. Iztis stane 20 vin., 8 iztisov s poštnino vred 1 K 70 vin. Naroča se pri pisateljici: Pepica Senica, Šmarje pri Sevnici, Štajersko. Dr. Anton Faist, cerkvene pesmi, za mešani zbor, dva zvezka: I. Velikonočni, binlcoštne, Marijine. Part. 1 K 50 vin,, glasovi po 25 vin. — II. Marijine pesmi (šmarnične). Part. 1 K 80 v., ulasovi po 25 vin. Faistove pesmi so silno lahke, toda blagoglasne in bo dosegel Vsak pevo-vodja pri malem trudu najlepše uspe-iio. Faistove pesmi so vzbudile občo po-Kornostj pele se bodo vse brez izjeme, samo da jih dobe pevovodje v roke. Odgovorni urednik F. Krhne. Mnenje gosp. dr. M. Nemvirtha v Mariboru. Gosp. J. Serravallo Trst. Na vaše vprašanje vam potrjujem, da predpisujem vaše železnato kina vino Serravallo kakor krepčilo za želodec in oslabelost, že več let. Tudi otroci ga radi pijejo. Maribor, 7. septembra 19il. _Dr. Neuwirth. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 16. aprila: 68, 36, 88, 37, 89. Gradec, 16. aprila: 39, 72, 79, 17, 12. Line, 1». aprila: 5. 78, 83, 28, 59. 72 SKRIVALNICA. Kje pa je stričelc ostal? idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj, M gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatija (20 kosov) K 1-30. Pobivu sc v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleisclimarkt i'. Priporočilo, ("'ast. cerkvenim predstojništvom ter cerkvenim dobrotnikom se pri nabavi novih altarjev, kipov itd. najtopleje priporoča solidna, strogo krščanska tvrdka Josip Oblettcr, izdelova-telj altarjev in kipar v St. Ulrichu-Grodon na Tirolskem. Tvrdka pošilja na željo vsakomur cenik z nad 110 slikami o izvršenih krasnih delih za razne cerkve. 1250 Mnogim neprijetnostim in mnrsikakemu zlu sc lahko izognemo, ako imamo za slučaj prehlada, influenco, kašlja, zasliženja itd. vedno pri roki Feller-jev rastlinski esenc-fluid z znamko „Elza-fluid", ki mehča in lajša kašelj, varje pred katarom in se tudi lahko uporablja kot ustna voda in voda za grgljanje, pa tudi za zboljšanje zraka zuradi prijetnega duha. Stane pa 12 steklenic samo 5 kron franko pri lekarnarju E. V. Feller, Stublca, Elza-trg St. 16 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve odvajalno kroglice znamke F.lza-kroglice se dobe istotam in stane škatljic samo 4 krone. To kroglicc so izvrstno sredstvo zoper tiščanje v želodcu, pehanje, bljuvanjo in zaprtja ter so popolnoma neškodljive. če bi slepci spregledali, je gotovo, da bi hitro zagledali današnji oglas „Srečko v korist Slovenski Straži," ki prinese pet glavnih dobitkov. Ker se dotično zanimivo poročilo o srečkah razpošilja brezplačno, naj ga vsakdo zahteva. Naslov: Valentin Urbančič, Ljubljana. fc iz gorske rž! se pošilja po povzetjh V I zavojih po 5 kg franko za K 3 75 z dodatkom lepih platnenih brisač, robcev | itd. iz tovarne Fran Sax Maslovedy pri Smlfltz | Češko. '510 isau Prosimo, poskusite! 2 darili prejme vsak, kdor naroČi 5 k(j zavoj žifsie za 4 krone franko aH 5 kg zavoj za K '1 50 franko 500 _ pri tvrdkl prvo kukstvsko izdelovalnlca žitno ii: sladno kave Bartman in Ježek Kuks ob Labl, Češko. Kdor naroči 6 zabojev, prejme 1 zavo) žitne ali slad. kave zastonj. ROMB* posoja zasebnik UKlIOl rednim ljudem po 5 7„. Odplačilo na obr. B let Buta O. post. rest. Berlin 47. pasi! ^u Za podgane K 4*—, za miSi 3C 2-40, ujamo boz nadzorstva do 50 kom dov v oni noči. No zapnsto nobenega smradu in so zopet samo nastavijo. Past za ščurke edina to vrsto, na katero so ujamo na tisočo ščurkov v oni noči, & K 2 40. Povsod najb. uspoh. Pošilja po povzotju Frano Hum&nn, Dunaj, 2. Bezirk, Aloiegasso3/23. Mnogopo-hvalriUi pisem. Prod manj vrodnimi ponarojanji so sva« ri^ V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Teloton 23446. 3702 V vsaki družini, kjer so goji dobra godbpj so morajo nahajati tudi domače orgije (amerikanski harmonij). Lep glas. Krasna opr.enm. Cona od 46 mark naprej. Ilustrirani cenili i zastonj. Aloys M