SLOVENCEM
Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje.
Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 24Din, za leta 12 Din, za če leta 6 Din.
fegsmgJEiiB ètegUka 75 j
Pošttsina plačana v gotovini.
'ÄO OBHEJNIH
Bornja Hadpna, dne 1!. januarja 1123.
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
instati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 75 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Possmeziia MmM 75 p
V. leto.
I boj za avtonomijo Slovenije !
(Glosa k proglasu jugoslov. kluba.)
(Nadaljevanje.)
III.
Vpliv na Radičevo stranko.
Radičeva stranka, to je stranka republikanskih utopistov je morala zajedno s Hrvatskim blokom pod močnim vplivom Ljudske stranke opustiti svoj megleni načrt o „nevtralni kmetski republiki“ Hrvatske in Slavonije ter se razširiti na Dalmacijo, Bosno in Hercegovino odn. te kraje pritegniti v interesno afero hrvatskega vprašanja. Pod vplivom Ljudske stranke je prešla Radičeva stranka iz pasivne politike v aktivno in se postavila na stališče uvodoma omenjenega revizijonista radikalnega prvaka Stojana Protiča, katerega stališče pa ne zadovoljuje povsem čistih avtonomističnih teženj. Radičeva stranka se jp potem naslonila na Ljubo Davido-viča, dasi od njega ni dobila nikakega jamstva za revizijo ustave. — Po vseh teh dogodkih pa so tudi socijalistične stranke pod vplivom SLS prišle do trdnega prepričanja, da je centralizem samo velikanska ovira svobodnega razvoja in še več: Socijalistične vrste so se začele cepiti, ker so prepozno uvidele, da je centralizem tako kvaren za ustroj velike države, da celo v kali uničuje vsak razvoj gospodarskega in kulturnega življenja.
IV.
Tri centralistične stranke.
Kljub ogromnemu in neprimernemu številu političnih strank med Jugoslovani so bile samo tri, ki so se postavile z vso trdovratnostjo na stališče centralizma, na katerem stališču so vstrajale do konca skupščinske slave. V prvi vrsti je to Pri-bičevičeva demokratska stranka, potem starokopitna zemljoradnička stranka in nazadnje takozvana Samostojna kmetijska stranka. Oglejmo si maio te tri slavne boritelje za centralizem ! Prva (Pribičevičeva demokratska stranka), je stranka izvoz-ničarjev, velikih sekvestrov, mastnih koncesij, korupcijskih afer, stranka najogab-nejše korupcije in nasilja med uradništvom. Ta stranka pa nikakor ni iz prepričanja centralistična, ampak iz gole dobičkaželj-nosti, stranka, ki se je le s pomočjo neodgovornih elementov, rekrutiranih iz zakotnih ulic vzdržala na krmilu toliko časa, da je dosegla centralizem, vir osebnih dobičkov. To perfidno stranko obtožuje slovenska in sploh jugoslavenska javnost pred celim svetom, da je upropastila naše finance, dasi ima naš dinar podlago zdrave valute. Ona je sebi v korist upropastila finance cele države ; sklenila je slavno amerikansko posojilo, katerega mastne provizije so izginile v nikdar polnih malhah borznih špekulantov in rafiniranih goljufov z visokimi naslovi. Prvi del tega posojila se uporabi! — ne v ljudske koristi ali za kulturne svrhe, ne za izboljšanje stanja uradništva in bednega položaja invalidov, vojnih vdov in sirot, ampak v
borzne špekulacije in bančne manipulacije, ki so vrgle stranki, kakor njenim eksponentom mastne miljone. Demokratska stranka ali JDS se je vedno in ob vsaki priliki protivila izenačenju davkov, dasi je kralj že davno izdal tozadevno naredbo; njeni eksponenti so — kakor na deželi v malem, na državnem krmilu goljufali in kradli naravnost v velikem obsegu, seveda vse pod lepimi naslovi. Mizernemu stanju naše carinske politike je kriva edinole JDS, ki je privedla našo carinsko politiko do popolnega poloma. Posledica tega je strašna draginja : Tepeni smo vsi, producenti kakor konsumenti, a obogateli so samo strankini špekulanti. Kdor ni tega zasledoval, je ali zaslepljen fanatik, ali pa tako strašno omejen, da noče videti moralne propalosti te politične grdobije JDS. Razsodna javnost obrača tej kliki hrbet in prav je tako. Naj občutijo na svoji volčji koži udarce bližajočega se popolnega poraza. JDS je končno tista stranka, ki je pod zaščito in okriljem brezvercev vseh mogočih barv začela prikriti verski in kulturni boj, stranka, ki je potom svojih pristašev, ki se rekrutirajo na žalost iz nerazsodnega podeželskega učiteljstva zanesla v naše šole duh verske brezbrižnosti, sovraštva do vere, do najsvetejšega ideala vsakega človeka. Razvil se je nepotrebni kulturni boj, katerega pa bo Vedlo naše pošteno ljudstvo prav radikalno dobojevati. — Pravkar opisana stranka stoji pred sodbo slovensko-hrvatsko-srbskega naroda, ki se je streznil in bo 18. marca dokazal svojo voljo!
Druga centralistična stranka je — takozvana Zemljoradniška stranka, več-alimanj privesek JDS, samo ne tako nevarna. Ona je v vsakem pogledu pospeševala velikosrbske aspiracije. Njen delokrog se skuša razširiti na Hrvatsko, kar se pa nikakor ne sme prepustiti, kajti eksponenti te stranke so v prvi vrsti sami veliki kapitalisti, ki najodločnejše delujejo proti vsakemu pametnemu sporazumu med Hrvati in Slovenci, kar je naši politiki v veliko škodo. — (Sedaj bi prišla na vrsto še tretja centralistična stranka, slavna SKS; njej pa se poklonimo v prihodnji številki!)
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Volitve s „Fokojiinski zavod za nameščence" v Ljubljani.
Klika, ki si je nadeia nadstrankarsko in strokovno krinko, in ki je tako našemljena stopila v volilni boj, nadaljuje svoje brezvestne mahinacije, da pritira „Pokojninski zavod“ z njegovo ogromno imovino pod svoje gospodarsko. V Ljubljanskem „Jutru“, št. 6. od 9. t. m. objavlja v nekako oficijoznem tonu, češ da naj bo široka javnost informirana, da so na kandidatnih listah klike, vloženih po „Zvezi društev privatnih nameščencev“, resnično zastopniki strokovnih in nadstrankarskih organizacij.
Ugotavljamo, da se „Zveza društev privatnih nameščencev“, v katero vabijo priganjači klike seveda kot nadstrankarski strokovnjaki razne organizacije, do danes še sploh ni konstituirala, pa naj si 'bodo njena pravila potrjena ali ne !
Ugotavljamo nadalje namen klike, varati volilce in javnost tudi s svojo objavo v „Jutru“. Ti ljudje trdijo, da so liste nameščencev postavila strokovna društva, tako na pr. za I.
kategorijo (denarni zavodi) „Savez bankovnih činovnika Jugoslavi?', Zagreb“! To ni res! Res je: „Društvo uradništva denarnih zavodov Slovenije“ (preje „Društvo bančnih uradnikov Slovenije“) je prvo .o postavilo za I. kategorijo nameščencev svojo ;štveno listo, na kateri so bili med ostalin:? udi gg. Evgen Lovšin, Dominik Lušin, Lu?3 -vik Stich itd. Društvo je še pravočasno zazna)'' za mahinacije eksponentov klike in je z odborov?m sklepom revidiralo listo tako, da je imenovane odstranilo z liste. V sporazum z društvom so nato „Združeni zasebni nameščenci1' postavili kandidatno listo tudi v 1. kategoriji, v kateri ni gornjih oseb, pač pa so na njej tudi odborniki in zaupniki omenjenega društva, ki je včlanjeno v „Savezu bankovnih činovnika Jugoslavije“ v Zagrebu.
Esponenti klike, ki ne dado nobenih garancij za pravično gospodarstvo v „Pokojninskemu zavodu za nameščence“ in ki jih je v 1. skupini nameščencev lastno društvo odstranilo z liste, pa niso izvajali nobenih konsekvenc, ampak kandidirajo s svojimi somišljeniki danes kot strokovnjaki in nadstrankarji na nasprotnih listah neglede na to, da futigirajo v Pok. zavodu obenem tudi kot člani sosveta t. j. vrhovne uprave zavoda in kot taki po vsej verjetnosti kot člani volilne komisije, ter imajo drznost trditi, da je postavil listo in torej tudi nje same kot kandidate I. kategorije nameščencev „Savez bankovn. činovnika" v Zagrebu, ki kot tak z volitvami v Pokojninski zavod nima ničesar opraviti, najmanje pa brez vednosti in soglašanja od strani odbora „Društva uradništva denarnih zavodov Slovenije“ !
Tako in podobno je tudi s postavljanjem kand. list od strani strokovnih organizacij v ostalih kategorijah!
Nečuvena demagogija in brezvestno je varanje javnosti in volilcev od strani klike! Njena objava v „Jutru“ ne bo preslepila nikogar, da bi smatral njene kandidatne liste kot resnično nadstrankarske in strokovne, čeprav so na nje vlovili tudi nekaj neinformiranih ljudi, ki so potem deloma sami izjavili svoje obžalovanje, da niso bili pravočasno to je predno so podpisali kandidatno listo, poučeni o nakanah klike s Pokojninskim zavodom !
Zasebni nameščenci so se proti tem zahrbtnim naklepom združili v vsej Sloveniji in Dalmaciji v eno samo, močno, nepolitično, gospodarsko fronto „Združenih zasebnih nameščencev“ s ciljem : Boj za pravično in nekoruptno gospodarstvo v Pokojninskem zavodu, ker se bo le tako resnično osigurala starostna preskrba nameščencev in podpore njih vdovam, sirotam in materam, najostrejša borba pa proti brezvestni kliki, ki pod strokovno krinko hoče zavladati premoženju Pokojninskega zavoda in je izrabiti v svoje partizanske namene na škodo nameščencev !
Zastopniki „Združenih zasebnih nameščencev“ vse Slovenije in Dalmacije so na svojih sestankih postavili za volitve v „Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani“ sledeče kandidatne liste nameščencev z nazivom „Združeni zasebni nameščenci“ :
I. kategorij- (denarni zavodi):
Delegati: Leo Rogi, uradnik Jadr. banke, Ljubljana, 'dan Društva zasebnih nameščencev;
2.	dr. Milan Podgornik, uradnik Ljubljanske kreditne banke, član „Društva uradništva denarnih zavodov Slovenije“ (preje „Društvo bančnih uradnikov Slovenije“); 3. Alojzij Vrtovec, urad-dnik Zadružne gosp. banke, Ljubljana, član Društva uradništva den. zav. ; 4. Fran Donadini, kontrolor Z air. Saveza, Split, predsednik Saveza bank, činovnika ekspoz. Split; 5. Janko Zorko, viš. knjigov. Mestne hranilnice, Maribor; 6. Peter Bergant, uradnik Vzajemne zavar., Ljubljana, član Društva zasebnih nameščencev.
Namestniki : 1. Stanko Tuškan, uradnik Jadr banke, Dubrovnik, član Saveza bank. či-novn., Split; 2. Joža Barle, revizor Zadr. zveze, Maribor, član Društva zas. nameščencev; 3. Mihael Kostajnšek, revizor Zadr. zveze, Ljubljana, član Društva zas. nameščencev; 4. Ivo Bezjak,, urad. Jadr. banke, Ljubljana, član Društva urad-ništvd den. zav.;5. Jos. Roeger, knjigov. Kranjske hranilnice, Ljubljana, član Društva zas. nameš-
čencev ; 6. Alojzij Turšič, uradnik banke Slavije, Ljubljana.
II. kategorija (trgovina in špedicija): Delegati: 1. Stanko Palovec, uradnik Gosp. zveze, Ljubljana, podpredsednik Društva zas. nameščencev; 2. Ivan Kralj, uradnik tv. H. Petrič, Ljubljana, član Osrednjega društva trg. nasi;
3.	Julij Zellner, uradnik tt. Uher, sped., Maribor, član Osrednj. društva trg. nast. ; 4. Albert Zajc, korespondent tt. Doimo Savo, Split; 5. Avgust Bercieri, uradnik Gosp. zveze Ljubljana, član Društva zasebnih nameščencev.
Namestniki: 1. Vlado Pelan, knjigovodja Oblačilnice, Ljubljana, član Društva zasebnih nameščencev; 2. Dragotin Gobec, knjigovodja Trgovske zadruge, Celje; 3. Tone Javornik, uradnik Jadr. montan, družbe, Ljubljana, član Društva zasebnih nameščencev ; 4. Simon Raunig, uradnik tt. A. Rismondo. Split; 5. Ivan Vrisk, trg. pom. tt. Pinter in Lenard, Maribor, član Društva trgovskih nast.
III. kategorija (rudarstvo in kovinarstvo): Delegati: 1. Lovro Kuhar, uradn. Jeklarne na Ravnah; 2. Franc Franz, delovodja Strojn. tov. in liv., Ljubljana, čl. Društv. delovodij; 3. Ant. Govejšek, nadpaznik topilnice svinca, Mežica; 4. Ivan Paternuš, odpravitelj železarne Muta.
Namestniki: 1. Slavko Jeršan, skladišč. Stroj. tov. in liv., Ljubljana, čl. Društva zasebnih nameščencev; 2. Ivan Mori, paznik rudnika svinca, Črna; 3. Janko Kauser, nadpaznik St. Janškega premogokopa, Krmelj, član Društva zas. nam.; 4. Mih. Dobovišek, konstrukter Stroj, tov. in liv., Ljubljana, čl. Društva zasebnih nameščencev.
IV. kategorija (industrija in obrt) : Delegati: 1. Valentin Kopitar, upravnik „Slov. Naroda" Ljubljana, član Društva trg. in ind. nam. ; 2. Alfons de Bercovich-Celich, poslovodja destilerije Morpurgo, Split; 3. Hubert Pelikan, upraviielj Ljudske tiskarne, Maribor, preds. Osrednjega društva trg. nast.; 4. Ante Beg, novinar, Ljubljana, član Udruž. jugoslov. novinarjev; 5. Bogomir Christof, uradnik „Petovia", Ptuj, član Društva zas. nam. ; 6. Gustav Pitterle, disponent Predilnice Tržič, član Društva zas. nam. ; 7. Fric Barachini, uradnik Kem. tov. Hrastnik, član Društva zasebnih nameščencev; 8. Josip Šiška, obratovodja tt. „Indus“, Ljubljana, član Društva zasebnih nameščencev.
Namestniki: 1. Konrad Podlipnik, računovodja Splošne stavbne dr. Tezno—Maribor; 2. Ferdo Palme, urad. papirnice Vevče, član Društva zas. nameščencev; 3. Ervin Damisch, knjigovodja „Petovia“, Ptuj, preds. skupine društva zas. nam., Ptuj ; 4. Leon Pavlin, ravn. parketne tov. I. Šiška, Ljubljana; 5. Oton Jurše, skladiščnik, Maribor, član Osr. dr. trg. nast.;
6.	Fr. Mole, tehn. uradn. Stavb. dr. Viljem Treo, Ljubljana, član Društva zasebnih nameščencev;
7.	Anton Zorko, uradn. tov. „Unio“, Maribor;
8.	Viktor Molka, tehn. uradn. milarne in svečarne, Vič, član Društva zasebnih nameščencev.
V. kategorija (vsi ostali poklici): Delegati: 1. Fran Skobi, tajnik Društva zas. nam., Ljubljana ; 2. Janko Bukov* ;, tajnik Samost, kmetske straike, Ljubljana; 3. Rado
Arbogast Reiferer. O. T—r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Tisto noč, ko je umrl sv. Kamil de Lellis, se je prikazal nekemu znanemu gospodu, obdan od čudovite svetlobe. Mož se je prikazni nenavadno čudil. De Lellis mu pravi: „Ravnokar sem umrl. Grem v večno veselje". Potem je pozival gospoda, naj se ne pozabi spovedati ne-kéga greha, ki se zanj doslej nič ni zmenil. Mož je v pozni noči takoj vstal ter šel v Lelli-jev samostan, kjer so mu na njegovo nemalo začudenje povedali, da je Kamil de Lellis pravkar umrl.
O neki prikazni rimljanke Elizabete Sanna so pod prisego izpovedali sledeče: Dne 17. julija 1860 se je prikazala ta v duhu svetosti umrla gospa pri belem dnevu bolnemu Rimljanu S. M. Gospod je prikazen vneto prosil za ozdravljenje, ker je že često slišal o čudežih, ki so se godili na njeno priprošnjo. Prikazen pa mu je odgovorila na njegovo prošnjo, ki je bila polna koprnečega upanja in napetega pričakovanja : „Udaj se v voljo božjo! Spomni se na tiste obljube, ki si jih storil Gospodu, a jih nisi izpolnil (mu jih imenuje). Spomni se na to, kar si hudo zagrešil 1. 1850. (mu pove) in na tisto, kar si storil L 1855, (vpiše z vsemi okolišči-
Čelešnik, upravitelj Poslovalnice O. U. Z. U., Ljubljana, član Društva nam. boln. blag. za Slovenijo; 4. Janko Stojkovič, odvetn. solicitator, Ljubljana; 5. Josip Šušteršič, uradnik knezoškof. ordinarijata, Ljubljana, član Društva zasebnih nameščencev.
Namestniki: 1. Jos. Petejan, uradnik poslovalnice O. U. Z. U., Maribor, član Društva nam. boln. blag. za Slovenijo; 2. Stanko Me-jovšek, nadvrtnar Olepševalnega društva, Maribor; 3. Joža Golmajer, uradnik Osrednjega društva kovinarjev, Ljubljana; 4. Ivo Turk, knjigov. uprave grofa Thurna, Guštanj; 5. Alojzij tskrlj, uradnik poslovalnice O. U. Z. O., Ljubljana, član Društva nam. boln. blag. ža Slovenijo.
Naše liste govore same! S ponosom zremo na nje! Da zmaga 5. februarja poštenost nad korupcijo, korist 8000 nameščencev nad koristo-lovstvom ene klike, v to naj vsak nameščenec-volilec zastavi vse svoje sile! Tovariši! Tovarišice! Vaša moralna dolžnost, Vaš lastni interes Vam veleva, da ne nasedete demagogom in da glasujete za edino strokovno in nadstrankarsko listo:
„Združeni zasebni nameščenci“.
Tedenske novice
Izprememba voznega reda. Na
progi Maribor—Špilje—Ljutomer odhaja od dne 8. januurja naprej jutranji potniški vlak št. 72 iz Maribora na progi Maribor —Špilje—Ljutomer že ob 6.18 namesto ob 6.38. Popoldanski vlak št. 76 odhaja že ob 16.45 namesto ob 17.15.
Konferenca škofov v Zagrebu. Dne 11. t. m. se je pripeljal v Zagreb v spremstvu dr. Janjiča minister za vere Ljuba Jovanovič, na postaji ga je pozdravil kanonik Lovro Radičevič. Minister se je odpeljal v nadškofijsko palačo, kjer se je vršila konferenca kakoliških škofov. Škofi so izrazili želje in pritožbe, ki so pred vsem materijelnega značaja. Na konferenci se bo razpravljalo tudi o imenovanju novih škofov v Jugoslaviji. Za izpraznjeno mesto lavantinskega škofa pride v poštev v prvi vrsti bivši tržaški škof dr. Karlin.
Bivši kralj Konstantin umrl. Grški razkralj Konstantin je 11. t. m. umrl v Palermu, kjer se je nastanil po svojem izgonu iz Grčije.
Madžarske vojaške priprave. Ru-
munska vlada je izdala komunike, v katerem javlja, da sta 10. t. m. dva oddelka madžarskih čet vpadla narumunsko ozemlje. Madžarom so se rumunske čete krepko postavile v bran. Zadnje vesti poročajo o močni koncentraciji čet v notranjosti Madžarske. Dne 11. t. m. so madžarske čete ponovno napadle rumunsko mejo.
nami), tega vsega še nisi poravnal v spovedi,“
Peter Alkantara se je pogosto prikazal nekemu menihu. Nekoč mu je rekel obdan od čudovitega sijaja: „Blažena pokora, ki mi je pri-dobiln toliko srečo !“
Pri katolikih splošno znana sestra Marjeta Marija Alacoque (Alakok) je imela nenavaden dar videnja. Tudi duše pokojnih so se pri nji oglašale in jo prosile raznovrstne pomoči. Ko je umrla žena dr. Billeta, se je kmalu prikazala sestri Marjeti ter jo prisrčno prosila, da naj njenega moža dr. Billeta opozori na dve nepoštenosti — radi njegove dušne sreče. Predstojnici samostana je bila stvar zelo sitna in je menila, da gre Marjeta predaleč, če se vmešava v zasebne zadeve ljudi. Zato ji je prepovedala ugoditi toj želji. Kmalu potem se je gospa doktorjeva zopet prikazala, prednica pa je zopet prepovedala izpolniti prošnjo. Naslednjo noč je nastal v sobi prednice tak ropot, da je bila vsa iz sebe vsled strahu. Sedaj je dovolila, da so o vsem, kar se je prigodilo, poročali dr. Billetu, ki je poročilo hvaležno sprejel.
Isti sestri Marjeti se je nekoč prikazal njej dobro znan duhovnik iz reda sv. Benedikta in jo prosil pomoči. Povedal ji je, da mora grozno trpeti, ker je v življenju dajal svojim stvarem prednost pred častjo božjo in je preveč skrbel za svoj osebni sloves in ker je izkazoval premalo bratske ljubezni napram sobratom.
Dne 26. febr. 1860 je obelodanil Bonifacij Wimmer v Ameriki sledeče : „V našem samo-
Madžari obsodili Slovenca na smrt. Bivši gerent v Dolnji Lendavi Sever leži smrtno bolan v budimpeštanski bolnici, ker se je z gladovno stavko rešil smrtne obsodbe madžarskega! vojnega sodišča zaradi vohunstva. Pred osmimi meseci je prišel po trgovskih poslih na Ogrsko, kjer so ga aretirali. Bil je namreč v razmejitveni komisiji zvedenec, zato so ga Madžari obdolžili, da je on kriv, da so izgubili Prekmurje. Poslali so ga v Budimpešto, kjer ga je vojno sodišče obsodilo na smrt. Obsodbe pa niso mogli izvršiti, ker Sever ves mesec ni hotel uživati hrane. Naš poslanik je interveniral v Budimpešti, a intervencija ni imela uspeha. Beograjski listi poživljajo vlado, naj najenergičnejše nastopi.
Grki zasedli Odrin. Grki prodirajo v Trakijo, zavzeli so Karagač, zasedli Odrin in vso nevtralno cono. Francoski general je sicer protestiral proti zasedbi, a grški general se za to ni zmenil. Povodom zavzetja Ourina je protestiral francoski poslanik v Atenah, a protest je bil brezuspešen.
Novi zapletjaji v Orientu. Iz Carigrada prihajajo vesti, da hočejo grške čete vkorakati v Vzhodno Trakijo in priti do Carigrada. Položaj v Trakiji se zelo po-ostruje. Turško vojaštvo prihaja neprestano v Trakijo. Na* obeh straneh vlada skrajna napetost. Najbrže pride do krvavih dogodkov. Z našo državo je ukinila Grčija tranzitni promet, kar dokazuje, da se vršijo v Grčiji obsežne priprave.
širjenje vznemirljivih vesti. Predsedstvo pokrajinske uprave objavlja; Med ljudstvom se razširjene razne vesti o mobilizaciji vojske in o sklicanju narodne skupščine. Vse te vesti so lažnjive in tendenciozno izmišljene. Razširjevalci takih in podobnih lažnjivih vesti naj se izsledijo in izročijo kompetentni oblasti v kaznovanje. — Ob naši meji vršijo ta ogabni posel bivši Štajercijanci, sedanji privesek demokratov, takozvani samostojneži, da iz trenutnega političnega položaja kujejo sebi nekak „dobiček“ za predstoječe volitve. Svetovali bi oblastem, da takim demagogom zavijejo vrat i. s. ob pravem času. Konkretne slučaje širjenja vznemirljivih vesti bomo naznanili.
Ogrski predvojni dolgovi. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister je s svojim rešenjem D. br. 28.703/1922 z dne 3. jan. 1923 podaljšal rok za žigosanje obveznic ogrskih predvojnih dolgov in odredil: l.)Da se do 15. februarja 1923 smejo po pravilniku D. br. 4019 ex 1920
stanu Lalrobe je videl nek novic dne 18. sept. 1859 prikazen benediktinskega meniha v popolni korni opravi. Ta prikazen se je ponavljala od imenovanega dne do 19. nov. vse dni, zdaj opoldne od 11.—12. ure, zdaj opolnoči od
12.—2. ure. Sele 19. nov. je vprašal novic prikazen v pričujočnosti redovnega brata, kaj želi. Dobil je sledeči odgovor: „V vicah trpim že 76 let, ker nisem opravil sedemnajst sv. maš, ki sem jih bil dolžan odslužiti.“ Potem je prosila prikazen, da se naj opravi za nje sedem sv. maš in da naj dela novic sedem dni duhovne vaje“.
Dar videnja smo že prej spoznali pri redovnici Katarini Emmerich. Tudi njo so duše rajnih često prosile pomoči. Duša neke matere je prosila nuno, da naj opozori hčer na grehe, ker dirja sicer naravnost v večno pogubljenje. Duša nekega moža si je izprosila pomoč za svojo še živečo ženo, ki se krivično tožari in glas vesti omamlja z lahkomiselnimi zabavami. Neka nebeško lepa gospa, ki jo je Katarina v življenju poznala, si je izprosila pomoč za spreobrnenje svojega še živečega moža in njegove druge žene, ki sta oba živela v grehih. Vse te skrivne srčne zadeve so se izkazale kot resnična dejstva, ki jih ta Čudovita nunu naravnim potem nikakor ni mogla izvedeti.
(Dalje prihodnjič.)
naknadno popisati in žigosati obveznice ogrskih predvojnih negažiranih dolgov, kateri imetniki doslej niso dali popisati in žigosati. Popisovale in žigosale se bodo tudi obveznice, ki so bilej deponirane v inozemstvu, pa so bile prenešene na naše ozemlje in vrnjene lastnikom ne glede na to, da-le so že žigosane z inozemskim žigom ali ne. Vse obveznice gori navedene vrste torej, ki so bile prenešene na ozemlje naše kraljevine, naj se dajo žigosati.
2.) Popisovale in žigosale se ne bodo obveznice vojnih posojil, avstrijskih dolgov in splošnih (skupnih) dolgov Avstrije in Ogrske, kakor tudi ne obveznice avtonomnih pokrajinskih dolgov, na kar se posebno opozarja. 3.) Ta rok se po obvestilu Re-paracijske komisije v Parizu ne bo več podaljšal, zato naj si imetniki obveznic, ako svojik obveznic ne dajo žigosati, sami sebi pripišejo, če njih obveznice pri razdelitvi dolgov ne bodo prišle v poštev in jih jim naša država ne bo mogla izmenjati. 4.) Prošnja za naknadno žigosanje se morajo poslati z obveznicami vred neposredno ministrstvu financ, generalni direkciji državnih dugova v Beogradu. 5.) Vsaka prošnja mora biti kolkovana po taksnem zakonu.
Rekruti, vpoklic. Rekruti roj. 1. 1902 in starejši, kateri še niso služili v stalnem kadru, bodejo vpoklicani na odsluženje njih kadrovskega roka v sledečih terminih : Dne 5. februarja 1923 oni rekruti, kateri so določeni za artilerijo, konjenico, konjenico kr. garde, marveno bolnico, remont-ski depo, vozarski eskadron, neborački bataljon in bolničarsko četo. Dne 20. februarja 1923 oni rekruti, kateri so določeni za pešadijsko gardo, pešadijo (približno 500 mož), vazduhoplovce, pijonirski bataljon, pontonirski bataljon in telegrafsko četo. Ostali del pešadije bode vpoklican pozneje — termin še ni znan. Ratna mornarica bode vpoklicana deloma koncem meseca marca 1923 deloma meseca oktobra 1923. Dne 15. aprila 1923 oni mladeniči, kateri so določeni za automobiliste. Železničarji bodejo vpoklicani deloma 15. julija 1923 deloma 15. oktobra 1923. Rekruti, kateri bodejo vpoklicani v zimskem času, naj se toplo oblečejo.
Prošnja. Vse, katerim sem posodil kedaj kake knjige, prosim, da mi blagovolijo iste do Svečnice vrniti. Predvsem ne vem, komu sem posodil roman Jos. Kostanjevca „Krivec“.	R. Bendé.
Ali sem poravnal naročnino?
Za smeh in kratek čas.
Cilj modrijana.
Nemško-židovski modroslovec, Moses Mendelsohn, je bil imeniten prijatelj kralja Friderika Velikega.
Nekoč, ko se je izprehajal Unter den Linden, je srečal kralj svojega učenega prijatelja.
Potem ko sta se dozdravila, je vprašal kralj svojega židovskega podanika, kam je pravzaprav namenjen.
—	Ne vem, — je odvrnil Mendelsohn.
—	Ti ne veš tega? — je ponovil kralj. — Ali nisi nekam namenjen?
—	Da, — je odgovoril modrijam, — a ne vem, kam.
V očeh velikega kralja se je pričelo bliskati in odredil je arelacijo modrijana.
Potem ko je preživel modrijan en dan v ječi, je pričela kralja peči vest, ker je dal vreči v ječo tako velikega moža. Brez dvoma je tičal globlji pomen v besedah modrijana in vsled tega je odšel kralj, da obišče jetnika.
—	Vidiš, Mendelsohn, — je rekel kraljevi obiskovalec, — kaj se je zgodilo, ko si se norčeval iz mene na tako frivolen način?
—	Ne, vaše veličanstvo. Jaz se nisem norčeval iz vas. Jaz v resnici nisem vedel, kam da grem. Hotel sem obiskati nekega prijatelja, a sem se namesto tega znašel v ječi.
ifc	*
*
Dopisi.
Sprememba v uredništvu.
Iz razlogov, katerih pa sedaj radi obzirnosti do gotovih osebnosti nočem obelodaniti, odlagam z današnjo številko mesto odgovornega urednika „Murske Straže“, katero bo odslej urejeval poseben uredniški odbor. Napram oblasti je za list odslej odgovoren g. J. Kovačič. — Pisma se naj nastavljajo izključno le na „uredništvo Murske Straže“ v Gornji Radgoni in ne na mojo osebo. — Vse prijatelje in somišljenike prosim, da naj ostanejo kljub tej spremembi zvesti sotrudniki lista, katerega izdajatelji se bodo gotovo potrudili, nnditi svojim čitateljem najboljše. Vsem pa in vsakemu, ki me je pri mojem težkem delu bodisi podpiral ali pa oviral in mi nasprotoval, kličem prisrčni „Bog plačaj stotero!“	Roman Bendé.
Gornja Radgona. Za Obmejni tisk. sklad je darovala neimenovana 10 Din; g. Janez Lančič 30 Din. Stanje istega je Din 54*95. Prijatelji, somišljeniki, katerim je Bog naklonil več premoženja, darujte kako svotico za Obmejni tisk. sklad! Potreba je nujna! — Pogranična četa. Čuje se, da se zopet povrne na naše meje zloglasna pogranična četa, ki je dajala neštetokrat povoda ogorčeni kritiki radi obnašanja vojakov Wranglovcev, pa tudi srbskih in hrvaških vojakov. Opozarjamo merodajne činitelje, da naj dobro pazijo, kakšne elemente dajo na državno mejo. Finančni stražniki in dosedanja policija vrše kljub skrajnoslabim ubikacijam svojo službo zelo vestno in bi ne bilo umestno, vznemirjati prebivalstvo z novimi šikanami. Nič nimamo proti obmejni četi kot taki, zahtevamo pa, da bodi za neposredno mejo le dobro vzgojeno moštvo, ki se bo dostojno vedlo, ki ne bo izvrševalo nasilstva in ki bo vedelo spoštevati predvsem tujo lastnino. — Kako visoko ceni demokr. veljak gornjeradg. sok. dom najlepše kaže dejstvo, da je znani bankir in veleposestnik, fin. minister Tabora itd. g. Lovro Petovar daroval tukajšnjemu društvu za Sokolski dom — 10 dinarjev. Mislimo, da govori gosp. Lovro Petovar pač glasneje kot vsaka tudi v čisti nemščini spisana reklama za Sokolski dom.
Gornja Radgona. Rajni g. Franc Zangl je zapustil v oporoki 125 dinarjev Gasilnemu društvu v Gornji Radgoni. Bodi mu blag spomin! G. obm. kom. Karabajič
Kako bi si pomagal iz zadrege.
—	Zakaj bi ne prodal konja meni? — je predlagal gostilničar na dobrodušen način nekemu pijanemu mužiku, ki je vodil svojo žival v neko bližnje mesto na semenj.
—	In koliko mi daš zanj? — je vprašal kmetič, ki je bil vesel, da se bo lahko iznebil svoje živali ter si prihranil dolgo pot v mesto.
—	Petdeset rubljev, — je rekel gostilničar.
Ker vidijo pijanci vse po dvoje in ker se
je vsled tega zdela kmetu cena prilično dobra je bila kupčija sklenjena.
Po par dneh treznega razmišljanja pa je prišel mužik do prepričanja da je bil osleparjen in to dejstvo je tudi sporočil svojim sosedom v vasi.
Med vaščani je nastalo veliko razburjenje in vršilo se je zborovanje da se posvetujejo o načinu, kako bi mogli kaznovati sleparskega gostilničarja.
—	Ivan naj gre na sodišče ter vloži tožbo, da mu je gostilničar ukradel konja in mi vsi bomo na to nastopil kot priče, — je rekel neki izmed navzočih.
Dokazi pred sodnijo so bili nepobitni in vse je kazalo, da bo gostilničar obsojen.
—	Visoko sodišče in gospodje porotniki, — se je oglasil zagovornik gostilničarja, — jaz ne bom skušal braniti svojega klijenta ter zanikati njegovo krivdo. Pričevanje je preveč temeljito, da bi bilo mogoče pobiti ga. — Spomnimo pa se, da ima mož, ki naj bi bil obsojen,
je nabral pri veselem omizju v gostilni Zangl Din 48*45 in g. Fr. Bračič je daroval za zgoraj omenjeno društvo 10 Din. Vsem darovalcem izreka Gasilno društvo najlepšo zahvalo !
Ljutomer. Slov. trg. in obrtno društvo v Ljutomeru vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 21. januarja 1923 ob 1. uri pop, v prostorih Franca Seršena v Ljutomeru. Dnevni red običajni.	Odbor.
Ljutomer. Po dolgi, mučni bolezni je odpoklical na Štefanovo m. 1. Vsemogočni k sebi v boljše življenje v starosti 44 let tukajšnjega trgovca in posestnika g. Mihaela Cimerman. Rojen je bil v sosednih Babincih. Sreča mu je bila dokaj mila. Poznal je gostoljubnosti. Rad je omenil, kako je kot šolar hodil streč k sv. maši semkaj in to neštetokrat tudi pri najslabšem vremenu. Milost Najvišjega je še privedla k njemu s cerkvenimi tolažili našega požrtvovalnega č. g. kaplana Lovreca, ki je posetil trpečega mnogokrat ter prebil pri njem potrpežljivo in z vso vnemo. Na Božič med pozno službo božjo so bile bolnikove zadnje besede „angelj varuh“. Pogreb je vodil in opravil obrede z resnostjo in gorečnostjo, da je ganilo vsakega globoko, vlč. gosp. profesor dr. Vreže ob ogromni udeležbi prijateljev in znancev ter so bili zastopani posebno častno pokojnikovi bivši vaščani. Njegov brat, g. Janko Cimerman, trgovec v Ljutomeru in gospa roj. Serec, sta bila pokojnikova opora in tolažba že od začetka njegove dolge bolezni; storila sta zanj vse, kar je pač razumljivo vsakemu, ki pozna ti blagi osebi, koji sta si začrtali življen-sko pot na temeljih vsestranske poštenosti, vestnosti in značajnosti. Svetila pokojnemu večna luč. Naj počiva v miru.
Bučečovci. Dne 12, t. m. je v mariborski bolnišnici umrl edini sin tukajšnjega g. postajenačelnika, g. Marko Pogorevc jun., poznan kot železniški in carinski činovnik v Gornji Radgoni. Šolal se je svoje-časno na realki v nemškem Gradcu,] po prevratu pa je prišel v domačo, našo jugoslovansko državo. Izredno marljiv in vztrajen se je tekom enega leta naučil prav dobro slovenščine, srbohrvaščine in cirilice ter je z dobrim uspehom polagal izpite za železniško in carinarsko službo v slovenskem jeziku. Bil je navdušen Jugoslovan, član narodnih društev, v družbi pa povsod in vselej priljubljena oseba. Po večmesečnem bolehanju in brezuspešnem zdravljenju ga je zlomila v 22. letu neizprosna — sušica. Pogreb se je vršil dne 14. t. m.
ženo in šest majhnih otrok, ki so popolnoma nedolžni ter bodo ostali brez pomoči, če se bo njih očeta in prehranitelja vrglo v ječo. Ali smem prositi za dovoljenje, da vprizorim majhno kolekto za družino obtoženega?
Sodnik je dal dovoljenje in pričelo se je nabiranje. Sodnik je bil prvi, ki je prispeval deset rubljev. Odvetnik je sledil z enako svoto in nato porotniki in ostali navzoči.
Tudi tožitelj je izročil en srebrni rubelj kot svoj prispevek — Kakorhitro pa je bil rubelj v roki odvetnika, ko je vskliknil ogorčeno:
—	Ponarejen rubél ! Vi ponarjevalec. In vi si drznete dvigati obtožbe proti drugim?
Odvetnik je pokazal dozdevno ponarejeni rubelj sodniku, kateremu je že preje sporočil svoj načrt. Sodnik je pregledal rubelj ter ga spoznal ponarejenim. Poklical je kmeta predse ter mu rekel, da mora brez dvoma tudi izdelovati ponarejen denar, če ga že spravlja v promet. Če mu bo to dokazalo, bo moral v Sibirijo za deset let.
—	To je Židov denar. On mi ga je dal,
—	je rekel mužik.
—	Za kaj? je vprašal sodnik.
—	Za konja, katerega sem mu prodal, — je rekel mužik.
* *
* *
Študentovska.
„Stric mi pošilja 1000 K ter mi piše: Na svidenje! Sedaj pa res ne vem, ali misli mene ali denar.*
na pokopališčn v Pobrežju pri Mariboru ob številni udeležbi zastopnikov železniške in carinske stroke, sorodnikov in znancev. Glasbeno društvo „Drava“ mu je zapelo v slovo žalostinko „Vigred se povrne“ ... Vsem udeležencem na pogrebu bodi izražena na tem mestu iskrena hvala! — Pokojnika ohranimo v najboljšem spominu, težko prizadetemu očetU-vdovcu in hčerkama pa izražamo v tolažbo naše odkrito sožalje.
azne vesti.
Sprejem v orožniško službo. Za
vstop v orožniško službo se zahteva odslužena vojaška doba in samski stan prosilca. Prva plača znaša 1200 Din na leto z draginjskimi dokladami, ki se ravnajo po pokrajinah. Orožniki morejo napredovati eventuelno do orožniškega ali administrativnega častnika. Po treh letih službe imajo pravico do ženitve in dobijo doklade za ženo in otroke, po desetletnem službovanju gre njemu in ženi pravica do pokojnine, po tridesetletnem službovanju se mu prizna polna pokojnina.
Zanimiva statistika porok med otroci v Indiji. Kako je še v Indiji razvita navada sklepanja porok med otroci, dokazuje najbolj lansko ljudsko štetje v Bombayu. — Po statistiki tega ljudskega štetja se nahaja v tem mestu le 18 kristjanov starih nad 6 let, ki še niso poročeni in sicer 8 dečkov in 10 deklic. Ena deklica je bila poročena že z 1 letom, dve pa z dvema letoma. Dvoje dečkov in dvoje deklic je sklenilo poroko v starosti 2—3 let; troje dečkov in četvero deklic v starosti 3—4 let; dvoje dečkov in dvoje deklic v starosti 4—5 let, 71 poročenih oseb je starih komaj 5—10 let, 219 pa 10—15 let. Med pripadniki Zoroastrove vere se nahaja 7 poročenih otrok v starosti izpod 4 leta ter 34 v starosti 5—10 let. — Med mohamedanci je 72 zakoncev starih manj kot 5 let in 298 manj kot 10 let.
Kako moramo ravnati z letošnjim vinom?
Vinogradniki! Letošnja vina se večinoma ne drže. Nekatera na zraku porjave, mnoga vina se pa pri natakanju tudi vlečejo. Kaj je temu vzrok? Letošnje skrajno slabo vreme med trgatvijo, ker je prišlo v vino veliko zemlje, gnilobe oz. kvarlji-vih glivic in bakterij, ki so edini povzročitelji omenjenih bolezni v njem. Kako se je treba nam ravnati:
1.	Vino moramo pretočiti in sicer letos preje kakor druga leta. (Prve dni decembra.) S tem smo odpravili največjo nevarnost oz. nesnago iz vina.
2.	Pred pretakanjem nam je napraviti poskus na stanovitnost vina in sicer vsak sod posebej s tem, da vzamemo za poskušnjo po 1 kozarec vina in ga denemo ne svetlo. V slučaju, da vino porjavi v njem. moramo žveplati. Vzeti je za po-lovnjak (3 hl) V3 do treščicc azbestnega žvepla, ki tehta 20 gr (25 treščic gre na Vz kg) ; sicer odyisi količina žvepla od stanovitnosti vina samega. Na vsak način naj se pa žvepla dvakrat, polovico, ko je sod še prazen, drugo pa, ko je sod na pol poln.
3.	Ako se vino vleče (kakor olje), potem naj se ga pri pretakanju močno prezrači (skozi cedilo, sito), seveda se moča obenem tudi zmerno žveplati. Mno-
'gokrat se tako vino noče spomladi čistiti, potem naj se doda vinu 10 g tanina (čreslovine) na 1 hi, in črez par dni se pa čisti z želatino (10 do 15 g želatine na 1 hi).
4.	V novejšem času rabimo tudi z uspehom — „natrijev bisulfit“ (bel prah, ki močno diši po žveplu) namesto žvepla. Ako smo vino premalo žveplali ali celo pozabili žveplati in je «ino v sodu poru-velo, potem rabimo bisulfit in sicer od 2 do 5 g na hi. Bisulfit se raztopi v vodi fen četrt litra vode) ter še vlije v sc' (kateremu smo odvzeti škaf vina), se do’ o premeša, zalije in zabije. V vinu se namreč potem razvije isti hud plin, kakor č : bi žveplali, Kateri uniči vse kvarljive bakterije v njem.
5.	Sode moramo držati vedno polne in snažne.
6.	Žveplana vina je piti šele po 6 tednih po žveplanju, pretakanju, ko se žveplo izgubi iz vina (vsede na dno.)
Ena 1 stritolila Elzaflaifa nadomesti 3'steklenici francoskega žganja!
Vsebina to naredi?
Sestava Fellerjevega Elzafluida iz [najmočnejših esencev zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja z najfinejšim [destilatom žganja je že čez 25 let |vzrok zahvalnosti nebroj ljudi v vseh [delih sveta, ker jim kakor dober pri-hatelj v|težkih dneh bolečine prežene, limate bolečine v udih? V hrbtu? ! Zobobol? Nahod? Ste slabi, prena-deti, izmučeni in preveč občutljivi? Želite dober kosmetikum za zobe, zobno meso, lice, glavo ? Ali želite v vssh priložnosti imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Kmalu bodete rekli tudi vi:
Te JE NAJBOLJŠE
KAR SEM KEBAJ OKUŠAL!
je veliko močnejše in izdatnejše kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. S pakovanjem in poštnino stane, če denar naprej ali do povzetju :
3 dvojnate	ali	1	specijalna	steklenica	24	Din
.12 dvejnatih	„	4	špecijaine	steklenice	84	„
24	„	„	8	specijalnih	steklenic	146	„
38	„	„	12	„	„	208	„
Na te cene se računa sedaj 5% doplatka. Pisma je natančno adresirati na:
Enge« I. Feller, lekarnar, Stubica Danja
Elzatrg št. 326, Hrvatsko.
Ženitna ponudba. simpatična gospodična,
s stotisoč kron premoženja, se želi v svrho tako!-snje ženitve seznaniti s kakim uradnikom, trgovcem, oskrbnikom ali s kakim kmečkim fani-un iz boljših slojev. Le resne ponudbe s sliko, katera se v neugodnem slučaju podjstrogo diskretnostjo vrne, je poslati na naslov „Diamantna bodočnost“ poštno ležeče Križevci pri Ljutomeru.
Imam večjo količino (do 30 centov)
sira
(Ripskäse)
ki je izvrstno poklajno sredstvo za krave in svinje ter učinkuje redilno. Kilogram stane Din 2*50. Reflektanti se naj oglasijo do Svečnice pri
M. Hrlili, mlinar v Segoli p. 3fiate.
Pomožni delavec
se takoj sprejme v tiskarni Panonija v Gornji Radgoni.
zraven je cirkular-
Proda se umetni mlin žaga, za
olje delati, apnica za apno in posestvo z novo hišo, se zelo ugodno proda. Mlin je na reki Pesnica. Vpraša se pri Konrad Zotter, Gočava, p. Sv. Lenart Slov. gor.
Hiša
posestvom 09 ßF3il0j.
Najbolj primerna za kakega vpokojenca ali rokodelca. Poizve se v Gornji Radgoni, Sodarska ul. št. 2.
se takoj sprejme, kateri ima veselje do usnjarske obrti, star 16 let iz dobre hiše pri gosp. Karlu Dlouhi, usnjarski mojster v Orehovcih, pošta Gornja Radgona.
Učenec
Toliko jajc
mi znesejo moje kokoši da je veselje. Najrajši jih prodam
RATNIKu
v GORNJI RADGONI
SPODNJI GRIS Štev. 12
kateri plača po najvišjih
dnevnih cenah.
Kupujem tudi vinski kamen po najvišjih dnevnih cenah.
9
I
!
Tiskarna Panonija linja Radgona
dobro in
moderno opremljeno se priporoča za točno, ceno in hitro izuršite» tisho&in oseh orst, ima bogato «dogo vsakovrstnih pisarniških in šolskih potrebščin, oseh baro svilenega in hrep-papirja, pis. papirja o kasetah in o mapah itd.
FN3SB0SEZNIC9 - RN3IB9HN9 - TREBĐIH9 S PfiPIMEM IN PIS9BNIŠH1M1 POTREBŠČINĐMI M drobno in debelo - Z9L0B9 ŠOLSHIH KN3IG

HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
r. z. z n. z.
obrestuje vloge z 5% od sto, [j daje raznovrstna posojila in vezane vloge tudi višje, [j izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.16»
Izdaja Konzorcij: „Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. — lisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.