H 30. iteonho. Danainia Številka stane Din 1*50. V LinUloni. v sredo S. fe&ruorja 19Z4. leto um Izhaja vsak dan popoldne, lxvienil nadalje in praznino, erati: do 30 petit vrst a 2 Ot do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inseraH petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. ppramistvo „S1ot. zaroda in »Narodna Mazama" Kn a flora ulica it S, pritiično. — Telefon št. 304. Uredništvo (lSlov. Narodi" Enaflova ulica M. S, L nadstropja Tela on stav. 34. Dopise »prejema lo podpisana In zadostno frankovaa*. &mr Rokopisov so no vrača. -aH W* Posamezna številke: ~9BB v Jugoslaviji od 4—6 str. po Q. 1-50, 8 in vet 2 Oa V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vet po 3 O. Poštnina platana v gotovini. „Slovenski Narod* velja: v Ljubliim 1 po potil V lae irm*r? Dm 210-— Din 240 — Din 360*— 6 • • . • . a • . 120 — • 120 — 3 m • ■ « 60-— 60— 1 ■ • • . 20-— 20- — . 30- Prt morebitnem povišanju se imi daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno šMa?" po nakaza c Na *amo pismena naročila brez ooslatve denaria se nr moremo ožin . K volitvam v Italiji Možnost jugoslovenske soudeležbe, — Zveza z — Nemci? V enem prejšnjih naših člankov smo razpravljali o položaju, v katerem se nahajajo primorski Jugosloveni z ozi-rom na bodoče državnozborske volitve. Poudarjali smo, da je položaj izredno težaven, da so Jugosloveni takorekoč že a priori izključeni od samostojnega nastopa pri volitvah in da so teoretično pač možne kombinacije, ki bi jim dale par zastopnikov, praktično pa je stvar zelo negotova. Danes pa se je, hvala Bog, stvar vendar toliko razjasnila, da lahko beležimo o veliki verjetnosti, da primorski Jugosloveni ne ostanejo brez parlamentarnega zastopstva. Primorsko volilno okrožje — italijanski: circoscrizione della Venezia Giu-lia — obsega vse tri primorske provincije, pulsko, tržaško in videmsko in Za-der z 1,715.117 prebivalci (1. decembra 1921.), ima po novem volilnem redu 23 mandatov. Kakor je znano, dobi po novem volilnem redu tista lista, ki doseže vsaj 25 odstotkov vseh v vsej državi oddanih glasov in ima relativno veČino rad vsemi tekmujočimi listami, dve tretjini vseh mandatov: od 535 torej 356, dočim se pa ostalih 179 mandatov razdeli proporcijonalno med ostale liste po številu njihovih glasov v vsakem volilnem okrožju posebej. Večinska lista dobi torej dve tretjini mandatov tudi v tistih okrožjih, kjer bi ne imela 25 odstotkov vseh glasov in relativne večine, dočim pa manjšinjske liste dobe svoje mandate le po razmerju glasov v po-samnih okrožjih. Večinska lista, ki bo seveda fašl-stovska, dobi potemtakem v primorskem volilnem okrožju 15 mandatov, dočim pa jih za vse ostale liste ostane samo 8. Na teh 8 mandatih bi torej morali imeti primorski Jugosloveni svoj delež, če jim bo mogoč nastop z lastno hsto. To pa je, kakor smo poudarjali v že omenjenem prejšnjem dopisu, le te-dai mogoče, če jim pride na pomoč okolnost, da bodo mogli predložiti svojo kardidatsko listo v dveh volilnih okrožjih, ker jim je drugače v zmislu volilnega reda samostojen nastop pri volitvah nemogoč. In danes se kaže ta možnost zelo verjetna. V fašistovskem »Popolu di Trleste« namreč čitamo, da se je bivši poadiški nemŠfci poslanec W a 11 e r z ozirom na udeležbo poadiških Nemcev pri bodočih volitvah izjavil takole: »Kar se tiče nas. se do danes ni še odločilo nič, ker še ni prišlo do sporazuma med nami! Ne vemo niti, aH bomo sodelovali v volilnem boju ali ne, toda za to poslednjo možnost mislim, da jo je treba izkltučiti a priori. Glas, da poj-demo v volilni boj združeno s slovan- skim življem, potrjuje bolj kot naši sklepi pač dejstvo, da je z ozirom na zakonsko določbo, po kateri mora biti vsaka lista predložena vsaj t dveli okrožjih, logična in celo potrebna naša zveza s kako drugo stranko, in ta stranka bi iz lahko razumljivih razlogov mogla biti slovanska stranka.« Iz razlogov, ki smo jih že navedli, namreč da ni popolnoma izključena možnost samostojnega nemškega nastopa, in drugih, ki so z nemške strani morda razumljivi ali so notranje naravi in bi ne bilo loialno, če bi jih mi nosili v javnost, je bila kombinacija z Nemci pač mogoča, ali malo verjetna. Ta izjava bivšega poslanca Walterja pa kaže, da se v Nemcih z vso resnostjo upošteva taka kombinacija, da jo smatraio za logično in celo naravnost potrebno. Vprašanje udeležbe obeh narodnostnih manjšin pri volitvah bi bilo tako rešeno z eno samo potezo in uspeh, če bi se volitve vršile zakonito in brez na sflja, bi bil zagotovljen, namreč tak, kakršen je pač mogoč v danih razmerah: od 8 vsaj 3, v skrajnem slučaju 2 mandata. Ker je, kakor se kaže stvar sedaj, razpoloženje na obeh straneh ugodno za tako kombinacijo, je več kot verjetno, da tudi pride do nje, če bosta vsaj sedaj pri nas v Primorju zmagala trezen razum in iskrena ljubezen do naroda nad strankarsko zagrizenostjo. Nazori, mnenja in načela si pač morejo nasprotovati, ali v tako življensko važnih vprašanjih, kakor je zastopstvo naroda v državnem zboru, pa mora in mora priti do sporazuma, do edinstva, do strnjenega in sklenjenega enotnega nastopa. Kdor bi sedaj hotel hoditi svojo lastno pot in rušiti edinstvo naših volilskih bojnih vrst, pač zasluži, da mu ves jugoslovenski narod vžge na čelo Žig narodnega izdajalca! Upaimo, da razun tistih, ki so se zapisali faš zrnu, ne bo izdajalcev med našim narodom! Sporazum z Italijo brsz pravne podlage. To ugotavlja veleugledni holandski lis? »D e T c I e g r a a f«, ki izhaja v Amsterdamu, in je priobčil dne 30. jan. ta-le Članek: Sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Kdor ni Italijan, ne bo vriskal od veselja ob italijansko-jugoslovenskem sporazumu, vendar pa smo lahko zadovoljni, da je priŠ'o do te pogodbe, ne pa do spora z orožjem. Pred vsem sta dva razloga za razmišljanje. Prvič, da je Reka končno vendar ostala italijanska in drugič, da tvori način, po katerem je razrešena usoda tega ozemlja morda vir novih spopadov. Zgodovina reškega spora je predolga in predobro znana, da bi jo tu ponavljali; zato podajamo le nekatere glavne točke: V dogovoru z dne 24. aprila 1916 v Londonu, ki je bil sklenjen med Italijo, Anglijo in Francijo, je bil rešen odstop gotovega ozemlja Italiji, toda Reka je ostala hrvatska. V mirovni konferenci je Italija vložila memorandum, v katerem se je zavzemala za odstop Reke. kar je utemeljevala z razlogom, da sta ob času tajnega dogovora tvorila Reka in Hrvatska še del avstro - ogrske monarhije ter da bi bila Reka kot Inka Jugoslavije nevaren tekmec italijanskega Trsta. Nadaljnji razvoj je znan. Orlando je zapustil mirovno konferenco, Wilson »se je zakopal« v obrambo svojega stališča, da mora b^ti Reka baš tako kot Njemensko ozemlje svobodna luka, D Annunzio pa je zasedel Reko, jo moral zopet zapustiti in ra-pallski dogovor (St. Margeritha) je priznal v členu 4. znova neodvisnost Re*-ke. Ta dogovor je ostal dolgo časa ne-ratificiran; končno pa je pršla po raz-noličnih perrpeti'ah ta končna rešitev. Pristanišče, mesto z zaledjem in narod tvorijo socijalno ekonomsko enoto v tako veliki meri, da ni mogoče iz nje odtrgati kosa brez psodnfli posledic. Celo ako bi b'P dertv*\ da bi HTa polovica reškega pr^biva'srva II afljtenslce-ga izvora, bi na t?m ničesar ne izpr"*-mcnJlo. Ako bi spričo nenavadnih o! ol-ščn bilo preko polovice prebivalcev Antverpa ali Hamburga Nizozemcev, bi to ne tvorilo prav nikakega pravnega razloga, da bi sedaj po stoletjih naenkrat pritegnili ti luki k nizozemskemu 07emHu in tako odrezali od njiju zaledja. Če kje pravo samoodločbe nr.rodov ni na mestu, n' na mestu g!ed 3 pristanišč. Pomen teh luk, ki so pljuča velikega zaledja, ki mora skozi nje dihati, sega neskončno dnlje neso meje ozkega ozem'ja, med katerim se skuša ohraniti narodnost. In ako spada Hrvatska politično k tej ali oni državi, je brez vpl;va na elementarni princip, da mora veliko pristanišče z ozirom na deželo in zaledje opravljati svojo nalogo in torej v našem primeru biti r»od Hrvatsko, t j. lug^s!^vensko oblastjo. Zato ie po našem nrepričanju ta nova pogodba v nasprotju z enim izmed življenjskih pogojev vsakega obmorskega naroda, v nasprotju torej s tem, kar se lahko imenuje »mednarodna morala* In zato je v tem primeru ka^or rud* pri vsakem drugem sporazumu, ki greši zoper moralo, tudi tu uoravičeno vprašanje, aH ima itc'^ansko - jugoslovenski sporazum pravno podlago? Sicer pa se zdi, da naj s1uŽI ta sporazum kot kompromis, čigar glavna prednost bodi, da spravi v ravnotežje razmere ob obali Jadranskega morja. 2 obal Dunava. Slovenec zgradil največji most v srednji Evropi. — »Beseda« in »Prosvjeta«. Na Dunaju, 4. feb. 1924. Desetletja je vezal železen most čez Donavo Florisdorf z Dunajem. Razvoj velike industrije v F. je tako množil promet čez ta most, da so začeli misliti že pred petnajstimi leti na nov most v največjem obsegu in po najnovejših izkušnjah tehnike. — Stari most je bil le 6 m širok, imel je le en tramvajski tir, a čezenj je šlo dnevno do 5000 tovornih voz in avtomobilov. 2e 1. 1910. je pričelo ministrstvo za javna dela s predpripravami; imenovalo je pet inženerjev, a njim na čelo je postavilo inž. Antona Hafnerja, rodom iz Škofje Loke. Brat njegov je menda znani posestnik in trgovec Hafner. Oba brata sta poročila dve sestri, hčeri slovečega dunajskega inženerja. To imenovanje je bilo dokaz, kako-šen ugled je užival že takrat na Dunaju inžener Hafner, ki je bil takrat nekako 35 let star. — Leta 1912. je bilo že vse pripravljeno: načrti in velike tovarne, ki so prevzele posamične dobave in konstrukcije. Med vojno pa so se pojavljale težkoče, ki so delo čedalje bolj ovirale; šele po dokončani vojni je delo napredovalo in zdaj je most dovršen. Inž. Hafner je imel v torek v dvorani društva inženerjev in arhitektov predavanje o gradnji tega mosta, ki se je izvršilo na podlagi velikih in krasnih skioptičnih slik. V dvorani so bili razstavljeni tudi vsi načrti. — Poslušalci (okoli 200) so bili skoro sami inžener-ji- — Slike in njih tolmačenje so nas poučile o ogromnem delu, ki je bilo tu izvršeno. Videli smo, kako so se postavljali temelji v vodo in kako je most polagoma rastel do dovršenosti. — To je največji in najlepši most v srednji Evropi! Dclg je okoli 1000 m, a širok 12 oziroma 22 m; prvo je notranja širina, kjer morejo h kratu teči dva tramvajska vlaka in vmes trije tovorni avtomobili, — ob straneh pa sta še po 5 m široka hodnika za pešce in ročne vozičke. — V mostu pa so še postavljene ogromne cevi za vodovod, plin. pošto, veliko število kablov. Zunanja oblika je zelo lična, — Prvotni proračun je bil 12 milijonov zlatih kron. Koliko je stal, koliko in kakošen materijal ie bil porabljen in razne zanimivosti bodo predmet drugemu predavanju. — Gosp. inž. Hafner ima za predavanje lep organ, govori gladko in prijetno; žel je živahno pohvalo poslušalcev in od predsednika v imenu društva. Zakaj omenjam vse to? V dokaz, kako smo Slovenci pozabili tudi na tem polju znamenitega strokovnjaka, s katerim se ponaša ponosni Dunaj, dočim bi ga domovina živo potrebovala, pa je iskala strokovnjaka za svoje mostove po vsem svetu, le na svojega slovečegi sina se ni spomnila. a »Svetosavska Besed i« napolnila luksurijozni Kursalon ob 1'ark-ringu. Vsi prostori zaseden:, celo dame so morale med koncertom stati. I je tudi lepo število Cehov, pos: no Članov Slovanske Bc &de« Češko p stvo in gen. konzulat številno zastopa na. DoŠel je tudi že naš novi poslanik dr. Milojevič, gen. konzul dr. B jić ii večina uradništva. — O programu sem že sporočal. Omenim naj le Še, da Pat-tiera (Dalmatince, na operi v D raž da-nah. zdaj gostuje v dun. državni operi ni pel, ker je vsled prehlada odpovedal tudi operi. — Zato pa nas je razveselil Zec z veliko arijo iz »Ogniegina«; pel je ruski in dodati ie moral še dvoie pesmi. — Živahen ples je trajal do 3. zjutraj. — Bil je to časten večer naše kolonije. Preostanek nekaj milijonov dobi »Triglav« in akad. podo. društvo. Tudi koncert hrv. dr. »P r o s v j e -tac snoči je v čast društvu in naši koloniji. Dvorana prepolna, vse točke koti certa so stale na višini, kakor doslej še nikoli. — Takega tamburaškega zbora menda res nimate v domovini. Konser-vatorist g. K. Viškovič si je postavil za nalogo, da pokaže muzikalnernu Dunaju, kaj vse zmore tudi tamburaški zbor. — Oosp. V. poučuje tudi v Gradišču kamor se vozj vsak teden. — Živahen ples je sledil koncertu. — Kakor se jc odlikovala Svetosavska Beseda po eleganci, tako je bilo tu dovolj pestre demokracije za vsako domoljubno srce. BH je to živahen jugoslovanski večer v tujini! Vesti iz Bolgarije. Kongres socijalističnc stranke, — Edinstvo demokratičnega bloka v nevarnosti. — Kuo"a ep v Varni, — Sopja, 5. februarja, (Uv.) V aedeljd je sklicala socijalnodcmokratična Stranka kongres, ki je velikega pomena za notranji* politiko Bolgarije in za stranko samo, kajti vprašanja, ki se bodo obravnavala na t BI kcrurresu, so važna aa nadaljnji razvoj do-godkov v narodnem sobranju In v državi vobče. Kongres bo zavzel definitivno stališče naprom notranji in zunanji rHitiki C: tikove vlade, osobito pa bo sklepal o od leibi socijalne demokratične Stranke rri državni upravi in o pobojih, pod katerimi je stranka pripravljena Se nadalje sodelovati ?. vladno večino. — Parlamentarna skupina d?mo4ra-tiMneKa bloka je imela v ponedeljek vaza* seio na kateri se je razpravlialo o organizaciji bloka in odstranitvi vseh ovir, ki so se v zac'njcm času pojavile na poti k popol-nemu sporazumu med vsemi meščanskimi strankami. Stranke, ki so postavile pri volitvah v sobranje skupno listo, so začelr 30 Sven Elvestad: tDama v borbi z dvema. Helmersen se je takoj zavedel, da se je zgodilo nekai posebnega. »Pripravljeni morate biti. da odpotujemo ob 6,« ie de*al resno Krag. »Zares je to najstrašnejša in naTboli zagonetna stvar, s katero sem imel kdaj opraviti. Gospa Sonja je mrtva!« XIX. POGLAVJE. Modrosvilena ovratnica. Asbjfim Kras je postal nekoliko nepotrpljiv, ko ie videl, kako je policijski poročnik sprejel to poročilo. Kras žal nf nikdar računal v toliki meri s človeškimi čustvi, da bi se dal od njih zadrževati. Ko se je poročnik ob vesti o smrti *ospe Sonje skorai zrrudil, mu je rekel Krat: »Dran prišteti! Dovol; časa še imate žalovati, sai odhaja vlak šele ob šestih. Dotlej pa morate priti k zavesti, ker sicer odpotujem sam.« Hotel je oditi. Poročnik ga je zadrževal. »Povejte mi za Bo^a. kaj se je zgodilo?« je dejal, »kako sic dobili to strašno obvestilo?« »posla ie brzojavka iz Kopenhagena?« »Na Vas?« »Ne, bil sem ob eni ▼ uredništvu nekega Bata, da hi izvedel, je-li so dočle natančnrflfc gpN drobnosti o znanem napadu na odvetnika Gadeja. In tu sem izvedel to novico. Seveda sem si prepisal to brzojavko. Lahko jo sami prečitate.« S tresočo roko ie policijski poročnik prijel z:i list in Čital tole lakonično vest: Žalostna vest vzbuja tu danes veliko pozornost in sočutje. Lepa gospa Sonja Gade, soproga odvetnika Gadeja, je pri kopanju v Sundu utonila. Gospa Gade je bila sama v kopališču, ko se je zgodila nesreča. Nihče je ni slišal kričati. Vtopljenkina obleka je ležala v kopalni kabini. Ničesar ni. kar bi kazalo na samomor; vendar spravljajo smrt gospe Gadejeve v zvezo z zagonetnim napadom na njenega moža. G. Gade še ni obveščen o katastrofi. On je izven vsake nevarnosti, vendar pa mu spo-roče grozno vest na zdravnikov nasvet šele jutri. O atentatorju nima policija še vedno nobenega sledu in vsa afera je še vedno zavita v popolno temo.« To brzojavko je izročil AsbjOrn Krag poročniku ter nato odšel. Preje pa se je ž n;im dogovoril, da se sestaneta malo pred 6. na kolodvoru. Krag se je napotil naravnost na policijo, kier je imel razgovor z načelnikom detektivnega oddelka v Kopenhagenu, s katerim je bil oseben prijatelj. Od n'ega je dobil vsa pobližnja pojasnila o dogodku. Ko je ob 6. sedel v vlaku s potrtim policijskim poročnikom* mu k povedal ie tele podrob- »Nesreča ali katastrofa se je zgodila popoldne ob 5. Gospa Gadejeva je imela navado, da se je vsak dan ob tem času kopala v kopališču »B^lle-vue«. Gospa Sonja je bila izborna plavalka in je često plavala daleč ven v Sund. Kopala se je vedno sama. Prav sedaj je bilo nekaj dni v Kopenhagenu zelo mrzlo, voda se je močno ohladila in v kopališče je dohajalo zelo malo gostov. Postrežnica v kopelji je imela vrisk, da je bila gospa Sonja nekoliko preresna. ni pa se ii zdelo še sumljivo, ker si je mislila, da je njeno razpoloženje v zvezi z ta-jinstvenim atentatom, ki se je dogodil prav prejšnji dan. Sicer ni nastop gospe Sonje vzbudH prav nobene pozornosti. Gospa Gadejeva je kakor navadno naročila frizerko za pol ure kasneje. Frizerka je tudi prišla ob določenem času v kabino, našla je pa v njei samo gospejino obleko. Ker pa se ie Često dogaialo, da je gospa Gadejeva ostajala delj Časa v vodi, se frizerki stvar ni zdela prav nič sumljiva. Zato je mimo čakala nanjo. Ko pa je potekla ura in več, je alarmirala uslužbence. Mnogo Jiudi je bilo na delu, da najdejo gospo Somo. Obveščeno je bilo tudi rešHno društvo. Vse iskanje je ostalo brezuspešno. Splošno sodijo, da so gospo Sonjo v vodi prreli krči in da se je tako utopila Kljub na i m ari ji ve j Šemu iskanju še doslej niso našli utopljenke.« Ves čas med potjo je bil Asbj5ra Krag zelo * molčeč. Prepustil je policijskega poročnika in ten-1 sanjo; ^ zivnemu razmišljanju in ako je Helmersen semter--t?a kaj vprašal, mu je odgovarjal v najkrajših stavkih. Vse je kazalo, da jc ta instvena stvar detektiva nadvse znniinala. Kadarkoli se je s kakšnim vprašanjem obrnil na poročnika, ie bilo iz tega vprašanja razvidno, da je neprestano mislil na gospo Sonjo in na oba zločinca. Opetovano jc s svojimi vprašanji presenetil poročnika. Vsa ta vprašanja so dokazovala, da si je Krag o dogodki' te isi čisto določno sliko. Vprašal ga je med drugim: »Kateri jezik še govori gospa Sonja razuu danščine?« »Kolikor vem, govori gladko francoski. Na;raje je čitala francoske knjige in je bila naročena na francoske časopise. Seveda je govorila tudi ruski, ki je njen materin jezik.« »Ali ste jo kdaj slišali govoriti ruski?« »Ne.« Ta razgovor se je vršil v trenotku, ko je vla' prisopihal do švedske meje. Nato je AsbjBra Kra>: molčal. Sele ko sta bila že precej daleč na Švedskem, je zopet izpregovoril. Presenetil je policijskega poročnika z nastop nim vprašanjem: »Ali je bila gospa Sonja izrazita brunetka?* »Da, bila je črnolaska.« Skoraj eno uro kasneje je ttavil novo vpra- * stran 2. •SLOVENSKI NAROD«, dne 7. februarja 19*4 štev. 51 namreč t parlamentu tetanovari za prv< stvo in če se pravočasno ne posreči odstraniti spornih vprašanj, bo šel demokratičen blok narazen in vlada bo Prisiljena demisijo-nlrati in razpisati nove volitve. V Varno Je te dni prispel parnik iz Sirije. Pri medicinskem pregleda so oblasti ugotovile dva slu- čaja kusa. Para* ao taJrof BdoUrmft, oka bolna mornarja pa prepeljali v karanteno. Vrhovni medicinski svet Je izdal naredbo, a katero je začasno ustavljen vsak promet s okolico Vame. ker se kuga lahko raaiiri lav di no drugih krajih . -— - —: ^ Parlamentarna situacija. Viharna seja skupščine. — Akcija za opozicijonalni blolL — Ožje konference na Pašićevem stanovanju. i— Beograd, 6. februarja. (Izv.) V parlamentu so se začeli razvijati živahnejši dogodki, ki jih vsa politična javnost spremlja z napetim zanimanjem, kako se bo razpletla nadaljna parlamentarna situacija in kako si bo znala radikalna vlada obvarovati svoj položaj. Proračunska razprava v parlamentu je postala sedaj zelo živahna. Včerajšnja seja narodne skupščine je bila mestoma zelo burr.a; govor posl. dr. Kumanudija,. ki je v daljših izvajanjih skušal stvarno in utemeljeno kritizirati ekspozž finančnega ministra, je v zbornici v vrstah opozicije izzval živahno odobravanje, v vladinih vrstah pa mestoma ugovore in vihar. Dr. Kumanudi (dem.) je v svojem aovoru nasproti trditvam finančnega ministra konstatira!, da sedanji proračun ni realen in da rudi ni uravnotežen. Dr. Kumanudi je dalje kritiziral postopanje vlade pri transakci-ah z orijent-skimi železnicami in pri transakcijah z Južno železnico. Njegova izvajanja so v tem oziru izzvala v radikalnih vrstah velik nemir. Zadnji dan je opažati v parlamentu Intenzivno delovanje. V radikalnem klubu se živo zanimajo za dva dogodka. Zanimali so se za proces, ki je včeraj končal pri prvomestnem sodišču proti glavnemu in odgovornemu uredniku >Beogradske Republike« dr. Ikonicu. Ta proces je proti njemu naperil bivši prometni minister dr. Velizar Janković zaradi žaljenja časti potom tiska. Proces za dr. Jankovića ni povoljno končal. Radikalci pa se še vedno zelo živahno zanimajo za obtožbo zemloradnikov proti dr. Lazi Markoviču. To obtožbo ima Voja Lazić danes predložiti narodni skupščlnL Ministrski predsednik g. PašBč se še ni po povratku iz Rima pojavil v parlamentu, niti ne v predsedstvu kraljevske vlade. G. PašuS je doma bolan. Zadnie dneve razširjene vesti o demisiji vlade so več ali manj zatemnele politično atmosfero in je lahko pričakovati presenečenj. Radikalni poslanski klub smotri Tazvoj dogodkov v tej zatemneli atmosferi z vso pazljivostjo in vodi posebno oprezno taktiko. Računa, da prepreči v narodni skupščini obtožbo proti Mar-Iroviču. Pripustil bo samo dr. Markovi-jto, da poda sam stvarno in pravno utemeljeno izjavo k obtožbi. Govorice o Pašičevi demisiji še vedno spravljajo nekateri politični kro-jfci v dnevno diskusijo. Kakor je bilo Včeraj kratko omenjeno, so te vesti neresnične in nimajo nikake stvarne in dejanske podlage. Tudi v parlamentarno pravnem oziru so te vesti popolnoma izmišljene. Za slučaj, da bi bil ministrski predsednik podal svojo demisijo, bi to moral po parlamentarnih predpisih javiti predsedstvu narodne skupščine in to zbornici ki bi potem morala začasno prenehati z razpravami o državnem proračunu, kar se pa do danes ni zgodilo, vsled česar ne obstoja nikaka demisija. Za včeraj popoldne je bila skli-l cana se:a ministrskega sveta na stanovanje g. Pašiča. Ta seja se ni vršila, bila je odložena, ker je imel sejo takrat finančni odbor, kar je zopet povzročilo iznenađenje. Predsednik vlade g. Pašić je snoči sprejel na posvetovanje samo ministre svojega najožjega in najintimnejšega kroga. Na tej konferenci so bili snoči zunanji minister dr. Ninčkč, minister za izenačenje zakonov Marko Trif-ković in prometni minister dr. Kojić. Razpravljali so važna in zaupljiva vprašanja, o katerih javnost do danes ni poučena. Brezdvomno in točno je edino deistvo. da g. Paslo ni popolnoma zadovoljen z razmeram? v radikalnem klubu, kjer ne vlada splošna soglasnost In tudi ne stroga klubska disciplina, kt Jo neobhodno zahteva ministrski predsednik. Njemu ni ljubo, da se iznaša v javnost spor med Rankovičem in dr. Markovi-čem, ni mu ljubo, da opozicija uporablja ta spor za svoje cilje in ni posebno zadovoljen s postopanjem radikalnih poslancev iz južne Srbr'e in Vojvodine. Ministrski predsednik PaŠic je odločen vzdržati v klubu najstrožjo disciplino m pozvati vsakega poslanca k tej disciplini. Ce kak Član radikalnega kluba ne soglaša z mnenjem in nazori večine, tedaj mu je dano na svobodo, da izstopi iz kluba oziroma iz stranke. V klubih opozicije so bila včeraj živahna razpravljanja. V demokratskem, jugosJovenskem in muslimanskem klubu so se živo zanimali za nadaljni potek posvetovanj o skupnem bloku. Zemljoradnik! so še vedno rezervirani. Seli treh glavnih klubov g. Ljuba Davido-vič. dr. Korošec in dr. Spaho so včeraj nadaljevali posvetovanja o bloku. V načelu je ideja bloka sprejeta in odobrena, gre samo še za izgotovitev in točno stilizacijo bodočega skupnega delovnega programa, kako se ima parlamentarnim potom strmoglaviti sedama radikalna vlada. Akcijo za ustanovitev bloka so začeli r^dfkaii zelo pazljivo motriti in skušajo s protiakcijo blok preprečiti. Današnja »Pravda« piše o včeraišniem sestanku načelnikov opozicijonalnih klubov, da načelniki upaio končat! posvetovanja v treh tednih in Izgotoviti načrt parlamentarnega programa za skupno opozicfro. Iz krogov opozicije prihaja informacija, da se sporazume* v treh točkah: 1.) o nadalmem postopanju v parlamentu, 2.) o delu vlade, ki ima izvršiti volitve in 3.) o delu vlade po končanih volitvah. Narodna skupščina. Afera o Južni železnici. — Afera o orijentskfh železnicah. — Beograd, 6. februarja. (Izv.) Včerajšnja narodna skupščina je v skoraj tri ure trajajoči proračunski debati razpravljala o Južni železnici in o nakupu orijentskih železnic Po govoru muslimanskega poslanca dr. Behmena je zelo obširno govoril o državnem proračunu dem. poslanec dr. Kumanudi. Bivši finančni minister dr. Kumanu-«H je uvodoma grajal nedostatke finančnega proračuna s finančno tehničnega stališča. Govornik le ugovarjal trditvam finančnega ministra, da je proračun realen in da je v njem doseženo ravnotežje in da n) mogla nobena druga vlada pokazati tako sijajnih finančnih rezu'tatov kot sedanja. Opomhra govornik finančnega ministra na svoje prejšnje postopanje, ko je kot poslanec in strokovnjak vedno nastopal proti dvanafstinam. Sedanji proračun ne bo izkazal pravega ravnotežja, ker se bodo morali kriti razni Izdatki po naknadnih kreditih in pa iz dispozicijskih fondov, ki sedaj znašajo oO odstotkov več kakor v prošlem proračunu. Govoreč o odkupu Južne železnice Je naglašal. da mora država za eksploatacijo plačati 6,800.000 zlatih frankov. Za to transakcijo ni vlada dobila nikake-a*a zakonitega pooblaščenja. Kako krije vlada to vsoto v proračunu, je neznano ta dohodki železnic ne morejo doseči teža zneska. Te vsote sploh ni v državnem proračunu. (V vrstah opozicije plo-vskanje in odobravanje, pri radikalih nemir in ogorčenje.) PosL dr. Kumanudi je nato govoril o odkupu orijentskih železnic, ki bi postale leta 1957. popolna last naše države. •Za nakup teh železnic ni bilo nikakega pravnega razloga. Govornik je zahteval nato tajno sejo, da bi mogel razkriti vse podrobnosti, kako je vlada nastopala pri odkupu teh železnic. (Radikali ugovar-ijai^ jjaxngl: Javnog, Govornik je dalie kratko omenjal, kako ie vlada skrčila ce!o vrsto nujno potrebnih kreditov, tako kredite za državne uradnike m upokojence ter invalide. Obsojal je tudi špekulacijo finančnega ministra na borzi, konstatirajoč. da je njegova politika popolnoma zgrešena. Prometni minister dr. Kojić le skušal braniti postopanje vlade v vprašanui odkupa orijentskih železnic. V zbornici je nastal zaradi njegove izjave, da je šla vlada preko pooblaščenja, sprejetega od parlamenta, pravi vihar in trušč. Opozicija je ministru neprestano vsklikala: »Pred sodišče! Kje imate denar?c Dr. Kumanudi je za tem kratko pojasnil odkup železniške proge Gjevgelijt — Solun. Ta proga je bila do leta 1914 upravljana od avstrvske privatne družbe, a je po londonski mirovni pogodbi prešla v roke Grške. Pri podpisu solunske konvencije se je šele grški vladi naznanilo, da je ta proga kupljena od družbe za vsoto 20 milijonov. Burna debata je bila ob 14. končana. Danes ob 9. se nadaljuje proračunska razprava, — Beograd, 6. februarja- (Izv.) Včerajšnji govor posl. dr. Kumanudija je v parlamentu izzval najobsežnejše diskusije. K dosedanjim težkočam v radikalnem klubu se je pridružila Se ta afera, Položaj ministra dr. Kojlca je baje omajan. To konstatira ▼ daljšem situacij-skem poročilu o včerajšnji seji tudi današnja »Politika«, ki pravi da le tajava prometnega mmlstra dr. KoJMa o odkimat orijentskih železnic izzvala v klubu veliko nezadovoljstva Tudi danaSnie »Vreme« konstatira, da je bila včerajšnja seja ena najzanimivejših In da ie pokazala opozicija vso svojo moč, skušajoč obenem zadati prvi udar v parlamentarni borbi sedanji vladL INTERVENCIJA INVAU PRI VLADL — Beograd, 6. februarja. (Izv.) Po končanem kongresa invalidskega udru« ienja, ki je trajal od 3. do 5. L nt, je osrednji odbor skupno z zastopniki slovenskih Invalidskih organizacij is Slovenije« Kružića in Stcfeta, včeraj interveniral pri ministru sa socijalno politiko glede vseh invalide zadevajo* čih vprašanj. Ministru je bila predlo« žena daljša spomenica, ki navaja tri glavna pereča vprašanja. 1. Ureditev vprašanja reduciranih invalid ov^držav* rtih uradnikov, ki so bili povodom zad* nje redukcije odpuščeni iz državne službe. Spomenica zahteva, da se tj invalidi«državni uradniki v smislu inva* lidskega zakona vrnejo na svoje sluz« beno mesto. 2. Nepravilno postopanje invalidskih komisij. Spomenica navaja dejstva, kako so nepravilno in nenra* vično nekatere invalidske komisije določevale invalidnino invalidom, ne da bi jih bPe pregledale. Pri navedbi konkretnih dejstev je bil minister za socijalno politiko presenečen ter je obljubil takojšnjo preiskavo in reme« duro. 3. Spomenica zahteva ustanavlja« nje invalidskih gospodarskih zadrug. Potom zadružništva naj vlada podpre obrtne in druge cosoodarske ustanove, katere vodijo invalidi. Minister za so* cijalno politiko je obljubil svojo pod* poro v ministrskem svetu. Zastopniki slovenskih invalidov so včeraj obiskali rudi parlament, med drugim so posetili predsednika demokratskega kluba Liubo Davidoviča in demokratskega poslanca Agatonoviča. PROCES JANKOVTĆ-IKONIĆ. — Beograd. 6. februarja. (Izv.) V parlamentarnih in političnih krogih so spremliali z velikim zanimanjem proces bivšega prometnega ministra dr. Veli-zar a Jankoviča proti glavnemu in odgovornemu uredniku »Beogradske Republike« dr. Ikonicu zarad! žaljenja časti in obrekovanja potom tiska. Dr. Tko-nič je v svojem listu očital bivšemu prometnemu ministru razne manipulacije, očital mu je milijone, ki si jih je pridobil z raznimi transakcijami itd. V parlamentarnih krogih je bila včeraj živahna diskusija o izidu tega procesa. Sodišče je po tri ure trajajoči razpravi oprostilo dr. Ikonica od vseh točk obtožbe, le glede ene točke je bil Ikonič obsojen na mesec dni zapora. Obtoženec je namreč očital dr. Jankoviču. da je »dobival iz topčiderske ekonomije za sebe brezplačno živila^ (mleko, maslo itd.). Dr. Velizar Janković ie svoje postopanje znal v formelnih določilih zakona utemeljiti in je moralo sodišče obtoženca obsoditi Angleška in Rusija. Kako je sprejel zvezni kongres vest o priznanju. — Ruska komisija v Londonu. — Moskva, 5. febr. (Izv.) Delegati vseruskega kongTesa sovjetov so dožfveli dvojno presenečenje. Ko je bil kongres obveščen o Ljeninovi smrti, je zavladala med vsemi navzočimi globoka žalost, ki se je pa spremenila v nepopisno oduševljenje, ko je brzojav prinesel iz Londona vest, da je Mac don a I do v a delavska vlada de mre priznala sovjetsko Rusijo. Ta dogodek so sprejeK sovjeti kot izredno važen korak zgodovinskega pomena. Kongres je sprejel nujen predlog predsedstva, v katerem pozdravlja sodelovanje z angleškim narodom. To prijateljstvo m sodelovanje smatrajo sovjet; za svojo prvo nalogo. Splošno prevladi'ie prepričanje, da pri pogajanjih med obema državama ne bo nikakih zaprek. Kongres je dalje naglašal, da je ruska revolucija ustvarila nove mednarodne odnošaje, ki jih ni mogoče spraviti v okvir prejšnjir carskih pogodb, italiji očitajo sovjeti omahljivost, od Jugoslgavije, Češkoslovaške in Norveške pa pričakujejo, da bodi sledile angleškemu vzgledu. Stališče Francije se ostro obsoja, dočim je predsedstvo kongresa prepričano, da bo tudi vprašanje zbližanja med sovjetsko Rusijo in Ameriko v kratkem povoljno rešeno. 5. febr. flzvj Priznanje sovjetske Rusije je vzbudilo v tukajšnjih poHHčnm krogih pravo senzacijo. Macdonaldova vlada ie storila ta korak v popolni zavesti, da gre za interese angleškega naroda ni da bo to prva lastavka, ki naj oznani zboljšanje sedanjih razmer ter konsolidacija v mednarodni politiki. Niso pa vst krogi omenja in Macdonaid bo imel še mnogo posla, predao se bodo osobito višji kroti sprijaznili a to mislijo. Tekom prihodnjega tedna pričakujejo v Londonu rusko komisik). M bo stopila v stike s vlado ki finančniki. Gre za dobavo večje količine Industrijski Izdelkov, ki jo hoče sovjetska vlada isposlovati po možnosti takoj. Angleška dobi sa to važne trgovsko-politične aoncesne v Kasta VELIKA FILMSKA NESREČA. — Rim, 5. februarja (Izv.) Včeraj popoldne ie neka filmska družba hotela ga film posneti »Quo vadiš«. Okoli 20 levov je bilo spuščenih iz zaporov v areno. Neka levinja je skočila preko ograje m se zapodila v 20 v bližini stoječih statistov. Enega je levinja pograbila m ga je potem na sredi arene popoi- Vesti iz Italije. Odstop poštnega ministra. -— Volilno valovanje. — Faši-stovski kandidatje za Julijsko Krajino, med njimi slovenski fašist? _ Rim, 5. febr. (Izv.) Minister za posto fn brzoiav Di Cesard ie odstopil in Mu-ssoHni ie njegov odstop sprejel. Sodi se, da ie z odstopom min:srra Di Cesaro soc demokracija preš'a v opozicijski tabor. Sicer se še govori o nekaki kolaboraciji s iašistovsko strarrko. o simpatijah m podpori. aH tek časa zanaša soc. demokracijo oroč od fašizma in fašrs+ovski listi Izvajajo, da na; se pusti soc. demokraciji svobodno pot. Fašfstj se trudijo mnojro »koti stareg* Orlanda m De Nicola. da bi še kandidirala, toda najbrže odklonita ponudbo. Na fešistovsko listo nočeta kandidirati, opozlcre pa rudi ne marala podol-rati. Republikanska stranka je izjavfla, da se ude'e^i volrtev z intransigentno takt&o in lastno listo. — Trst. 5 febr. (Izv.) Kandidat! telU stovske stranke za Julijsko krajino se določijo te dni. Po številu Hh je 15, za manjšino S. Od 15 mest določiio za Trst 3. za Istro 3, za Zader 1 in za FurlanfVo 8. Kandidatje v Trstu bodo Banelli, Grunta In Suvich: za Istro Bfbicaglfa. Mrach, tretji se šele določi; za Gorsko so znani doslej Pi-senti, St>ezzoti, RavazzoJo rn Oprara. Mogoče bo med kandidati za Svlško dolino kak slovenski fašist. Zrakoplovna nesreča v ftalrjl. — Milan, 6. februarja, (izv.) Včeraj popoldne sta dva oficirja-pilota trčila s svojima letaloma v zelo nizki višini. Letali sta se razrrli in sta pri padcu oba oficiria ostala mrtva. Gr<>xt4lne $ Z, da zdaj v veselem predpustnem času postreže smeha in dobre volje željni publiki s takšno burko, ki vžiga po dvorani in drži. drži tako, da je bila že dvakrat (pri premlieri v petek in pri reprizi v ne-deljo zvečer) razprodana. Pa menda parki at še bo, ker gre njen glas med občinstvom tudi izven ožjega šentjakobskega revirja, da je »za poč't« — no tisto ravno ne, ker bi bilo prehudo, ampak tzkrohotas se pa vendar, da ti odleže. Burka je, burka seveda z vsem verjetnim in neverjetnim zmaiilom. vndar ne brez satiričnega zrna. Pcedini dovtipi pa so dobro pogođeni, zn-peekov in komičnih situacij zapored mrgoli ampak tt-le tipi, ki se gnetejo po ozkem odru, niso napačno niti preveč karikirani, &i smeh, ki ga vzbujajo, mera tutntam biti skoro sočuten. Burka je po zunanjem okviru starejšega Izvora, pa zato nič manj Učinkovita, in v podrobnostih, kjer šiba klečeplazenje "m malomeščansko puhlo so-lkinost prav skeleča, tudi danes, oziroma nič manj kakor svoje dni. Skratka šentjakobskemu cdru ni oporekati, dajo je izbral za »bombo« letošnjega predpusta. po ceni mu pi ide, ker nI izbirčna v rekvizitih, moči so pa tudi zato. Za nas je zanimiva s te Plati, da se z njo pričenja polagoma uveljavljati mladi naraščaj, ki ga Imajo Šentjakobom ietos prav obMo. Zrežiral je stvar g. Škerlj In je seveda v celotni uspeh vključen po sebi njegov uspeh. Ampak v notranji režijski plati je ob nastopu novih Toči imel dobro oporo v glavnih vlogah, ki so jih ferali dosedanji Šentjakobski znanci: predvsem je »Vražji Rudi« dobil tolmača v g. Karusa, ki se v takih vlogaa kreta. razburja, hudujc te kesa sigurno; pa za njim ie rdeče nosi sluga g. Podrcbcr-Ska, kf je vedno razpoložen v prid dobri volji šentjakobske pubfke G. Btažič je bil živahen mladi, skoro premladi baron. Q. Bril: ta dostojen ministerijnlni svetnik; Ostale meške voge v rokah g. Kralja Jag-mina. seljaka. Morela kot Prilično hudo pogođenih uradnikov In g. Bratovža kot gostilničarja so za prvi nastop docela ustrezale. G Kranjčev Langer pa je bil uprav Izborno pogođen po igri in maski. Med ženskimi vlogami sta gdč. Petričeva kot Ma-rfjanca !n Mihaelova kot mlada baronica ugajali docela, dočim je ostalim mladim damskim močem gdč. Jerajevi, Vovkovl, Vfberjevl in Gabnielčicevl s ozirom na nan:sc njihove vioge Izreči priznanje v okviru splošnega uspeha. — Pomanjkljivosti ie treba navesti, ker se pri reprizi niso Izboljšale: paziti je treba na razsvetljavo, da ne bo v kancliji. ki je vseeno malo pre-pciranjkljrva. bel! dan. zadaj za okni pa temna polnoč ob pol 10! Mlajše moči, ki prvič nasropajo je treba nadzorovati v ma-skiraniu. pretiravanja v karikiranju ni dopustiti, ker je burka sama dovolj »flager-skn«, bolje je, da se pazi na sam tekst, ki pri poedincih rufntam pokaže zaostanke., Vse v vsem: Šentjakobskemu odru žc'rmo še parkrat razprodano dvorano, smeha željnim pa svetujemo, da si burko ogledajo. Večera rim ne bo žal. — Jubilej opernega dirigenta Blnlčke-ga, Snoči sr bile zaključene v starem narodnem gledališču tridnevne slovesnosti, ki Hh je priredil beogradski umetnfškl In glasbeni svet opernemu dirigentu in glas-henfku Staši B n?čkcmu povodom niegove 25 letnice umetniškega delovanja. Operni Pevec Rijavec je med navdušenim ploškom in viharnim* ovacij^mi zapel Bfnlčkcga skladbo »Krivnja« (besedilo pok. Al. šalitica) Operni dirigent Brezovšek. ki vživa med beogradskim glasbenim svetom splošne simpatije, je kot pevovodja z akademskim pevskim diuštvom »Obilic« zapel, tudi več skladb Biničkega. Prireditev je bila posvečena tudi spominu na pok. pesnika Alekso Samica. — Sprememba dramskega repertoarja. Ker je za jutri m povedana predstava »Hamleta« iz tehničnih oztrov nemogoča In, da bi ne ostali abonenti reda A ta teden brez predstave, se igra v četrtek, dne 7. rm. »Beneški trgovec« za red A. Sheylo-cka igra g. Ltpah. — Baletni zbor Narodnega gledališča v Zagrebu je znan Sirom Jugoslavije, kjer prireja v raznih mestih svoja gostovanja Jn to z največjim uspehom. Pravkar gostuje ta baletni zbor v Beogradu, Novem Sadu, Osjeku in Sarajevu. Kot zaključek te svoje turneje priredi gostovanje tudi v Ljubljani, kicr nastopi v Narodnem gledališču v torek, dne 12. rm. Baletni zbor stoji pod umetniškim vodstvom družine Froma-nove ter sta ravno Margareta in Man Fro-man najodličneiša plesalca. Baletni zbor nastopa le v prvovrstnih točkah ter Izvaja tudi enodejanske balete v najlepših toaletah. Gostovanje se vtši' kot izven predstava ter sprejema naročila za sedeže dnevna blagajna v opernem gledališču. Natančnejši vspored obtavimo jutri. — Baletna šola za otroke. Sola za Izobrazbo ritma in plesa za otroke. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani otvori baletno šolo za otroke *m sicer Iz razloga, ker rabi pri nekaterih predstavah ples otrok, deloma pa, da si vzgoji potrebni in sposobni naraščaj za operni balet. Solo bode vodil priznani strokovnjak, baletni mojster Narodnega gledališča g. Aleksander Trobiš, tei bo v njej poučeval vse od potrebnega ritmičnega začetka in pripro-stega plesa do popolne rzobrazbe za oder. Starši, ki dovolijo svojim otrokom (starost 7—9 let) vstop v to baletno 5o'o naj se zglase med 11. in 16. februarjem popoldne med 4. in 5. uro prt baletnem mojstru v dramskem gledališču. S seboj nai pripeljejo tudi otroke, od katerih žele, da bi bHI sprejeti v baletno šolo. Baletna šola bo pod strogim nadzorstvom gledališke uprave ter se začne začetkom marca. Učne odnosno vadbene ure bodo v popoldanskem času. Pouk je brezplačen proti obvezi eventualnega sodelovanja v Narodnem gledališču v Ljubljani. — Sloveči zagrebšk' balet, kojemu na čelu sto>ita slavna plesalca Margerita in Maks Froman, gostuje v Narodnem gledališču ljubljanskem v torek, dne 12 ;m. Natančnejši spored objavimo prihodnje dni, vstopnice za ta baletni večer so že v razprodaji pri dnevni blagajni — Ob mrtvaškem odru Alekse Samica. Ves Mostar globoko žaluje za svojim j velikim pesnikom. Vse zabave In prireditve so bile odpovedane. Ulične svetiljke so bile ovite z žalno kopreno. Po mestu so visele Črne zastave. Truplo pokojnrka je bilo položeno v »Srpskem domu« na mrtvaški oder. Sokoli In skavti so imeli častno stražo. Nad glavo pokojnika je bil položen venec kralja Aleksandra z napisom: »A!e-ksi Saniiću — Aleksander I.« Okoli krste j ie bilo položenih okoli 80 vencev. Pogreb j je bil sijajen Zastopana so bila vsa mo- i starska, sarajevska in deloma dubrovni- i Ska društva. — Gospod Intendant Na nekem dvor-nem gledišču so igrali »Hamleta*. Pred- • stava je bila dobra in zanimanje tem večje, kjer jc imela vlogo Ofellie nova igralka. ! Proti koncu Igre pride v svojo ložo gosp. j intendant, ravno k prizoru, ko nastopa ! zblaznela Ofelija s poljskimi cvetkami v naročju Komaj izgine Ofelija s pozornice, ! plane v njeno garderobo gospod intendant | Z vldn:mi znaki razburjenja in zaječi nad njo: »Za božjo voljo gospa, knj ste pa naredili? Kako ste se pa vedli pravkar? Ho-dir ste, kakor bi se vam v glavi vrtelo, raz-nrštni lasje so vam razpleteni mahali okrog glave, govorili ste tako sami zase kokor v sanjah — snlnh ves vaš nastop! Kakor prismojena ženska. Prav res. zdelo m mi ie* da sle nenadoma pobiaaneiiU Književnost — Prosner Merlmce: Verne dofe ▼ vleah. Prevel Mirko Pretnar. »Splošna knjižnica« it. 17. V LJubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna dskarna in knjigarna. Cena broš. Din 0. ve«. D 14. S pričujočim zvezkom »Splošne knjižnice« je dobila slovenska prevodna literatura zopet delo, ki bo ugajalo vsem krogom bralcev, najpreprostejšim, pa tudi najbolj razvajenim. Saj pa ima Mčrimee kot pripovednik toliko vrlin, da je res vreden branja. Beseda mu teče čisto In izklesano, v dejanju vlada vedno potrebna napetost in tista stroga, umetniško dovršena umerjenost, ki priča o resničnem mojstru. Značaji so postavljeni In razporejeni z veliko spretnostjo in risani s tnko natančnostjo, da jih človek ne izgubi iz lepa iz spomina. Poleg tega je uprav v pričujoči noveli toliko pestrega kolorita, da se zdi človeku, kakor da gleda v razkošnih barvah tonečo pokrajino pred seboj. Tudi ironija In sarkazem prideta na svoj račun. SlovenltelJ Je skušali podati delo v takem prevodu, ki ne žali izvirnika. Zato je delo tudi v slovenskem jezfoj lepo In prijetno č\!t!;!vo. — Josip. Jurčič. Spisi, IL zvezek. Uredil dr. Ivan Grafcnauer. 1921 Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena brošuri 20 Din, vez. 30 Din. Zopet smo za odločen korak blifje koncu Orafenauerjeve Izdaje našega klasičnega Jurčiča. Se en zvezek in pred nami bo ležala celotna Izdaja Jurčiča, še Rokovnjačev manjka In končane bo delo« ki Je res prava kulturna potrt ha vsakega Slovenca. Drugi zvezek pr;na§a sledeče povesti: Jurti Kobila. Tihotapec Vrban Smu-kova žcnltev, Klošterskl folnir, Orad RoJI-nje In Golida. Kolikor naslovov, toliko znamenitosti. Kobila obravnava snov Iz naše protestantske dobe, Tihotapec nas spominja polpreteklih dni in njetra živahno dejanje le povest splošno pridobilo. O tej popularnosti priča dvakratna dramatizacija tega dela, Steržaleva In Bajukova. Ljudi e povsod to povest radi bero In to Igro radi gledajo. — Kdor se hoče nasmejati, na! Člta Vrban Smukovo žcnltev. Kloštcrski žofnir nas zanese nazaj v romantične čase In romantične dogodke, kot so Jih ljubili naši očetje in matere In jim *e danes m!adTna nI nenaklo-nicna. Isto velja o povesti Orad Rollne. — Kar oa knjigo posebno priporoča, so ustne, izčrpne In stroknvnjaške opomnje izdajatelja koncem zvezka. Iz teh opomin! izvemo, kako in kdaj Je na«ta!a vsaka teh del v katerem živ'Jcnskem položaju je Jurčič napisal dotično povest, kje Je našel vzore in modele za posamezn? nastopajoče osebe, kakšno Je zgodovinsko ozadje, na katerega se Je Jurčič naslanjal Skratka ves aparat, ki ga zahteva h'storično - kritična Izdaja nam Je podal Ora fena ver koncem knjige. Težfa mesta razloži nrav poljudno In Je glede kr:m"ntarJa ponnlnoma zanesljiv. ZMo np bo stovcaske hi?e, kjer bi ie n*a*^l Jurčičevih zbranih sn'sov posebno ker bc v doglednem času izšel Še zadnji zvezek v celotni seriji Jurčičevih zbranih spisov. Glasbeni vestnik. — Spored koncerta, katerega prtredl ▼ Narodnem gledališču v Ljubljani g. Pavel Holoikov, Prvi bniltonlsl moskovske opere. 1.) Borovin: Ariia kneza Igorja fz Istoimenske opere. U Sokolov: Burja na polju, ruska narodna pesem, 3.) Ralimanl-nov: Vse mine, romanca. 4.) Čajkovski: Sedeli smo s teboj, 5.) GreČaninov: Smrt, romanca, 6 ) Musergskl- Arija SaJctovftega Iz opere Kovančlna. Odmor. 7.) Čajkov: ski: Arija kneza Jereckega iz opere Pikova dama. S.) GreČaninov: V zaporu, romanca, 9.) Gouned: Molitev Valentina Iz opere Faust. 10.) PbđgoreSkl: Eldorado, romanca. 11.) Musorgski: Bolha, pesem Me« Usta Iz opere Faust. 12.) Leon Cavalle: Prolog Iz opere Glumači. Sedeži se dobivajo pri dnevni b?agnjnf. — Koncert Pavla Holotkova, Kafcor že javljeno priredi bivši prvi barltonlst moskovske o-cere g- Pavel Holotkov v soboto, dne 9 trn. v opernem gledn-fšČu svoj koncert. Začetek koncerta je Izjemoma ob pol 9. zvečc oglasil za tem dr. Birsa, ki je v daljših izvajanjih kridzirai postopanje L N. P. v preteklem letu, povdarjajoč obenem načelno voljo svojega kluba do koalicijskega in solidarnega sodelovanja v bodočem upravnem odboru z vsemi ostalimi klubi. Na njegova izvajanja sta reagirala ravnatelj Jug in tajnik Betetto, ki sta zagovarjala delo podsaveznega upravnega obdbora. Skupščina je vzela za tem tajnlkovo poročilo na znanje s pristavkom. da SK. Primorje ne odgovarja za članke, ki so tešil v domačih in tujih časopisih, katere tajniško poročilo očita članom SK. Primorja. Odsroplvšemu odboru je bil nato izrečen »bso'utorlj. Po obširni mnogostranski debati o novem upravnem odboru je bila sestavljena sledeča koalicijska in kompromisna lista: predsednik ravn. Jug, pedpr. ^ t dr. Košlša. SK. Primorje. I. tajnik g. Be-j tetto, (Ilirija) II. tajnfk Vončina (Jadr.) blagajnik Zadnek. odborniki Kralj. Cimrer-man. Zaje, Oosar dr. Kcprivnik, inž. Hro-vatin, Planinšek (Maribor) Mahkovec (Celje). S tem je bfla glavna skupščina zaključena. Novi upravni odbor pa naj se zaveda dolžnosti napram svojim klubom in naj jih v vsakem oziru blagohotno podpira. — Lovski lubilej. V soboto na svečnt-co so stražiškl lovci priredili lovsko zabavo v počaščenje 50 letnice lovstva gospoda E. Kovačiča iz Stražišča Sokolski dom kjer se je zabava vršila, je bil prav okusno okrašen. Nad 70 parov srnjakovih rogov in gamsovih rogljov, pet malih in nekaj velikih petelinov, lovskih trofej stra-žiških In kranjskih lovcev, je dičilo zabavno dvorano. Med zabavo je član gorenjskih lovcev opozoril navzoče na pomen zabave. Omenil je Sia^ijenčeve lovske vrline in lnibezen do narave, katera pa je tudi njega ljubila in ga ohranila v lep: starosti 78 let. zdravega in krepkega. Nato sta prvaka s-.ra/.iških lovcev g. Leo Ma-tajc in šolski vodja g. Rojina. Izročila slav-Ijencu s!?ko in lovski križ. Slavijcnec se je v lepili besedah zahvalil in Predlagal, da vsi navzoči zckličcjo »Njega Veličanstvu I kralju Aleksandru« kot našemu prvemu • lovskemu zaščitniku trikrat »Slava!« Pri zabavi je sviral kvartet domačih godcev, stražiški pevci pa so zapeli nekaj ljubkih pesmic. Zabava, kjer seveda ni manjkalo plesa, je rraja'a do ranega jutra. Stražiš-Čanke so poskrbele za dobro kapljico in izborna gorka In mrzla jedHa. Cisti dobiček prireditve, ki je precej velik, je namenjen »Zelenemu križu«. Podpirajte ob •mane slepe in dnmUe i »Podpornemu društvu slepih«« 1 Pri fpfsr! fhnil? Dne 3. februarja 1915 so bili v Sarajevu radi nrenfaia na Pranca Ferdinanda cbešent Danilo Vi. Vcl.ko Cubrilović hi Miha;lo Jo\anovie\ Z'utral ob 6. so umrlt. Tega zgodovinskega dne se spominja v simpatično pisarem se«*nvku v podlistka »CcškoslovensVe Repub,;kec g. Jos. Jlrout, k* je lansko leto obiskal mater Danila Ilica. V nizkem poirazpad'em domu v ullct. k: nosi *rm^ o^ junaka Ilicu, prebiva starka. Ime ulice po mladem srbskem učitelju-ro-daktorjn je ed-jo. kar namarja srom'n na njegov tragičen konec Starka je črno oblečena. Tud. glavo jI pokriva črna ruta. 70 let rms. vpocttjeaa e kakor vrba nnd potokom. Obraz to!t, raskav. roke ži'nate. Danilo, vrli njen sin. je bi" njena ljubezen« njena nada fn njena podpora. Odkar so jI ga usmrtili, ne porna stnrka nobene radosti več na svc;u, ne toži in tudi ne pričakuje ničc?ar od sveta. Pd:na uteha jI je mali drm in v njem Danilova soba. Tir :r pravi: »Žalostno Je, da vTada n« izplačale starki n'kako podpore In tako živi zelo M bolno samo s podporami prijateljev njenefTS stna. ki so pa tudi skromne«. Danilovfl soba je vsa v črno zavita. Na stolu je njegova s';\a. Fotogr f;:a ka2e Icpc^n, mi.»de^a moža. visokega čc'a, smelega pogleda. Da, to je on, tnke^a srno si predstavljali Tak? !v.id.;e «o sposobni ve-Pkib /rtev. S tresočim «e g'nsom govori rrntl o svojem sinu. Ne obžaluje n'ecnvo smrti, ponosna e nnnj. Tudi ona Je občutila trdo avstrijsko pest, ka:t: bila je vržena, v zapor In *cie ka^re-e izpuSCcna. »Odhajamo tesn.*ca srca od žalostne starke. Na ulicah Sarajeva kip življenja, v naših dušah pa ie h'adno. 2nl nam )a uboge stnrke. žat nam Je. da Je osvobojea narod nan'o pozahH. Toda to |e že usoda tnko mnogih bor.Iccv za svobodo«.. , Od pas podrčrtani stavki n<\> siuiijo kot komentar k srominu na hjna^keca m!nden!ča> liiča tn na njegovo v rev$!ini Ji\ečo mater, za katero bi se usoda že prav 'ahko popravila! Pravni vestnik. Dr. Konrad Vodušek: IZ NAŠE JUSTICNE SEDANJOSTI. Sodne razmere pri nas n so najb IT**. Večkrat smo že to neverjetno resnico poudarili in dokazcvail z resničnimi pcdaikL Omenili smo tudi, da le Iskati vsaj glavno krivdo v sistemu, ne pa v sndnklh samih, ki Imajo menda po večini edino to napako, da eden ne more opravljati dela za dva. Tudi gmotne njih razmere jih ne morejo navduševati k hitremu alt hitrejšemu delu. Zelo se pritožujejo namreč nas! »viri toga-ti«. In verjeti Jim moraš d^b:sedno vse te opravičene lamentac le. Saj ti. če se obo-talvjaš, takoj na licu mesta fn na prtih ene roke izračunajo, da skoro ne morejo živeti in da komaj dihajo. In zato pač Izstopajo Iz »službe v talarju«. V naSI Just;čni palači, po naših okrajnfb S'nliSčih teda} ne vlada posebno veselje do dela In življenja. Nihče nai se temu p-|avu ne č!.df. Ct:di naj se rnjse dejstvu, da kljub temu še tek d vsa ta kolesa In kolesca naic Justfce. četudi že malec Škripljcjo... Razmere pa se morajo Izprcmenitl. Ta zavračamo vsak ugovor, da to nI mogoče, da se ono ne da Iz Beograda doseči, da so povsod zapahnjena vrata, kjer trkaš In celo — suješ Itd. Vse to priznamo. Pa kljub temu vzfra* Jamo pri trditvi, da se sedanji »status per-sonarum et rerum« mora Izoremenlti v najkrajšem času. Do scd-»i smo Jo vedno dobili po ust:h, če smo trdili da bl se ta ali on! abusns, ta a'i ona nerodnost, neverjetnost Itd. vendarle dala odpraviti. In trdilo se Je na vseh mest;h. da ima na mesece. Čc ne že leta Itd. Ed!n! vzrok tega dolgega rcc'mo prczl-movanja sodnTi aktov je premajhno Število sodnikov, ki kak^r rečeno ne znajo coprati In ne znajo še eden djlati za dva. za tri. ki bi bili rotrebni. PosledTcc te*xa lustičnega zastoja so jasne in umljivc. Pozna j Tli ž? tudi ves svet. In slabi so njih vplivi na spi Sne razmere. Lahko rečemo, d i aisa brez vsega pomena tudi na pravno vest, t^čn^st in zavest napram zakonom, ki na takih p t k seveda ne morejo da svoje dandanes morda dvakrat potrebne veljave. Kdor fe dolžan In recimo noče plačati, se mora dati snričo današnje morale z mirnim srcem tožiti Med tem vr;I in obrača dolgovano svoto lepo naprej In služi zn^luži z njo gotovo mno-"o več neco znaSnjo in brdo znesli ob plačilu svoj Čas ohrcstl. Upnik ca tezi. Izvrši se prvi narok. Tu s- zg'a-si brez strahu toženec. Icf zan;kj d^b In vIo?i svoj odgovor na sodiijo. D tlej tre vse v redu. Ko pa je za Pravdo VSC pri* pravljeno r naScm mnenju bi se dalo ukreniti marsikaj, seveda s potrebno energijo v argumentaciji, kateri se tudi vrhovni IzvcnljuMJnnski pravni Seli ne mogli nič več ustavljati. Naj se n. pr. zviša kompetenea okrajnih sodiSč, naj se pomnoži na deželnih Itd. sodiščih d.I krog posamnega sodnika I Valutne razmere bi te korake že davno opravičevale. In kdo vc. če — spričo dobro in hitro delujočih drugih In tretjih instanc — ne kaže sploh odpraviti senatov na prvi stanci, lako da bi sodili mesto nlih rec'mo znano dobri sodniki posamič. Saj poznamo kai dobro sena no Institucijo in delovanje. Več nam nI treba namiga vati. Ta pomoč bi se dala doseči na Izreden način, kot provizorij, da sc izpraznijo predali in da se pomore do rojstva tistim sodbam, na katere že davno zdihujoč Čakajo razni obupani — tožniki. AH pa naj se kolo naše slovenske Justl-ce vrti dolje brez vse spremen bc! Potem nI daleč čas, da se bodo J etične razmere v resnici — Izjednačile! Toda Izjednačile ▼ na robe-smislu w namena. Kai U na našem jugu in njegovi lustici le še vse lepše in — hitrejše. To dokazuje slasti slučaj, ki se |e pripetit pred kratkim. Le povejmo za na ves gin s! V neki pravdi pri dželni s d-niji v Li bljani se Je sklenilo taslišati preo Po zaprošenem sodišču v — recimo na Jugu. To )e bilo L 1923 ali 1921. Zgodilo se Je, da je bila ta priča ondi v resnici zaslišana in sicer dne 21. malnika L 1921. Dobro! Nič-temmanj pa je dotično zaprošeno in Južno sodišče poslalo svoje snise In pričine protokole nazaj v LJubljano prve dni L L 1924. .Menda ni še pot klo 14 dol od tega Justično-slavnostnega prihoda! f)uld lurls? se vprašuješ. Kal Je s tef-nflcom? AH še Ihi tožence? Lahko, da sta umrla že oba. In vendar ljubljanski sodnik, ki Je priganjal in pisaril In zahteval In prosil nazaj te solse Iz te »raJŽc«. nI kriv niti malo na tej par-force-justlcl. če se pa pomisli, da se dandanes vsakojaki stiki med nam! in na*fm Jugom množe cd dne d^ dne. vsakdo la^ko uvidi, da sc bodo mnrftte — nehote — tudi pravde In zasipavanje prič v raznih krajih naše prostrane d movlne. In baš radi tega nai se čim preje popravi In ustvari v celT naši državi kar r* potrebna za eno'no hitro In zanesti vo sodstvo ki ie eden glavnih temeljev za Svepotr bno zanesljivost, pravno varnost In zaupljivost Dnevne vesti. V Lmbuani. dru Gluhi in brezsrčni. Neko čudno, neprijetno čustvo ob-hala Človeka vedno, kadar prime v roko pero. da se dotakne ene na'boli skelc-cih ran na našem narodnem In drž. telesu — uradniške bede. Koliko se je že pisalo in govorilo, koliko protestiralo in prosilo, koliko obetalo In vodilo za nos in vendar smo danes še vedno na isti mrtvi točki, na kateri je uradniško vprašanje zaspalo in na kateri bo kmalu zaspala tudi državna uprava in administracija, če res ne bo od nikoder sile, ki bi spravila te škandalozne razmere S sveta Čudno je in čim bolj človek razmišlja, tem manj razume, kako je mogoče, da z ene strani vsa poštena tu-iroslovenska javnost uvideva in zahteva, naj vlada vendar že reši to pereče vprašanje, ki je v bistvu z ozirom na splošen gospodarski položaj, na zunanje posojilo, visoka davčna bremena in dru-de materiicJne činitelje že davno postalo anahronizem, z druge pa je beda in pomanikanje uradništva dan za dnem večja. Človeku se zdi, da živimo v srednjem veku, ko vlastelini niso Imeli za ljudske potrebe absolutno nobenega Čuta, ko se je pc5čica mogotcev norčevala iz mnenja in Interesov ogromne večine. Drugače si nI mogoče razlagati dejstva, da se vprašanie ureditve uradniških plač uporno zavlačuje in .\n danes Še ni rešeno, da si le 99% javnosti 2e ^davno prepričanih, da je to stanje madež In sramota za državo. Naš"! gospodarski krogi so na sa-Srebškem zboru jasno In z vso odločnostjo povedali, da je Ča5a uradniSke-jra trpi len.la priklpela do vrhunca ta da je vsako nadalino odlašanje zločin, izvršen nad kulturnim In gospodarskim napredkom. Če govore tako tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da zahtevaio dobro upravo in administraci o, ker potom davčnih bremen zanio naiveč žrtvu-jejo in če jim molče potrjujejo tudi vsi ostali davkoplačevalci (ni menda kmeta, obrtnika ali hišnega posestnika, ki bi se s tem ne strinjal) tedaj je prava zagonetka, da je vse prizadevanje Še vedno glas vpijočega v puščavi. Od kmeta, obrtnika in hišnega posestnika do industri ca, trgovca in zasebnika, vsi ponavljalo dan na dan: dajte uradnikom kruha! Kruha pa ni in ker brez njega ni mogoče živeti, čniemo že stvari nad katerimi se mora zdrzniti in osupniti še tako zakrknjeno človeško srce. Ponavljati so se začeli slučaji, da prime državni uradnik za samomorilno orožje in zapusti ženo in kopico neorcskrblle-ne dece. Tako daleč smo prišli, da mora pošten, vesten in marljiv uradnik po večletni službi prostovoljno v smrt. da se izogne neznosnim razmeram, kamor ga ie pahnila brezsrčnost tistih, ki nosijo za to vso moralno odgovornost. To so seveda potamni sluča i in sodobna družba jih pogosto niti ne opazi, toda že to zadostuje za karakteristiko nezdravih razmer. Taki pojavi in splošno gmotno stanic uradništva ne more ostati brez posledic. Državna avtoriteta pada, uprava je čedalje slabša, korupcija cvete in mesto da bi se iz povojnega kaosa polagoma bližali normalnemu 2ivlien?u, se vrtimo v začaranem krogu in živimo v politični atmosferi, ki izključuje vsak resen napredek. Tisti faktorji, od katerih je odvisna uradniška usoda, pa so dosledno gluhi in brezsrčni. Odlašajo, zavlačujejo, izgovarjajo se na vse mojroče načine in tolažilo izstradano uradništvo z obljubami, češ, potrpite. ni še gotova razvrstitev, redukcija še ni končana, denarja ni v bla-gami drugi problemi so važnejši itd. Ta igra traja dalje in menda nima primera v zgodovini kake druge kulturne drŽave. Toda večno ne more trajati, kajti kakor vse kaže, bo tudi brezprimerne uradniške potrpežljivosti kmalu konec. Vsa, kar laJUkoskdi tej brcxsrčaq»ti 0 februar r a 1924. nepoimovanju uradniških interesov bo zadelo v prvi vrsti drŽavo. In za*o menimo, da ie treba dati uradniškemu vprašan u Širšo bazo. Vzg'edu gospodarskih krogov naj bi s'edltl vsi ostali dav-kop'nčevalci, uradniška beda nai bi pri. š!a na dnevni red kot nujna zadeva, čije povoljno rešitev so pokrcani urgirati v prvi vrsti tisti, k? p'aČutelo državno upravo In to so davkoplačevalci. Ti imajo pravico zahtevati od vlade, da pošteno p'ača svoje nradn'štvo. Vlada pa nima prav'ce. da zatlsne ušesa in se ne ozira na to zahtevo. ★ ★ ★ — Konference generalnih fetezul- škTh ravnafeTlev. Kakor poročajo iz Beograda, se sestanefo sredi tega mesca v Beogradu vs? generatni ?e!ezn*5ki direktorji na konferenco, na kateri bodo razpravljali o izbotjŠanfd prometnih razmer. Na tej konferenci se ima sestaviti tudi načrt o vsestranski preureditvi železniškega prometa. — Razdelitev arhivov bivše Avstro Ogrske. Začetkoma meseca marca se izvrši definitivna razdelitev arhivov bivše avstro-ogrske monarhije. Ministrstvo zunanjih de! Ie imenovalo posebno komisijo ki odpotuje na Madžarsko, da sprejme vse akte In dokumente, nahajajoče se v arhivih, ki se tičelo krajev, ki so po mirovni pogodbi pripadli naši kraljevini — Odlikovanja. Ob priliki sv. Save so bili odlikovani poleg že objavljenih naslednji slovenski prosvetni in kulturni delavci i redom IV. razreda! Dr. Janko Lok ar. inšpektor ministrstva prosve-te v Beogradu; z redom V. razreda: Ivan 7. o I n i r. nadučiteij v Ptuju, okolica; Karel Mavric, nadučiteij v Gornji Radgoni; Avgust Pofccga, nadučiteij v Oederovcih; Anton Kosi, ravnatelj v Središču; Josip Lasbacher, nadučiteij v Rušah; Aleksander Luna-Ček, nadučiteij v Št. Petru in Franjo Šetinc nadučiteij v Prevorju. — Iz konzularne službe. Kakor nam poročajo iz Trsta, je dosedanji konzul g. R a s i ć imenovan za načelnika v zunanjem ministrstvu v Beogradu. Za njegovega namestnika je imenovan posla-niški tajnik pri poslaništvu v Bernu g. Stankovi ć. — Priznanja aarednega delovanja za osvobojen je in ujedinjenje. Parlamentarni odbor za priznanje narodnega delovanja |e pod predsedstvom posl. O r a o v c a na temelju zakona z dne 22. maja 192? o »priznanju in vračunanlu službene dobe onih ki ao pred zadnjimi vojnami delovali za osvobojeni e in ujedinjenje« priznal Rastu Pusto-s I e m S k u, glavnemu uredniku »Slovenskega Naroda«. 20 službenih let — Komisija ga državne tehnična skušnje. Ing. gradbene direkcije v LJubljani g. Rudolf Zajec ie Imenovan za dobo 1924— 1926 ra člana izpraševalne komisije sa državne tehnične »kušnje pri ministrstvu javnih del. — Pomočnik generalnega ravnatelja državnih železnic. Za pomočnika generalnega ravna tel a državnih železnic Ja imenovan Evzenij Derocco. — Spomenik drju, Railna v Lotra h. Na vzpodbudo češkoslovaške narodna demokracije Je bilo sklenjeno, da se postavi v loun-skem mestnem parku spomenik drju. Ra*J-nu. Spomenik bo 4 metre visok kamenit steber, v katerega bo vdelan relief drja. Ra-Sina z njegovim žrvljenskim geslom: »Blagor domovine — najvtSli zakon«, — O VPoodromm VPitaonn prinaša »Prager Presse« daljši članek, ki je posnet iz še neobjavljenih memoarjev p rezident a Masarvke. V članku opisuje preži d en t Masarvk svoje zveze s pre* mfnolim predsednikom Združenih dr« žav. Simpatično pisani spominski od« lomek končuje a tem«1e odstavkom: »\ViIson je bil in ostane glavni pobor* nik moderne demokracije. Že o priliki njegovega prvega boja za guvemerako mesto v New Jersevu je povdarja), da je zaupanje naroda temelj demokracije kraci jo. Narodi M obnavljajo od spo* daj, ne od zgoraj. Monarhija in a ris to« kracija je povsod upropaščala in uniče« vala. To njegovo spoznanje, ki je so« glašalo s mojim, se je obistinilo v sve« tovni vojni naravnost gradijozno — tri velike monarhije a njihovimi tristo« kratizmi so razpadle pod udarci demo« kratičnlh narodov.« — Argentinski konzul v Splitu. Argentinska vlada je imenovala za svojega konzula v SpMtu Rikarda Spangcubcrga, ki prispe te dni v Split. — Za člana rudarskega odbora pri generalnem rudarskem ravnateljstvu je imenovan za tekoče leto dvorni sve mik Vinko Stcrgar, rudarski glavar v Llub'jnni. — Prepovedan dunajski list. N.isa v!a-da je odtegnila poStni debit dunajskemu večerniku »Der Abcnd«, ker pise sovražno proti naš; državi. t Dr. Ju! j Derschatta. Dne 3. t. m. Jc v Gradcu umrl bivši avstro -ogrski minister, kasnejši predsednik avstrj^kega Lli.-vda dr. Julij Derschatta - S t a n d li a ! t. Pokojnik ie bil vodite!! nem?klh nacIJ malcev, strupen nasprotnik Slovanov, zlasti pa Slovencev. Igral jc svole dni vel ko vloso v avstrijskem parlamentu. Ko Jc postal rrrini-tser. Je svoje radikalno mišljenje znatno omilil, zlasti potem, ko Jc postal predsednik L1nyda v Trstu. Po prevratu sc je pogreznil v pozahnost. — Smrtna kosa. Umrl le v LJr.blianl po daljni bolezni g. Jakob S1 m a, brvsl užit-ninski prejemnik, v starosti 71 let. Pogreb bo v Četrtek 7. t. m. ob 16. z Rimske ceste ŠL 5. Blag mu spomin! — Poskrbite za razsvetljavo. PSefo nam: Će bodo nas"i mestni očetje tako malo skrbeli za razsvetljavo. Se bo Ljubljana kmalu pogreznila v neprodorno temo. Nekatere ulice so 2e sedaj tako površno in slebo razsvetljene, da je obeMn^tvo v nevarnosti, da se zaleti v m'moidoče ali pa po-grezne v blato In sneg, ki ga imamo v mestu dovolj. Zlasti velja to za oknlico sodne palače, da ne govorimo o periferiji mesta n. pr. pod Oclovccm, kjer so razmere Se slabše. Kandel"bri so marsikje pokvarjeni plinove svetilke sploh ne gore In tako maralo tavati ljudje v temi. Res le, da so kandelabri tisti hvaležni objekti, nad katerimi pr}an-cl prav radi stresajo svoje ogorčenje, toda mestna občina je poklicana, da skrbi za dobro razsvetljavo; tiste, ki imajo pretrde glave, da si Jih moralo mehčati na kanJelab-rih. naj pa primerno pouči, da je v tivolskem gozdu dovoli krepkih dreves, kjer s; lahko razbijajo glave. Ni pa dopus'no in t.di dav-čna bremena govore za to. da v obljudenih ulicah ne sme biti tema. Mestna <"bčina ima besedo In od nje upravičeno pričakujemo, da bo odstranila te defekte. V nedeljo zvečer ie bila Miklošičeva cesta od Ceste na Jučni kolodvor do Dalmatinove ulice popolnoma nerazsvetljcna, tu ni gorela niti ena luč. — Miha žužamaža al? tovariš" Pulcmet PulcmctovIČ so po najnovejših vesteh Iz Ljeningrada nenadoma hudo zboleli. Ponesrečena Intervencija pri zunanjem ministru jih ie tako potrla, da so d ;bil» dellr'um tr mens. Prvi znaki te nevarne bokzni so se poznali že na njihovem poročilu o kravak, ki se pasejo po nekdanji prcstolici rusMh carjev in o podganah, ki so unič'le vse tramvaje In tračnice. Domneva se sedaj potrjuje. ?lromak so v veliki nevarnosti da sploh Izgube svoje duSevno zdravje. V rirskih umobolnicah nI namreč nobenega kotička, kamor bi Jih spravili za prvo silo, dokler Jim mestna občina po svojih komunističnih zastopnikih ne izporfnje povra ka in »jerpe-g« na Studencu. V kritični situaciji so sc zatek-U k »Slovencu« In ga za božjo voljo pros'Ii, naj opozori slovensko Javnost na pretečo izgrbo. Kajti so dejali na tihem, če Ljubljana Izgubi Miho 2užamažo, bo konec njenega svetovnega sl.rvcsa. Bolezen Je treba utemeljiti, sicer ne bo pravne podlage za Intervencijo glede nulne vrnitve. In le »S!o-venčevo« uredništvo včeraj In danes nad vse častno rcSilo to nnlogo. Občinstvo Je prepričano, da Je d-TIrlum tremens prav k-^r stopil v tretji stadij, torel skrajni čas da MIho 2it?amažo na občinske stroške takoj prepeljejo v domovino. Kakor čujemo, je /e sestavljena posebna komisija za prevoz In restavrlranje opeš*anrh moči. »Slovenec« naj drugič dobro prenVstl, koga pošilja kot posebnega poročevalca po svetu. — Celjske vesti. filasbena Matica v Celju Je v nedeljo 3. februarja priredila v mali dvorani »Llniona« pevski koncert, na katerem sta nastopila član kr. opere v LJubljani dr. Aleksander Rlgo l.i profesor Glasbene Matice Janko Ravnik. Koncert Je umetniško uspel izborno. Programske točke, katere so bile srečno Izbrane, so občinstvu izredno ugajale. — Umrl Je na Golniku dolgoletni poslovodja Gospodarske zveze, podružnice v Celju, g. Josip Vuk-§ I n I č v 37. letu starosti. — Vzorni cerkovnik, ftfletnj Fran GuČck, cerkovnik v Upi pri Kozjem, Je bil radi raznih dellktov že Hkrat kaznovan. Te dni Je zopet prejel od okrožnega sodišča v Celju tri mesece leče. ker Je dne SI. avgusta pri Sv. Križu s sekiro telesno poškodoval posestnika Ctntriha. ki Je ta pri cerkvi Sv. Križa postavljal mize In klnpl za \1notoč. - Ne-pobolJUJiv tat In vlač ugar le Fr Pečovnfk. JUetn! brezposelni delavec Iz Slovenjgradea. V Podgorju Je 33. maja I9?3 fz zaklenjenega stanovanja Jos. Borovnlka pokradel obleko, denar In Jesrvlne ter po lz-vricnl tatvini pobe vrnil v Avstrijo. Tam Je bi Izsleden In Izročen našim oblastem. Dobil |a 14 mesecev tefke Ječa. «- Akademski ples v Zagrebu, Pa pr* roCrm b Zatreba je snoči ob 9. v veliki dvorani »Mustc-Halla« priredilo »Jntoslo-vensko akademsko podporno druStvo« valit In atjajen akademski ples, ki le prav odlično nsnel. Točno ob 32. sta vstopila v dvorano NL VTsocnitstv! princ Pavle In princesa Okga. Pred palačo Muslc-Malla je le od 30 naprej bila zbrana večStevtlna množica, ki Ja člana kraljevske rodVne pri živahno Jn amvduleao gotovi**-. la. Pri vstopu v dvorano so se ućeiežnfkl plesa razdelili v damsku In moSkb vrsto ter so navdušeno pozdravljali princa Pav* la in princeso Olgo. ko sta stopala proti ekstrndi. Pozneje sta Nj. VisočanstvI imela cercle. Princesa Olga se ie razgova r jala z odličnimi zagrebškimi damnmi, p-.:nc Pavle pa z usr'edn'ml hrvatskimi politiki, tnko T dr. Dušanom Popovk'cm. Ve^esla-vorn VVIIđerjem. dr. Ivanom Jurlso, baronom Turkovičem in mestnim žuranom Heinzlom. Prmc je da!.*e spretcl tudi vse zagTcbSke konzule, oficirski zhor In končno dUaSki prireJiivcni odbor. Ob l. zjutraj sta vfsoks gosta zapustila dvorano. Akademski ples sta poselila tudi nadškof dr. Baucr in đjakovski skof dr Aksamovle". — O rastlini »soj*. Dobili smo to*Te pismo: V notici o rastlini »soj« poročate, da doslej v Sloveniji ni 3c nihče sa-.Iil te stroi* nice. Ker HUrvkttgn iz poročila, da sc nc'u* terni^i zanimajo zat-.jo. sporočam, da som j imel leta 1917. pri St. Petru na K>s*m zasa» j jeni dve nrceci veliki njivi s sojern. H;l sem j takrat dodeljen etapnemu povctjatmi in moj J poveljnik jc bil istočasno »Arhu -ofTiiier« J V. armnrlneea poveljstva v Postojni. Armadi j jc ta":rut kuda predla za živila in zato so ikuaaG vse mogočo, pametno In sc več nc* i umnega, da bi prišli clo pncV^lkov. Kt! > je prišel na idejo, naj sc nasad; soj, nc vem. Icpcrra dne sem dobil Tavitck s ..ocra z na* : vodilom, kaVo nai Ca nasadim, in pa povrljc. ': da moram ohsej.iti vse seme. Nra rtrpoln^o mi je hilo polje cb Pivki pri R.ulnhovi vasi ; in pa travnik za gradom pri Srnjbcltv OS Pivki ie hilo staro, zanemarjen^ d-telji'Čc, katero pa sem bil 2c pozimi noijnorfl s krvi'} iz etapne klavnice. GraiskejM travnika pa nismo r»noi:li, ker ni bilo vozov na razp^# lagO< Ruski ujetniki, s VaVrlmi s_m mora! delati, so bili sestradani in bolenni, pa sm;T;!i , so sc mi, ker so bili naši Ijndie, zato smo kona1? Ie na vMrr rVav^Iic temn pa ic soi Izvrstno uspeval ^c'aj časa ga ie moril slak, posnele pa ie stro'ntca zad-.iš?!a ves plevel. S*ebla so no^nnla do PO em, cv?t?Ia so tako bujno, da so bPa dobesedno pokrita od zemlje do vrba z drobnim stročiem. Do# zorela jc rastlina. Armndno novcljstvo je sicer hotelo porabiti p^po-noma ves pridelek za seme. vendar na smo soj nekolikokrat poskusili pripraviti za hrano, kolikor smo pač znnlf Meni je okus ugajal, tečna, oTinats jed je. Rnski naredniV. b«nxni uradnik Iz Varšave, ki jo jc kuhal vrtno por*olooči. je ' trdil, da }c prav izbo-na. IVI je scverla reve? ; lacen. 2nan in zmlet v kavo Ima soj barvo in d:h prave kave. da bi ne loTil od nje, okusa je seveda dmjtnčneda. Hda Vava je izborna, tako so trdile ženske, katerim sem hi! dal nrl:ai zrnia. KnliVo semena so prt* delali na hrVtar, nc vem, ker so me tik pred žetvijo poslali z ruskimi ujetniki pod To!* '• min kopat raVopc za prusko armado. Naj* : brž ni hilo mnotjo. ker so bili Sihirci ponoći . boljši delavci kot podnevi in so pa precej ; naluščill. dasi je bilo drobno. Ker sem bil : dal tudi nekaterim kmetom na Pivki semena, bi ca najbrže se lah'-o dobil, če hoec kdo poskusiti in pa nasaditi. Po mojem mneniu hi rastlina pri ras uspevala po vseh toplejših ; letfrth in ker od zemlie nc zah*rva mnogo, mislim, da bi se splačalo soi snditr za prt« datek k kavi. za pičo in za izdelovanj* mila. ', — Josin Prijatelj, ravnatelj meščanske 5ole v Ormožu. — Potresi v severni Dalmncl.fi. KnkoT pornCaki spTitski dnevnik! se potresi v severni Dnhnacffl stalno ponnvffajo, Od potresa je bil zru?cn oltar župne cerkve v Tliesnomu In tudi strop je počil na več krajih. Na poHh se 'e podrlo več 7ulov. — Samomor al ohnl^a. V Subotic' ie zasebnik Stjepan VantuŠko. znnn k t noto-ričen alkoholik, izvršil nenavaden samom r. ; V svojem stanovanju je napravil grmado, : na katero se je vlegel In Jo z-'Jgr?!. Ko so hiteli na pomoč sosedje, so nnSIi od Vantu-I 5ka samo še kup organih k-sti in cunj. Vran- tuško ie v zadnjem času kazal znake umo- bolnosti. — Aretacija vohunke. Novosadska policija Je ie dolgo časa zasledovala neko Jožefu Kuh:d/ič ki ic bila osnmtjcna zveze z vohunsko organizacijo v Szcgedinu. Omenjena je bila v Pančevu prijeta in esk rM'ra-na v Subotico. Priznala je, da Je med Subo-tico. Novim Sadom, Szcgcdinom in P očevom Izvrševala s!u/"b : kurirke. Nadulinj: aretacije te mnogoštevilne vohunske tolpe slede. — Rek »rd v žeparstvu ima brezdvom-no predkratkim v Heogradu prijeti zenaf »Jančn«. ki ie po svojem lastnem zatrdilu izvrSIl dosedaj 20.000 žepnih tnr\!n. SvoKga poklici, se 'e izučil pri kralju madžarskih žo^arjev PIStf Laczu. Slednji Je bil intimni prija-telj ».Innče« ter ga je izobraževal v Izmlknvanju tujih listnic. Navzlic temu, da je »Jnnča- Izvršil toliko žeparlj nf Imel pri aretnciji nt beliča pri StbI, V zaporu ie zelo nezadovoljen, ker je v samotni celici Pros'1 ic policijo, da mu preskrbi «družbo», ker drugače bo umrl od dolgega časa. Policija pa njegovi prošnji ni ustregla. — poskusen samomor. V mariborsko bolnico so prepeval! v ponedeljek 4. trn. posestnika in sodarja Karla Clringcria iz Razvanja. ki se je ustrelil v glavo. Samomor je skuSa! Izvršiti, ker so ga cbdoi;iII tatvine. ZdravnScl upajo, da ga ohranijo pri življenju. — Kuharica MartČka. Da ne ho pomote I Marička jc bila nekoč kuharica, sedaj pa ni *eč. Ne gre ]i več Izpod rok tt posel. No MaHČka si je Izbrala častivredncjSi poklic. j Nadzoruje stanovanja in precej temeljito. Ker §c Tcčkrar nI razlikovala tuje lastnine od svoje. Je Imela radi tega priliko seznaniti se z zaporom. Pa je niso ozdravili Snoči je Marička Jerln. ki je v ostalem že zelo priletna — ima okoli lest k rižev za schoj — promenlrala malo no Sv. Petra cesti. In se je zgubila ▼ bilo It. 11. kjer stanuje tudi gostflnlčarka Kronar. Prljetro Je d??alo v sohi omejene gostilnlčarke po slanikth. Pa je dobila Marička hud apetit In je smuk* nlla v sobo ter si hitro privoščila dva sla« nP-ca Toda nesreča ne miruje. V tem hipu i jo Jo aaastfia gostijaljarsa. Mari&ka. na bodi < v zadretn, je vprašala vljudno: »Gospa, ali je mogoče pri va« dobiti slu/bo"3« Gosm K-pa je bila mnenja, da jc malo pozno prišla povpraševat za slu^o — bilo jc ura 23. — in jc poklicala stražnika. Ko ga jc Marička zagledala, je uJarila v jok in hitela jc za* trjevati. da jc nedolžna. Pa jc stražnik, opazil rep slar.ika, ki ji jc gledal iz žep«. Navzlic obupnim prosnum je Maričko od» Cnal na policijo. Med potjo jc Marička straž« nika titulirala z nr. •.nežnejšimi priimki. Od* dali so jo na sodišče. Marička jc tudi Izja« vila. da sc ji »a-n!vi« ne d nadejo . .. — Ncmom»nost v Sarajeva. V Sarajevu se redno dodajajo nemoralne afere, ki da.c;o policiji mnogo opravku. Predvsem intl policija mnogo križa s homrs.ksuulci, katerih v Sarajeva ni roalo. Pred kratkim se ic priinvu neki 15 "r:pi deček, ki je izpovedal, ča ca je več ljudi 2lorabiIo. Na-d:i!:e je b;*a pricti m'ndoletna devojka, ki je komaj oJ o;:'a kmtka krila, v dru.'.bl z nekim begom, Na poUdjI je trdila, da jo je slednji zlorabil, kar pa ne odgovarja resnici in je devojka gnana prostitutka*. — Aretiran je bil tudi n,ki 30 letni neznance, ki je skusil pos;"iti 12 letno v solo poha;a-jočo dek ico. Kakor je videti, vlada v Sarajevu velika nemoralnosti — Policijska kronika. Nepoštena JlvV* v}!:a. Poiki.a je pr jela šiviljo Murjeto tirnic, ki je odnesla postrežknji Frančiški Matičlč 2tK) [lin in n eni gospodin:; CaJj£ 212 Din. — Anton Korenu, stantrjočema v Mostah, so bile ukradene tri kokosi, vredne 2 10 Din. — Akademiku Rikarda Pcčniku je bila v Narodnem domu ukrndena zimska soknja vredni 1000 Din, L-kradcn mu je bil tud, 2)0 Din Vreden k'objk. — Restavra-terju M.itiji DoIničarJU na ju/nvin kolodvoru ie bilo okradenih 6 kokos L, vrednih Din. — V Scnt Petersk^ cerkvi sta bili nkradenj dve iarnici. vredni 50 lv,n. Franu Jiivuiijicu v Dravliab je bil ukrnden 7CH) Dfn vreden suknjič. — Jugoslovaakl Standard pil Ccmp.iny Je bilo tekom zndnjvga. časa iz K ser evega vrta ukradenih 9 hlodov, vrednih 500 Din. — V Ruccselu na Hrvatskem sta bila posestniku Pavlu M.id-žcrfču ukradena konj In kob'la, vreu'na 25.0m Din — V Raitaaju je bilo vlomljeno v stanovanje delavcev Štefana Dobovičalk in Josipa Ar.ič. Odneseno jima je bilo sa 1S7j L> n obleka in perilu. Rlhardu Repe Iz Ceste pri Koctvilt so bile med voinjo s vozička ukradene 3 koie in slver 2 kuni belic] in l dcliur. Skoda znaša 3-50 Din. — Iz bla/nfce na Studencu je pobegnil 30 iet-ni N. KruSič. rodi>m Iz štajerske. Oblečeo je bii v zavodovo obleko. — Jadranska b;m\a, Deozrad. Ovih dana vodjenl su preaovori u cilju ostvarenja uže poslovne veze »Jadranske feaake* u Beogradu sa »Srpskota Bankom *u Zagrebu. »Hrvat Slav. Zcm. Mlpot Bankom« u Zacrcbu i »Podunavskim Trgovačkim A. D.« u Beogradu. — Pregovori su zaključeni sa povoljnim rezultatom, koji osigurava »Jadranskoj Banci« potrebna sredstva za uspješan razvitak njenih poslova. — Koncert. Od nedelje 3. tm. v restavraciji in kavarni Tratnik redno vsaki drtn koncert ciganske kapele pod vodstvom Pumama M Škota od 6.— I. ure ponočL — Najcenejše In najnovejše obleke od rvrdke K I c l li a u s c r. Graz, tako dnl-co. dokler zn! «a traja. — Uran-Pariu-merija, LJubljana, Mestni trs U. KNEZ VOLKONSK!? 1'DIT IZ MAŠČEVANJA. Poročali smo včer-j. da Je bil v Pctro-' varadinu ubit knez VolkorskiJ nečak po^oj-neca ru^kejra carja, od stražnika Horvata. Horvat jc od začetka taltl vsako krivdo In trdil, da je 1 nc::a po nesreč! ustrelil. Tekom daljnega zasflsavanjs pa le Hnrvat priznal, : da jc knc7a ustrelil Iz mačevanja, k?r mu je le-ta odpeljil lep-; đcvojko, Stražn?k J* Imel pred meseci ljubavne odnehate z nvko lepo devojko katero mu le knez Volk^nsM! nreVzel Hon'at le v svoji tj :»b rs umnosti prisecrcl. da se ma?Čuje nad knezom. Prilika se mu Jc nudila pretekli petek na aonclfl, kjer s? ie knez prepiral z deZumim uradnikom. Horvat jc knrza m?ć prepirom ustrelil. Mala Katica M M* če v a \r Nnveca Sada, radi katere Ic bM knez Vnlktmsltll priveden na policl|O, tfoovratno taji da bi Imela s knezom Intimne edftoSeje. Velk^nsH! fe Ml pokopan na pet^ovaracMn^kem p.-knpaMču. mttd pride Darila. Uprava na^epa lista je prejela za: Ci il - Vctodovo družbo 100 Din, dare-val neimenovani pod geslom; V Zasrcbti preveč vrnjenih« In za: Sokola I. 200 pin, darovala odvetniška I pisarna gg. dr. K. Tr llcr - dr. O. Trco, za I zgrrdbo Sokolsfteaa doma na Taboru v ka-j ženski zadevi KnafHč - Zaje. ter 1000 Htn j mes^o venca pnk'jnemu jt. Antonu KrcJCiJu poklonil na inicijativo g. Fr. Ks. Stareta, odfror bivšetra Obrtnega pomožnega društva v LiuMjnnl. kot nie??a d^lI PO^F^NO. Avstrijski cesar Ferdinand v rvolth zadnjih letm ni ime« posebno smisla za državne posle. , Pri nek važni mmlstrski seji jc bulfl nepretrgoma skozi okno in sc cel čas ni zmeni! za važna predavanja. Sele ob odmoru s*» ie vzdrami"! in rekel skupSČIni. •Čudno, v zadniih dveh urah je prevozilo dvor 425 izvoščkov in 180 omnibusov.« LFK ZA KLEPETULJE. Jusuff >c poroči! Culeiko. Zdela se mu je krotka kot golobica. Kmalu se mu je pa pokazala v svoii pravi luči. Postala ie prepirljiva, rrmoglava in je vsemu in povsod ugovanala in hotela gospodariti v celi hi§i. Možu je to presedalo in v jezi jt večkrat svojo ženo pretepel. V svoji uža'jenostl gre žena k vedeže-valcu. svečeniku dervišu, da mu potoži svoje gorje Derviš >o posluša in misli si svoje. 2ena ga nato prosi za lek. da Je mož ne bo več pretepal. Derviš gre za svojo kolibo natoči Iz studenca v steklenico vode in pouči ženo: Cuj me I Tu lma§ steklenico svete vode Mohamedove. Vselej, kadar pride mož razjarjen in slabe volje in bi se bilo bati. da te bo pretepal, napravi požirek te svete vode. jo obdrži v ustih, dokler se mož ne pomiri. Dobro pomni, ta voda ti bo čudodelno parna gala in nič več ne bo§ tepena.« Žena mu plača za vodo dva piastra in gre domov. Mož se vrne v hilo razlarien kot navadno. Ali oaa ac ja drial* točno dcrvile- veti navodila, stala in gledala molče, v ustih pa grem sveto Mohamedovo vodo. In slej Čudo! Mož se je takoj pomiril in odslej vzliubn svojo ženo. ki n? kazala več trmoglavosti m blebetavosti. Turski lek Je bG to in tući pri nas bi bil marsikj« potreben. POROČNA PRAZNOVERJA. Praznoverja Je *e na svetu več kot preveč, ilasd pri važneiS:h fazah življenja: ob rojstvu, ženltbl. smrti. Posebno pisano praznoverje poznamo pri sklep.imu zakona Značilno j« slasti v tem oziru pri Angležih. Na Angleškem znači za nevesto nesreča, če pred poroko prebira iz molitvenika moHtve. ki so potrebne In predpisane pri poroki. Poročna obleka ne sme vsebovati nikakih zaponk, vsa mora biti dobro sešita, drugače znači nesrečo. Tudi zelena barva pri poročnih oblikah vsebuie pretečo nesrečo in vsled tega so prt poroki smaragdi nedopustni. Na Angleškem kaže ItatNtika najmanj porok v mesecu mahi. ta i*m ie namreč i*a«nesrečneiSi In najkočHrve'Si mesec Na £otiandskem se najraje poročajo 31. decembra. V severni AngleSkl kuharice pri vstopu novffcporočencev polfvnio pme rrSe s kropom »dn Hma tudi v bodoče h*5e ostnne gorka«. Kadar pa gresta na ženitovanUko potovanje, za numa znlučato stare copve. To nai tv>mrnf srečo K^mu so pa namenjene, ne Izvemo, ne Izvemo pa tudi, Iz Česa izvira ta navada. Dnišivpnf! vesti. — DmStvo sejmarjev za Slovenllo pozlvlia svoie člane, da se udeleže nada-; ljevania II. rednega občnega zbora, ki se ; vrši v nedello dne 10. tm ob 14 v hotelu • Llovd Vstop dovoljen samo članom z obrt-j nim Hstom Odbor. — Cvetlična reduta. 1. februarja se je j ▼ tretijč ponovila cveH!čna reduta sport-i nega kluba Ppmorie. Topot v veliki dvo-I rani Kazine, ki se je v to svrho zelo okusno dekorira In pripravlia. Redu»a sama 1 je uspela v družabnem in zabavnem oziru I uprav sijajno. Poleg zastopnikov državnih. j vojaških in konzularnih ob'asti, velikega župana dr. Sporna, komandama dravske ; divizijske oblnstl uenerala Stojanovlča s soprojjo. generala 2'vkovlča s soprogo, ge- i neralneen konzula dr. Peneši «.e je na re-dtrti zbral cvet ljublianske družbe in mla- ! dine Red»»to sta otvorila predsednik SK j Primorja ravn J. De Patilis z gospo dr. Balričevo. predsednico kluba Primork, ki je tudi r damam? taistega kluba prevzela pokrovi tel j^rvo ter aranžirala vse pravi-ljone. Zabava »e potekla an'«ri:rano tj* do zgodnie jutrnnie ure. Poleg odlične družbe, decemne dekoraciie še iužna razposajena zabava, ki se čednlie bolj uvaja na ljubljanske plesne prireditve. Reduta je tudi v gmotnem oziru uspela prav zadovoljivo, za kar gre hvala damam kK;ba Primork ter požrtvo a!n:m odbornikom SK Primorja. SK Pnmoriu pa čestitamo, da si je S trerm" cvetličnimi redutamf ter z ostalhn svorim javnim delom usvojil rn učvrstil prvovr«tno družabno pozicijo, ki Jo danes zavzema v Lhibt'anl? — Glavni Savez Jugosl. vinogradnikov. Naznantamo. da je gospod prometni minister dovolil za posetnike ustanovnega občnega zbor* Glavnega Saveza vinogradnikov, ki se vrSf dne 16. febr. ti. ob 10. predpoldne v Zagrebu, zniža me voznih cen za polovico na vseh državnih železnicah (velia tudi za ru7no železnico). Občni zbor obet«* tedaj obilen obJsk Iz vseh vinorodnih kra;ev nns> države, na kar se opozaria vinogradnike iz Slovenije s ponovnim pozivom da skrbe za to. da bo poset čfm S'ev+lneiS'! Kupiti je na odhodni železniški postaji celo karto dotlčnega razreda, kl ve'ia s pntrdflom predsedn;<»va občnega zbo^a tudi za povra*ek. Pokra;in-ski Savez iugosl. vinogradnikov za Slovenijo v Maribor. — Predavanje v druStvn »Soča« ▼ Llnhljan'. »Na čem pri nas otrobi umiralo«, tako se glasi tema o ka*er! predava v soboto 9. tm. v salonu pri Levu g. dr. MarHa Ambrožtč šel zavoda za soo'n'no hlgUen-sko 7a5čHo dece. Na to za ?lrso javnost posebno važnr predavanje vahrmo nale člane tn vse pr'iatelie društva. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. — Kolo ItigoslovanskTa ses'er Trna jutri v četrtek 7. febr. popoldne ob 16. redno od borovo se »o. — Burno zborovanje Sl^ventkepa obrt* nepo drusfvn. V nedeljo dopoldne se ie vršil v restavraciji »Kosovo« občni zbor Slovcn* skega obrtnega đruStv*. Na tem rborovarju ie prišlo do javnega izhrvha vse nerado« volistvo. ki s© je že celo leto zbiralo proti sedanjemu odboru. Za novega predtedni'a je bil izvoljen g. Gjuro D ž a m o n j a. ki je izvolitev prevzel pogojno, di se i nvm strinja t^-di manjšina, ki je žel la old'žati dosedanji odbor. Prevzame predsedstvo kot nosilec miru v tem za slov. obrtrn':e v Mari* bont prezr.amenitem društvu. Za prdprcd* sedni^a je hil izvoljen čevljarski moj«ter M o n j i c. Za predsednika ra^a^di^ča Ko« vačić. V ostali odbor: Horvat. Kom para, Stanjko. B »res. Vahtar, Spes m!.. Bi'-tič. Kelc. Soič. Gitirin. Za preglednika Puceli in 2ivle. Do volitve predsednica je zborovanje vodil ustanovitelj in Hosedanii za društvo zaslnžni predsednik Novak. Po novi tzvo. litvi je predsedstvo prevzel novi predsednic Džamonia. ki se je Novaku zahvalil na nie. govih rasl'»gab v društvu. Novi predsednik ie svečano obljubil, da bo društvo strogo držal izven vsa'ega atrankarsrva Zborova* nje, trajajoče štiri ure. in ki je takoj po tajnikovem poročilu preOo v kritično fazo. se Je po končanih volitvah in ko so glavni kHtiVl iznesli svoje pritožbe, končalo vsaj navidezno v znamenju sporazuma. Primorski Jugosloveni se udeleže volitev v rimski parlament. Enoten nastop vsega našega naroda v Primorju zagotovljen, — Sporazum v Benetkah. —- Trst, 6. februarja. (Izv.) Z ozi« rom na to. da je po novem volilnem redu za italijanski parlamcot mogoča soudeležba pri volitvah z lastno kandi« datsko listo samo tistim strankam in skupinam, ki pred'ože svojo kandidatsko listo vsaj v dveh volilnih okrožjih,, je bila samostojna udeležba primorskih Jugos'ovenov na eni in poadiških Nem* cev na drugi strani nemogoča. Da pa obe narodnostni manjšini ne ostaneta I brez parlamentarnega zastopst\ a. io se že pred časom pričela pogajartja med obema političnima vodstvoma. Te dni pa se je vršil v Benetkah sesfcnek 7a* stopnikov obeh vodstev in je prišlo do končnega sporazuma, ki obstoj: v tem9 da boste obe narodnostni mani'ini se* Stavili skupno kand'dafsko listo, ki bo im?la v primorskem in benečanskem volilnem okrožju isti rnnk — kakor se čuje — p an'nsko in lipovo vejico, po* toženi na\'zkriž. Tako bo zadoščeno določbi novega volitnega reda in ude* ležba pri volitvah omogočena obema narodnostnima manjšinama. Včeraj se je vrtil v Gorici sesfa* nek zastopnikov vseh štirih jugnslnven* skih političnih društev, na katerem se je doseglo po razsezni razpravi popolno ed'nstvo glede nastopa pri bodočih volitvah. Ves jugnsfovenski narod v Primorju nastopi popolnoma edinstve* no in enotno. Sestavi se glavni odhort ki izvoli potem izmed sebe 07ji odbor, ki bo vodil vse volilno delo. G'.ede imenovanja kandidatov stvar še ni kon* čno urejena, ali brez dvoma pride tudi tu do popolnega medsebojnega spora* zuma. Izražala se je na sestanku že* Ija, da naj bi se za to !cg slaturo posta* viti za kandidate osebe, ki se niso pre* več izt'cafe v medsebojnem trenju zad* njih časov. Po vsem tem Je "nati. da bodo pri* morski Jugosloven:. če ne bo nas'lstev in sleprrstev. dosegli pri bodočih vo* litveh še precej zadovoljiv uspeh. — Bofcan. 6. ferviarja. (Izv.) Med delegati tiro^Uih Nemcev in primor* skih Jugoslovenov sc je vršila konie* renca ▼ Benetkah g'cdc skupnega na* stopa pri volitvah. Dosegel se je p o*> polen sporazum. Jugoslovenskl delegati so bili: dr. \V i 1 f a n, dr. P o d* gornik inŠček. Vodstvo adUkiU Nemcev je zastopal Werner. SPORAZUM Z ITALIJO SE PREDLOŽI NARODNI SKUPŠČINI. j — Beograd, 6. februarja. (Tzv.) VI? zunanjem ministrstvu pripravljajo vso potrebno, da se v narodni skupščini predložita v Rimu 27. januarja t. 1. skle* njeni sporazum z Italijo in pa proto kot o ureditvi reškega vprašanja. Zunanji minister dr. Ninčić namerava Sc pred pričetkom generalne debate o proradu« nu zunanjega ministrstva predlo/iti zbornici sporazum in rcSke protokole. V zunanjem ministrstvu priprava Ijajo v tehničnem oziru vse za pos'o* vanje pristojnih komisij, ki imajo ure* diti meje okoli Reke. določiti pos'o« vanje carinskih in obmejnih ob'asti ter urediti medsebojni pristaniški in že« lezniški promet. V ra?mcjtvcno komi« sijo je kot predsednik naše de'ccaciio delegiran general M i I j i <5. za Člane so določeni: tjenera! J c č m c n i c, vojaški ataše v RJmu. frer»atni kapitan Viktor Klobučar in univ. prof. v Zagrebu dr. S i I o v I č. V komisijo ia ured?*cv prometa z Reko so do'očeoi pristaniški glavar S i n i g o ?, gcncraTni ravnatelj upravo Južne žc'cznicc D e r o c c o, carinski direktor K u k i d in brodolastnik R a* čić. — SKROMEN WTLSONOV POGREB. — Mevvvork, 5. februarja. jutri jc do*očcn pogreb VAilsonov. Po« greb bo zelo skromen, ker jc \Vilsort ponovnokrat izrazil svoji ženi željo, da ga naj pokopljejo kot priproste^a amc« riškega državljana ter da odklanja vso pogrebne ceremonije in svečanosti. —. Pogreba sc udeTcže nekateri Wil.*ionov| prijatelji in odličniki. Trup'o ie bi'o nrenešeno na prinrost oder v katcdraai lo sv. Petra in Pavla. Tu vrse častno stražo WiIsonovi veterani. NOV ITAMTANSK POSTNI MINISTER. , — Rim, 6. februarja. Pos'a* nec Konstant Ciano je imenovan za noStnega ministra. Doslej je vodil posla komisarja za trgovsko pomorstvo. mmmmmmmammmmmmmm i wm—m—m Glavni urednik: RASTO PUSTOSLFM^EK. Odgovorni trrer*r>:k: 1£ALENTIN KOPITAR. Strmi 6. ^LOVfNSKI N A f? O D« . đ n g 7. februarja J Jr_>4 štev 31 Cenjenim damam! Predrse it«IfplU ai piaano teliats, poglej*« si saUgo prt fljinkovic nasl. K. Soh LJubljana, Kaafatl ti-a M. Jlolor", naj&>!j*a. neškodljiva BAR« VA ZA LASE. Glavna taloga drogerija A. tCANC Ljubljana. — Ras. »oJflja tudi po posti. 2922 Predala po kenku ranima cenah! etelinc UubSie*a-f Sv. Petra n«s*i> 7. Fripororarart na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, fcambe, fipke, veienino, sorehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. f Po*rW yVbrke ra'ost* aarranjaaio bridko vest, da je naš IjobUeni soprof ia oče, gospod ilff tU dane« ah 3. ponoči v starosti 71 let po dalflH kolesni, previ.irn b tnlsžH sv. vere. »idarro premlnnl. Poprcb dramoga pok. fnifca se vrši jutri v četrtek, dne 7. t m. t* 4 por cldne tz h*.*e *aiosd, %m«ka cesta št. S, ns pokopališče k Sv. Krilu. Bodi mu prišaien spomin! L ubijana, 6. februarja 1924. Trboveljski premog in drva mm aWa*vI|a Dratba ILIRIJA L/iW>juuu Kralja Petra trg 8 Tetefee CM 372 ĐVOKOLESA spfa ema v polno popravo, panlklanja, amajliranje i ognjem in shrambo preko zime „Trfanana" F. B. L.f Linbl ana, Kartonska cesta št. 4, 'm otiaBJa nzlZkov, proda se hiša z vrtom afva, »vlnfskl hlevi *td. v Stadenol h pH Marikor«. Stanovanje na razpolago. V*e v na i boljšem stanju. Cena 120. 00 O. Polovica kupne cene se lahko na dva obroka plača, druga polovica se ne zahteva, t m več se samo vknilfeno zavaruje. Polaanfla ( Andrej Medni k, Mtriai Smetanova uiira 46. Za odgovor • uprave naj a« p#He>Ii 1 dinar, ptoiuj« m HLIOGL Cena metih oglasov vsaka beseda SO patra. — Najmanja pa Din 5 — Izucen Sol iŠfle mesta hišnilca. — Pouudbe pod Hišnik/954 na upravo »Slov. Nar.«. Mesarskega vajenca sprejmem takoj. Adolf Žab jele. Ljubljana, Po« Ijanaka cesta 55. 957 Knjigovodja in koreapoiidcnt s prakso Jeli premeniti »luibo. — Ponudbe pod »Vesten 912 «na upravo »Slove n» skega Naroda*. Lesna industrija! Uradnik s triletno prakso, prost vojaščine, želi meata pri kakem podjet* ju. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Urad* nik/982« na upravo »SI. Naroda«. samo la daje I Iker, | od 9. do 15. marca 1924. na?^*.^»a5?5; M&ispss i^rMia za ose stnrisc Najbogatejša fzaira. Stalne, konknranlne cena. Velik uspeh dan, ;©3*«vitecia sejma 1923. fOO.OOO kuiovoieov, mod njimi 25.000 Ino« aemec i iaz 72 dr^av vsaga sveta, ki so mnogo naretilL Pa*aenfla daje: wie?*£r sfsesss, f^iEN wn. ter častno zastopstvo v Linbtjani: Avstrifski konzulat Torta *ki Hv 4. Prva sl*>vensVa fzdefovalniea --tfSHJATIH OBLEK - Drago 8chwab Ljubljana - Dvorni trn S Z odrom na oblastveno dovoljeno razprodajo isšega oddelka za pletenine, tii-Ltetaio in perilo m dovoljujemo cenjena odjemalec opozoriti, da se f«h»«■)<*) v zsloffi Sa večje mnoline različnega Maga, kakor: i 7§ H^tna • nerMo, bluze, predpas-l IM Uf ki?, ni ki. nogavice in rokavi o-. itwl?ax. sraiee, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaie ia doke len iee. znamke .Tetrs", rstintne nogavice, sviterl!, čepice itd. Brieace, različna galanterija in koamettks. Vse to blago razproda tamo pod tržnimi eensmi. samo dotlej, dokler kala zaloga. A. & E. Skaberne Liuhl'.n«, Mastni tr« IO. np„gaaL.oi! PLESALC3! na gramo- LA JAVA, 5.E3 BLUE3. TARGOy BOSTO« VALČKE dobit foMa)klSs pfoMaai pri tvrd«! A. Lfubliana, Sodna ulica št. 5. Mlata aolofa gramofonov, plofto. lajol lat nodoanootolk atolov k ajr*mofonoasi« VSA POPRi¥5LA 6E IZVRŠUJEJO 8TWOKOVHO IH CEPIO. 9 rfno in eksportno podjetje INO. RUDOLF PECLIN. **rc;i za vaaka 'n*orb-iy>, «»no tn kovinako; poljada'jskt stro^ ka otoola; lokomohtie in mo-Wri1: vsek vsrt stlakalntce; valetrajovlna železa za stavbene ki konstrukcijske svrhe. — To vavaa poljedelskih strojev, Irvara« ia žalezo m kovine F. FAftIC iz deluje vse predmete iz litega -«ft«oa v vsaM asa aH ni in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. 0ff|§^!g$O3ty Trubarjev« ul. 4. T »P. rsc+e-. a«. Tol. In tov. S 2. i^naaaaaoaaammBaaBi »naRoann nsKaana" o LlnbSIzni sprclcniaf fDctl JillRODnal RnJIGHRIUI^ Kuharica želi mesta pri boljši drn« zini. mogoče v kaki vili ali v mestu. Prosi se do* bro postopanje; plača po* stranska stvar. — Pismene pon^dVie pod »Dober postopek '9o7* na upravo »Slov. Naroda«. Mlad činovnik traži namješcenje pomoć* nika u knjigovodstvu ili blagajnika, ujedno je sa« mostalan srpsko»hrvatski korespondent i daktilo« graf — žel: stupiti u ban« ku ili trgovačko*industrij-si;o poduzeće. — Naslov pov«5 uprava »Slovenske* ga Naroda«. 056 I prod* m I Lepa maska za gospoda se proda. — Naslor pove uprava »51. Naroda«. 983 Nova jedilnica in klavir naprodaj. — Naslov pove uprava »Si. Naroda«. 970 Naprodaj: fežak voz z dfro in lahek voz z dfro. — Naslov po* ▼e uorava »Slovenske?« Naroda«. 977 Dobra šivilja se priporoča ceni. damam za vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema se ttrdi perilo Izvršitev toc* na in najcenejša. Strmi pot 8. — Gre rudi na dom; event. tudi na de* želo. 933 Modelni mizar (Modčlltischler), veSč, sa< moatojen delavec, za iz* vr§bo vseh takih del. se i5ee za takoj. — Ponudi* be s prepisi spričeval in plačilnih zahtev naj se oošlje pod »VeŠč mizar 921« na upravo »Sloven* selfga Naroda«. ■ laian ii ■ nj i mi ia i in Psico volčje pasme, čistokrvno, 15 mesecev staro, prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 984 Novo mlatUnico in lokomohilo 6 HP pro^ dam radi dr^?inskih razmer. — M. Slivar, Ljutr^ mer. Slovenija. 022 K_ v»■ o c 11 a in lepe opreme za konje po ugodni ceni naprodaj. — Več se poizve v trgo* vini Iv« Pcrdsn nasi. v Ljubljani. 963 Jabolčnik, prvovrsten, ca. 150 hek* to in temno sušeni orehi naprodaj. — Pojasnila daje: Gorjanec, Poljan* ska cesta 60. 969 Tračnice m vagončki naprodaj. Vagončki (Kipp) in (Plat); v§e v najboljšem •tanju. — Naslov pove | uprava m*" Sune hlode vseh vrst in vsake mno= zine kupim — Ponudbe na. Franc Kuralt, parna žaga, Kranj. 517 Steklenice od parfumov in kolinske vode kupi drogerija J. C. Kotar, Ljubljana, Wolfo* va ulica 3. 880 Srednješolec m€ sprejme v popolno oskrbo. — Gradišče 2 I, levo. 976 Stanovsn-e £ dvema sr.Sama — is5r mirna stranka. — Ponudba pod Din mesečno 913« na upravo »Sloven* 6kcga Naroda«. .......■ I ]iz reciičmir: | Njivo 2—3 orzlz vza:nftn v r.Aicm. — Adolf Žflhlck. ri; . Ljubljana, Poljanska cc» sta 55. 91 • Pekarna se odda v najem. Lepe sobe, vrt. konjski hlev, kakor tudi ra svinje. — Najemnik pekarne mora ves pekarski inventar prevzeti, event. tudi po* h*h:itx.*o. I}or*isnica »*do; dosttlje; pmi;m na dnm. — A. Jurečič, Ljubljani, 5v. Jekoba nabrežje 31. «74 Si irron Kii Ljubljana, ^clenbvirgova •:!ica 6 Irdrlrjtem obleke po meri >n naj! vej« Sem kroju TamCim Ta» na jrlecantnero izdelavo — V rnlorji ansleiko in čežko blsco 12 9TK) P!e?re obleke od D^n 400 do D<'n 1200 v vt-h barvah Po na tan'nem naročilu cl'dc vrli1 osti, ba'-ve in Blato* -i;t^a — poS' rm ro rt* vreti! — P Mafdie. Lnbl-ana. r.a-nroti el«Vr ne poŠte. C>79 Proram r,e\z) otroš^dh obiek- Ogledajo se od 10. do 11. dopoldne. — Naslov nove uprava »Slovens^* Ca Naroda«. 950 Usnjat telovnik, a-roro nov. in te m r orno« dra mošfca obleka iz kamrama, moderna, naprodaj — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda« 975 saaaaaaaaaaaai Iščem znanje s solidnim gospodom. — Sem 37 let stara. — Po* nudbe na: Marija Baltič, poštnoležeče. Ljubljana. 966 Ženitna ponudba. Posestnik umetneea mli* na in gostilne se želi ta« koj poročiti r gospodi*'-* no ali vdovo od 20 do 30 let. — Premoženja mora imeti 150.000 Din. — Resne ponudbe na upre« vo »Slov. Naroda« pod »Imam 1000 000 premo* ženia'981«. mamrmsartKaammmsnaemmsrr' Zidna cneka, normalno in močno ?^a* na. p-irnana kot BrSfHotj« ša kanovi >st. se nutli rsa = ko množino po dneva! IS^^^aHBoH i ccni ~~ Zalo"a 118 dr^]y no: Opekarska cesta iS — R ?mieIowski. arhi tekt in mestni Btavbnfk, ^^r^ST^T^^ poarstnOi opcfcarac ns Vicu. 13 252 Cenik semen za no! je fn vrt je izšel m je nrezplačno na ra: lrt«o. — Viktor Kor^:>. a. tic»ovina semen. LjlJ~' na. Kongresni trg. £0S ZdrrTstTeni Sox]et-^nareti za destiliranje mleka za dojenčke sc dobijo pri: Besednik in drug, Ljubljana. Prešernova ulica 5 Zastopstva vseh ra uvor. v Italijo pri mernih Izdelkov IŠČc s'o-venska fn itsfljsnska tr* govtka anc^^jra f Rimu; vrame tudi proti Ia refe* wn:;. otlroms garanciji različno blago. po<:e!-v* no les v lastnih skladi* >čih v komisiisko proda* jo. ■— Ponudbe na upravo ».Slov. Naroda« pod 952 »Rim,'S7S«. Zahtevajte edino le Ciril in Mdodove vžigalice dobijo se iriovsoda Glavni zatožnik tv«*dka IVHN PERDiAN nffsiesfs^ks, Uubfjana. Ia zapuščine dr. Ivana Orafna se proda o sledeče nepremčnine: 1. V!©?, 201, kst obč. Osterc nsrcela 323 vinoerad v izmeri 7402 m*. T.i vino^ral v .Zavodih" je dobro obdelan !n urejen, ima proti 1'ijra obrnjeno visečo lepo in rodovitno zrml o. 2. Vlož. $t. 202, kat obč. Ostere In sicer: stavbna parcela St. 15 zidan viski Http v Izmeri 94 m*. Ham se nahaja v dobrem stanja ima dobro s'amnato streho, vsebnie prostor za prešo 'n 2* vinsko rosodo, zraven sta dve iz lesa zgrajeni sobi, v pod-a*re$Ju prostor za shrambo sena. Inventar a v hramu ni; zemlj. parcela It. .-22. miva, ki se poraNja za košenic^, v izmeri 57 i7 m«; zemli. narc. št. 174 eozd (kolosek> v ^meri ,^337 m2; aemfj. nare. St. 311 eozd fkolosek) v izm<--i 2528 m«; zemlj. pare, n 0*75. Coater, Ulatiaplagal- Zgodovinski roman. Vezano Din to —; bro5. Din 80—-; poštnina Dia 3*—. Vener, inanost In vera. Mehko vezan^ Din —; ooštnfna Din 1*50. Oermelj L., Materija In energija. Meh^o vezano Din 60*—; poštnina Dia 150. Mellk A , Jagaalavila, Popis pokrajin. Mrhko vezan • Din 65*-; broš. Din 50 —; poftn. Dia 7SO. Sluibana pragmatika dras. nameaćaaeev. Din 8-; poštnina Din 0"7S. ■•vl vojaakl aakon. Dia 16*—; poštnina Dia 1'—. Knjiga aa ni Tiskovni zadrugi v Ljubljani, 54. tfOIVA ROČKA karacJj r.;egove dobrote In finosri in :aro<& varčne porabe> Caj a znamko .Čajna ročka* ae doniva U v /evirnih zavitkih z narisnjeno varstveno irvamko" .čajna ročko' v vseh s lepaki oanoCenlh treovinark Lastnin« in tisk »Narodna tiskarne«. am na